foDnhto otoSono 9 (jolovM
Leto XX., št. 261
Jpravniitvoi uobliano, Knaflievo d - leleton štev. 3122, 3123. 3124» 3125. 3126. (reeratni oddelek« Ljubljana, Selen* burgovo uL - Tel 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg it 7.
leleton it 2455. 'odružmco Celie: Kocenovo ulica Z
Telefon it. 19a fačuni pri ooit ček. zavodih: Ljubljana it 11.842 Praga čislo 78.180, Wien it. 105-241.
Ljubljana, četrtek novembra 1939
Cena 2 Din
izhajo vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaso mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, 3ro(ski trg štev 7 telefon štev 2455, Celje. Strossmayer|evo ulica štev 1 telefon štev 65
Rokopis) se ne vračaio
Balkanske uganke
V sdtuacijskih poročilih mednarodne politike se v poslednji dobi zopet vedno češče imenuje Balkan. V ugibanju o bodočem diplomatskem razvoju se vedno pogosteje označuje naš polotok kot ono področje, okrog katerega se giblje prizadevanje evropske diplomacije.
Že dolgo je, kar se je moglo spoznati pravilo, da je Balkan bil takrat ne-edin in razprt, kadar so se v njegove zadeve vmešavale velesile in skušale v njem uveljaviti svoja posebna prizadevanja zoper druge nebalkanske sile, tako da je bil Balkan prizorišče za tuje tekme in tuja obračunavanja. Bilo bi sicer napak, ako bi trdili, da je bilo vedno tako, pa da so Balkanci vedno nudili vzgled složnih sosedov in prijateljev, zakaj zgodovina nam daje bogato množino najraznovrstnejših do-godljajev tudi na našem polotoku. Ne bi bilo prav, ako bi se hoteli precenjevati v teh pogledih, vendar je resnica, da je zlasti povojni Balkan kazal po veliki večini lepo složnost.
Danes, ko je velik del Evrope in sveta zapleten v novo krvavo borbo, predstavlja Balkan mirno področje. Otok miru ne moremo reči, zakaj tudi široko balkansko sosedstvo je ohranilo mir. tako da je dejansko le na njegovem najbolj severnem sosedstvu zavihi-ala vojna furija. Toda položaj Balkana je zato tako delikaten, ker je naš polotok po svoji legi v izredno kočljivem prostoru, kjer se stikajo interesi vseh poglavitnih evropskih sil. Evropski svet je sedaj razcepljen na štiri velike tabore, ki uveljavljajo vsak svoje težnje. Dasi ne moremo reči, da so si vse te težnje v medsebojnem na-sprotstvu, je vendar res, da stremijo vsaka po svoji posebni poti k zadovoljitvi. Vsi ti štirje tabori pa so razpo-sta\rili svoje postojanke tudi okrog Balkana in sedaj budno pazijo, kako se razvijajo prilike tu, na evropskem jugovzhodu, v težnji, da se ravnovesje ne pokvari Tako nekako bi se mogla situacija označiti v velikih obrisih.
Nemčija je v političnem smislu ostala še nekoliko vstran od vrat Balkana Toda gospodarsko sega nanj prav krepko, saj je poglavitni trgovski promet z evropskega jugovzhoda vsmerien v Nemčijo ter oni del srednje Evrope, ki je sedaj pod nemško nadvlado. Bili so časi, ko je svet pričakoval, da se bo v smeri trgovskih stikov začela uveljavljati čim dalje bolj tudi politična pe-netracija. V tej atmosferi se je začela ostriti evropska kriza, ki si je našla zunanjega izraza v garancijah, podanih od strani Anglije in Francije v korist Rumunije, Grčije in Turčije. Višek je dosegel ta razvoj, ko je bil v oktobru sklenjen in podpisan zavezniški pakt v Ankari Ker se evropska vojna ni razširila na Sredozemsko morje, pa je ostal ankarski pakt brez neposrednega učinka.
Odkar se je sovjetska sila primaknila na Karpate ter začela uveljavljati intenzivno aktivnost v evropskem političnem dogajanju, se je začel spreminjati tudi njen odnošaj do Balkana. Po dolgem odmoru vidimo spet Rusijo v prizadevanju, da napravi prve korake tjakaj, kjer je bila nekdaj, v Carski dobi, poglavitna domena njenega zunanjepolitičnega uveljavljanja. Do sedaj se niti približno še ne kažejo obrisi ruskih teženj glede Balkana. Kar se je pokazalo konkretnega, se tiče v prvi vrsti odnošaja do Turčije, prav za prav še bolj do Dardanel. Rusija je želela, da bi Turčija zaprla ožine za vse vojne ladje drugih sil. tako da bi se mogla Rusija smatrati v Črnem morju kakor v svojem zaprtem morju. Po tem, kako je zadnjič Molotov opredelil ogromno spremembo glede pojma napada in napadalcev, se zdi. da pripisuje Moskva vprašanju ožin izredno veliko važnost. Vzporedno z važnostjo tega problema pa mora nujno rasti tudi pomen Balkanskega polotoka za Rusijo, v prvi vrsti seveda onega področja, ki predstavlja obrežje črnega morja.
Ko smo se sedaj dotaknili severno-zapadne, južnovzhodne in severnovzhod-ne fronte evropskega jugovzhoda, nam ostaja še južnozapadna stran. Brez pretiravanja moremo ugotoviti, da se tudi od sredozemske strani posveča Balkanu čim dalje večja pažnja. Italija ima na Balkanu maritimno in celinsko pozicijo, odkar si je utrdila svoj položai v Albaniji. V dobi, ko se je to zgodilo, so v Evropi pomen albanske postojanke ocenjevali povsem drugače nego danes. Nova, za to spremembo važna dejstva so v okolnosti, da je v Sredozemlju ostalo mirno, pa da se je od črnomorske strani zopet pojavila aktivnost Rusije. Jasno je, da so v tej drugi točki občutljive vse sile, ki so zainteresirane v Sredozemlju, kaj šele one. ki jim je tu poglavitno eksistenčno področje.
Vse štiri vodilne sile. odnosno tabori so zainteresirani na Balkanu, toda vsa]? od njih v posebnem smislu Do-sedaj se more reči, da se še vedno
NOVA MIROVNA POBUDA
ZNAK ZAOSTRITVE POLOft
Pravi pomen belgijsko-nizozemskega mirovnega poziva — Vznemirjenje prebiv; v Belgiji in na Nizozemskem - Razočaranje nad Hitlerjevim govorom
Amsterdam, 8. novembra, v. V nepopisni živčni napetosti je pričakovala nizozemska javnost, in kakor poročajo poročila, tudi belgijska javnost, kakšen odmev bo izzvala izjava obeh suvere-nov. Nikdo sicer ne pričakuje, da bi mirovnemu pozivu sledili pozitivni odgovori. Ve se, da danes ni izgleda za mirovna pogajanja. Ako bi bil, bi sigurno nastopilo posredovanje ene izmed velikih nevtralnih držav. Nihče mirovnega poziva v tem smislu tudi ni razumel. Smatra se marveč kot glas dveh držav, ki se čutita neposredno ogroženi in ki sta dali v pretresujočem pozivu svojih suverenov izraza svojemu prepričanju, da bi jih le ustavitev sovražnosti mogla rešiti neposredne nevarnosti. Ta neposredna nevarnost je razvidna iz vseh dogodkov, ki se v zadnjih • dneh odigravajo.
Sam obisk belgijskega kralja, ki je ponoči prispel v nizozemsko prestolnico. povsem nepričakovano za javnost in nepričakovano celo baje za obe vladi, potrjuje, kako kritično presojata oba suverena položaj svojih držav.
Tekom današnjega dne so bili i na Nizozemskem i v Belgiji uveljavljeni novi varnostni ukrepi, ki so pesimistično razpoloženje še pojačali.
Z nestrpnostjo je prebivalstvo obeh držav pričakovalo, kaj poreče danes Hitler, katerega govor v Miinchenu povodom obletnice prve nacionalsociali-stične revolucije je bil naznanjen za 8. uro zvečer. Ali bo Hitler reagiral na mirovno ponudbo in predvsem, ali bo z ozirom na vedno bolj množeče se vesti o pripravah nemške vojske na belgijski in nizozemski granici, v zvezi s to mirovno ponudbo opredelil stališče
Nemčije napram zapadnima nevtralnima sosedama? Ali bo poudaril, da sprejem mirovnega posredovanja sicer ni samo od njega odvisen, toda da hoče tudi v bodoče spoštovati neodvisnost in nevtralnost Belgije in Nizozemske?
Nizozemska javnost je zaman čakala na odgovor. Kancelar Hitler je odločno poudaril, da bo Nemčija napela vse svoje sile in porabila vsa sredstva, da zmaga, ni pa omenil niti z besedo ne posredovalne pobude in ne problema, ki ga postavlja nevtralnost Belgije in Nizozemske. Razočaranje je splošno in pesimizem se je v političnih krogih zvečer še povečal.
Listi beležijo ostre izpade nemškega časopisja, ki nevtralnim državam očita, da so nevtralne samo v besedah ne pa tudi v dejanjih, in napoveduje, da se tako stanje ne bo moglo trajno trpeti. Sinočnji govor angleškega zunanjega ministra Halifaxa razodeva, da v Angliji in Franciji ni računati na neko iniciativo glede novih mirovnih poskusov, akoravno se beleži angleška uradna izjava, da Halifaxov govor ni bil odgovor na belgijsko-nizozemsko ponudbo, ker je angleški zunanji minister svoje izjave pripravil, predno je za to ponudbo vedel.
Kraljica Viljemina je tekom današnjega dneva ponovno sprejela zunanjega ministra in se v vladi vrše stalne konference.
Belgijska in nizozemska vlada sta bili čez dan ponovno v telefonskih stikih.
Zatrjujejo, da se bosta Belgija in Nizozemska solidarno in složno uprli, če bi se od katere koli strani na eno izmed obeh izvršil napad.
Slabi Izgledi za uspeh
Splošno mnenje je, da tudi od najnovejše mirovne pobude Belgije In Nizozemske nI pričakovati pozitivnih rezultatov
London, 8. nov. br Uradni krogi nagla-šajo danes v svojih komentarjih o mirovnem pozivu nizozemske kraljice in belgijskega kralja, da bo angleška vlada vsak tak poziv iz tega ali drugih virov proučila z največjo skrbnostjo in simpatijami, obenem pa opozarjajo, da je angleška vlada že objavila svoje uradne dokumente, kakor tudi dokumente iz drugih virov, ki natanko dokazujejo, kdo je odgovoren za sedanjo vojno. Znani so tudi pogoji, ki jih je Anglija v sporazumu s svojimi zavezniki postavila za trajni in pravični mir. Te pogoje je včeraj v svojem radijskem govoru obeleži tudi zunanji minister lord Halifax. Vsekakor pa se bo angleška vlada še posvetovala z zastopniki dominionov in kolonij ter zavezniško Francijo in Poljsko, kako naj odgovori na stavljene predloge.
V	ostalem opozarjajo londonski krogi na to, da je nemško zunanje ministrstvo še včeraj objavilo, da bi morale nevtralne države storiti nekaj več kakor pa samo protestirati proti raznim angleškim prekrši-tvam svoje nevtralnosti. Ta objava pomeni po mnenju londonskih krogov svarilo nevtralnim državam in je zato najboljši dokaz za razpoloženje, s katerim je moral biti poziv kralja Leopolda in kraljice Vi-ljemine sprejet v Berlinu. Londonski listi opozarjajo v zvezi s tem, da so nemške vojne ladje in letala že ponovno prekršile pravice nevtralnih držav, da so zajele več njihovih ladij in nekatere celo potopile.
Medtem pa so danes popoldne prispele z nizozemske in belgijske meje vesti, ki kažejo, da izvaja Nemčija vedno večji pritisk na obe nevtralni državi. Koncentracija nemške vojske ob belgijski ln holandski meji se pospešeno nadaljuje. Nizozemska in Belgija sta bili prisiljeni odločno reagirati na nemške vojaške ukrepe.
V	Belgiji so se sredi noči pričeli novi vpoklici rezervistov. Orožniki in policija so vojne obveznike prihajali iskat na njihove domove ter so jih sproti odpeljali na razne koncentracijske točke, od koder so jih z vojaškimi avtomobili in vlaki nemudoma odpravljali na mejo. Vlada je ukrenila tudi vse potrebno, da bi se eventualna splo-gna mobilizacija izvedla v najhitrejšem
teTudi na Nizozemskem so bili včeraj po-noldne in davi izdani novi vojaški ukrepi. Predvsem je bilo obsedno stanje v obmejnih pokrajinah še razširjeno. Umetne po-nlave ki jih je vojaštvo povzročilo s tem, da je odprlo zapornice ob jezovih na nekaterih večjih kanalih in rekah, so bile še po-
težnje v glavnem ujemajo v želji, naj polotok ostane nevtralen Ali se bo to spremenilo? Molotov je izrekel obžalovanje, da se je Turfcja angaarala v zavezništvo z zapadom Toda Italija je sklenila tesnejše razmere do Grčije, kar se soglasno smatra kot znak trajnejšega pomirjenja na sredozemsko stran. Pričakovati je nadaljnjih iniciativ iz raznih smeri, toda o vsebini m ciljih teh iniciativ se zaenkrat še ne da ničesar reči.
večane. Tudi na nizozemski meji so bili znatno ojačeni vsi vojaški kontigenti. Za poplavljenim področjem v naglici grade utrdbe in postavljajo protiletalsko in težko topništvo.
Kako resen je postal položaj, kaže agencija Belga v svojem poročilu, v katerem beleži, da so se vzdolž nizozemske in belgijske meje razvrstili sedaj veliki naska-kovalni oddelki nemške vojske, ki so, oprti na motorizirane divizije, že popolnoma pripravljeni za vpad.
Odmev v Parizu
Pariz, 8 nov. z. Tukajšnji politični k-o-gi prihajajo pri proučevanju mirovne poslanice iz Haaga zmerom bolj do prepričanja. da je vse bolj odraz zaostritve mednarodnega položaja v zapadni Evropi, kakor pa miroljubnih namer, ki jih je treba tudi kot take vsekakor visoko ceniti. Pariške kroge je presenetila ta poslanica in ugotavljajo, da je nanje napravila vtis klica na pomoč in opozoritve zaveznikov v skrajni sili. v kateri sta se znašli obe za-padn; nevtralni državi. Zmerom bolj jasno je, da jt bil osnovni razlog te poslanice nemški pritisk, ki ga je pričela Nemčija izvajati tako na diplor. atrkem in vojaškem področju kakor tudi v tisku z izgovorom, da obe zapadni nevtralni državi pasivno sodelujeta pri anjleški blokadi. Vobče je moglo samo to postopanje pripraviti kralja Leopolda in kraljico Vilje-mino, da sta sedaj ponudila vojskujočim se državam enako posredovan ;e. kakor io ga že tik ob pričetku vojne ponujali nre7ident Roosevelt. papež in italijanski kralj. Ce jim takrat njihova akcija ni uspela. «ta si morala biti krali Leopold in kialiic- Viljemina pač povsem na ias-nem da tudi njuna akcija ob sedanj? izredno težki situaciji ni taka. da bi bilo it>rpoče računati na kak neposreden usprh v smislu poziva, marveč da ie bila njuna spomenica zgoli deianje ki nai ves svet f.pozori na neposredne interese obeh pa^nih nevtralnih narodov, ki jima sedaj grozi največja nevarnost.
Vtis v Berlinu
Berlin, 8 nov AA U->NBj. BerLnskih političnih krogov ni presenetil hladen sprejem skupne belgijsko - hoiandike de-marše v Angliji in Franu j: ter pr p;>mi-njajo, da je lord Halifax že v svojem včerajšnjem govoru storil vse. kar je mogel, da bi onemogočil belgijsko-hoiansko pobudo že v njeni kali. Dalje pravijo v teh krogih, da bi Velika Britanija in Francija, če v resnici nista hoteli vojno, lahko odklonili nemške predloge Poljski ter pozdravili korak, ki ga je v začetku septembra storil Mussolini kakor tudi predloge, ki jih je Hitler podal v svojem govoru 6 oktobra Ce bi Anglija in Francija to storili, bi se našla možnost za mir Ker sta pa London in Pariz odklonila vse te predloge, se lahko reče. da tudi belgijsko-holandski predlog ne bo imel dosti uspeha. Toda nekatere nevtralne države bi morale razmišljati • tem, kam vodi njihova atep-
napram Veliki Britaniji tat njenim metodam. Končno pripominjajo, da Berlin še ni zavzel uradnega stališča do belgijsko-holanskih predlogov.
• •• in v Rimu
Rim, 8. nov. AA. (Havas) Pobuda kraljice Viljemine in kralja Leopolda za mir je napravila zelo globok vtis v Rimu, kjer žele, da bi se dosegel kompromis med zavezniki in Nemčijo. Gesto holandskega in belgijskega vladarja komentirajo z velikimi simpatijami in izrekajo priznanje plemeniti deji, ki je navdahnila intervencijo pri pariški, londonski in berlinski vladi, vendar se v Rimu ne vdajajo nobenim iluzijam glede uspeha intervencije, čeprav mislijo, da Je mirna ureditev spora še možna in do bo možna vse dotlej, dokler se ne vname velika bitka.
Uradno angleško pojasnilo
London, 8 nov. s. Uradno javljajo: Nemško zunanje ministrstvo je danes javilo, da je treba smatrati govor zunanjega ministra Halifaxa včeraj zvečer kot odgovor na telegram kraljice Viljemine in kralja Leopolda. Ta govor pa je bil v Lon-dom stvarno objavljen že dve uri pred tem telegramom. Lord Halifaz je svoj govor pripravil, ne da bi bO vedel za novi poskus mirovnega posredovanja. Kakor je že ministrski fredrednik Chamberlain Izjavil v parlamentu, to angleška vlada posredovalni predlog skrbno proučila.
London, 8. nov. s. Nemška uradna agencija DNB je nocoj objavila, da dejstvo, da jr angleški zunanji minister lord Halifaz v svojem sinočnjem govoru v naprej odklonil s svojimi izjavami posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice, sicer odvezuje nemško vlado obveznosti, da bi predlog natančneje proučila, vendar bo nemška vlada na predlog kljub tema odgovorila.
Sodba Amerike
New York, 8. nov. s. »Newyork Times« pišejo k belgijsko-holandski ponudbi za mirovno posredovanje, da pomeni ponudba poskus, da se doseže pomirjenje v zadnjem trenutku, da se prepreči neposredna nevarnost, v kateri se nahajata Belgija in Ho-landska.
London, 8. novembra. AA. (Reuter). »Newyork Herald Tribune« pravi, da je težko govoriti o možnosti za mirovna pogajanja, dokler z nemške strani ne pridejo predlogi, ki bi se mogli spraviti v sklad s stališčem zahodno-evropskih velesil glede varnosti. V holandsko-belgijskem predlogu je treba gledati poziv, do katerega je prišlo ob 12. uri. Dalje piše omenjeni list, da v političnih krogih v Washingtonu nimajo dosti upanja v kak konkreten uspeh holandsko-belgijskega predloga. Ameriška vlada se za zdaj ne bo eksponirala s kakšnim poskusom posredovanja. To bo storila, kadar bodo okoliščine dopuščale možnost za uspeh takšne pobude.
Velika zaskrbljenost
Belgije In Nizozemske
Značilno svarilo nemškega Usta obema zapadnima
nevtralnima državama
Berlin, 8. nov. br. »Mdnchner Neueste Nadmchten« ao objavile danes daijši članek, v katerem razpravljajo o zadržanju nekaterih nevtralnih držav List naglaša, da je postal posebno položaj obeh zapad-nih nevtralnih držav, Belgije in Nizozemske, zelo kočljiv. Velika Britanija izvaja nanju ogromen pritisk. Spričo tega sta v odnosu do nje znatno popustili v svojem nevtralnostnem zadržanju. Nemčija ima pravico, da ju opozori na to, da v zadnjem času vse premalo kažeta svojo avtoriteto glede na piratski sistem blokade, ki ga je pričela Anglija izvajati v Severnem morju in Atlantskem oceanu. Ce Anglija ne izbira sredstev za svoje vojskovanje in si celo prizadeva, da bi razširila vojno, potem je pač jasno, da mora tudi Nemčija zavzeti svoje določeno ln odločno stališče.
12 tujih letal nad Belgijo
Bruselj, 8 nov s. V Belgiji je bilo danes vpoklicanih okoli 5000 rezervistov V Bruslju so bili rekvinrani avtobusi -in taksiji.
Vlada je objavila komunike, v katerem ugotavlja, da razpolaga z dokazi, da so tuja letala včeraj kršila belgijsko nevtralnost Ugotovljeno je. da letala niso bila niti angleška niti francoska.
Po zasebnih poročilih je letelo včeraj nad Belgijo 12 nemških letal, ki so oči-vidno delala fotografske posnetke.
Belgijska vlada je izdala danes na prebivalstvo navodila za primer letalskih napadov.
Zunanji minister Spaak je danes dopoldne sprejel holandskega, danskega in poljskega poslanika.
Amsterdam, 8. nov. & Protiletalski topovi so morali danes stopiti v akcijo proti neidentificiranemu tujemu letalu.
Važna seja belgijske vlade
Bruselj, 8. nov. br. Danes opoldne je bila nenadoma sklicana belgijska vlada. Sestala se je ob 16. in do večera seja še ni bila zaključena. Kakor zatrjujejo, proučuje ministrski svet mednarodni položaj v zvezi z najnovejšimi dogodki.
Zbiranje nemških čet
ob belgijski meji
Pariz, 8. nov. s. »Petit Parisifin« piše, da so poleti nemških letal nad Belgijo zadnje dni imeli izvidniški značaj. Francoski časopisi poročajo o novih večjih koncentracijah nemških čet na belgijski mejL
»Nemčija ne bo
nikdar kapitulirala!"
Govor kancelarja Hitlerja na svečanosti v Monakovu
Monakovo, 8. nov. br Danes so v Mo-nakovu proslavili obletnico znamenitega narodno-socialističnega puča na monakov-skib ulicah pred 15 leti. V znani Bierhalle so se kakor vsako leto zbrali udeleženci takratnega hitlerjevskega pohoda, ves ostali prostor pa so napolnili drugi člani in članice narodno-socialistične stranke. Na-na večerno proslavo se je iz Berlina pripeljal tud kancelar Hitler, ki je bil sprejet z viharnimi ovaciiami. Nagovoril ie svoje soborce iz prvih let hitlerjevskega pokreta ter v svojem govoru najprej obujal spomine na viharne monakovske dogodke in na razvoj narodnega socializma do današnjih dni.
Nato je Hitler prešel na sedanjo vojno. Ostro je napadal Anglijo, ki ji je pripisal vso krivdo za izbruh vojne. Angleži pravijo. da se borijo za svobodo malih narodov. Kako si to svobodo predstavljajo, kaže dejstvo, da si je narod 46 milijonov Angležev podjarmil okrog 40 milijonov kv. km zemlje in okrog 480 milijonov ljudi.
Dalje pravijo Angleži, da se borijo za to, da potem ne bo več vojne, toda tako so govorili vedno, kadar so šli v kako vojno. Tudi v svetdvni vojni ni bilo drugače, kaj pa je potem nastalo, vidimo vsi. Pravijo tudi. da se ne bore proti nemškemu narodu in Nemčiji in da bi takoj sklenili z Nemčijo sporazum, če bi le zaupali sedanji nemški vladi Potem imam jaz pravico reči prav tako. da bi se tudi mi sporazumeli z Anglijo če bi zaupali nienim voditeljem. Noben narod v zadnjih dveh desetletjih ni bil tako sramotno nalagan :n ogoljufan kakor nemški narod po angleških državnikih. Nemčiji so vzeli kolonije, so jo oropali vojne mornarice ter ji naprtili bremena.
ki bi jih ne mogla poravnati niti v stoletjih. Šele narodno socialistični pokret, ki je iz stare Nemčije napravil novo Nemčijo, je nemški narod osvobodil teh bremen in sramot Nemčija je zopet postala svetovna sila.
Angleži pravijo — je nadaljeval kancelar Hitler —, da so njihove meje na Renu, pa spet ob Visli, toda mi jim bomo pokazali na Temzo nazaj. Današnja Nemčija je trdno odločena zasigurati svoj življenski prostor, ne glede na to, če je morda že Anglija tjakaj prinesla svojo kulturo, kakor je včeraj izjavil lord Halifaz. Jaz pa moram reči, da je nemška kultura v zadnjih šestih letih storila najmanj toliko, kakor angleška v celem stoletju. Nemčija si je poleg tega postavila oboroženo silo, ki je ni enake na svetu. Za to oboroženo silo in za tem narodom pa stoji vlada s fanatično odločnostjo, kakršne morda že stoletja ni bilo v Nemčiji. Ta nova Nemčija nima nobenih vojnih ciljev niti proti Franciji, niti proti Angliji. Toda če zdaj angleški kul-turonosci jadikujejo, naj bi bilo vojne konec, potem jim Nemčija odgovarja, da je sploh ni bilo treba začeti. Mi smo trdno prepričani, da bodo vojne tako dolgo na svetu, dokler ne bodo dobrine sveta pravično razdeljene.
V	ostalem pa ležijo vzroki vojne popolnoma drugje. Angleži sovražijo Nemčijo socialne zakonodaje in izravnave, oni sovražijo odpravo socialnih razredov, vse to zato, ker se bojijo, da bi se mogli tega na-lesti tudi drugi narodi. Naš boj pa je boj za zavarovanje življenjskega prostora Nemčije nasproti ostalemu svetu.
V	poljski vojni Angleži niso zmagah in tudi v prvi svetovni vojni niso bili oni zma»
Nadaljevanje na Z. strani
govalci, toda v drugI svetovni vojni bodo še manj. To pot ima Anglija opravka s popolnoma drugo Nemčijo, z državo in narodom. ki ne bosta nikdar kapitulirala. O vsem tem sem že govoril in nimam ničesar več pristaviti kakor to, da bomo odslej z Angleži govorili v jeziku, ki ga bodo verjetno že razumeli. Zal nam je, da se je tudi Francija postavila v službo teh angleških vojnih hujskačev.
Hitler je nato omenil, da ni bil samo uspeh nemške politike, temveč tudi uspeh pameti, da je prišlo do sodelovanja s Sovjetsko Rusijo in da tako Nemci in Rusi niso še drugič storili gospodom iz Londona in Pariza enake usluge kakor v prvi svetovni vojni. Nemška volja je neuklonljiva in za Nemčijo ni kapitulacije, če pravijo, da bo vojna trajala tri leta, pravim jaz, da lahko traja še delj, toda Nemčija ne bo nikoli kapitulirala. Ko so mi rekli, da se Anglija pripravlja za triletno vojno, sem dal feldmaršalu Goringu nalog, naj vse pripravi za dobo trajanja vojne petih let. To
pa ne zaradi tega, da bi verjel, da bo ta vojna trajala pet let, temveč zato, ker tudi v petih letih ne bom nikoli kapituliral. Ml bomo tem gospodom pokazali, kaj premore moč 80-milijonskega naroda pod vodstvom ene volje in ene skupnosti.
Prva londonska sodba
London, 8. nov. s. Iz Berlina poročajo, da je kancelar Hitler snoči odpotoval v
Berchtesgaden, odkoder » danes odšel v Monakovo. Snoči sta imela Hitler in Ribben trop daljšo konferenco, na kateri sta, kakor domnevajo, proučevala holandsko-bel-gljsko ponudbo za mirovno posredovanje.
Za nocojšnji Hitlerjev govor se je v Angliji zvedelo šele proti večeru, zato ga je poslušalo mnogo manj ljudi kakor prejšnje njegove govore. Najbolj značilno za nocojšnji govor je po splošnem mnenju angleških krogov to, da v njem ni niti z besedo omenil sinočne mirovne pobude belgijskega kralja in nizozemske kraljice.
Churchillov ekspoze
Chamberlain je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da angleška vlada proučuje novo mirovno pobudo
London, 8. nov a V spodnji zbornici je danes vprašal vodja opozicije Attlee ministrskega predsednika Chamberlaina, ali lahko poda izjavo o predlogu za mirovno posredovanje belgijskega kralja Leopolda in holandske kraljice Viljemine. Chamberlain je odgovoril, da bo vlada Nj. Veličanstva predlog za posredovanje skrbno proučila, n« more pa dati o tem danes nobene izjave. Zbornica je Charrbsrlaino-vo izjavo sprejela s klici: Cujmo! Cujmo!
„Royal Oak" žrtev podcenjevanja nevarnosti
Mornariški minister Winston Churchill je imel danes ekspoze o vojni na morju Uvodoma je poročal o uradni preiskavi, ki je bila izvedena o potopitvi vojne ladje »Royal Oak«. Ugotovljeno je sedaj, da je bila »Reyal Oak« potopljena od nemške podmornice, ki je vdrla skozi obrambne naprave v vojni luki Scapa Flow Obrambne naprave v Scapa Flowu so dvojne vrste: 1. fizične, kakor mreže, zapornice in ladje, ki zapirajo vhod; 2 patrolne edi-nice Nobena izmed teh se ni izkazala kot dovolj močna in učinkovita da bi napravila pristanišče popolnoma varno Podvzeti so vsi potrebni ukrepi, da se fizične ovire ojačijo. Ne morem se spuščati v nadaljnje podrobnosti, ker bi polno pojasnilo odkrilo sovražniku naše obrambne metode Zadovoljiti se moram z ugotovitvijo, da je dol-gotrsjn; in znamenita neranljivost vojne luke Scapa Flow ki se je pokazala v zadnji vojni, privedla do podcenjevanja nevcirnost' v sedanji vojni. Tako admira-liteta kakor tudi mornarica sta v premajhni meri upoštevali riziko. Nič ne more bolj pokazati velike mere občutka sigurnosti proti napadom podmornic, ki je vladal v Scapa Flowu, kakor dejstvo, da še potem ko je že en torpedo zadel ladjo »Royal Oak«, nobeden izmed čuječih in izkušenih častnikov ni mislil, da bi to mogel biti torpedo.
Najpreje se je mislilo na nevarnost iz zraka in velik del posadke je takoj zavzel mesta za protiletalsko obrambo. To je bilo usodno Istočasno sta kapitan in admiral proučevala možnost notranje eksplozije. Pod takimi okoliščinami je bila izstreljena druga salva torpedov Tako je prišlo do tega, da obžalujemo izgubo nad 800 mornarjev in vojne ladje, ki je imela, čeravno stara, nedvomno svojo vojaško vrednost Admiraliteta, na kateri leži splošna odgovornost, je odločena, da sprejme ta bridki nauk, da namreč v sedanji vojn' z njenimi mnogimi komplikacijami ne smemo ničesar smatrati kot sigurno in da mora j* biti vse obrambne naprave pre-skušene in ojačene. Vlada ne predlaga, da bi bili radi slučaja »Royal Oak« posamezniki sodno obtoženi kot krivci.
čisti dobiček —
64.000 t*m ladij
Dosedaj se je edino vojna na morju razvijala v polnem obsegu. Kraljevska mornarica je pretrpela večje človeške izgube nego angleška in francoska vojska na kopnem skupaj. Vsaka izguba, ki nam jo je sovražnik povzročil, je bila takoj objavljena, razen ene Dodatno moram namreč sporočiti, da je bila ob izbruhu vojne uničena angleška podmornica »Oxley« radi slučajne eksplozije v okoliščinah, radi katerih objava tedaj ne bi bila primerna. Naše izgube pa niso bile seveda edini dogodek v vojni na morju. Kar sem dejal že pred 6 tedni, lahko danes z mnogo večjo sigurnostjo ponovim, da namreč dobivamo končnoveljavno premoč na morja V drugih štirih tednih vojne je znašala tonaža zaradi sovražne akcije izgubljenih angleških trgovinskih ladij manj nego polovico tona že, izgubljene v prvih štirih tednih, namreč samo 72.000 ton. Napram temu smo zaplenili 52.000 ton sovražnih ladij, kupili sm0 27.000 ton v inozemstvu in zgrajenih je bilo 57.000 ton novih ladij, tako da znaša v teh štirih tednih za nas čisti dobiček 64.000 ton. V prvih osmih tednih vojne je znašala čista izguba tonaže za nas manj nego eno tretjino odstotka celotne naše trgovinske mornarice.
• • in nad 100.000 ton blaga
Zanimivo je, da je najdragocenejši plen v zadnjem času odvzela sovražniku vojna ladja »Are Royal«, ki jo je nemški radio talko pogosto potapljal Ce se spomnimo absurdnih napovedi, ki so jih Nemci razširjali po svetu, si ne morem kaj, da ne bi dejal, da bi bili mi prav zadovoljni, da se spoprimemo s celotno nemško mornarico samo z onimi ladjami, ki so jih Nemci ponovno proglasili za potopljene. Več nego 10 milijonov ton tovora je bilo v prvih 8 tednih pripeljanega v Anglijo. Izgubljenih ni bilo niti četrt milijona ton, zaplenjenih pa je bilo nad 400.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Tudi, če vzamemo v račun 50.000 ton izvoza, ostane vendarle bilanca nad 100.000 ton v našo korist. Uvedba spremljevalnega sistema povzroča zamudo v pomorski plovbi, toda te zamude bodo znatno zmanišane, ko pride sistem popolnoma v rabo Razen tega smo v teh prvih dveh mececih umaknili več sto naših naivečjih ladii iz prometa, da bi jih oborožili z obrambnim orožjem,
in to se še nadaljuje.
O podmorniški vojni je zelo težko dati točne podatket ker mnoge podmornice, po-
topljene v globoki vodi, ne pustijo za sabo nobenega sledu, če pa upoštevamo samo razsodne in previdne podatke, moramo smatrati, da znašajo izgube podmornic za sovražnika vsak teden 2—1. Je pa še drug moment, ki ga je treba upoštevati in ki doslej ni bil omenjen, namreč gradnja novih nemških podmornic. Smatrati moramo, da Nemci svojim podmornicam dodajo vsak teden morda dve novi. Vsekakor moramo pričakovati, da bomo imeli v januarju proti sebi 100 podmornic, manj tiste, ki bodo do tedaj potopljene. Izgleda torej, da leži pred nami dolga in nezmanjšana borba. V ta namen pa naše priprave v kar
največji meri napredujejo. Trikrat več edinic za borbo proti podmornicam je sedaj na delu kakor ob izbruhu vojne ln zelo veliko ojačenih ladij, posebej prikrojenih za to nalogo, bo postopoma sledilo od pomladi leta 1940 dalje. Nove izgube bodo gotovo sledile, toda z vztrajnostjo in z varnostnimi merami v največjem obsegu bomo brez-dvomno končno zmagali.
Poleg napadov podmornic moramo imeti pred očmi grožnjo napadalcev na morski površini. Sigurno je, da se ena ali morda dve tako zvani nemški »žepni vojni ladji« nahajata na Atlantiku in da sta potopili dosedaj samo dve ladji s skupno 10.000 tonami.
I
Debata
V debati je zastopnik delavske stranke Alezander podal priznanje odkritosti in jasnosti Churchillovega ekspozeja, ki tvori jasen kontrast ponovnim izjavam nem-Bm admiralitete. Izrazil je zadovoljstvo, fe bo admiraliteta ukrenila vse, kar je mogoče, da ojači obrambne naprave Scapa Flowa, tako da se bo mogoče izogniti ponovitvi nesreče, kakor se je pripetila »Royal Oaku«. Vodja liberalcev Sinclair je izrazil, da je zbornici v veliko zadovoljstvo, da Churchill ni poskusil prikriti ali utajiti napak, ki so bile doslej storjene. Tem bolj smo vsi pripravljeni sprejeti njegova zagotovila, da bodo podvzeti vsi potrebni varnostni ukrepi za zasiguranje luke Scapa Flow.
Podtajnik za zunanje zadeve Butler je na neko vprašanje izjavil, da so pogoji plovbe vojnih ladij v črno morje skozi Dardanele fiksirani z montreško konvencijo.
Minister Burgin je sporočil, da je v smislu trgovinskega sporazuma z Rusijo dospelo že 6 ladij z ruskim lesom v Anglijo. Podvzeti so bili vsi ukrepi, da se najamejo nadaljnje ladje za dobavo ruskega lesa. Skupno bi imelo priti 29 ladij. Istočasno so bile v Rusijo poslane odgovarjajoče količine kavčuka v zameno.
Na fcojni fronti mir
Razvijajo se le živahnejše letalske akcije
Pariz, 8. nov. AA. (Havas). General Vuillemin. poveijnik vojaškega ittalstva, je podal včeraj letalskemu ministru La Chambreu poročilo o letalski bitki, ki se je razv.la v ponedeljek nad francoskim ozemljem in se je končala s sestrelitvijo 9 nemških letal. Boja se je udeležilo 27 nemških letal tipa »Messerschmidt« in 9 francoskih lovskih letal. Sečem nemških letaj je padlo na francosko ozemlje, 2 pa v Posaarje. Od 7 nemških p lotov. Ki so bili v sestreljenih letalih, so bili 4 mrtvi, 1 pa ranjen. Po uradnem poročilu se je bitka razvijala takole:
Okoli 14. ure je več skupin francoskih lovskih letal, k. imajo svoje zbirališče v Loreni, letelo v patruljni formaciji. Ena skupina je opazila tri patrulje nemških letal tipa »Messerschmidt«, skupaj 27 aparatov. Francoska letala so se takoj spustila v boj. V bitki je pršlo do cele vrste posamičnih in skupnih napadov, ,ki so se razvili v zračnem prostoru, dolgem 120 tem Prva faza bojev se je končala na fronti med Vorbachom in Sargueminesom. Francoska letala so izvršila navp čen napad in pognala sovražnika v beg. Sovražnik se je umaknil do Merziga v Fosaarju med Triercxm in Saarlouisom. Vsa francoska letala so se vrnila v svoja oporišča štiri francoska letala so zadeli streli iz sovražnih letal, ki pa niso napravili posebne škode.
London, 8. nov. A A. (Havas). Danes so se zvedele podrobnosti o včerajšnjih bojih
pas ob Švicarski luksemburški ln belgijski meji in da je sedlaj Maginotova črta znatno podaljšana
Poveljnik angleške vojske nadzira angleške pozicije
London 8. nov br Vrhovni poveljnik angleške ekspedicijske vojske na francoskih tleh, general Gort, je bil v pretekli noči na fronti. Inspiciral je skoro vse angleške postojanke.
*aršal Goring
o letalski vojni
R!m, 8 nov. AA. (Štefani) »Messagge-ro« pr naša izjave, ki jo je dal njegovemu dopisniku maršal Goring. Na vprašanje dopisnika v zvezi z vestjo, da sta Anglija in Fiancija naročili v Zedinjenih državah 8.000 letal, je Goring odgovoril, da zaenkrat taka množica letal ne obstoja in da dvomi, da bi mogle Zedinjene države pro-ducrati tako množino letal, ker obstojajo gotove meje ritma proizvodnje tehnične narave. Kar se tiče 800 ameriških letal, ki so pripravljena za prevoz v Evropo, je Goring dejal, da je ta številka pomembna, vendar pa nezadostna. Na vprašanje, ali bodo nemška letala še nadalje vršila napade samo na angleške pomorske edl niče ali pa bodo razširila svoje na-
med britanskimi in nemškimi letali pred ; pade tudi na sov.ažno ozemlje, je .KJring
angleško, škotsko in nemško obalo. Potrjuje se, da britanska letala niso imela izgub Eno britansko in eno nemško letalo sta prišli tako blizu, da med njima ni bilo več kakor meter razdalje. Spopad se je vršil v glavnem med britanskim; patruljnimi letali, ki so križarila nad angleško in škotsko obalo, in nemškimi oglednimi letali. Br tan-ska letala so pognala nemška letala v beg. Neko nemško letalo, ki je letelo nad neko trgovinsko ladjo, je zbežalo, kakor hitro je opazilo, da se bliža britansko patruljno letalo.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 8. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo 131 vojno poročilo: Stikovni oddelki so bili nekoliko v akciji. Ponekod so delovale tudi izvidniške čete.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 8. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu mestoma živahnejše topniško in izvidniško delovanje.
Pri letalskih spopadih je bilo nad nemškim ozemljem dne 7. novembra sestreljeno eno britansko letalo ob izlivu reke Wupper v Ruhr (jugovzhodno od Essena), eno francosko letalo pri Volklingenu, tri sovražna letala pri Saarlauternu. V prvih sedmih dneh meseca novembra smo sestreli 9 sovražnih letal, do?im so n:»š<» izgube v istem času znašale dv* letali, ki sta bli? "sestreljeni, in tri letala, ki se pogrešajo.
Nemška letala nad Parizom
Pariz, 8. novembra, s. V pretekli noči so neidentificirana letala metala nad Parizom in okolico letake. Protiletalsko topnišbvo je letala obstreljevalo. Kakor je ugotovila preiskava, so letaki, ki so jah metala letala, tiskani v Nemčiji.
Daladierovi posveti z generaliteto
Pariz, 8. nov. br. Ministrski predsednik Daladier je imel danes dolg razgovor z vrhovnim poveljnikom zavezniških armad, generalom Gamelinom ter s šefom francoskega generalnega štaba, generalom Georgesom, ki sta bila nalašč za to pozvana v Pariz. Pozneje se je Daladier sestal tudi s šefom letalskega generalnega štaba, generalom Vuilleminom, ki mu je podrobno poročal o veliki letalski bitki, ki je bila v ponedeljek popoldne med francoskimi lovskimi in nemškimi lovskimi letali ki so bila v trojni premoči nad neposrednim zaledjem francoske fronte.
TH«*raditev Maginotove črte
Pariz, 8. nov. AA. (Havas). Izšlo je W£dno poročalo, da je dograjen utrdbeni
odgovoril, da predstavljajo napadi na angleške ladje mnogo pomembnejši cilj kot sovražno ozemlje. Ker hočejo Nemci voditi humano vojno, so tudi cilji nemškega letalstva omejeni. To je pravilo, je dejal Gftring ki se ga bo Nemčija držala, dokler se ga bo držal nasprotnik.
Sikorski in Zaleski povabljena v London
London. 8. nov. s. Na povabilo angleške vlade prideta prihodnji teden v London predsednik poljske vlade Sikorski in zunanji minister Zaleski. Imela bosta važna posvetovanja z ministrskim predsednikom Chamberlainom, zunanjim ministrom Halifaxom in drugimi angleškimi vodenimi političnimi osebnostmi. Ministrski predsednik Sikorski bo imel tudi govor pred združenjem inozemskih novinarjev.
60 milijard no antiko uossjllo
London, 8. nov. br Spodnja zbornica je snoči zaključila razpravo o zakonskem na črtu, ki pooblašča vlado, da emitira v bližnji bodočnosti posojila v skupnem znesku 250 milijonov funtov šterlingov (okrog 60 milijard dinarjev). Kakor znano, namerava vlada že v najkrajšem času razpisati prvo tranšo, ki bo znašala 150 milijonov funtov.
8O.000 dobrovoljcev v Angliji
London, 8. nov. s. V spodnji zbornici je sporočil včeraj vojni minister Hore Belisha, da se je od začetka vojne prijavilo v Angliji približno 70 do 80.000 dobrovoljcev v angleško vojsko.
Novo angleško tajno orožje
London, 8. nov. s. Predsednik angleškega društva za znanstveno raziskavanje je danes namignil da razpolaga Anglija z novim tajnim orožjem. Dejal je, da se ne sme misliti, da ne bi prišlo tekom vojne nobeno presenečenje s strani sovražnika, prav gotovo pa ima Anglija pripravljeno presenečenje za sovražnika, že pred meseci so se začela v Angliji znanstvena razlska-vanja v tej smeri in če pride sovražnik s presenečenjem, bo takoj dobil primeren odgovor.
Trije večji napadi na fronti
Pariz, 8 nov. s. Vojaški komentar francoskega radia javlja, da so izvršili Nemci včeraj med Mozelo in Renom tri večje napade. Pred enim od teh napadov je nemško topništvo dajalo eno uro zaporni ogenj. Nemška letala so izvršila zelo mnogo iz-vidn'šk:h poletov tako nad fronto kakor tudi daleč v notranjost Francije. Tudi francoska izvidniška letala so bila zelo aktivna nad fronto in nad nemškim ozemljem.
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI K02E PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Finski delegaciji poslana nova navodila
Pogajanja v Kremlju se bodo nadaljevala, čim bodo Finci prejeli najnovejša navodila
Helsinki, 8. nov. br. Vlada je danes dokončno proučila poročilo finske delegacije iz Moskve ln sestavila navodila za nadaljevanje pogajanj. Navodila se ne nanašajo na osnovna vprašanja, marveč le na nekatere tehnične strani nadaljnjih razgovorov v Kremlju in so bila danes popoldne odposlana v Moskvo. Po nepotrjenih vesteh naj bi se pogajanja poslanika Paasikivija in ministra dr. Tannerja nadaljevala že danes popoldne, po drugih informacijah pa se bo finska delegacija sestala z Molotovom šele ob koncu tedna, ko bo prejela nova navodila iz Helsinkov.
»Uzisuomi« pravi v svojem današnjem uvodniku, da so moskovska pogajanja takega značaja, da bi jih bilo treba smatrati prav za prav za stvar vseh nordijskih držav. Ruske zahteve ao namreč take, da bi Rusija na finski račun prodrla daleč proti zapadu, ako bi Finska nanje pristala. Prav ta okoliščina sili Finsko, da se zmerom bolj oslanja na zapadne prijateljske države, ter pričakuje od njih tudi krepko podporo. Za Finsko so nekatere ruske zahteve odločno nesprejemljive, ker niso v skladu z njeno nevtralnostjo.
London, 8. nov. s. Po poročilih iz Helsinkov se bodo razgovori med finsko delegacijo v Moskvi in ruskimi državniki nadaljevali jutri. Finska delegacija je že prejela nove instrukcije od svoje vlade. Kakor izjavljajo v dobro poučenih finskih političnih krogih, Rusi ne vztrajajo več na dovolitvi mornariške baze na finskem ozemlju, pač pa tem bolj vztrajajo na svojem stališču glede Karelije.
Letonsko-nemški sporazum ratificiran
Riga, 8. nov. br. Vlada je danes ratificirala letonsko-nemški sporazum z dne 30. oktobra, ki se nanaša na repatriacijo Nemcev.
Pridržani letniki
na Letonskem
Riga, 8. nov. br. Te dni bi se moralo vrniti iz vojaške službe več letnikov vojnih
obveznikov, ki so bili vpoklicani septembra meseca. Vlada je v sporazumu z vrhovnim poveljstvom odredila, da ostanejo Se nekaj časa v vojaški službi.
Konferenca severnih držav zaključena
Kodanj, 8. nov. br. Danes popoldne je bila zaključena kodanjska konferenca osl-skih držav, ki je trajala tri dni. Splo&no se pričakuje, da bo o njej izdan obširnejši komunike.
parlament odobril ankarski pakt
Ankara, 8. nov. s. Turški parlament je danes soglasno ln z velikimi aklamacijami ratificiral angleško-francosko-turško pogodbo. Ratifikacijske listine bodo izmenjane v najkrajšem času.
Papen spet v Ankari
Ankara, 8. novembra. AA. (Štefani). Nemški veleposlanik Papen se je vrnil v Ankaro. V političnih krogih pripisujejo posebno velik pomen njegovemu razgovoru s predsednikom bolgarske vlade Kjoseiva-novom o priliki potovanja skozi Sofijo. O včerajšnjem razgovoru romunskega veleposlanika Stoice in turškega zunanjega ministra Saradzogla smatrajo v političnih krogih, da je bil v zvezi z načrtom za ustvaritev bloka balkanskih nevtralnih držav.
Demobilizacija v Turčiji
London, 8. nov. s. Po poročilih iz Ankare je turška vlada sklenila, da demobilizira vse letnike rezervistov ki sc bili vpoklicani ob izbruhu vojne na vaje v preventivne svrhe. Istambulski list »Akčam« pravi, da je ta ukrep upravičen vsled sedanjih ugodnih okoliščin.
V<^na na morju
Pretekli teden so Angleži zaplenili 19*500 blaga, namenjenega za Nemčijo
London, 8 nov s Pretekli teden so angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo zaplenile 19.500 ton blaga, namenjenega v Nemčijo, od tega 11.500 ton cerealij, ki '■o se nahajale na nemških trgovinskih ladjfb Skupno je bilo pregledanih v preteklem tednu 200 tujih trgovinskih ladij, od katerih so bile samo 4 zasežene. 102 ladji sta smeli takoj nadaljevati vožnjo, nekatere druge pa so bile izpuščene pogojne z omejitvijo, da pozneje vrnejo tovor v Anglijo.
London, 8. nov. br. Informacijsko ministrstvo objavlja, da je angleška vojna mornarica zajela na južnem Atlantskem oceanu 7600-tonsko moderno nemško tovorno ladjo »Uhenfels«. Ladjo je neki angleški rušilec odpeljal v zapadnoafriško luko Freetown.
London, 8. nov. s. V Ameriki so ujeli klice na pomoč, ki jih je brezžično poslala angleška ladja »Mataroa« (12.000 ton), ko se je nahajala 800 milj južno vzhodno od Bermudskega otočja. Ladja je javljala, da jo je napadla nemška podmornica. V zadnjem poročilu pa je ladja javila, da je podmornica izginila.
Nemci zaplenili
švedsko ladjo }iRit©"
London, 8. nov. s. Nemška mornarica je v Baltiku zaplenila finsko ladjo »Ottawa« (1300 ton), radi slabega vremena pa se je
potem morala ladja zateči v švedske teritorialne vode v Botniškem zalivu.
Nemška mornarica je nadalje ob južno-zapadni švedski obali zaplenila švedsko ladjo »Rito«, ki je vozila celulozo.
Podmornicam prepovedan dostop v panamske luke
New York 8. novembra AA. (DNB) Po poročilih iz Paname je včeraj tam izšel vladni dekret, ki prepoveduje dostop podmornic vojujočih se strank v panamske vode in panamska pristanišča. Dostop je dovoljen le v sili. Utemeljitev dekreta pravi, da hoče Panama ohraniti nevtralnost.
Izum novih motornih čolnov
Washington, 8. novembra. AA. (Štefani) Neki kanadski inženjer je ponudil britanskim vojaškim oblastvom takšne motorne ladje, da se lahko izognejo plavajočim minam in prenesejo udarec torpeda.
Ponesrečeni parnild
London, 8. novembra. AA. (Reuter): Nocoj je v Rokavskem prelivu zavozil na plitvino velik parnik »City of Melbourne«. Zjutraj so ladjo srečno potegnili s proda. Prav tako so izvlekli še neko drugo ladjo, katere ime dozdaj še ni znano.
Španija obnavlja trgovino z Anglijo, Francijo in Ameriko
Madrid, 8. novembra. AA. (Havas) Španija bo spet vzpostavila trgovinske zveze z državami, s katerimi se njeno gospodarstvo izpopolnjuje, ki razpolagajo z devizami in s katerimi so suhozemske in pomorske prometne zveze zagotovljene. Pred špansfko državljansko vojno so bili glavni kupci v Španiji Francija, Velika Britanija in države Južne Amerike, Španija pa je največ kupovala v Zedinjenih državah. Glede teh držav v bodoče ne bo nobene spremembe. Marsikdo je mislil, da bo »stroga nevtralnost«, ki jo želi general Franco, onemogočila Španiji izvajati intenzivno zamenjavo dobrin z vojskujočimi se državami, ali pa vsaj z nekaterimi od njih. Neki-teri so celo govorili, da bi se Španija morala zapreti v sistem stroge avtarkije in da bi bilo v nasprotju z nevtralnostjo, če bi zamenjavala blago s katero od vojskujočih se držav. Oklevanja, ki so obstajala še pred 15 dnevi, pa so izginila takoj, čim so Zedinjene države uikinile prepoved izvoza orožja.
List »Esoaffna« na kratko podaja sedanji položaj takole: Glasovanje v ameriškem ored«-tpvn*5kem domu je važno za prejšnjo politiko nevtralnosti. Ta primer bo služil vsem tistim, ki morajo zadostili do1'nr>et?TT1 Vatere b'm nalaea spoštovanje nev+rpino^tl « not-ebami ooHtfčne ali samo eoepo^rcke narave. Odha'anie blaga iz newyorškega pristanišča je dogodek, ki bi ga bilo dobro posnemati. Španija bo torej spet začela z zamenjavo blaga z Zsr
dinjenimi državami, Francijo in Veliko Britanijo. Španski in francoski strokovnjaki, kakor tudi strokovnjaki drugih držav proučujejo zdaj podlago za osnutek trgovinskih pogodb. Španija bo iz Velike Bi Itanije dobivala premog, mast bombaž, kavčuk in stroje, iz Francije pa stroje, žito in avtomobile. V zameno bo Španija prodajala špirit baker, olje in vino.
Danes bo govoril papež Pij XII.
Vatikan, 8. novembra. AA. (Havas). Papež Pij XII. bo imel v četrtek zvečer ob 18. ob zaključku svečanosti stoletnice katoliške univerze v Washingtonu govor v angleškem jeziku. Govor bodo prenašali na radijskih valovih 19. 84.
Vohunstvo na Holandskem
Haag, 8. nov. s. Policija je v Amsterdamu izvršila danes preiskavo v 6 hišah in zaplenila mnogo važnih listin Preiskava je bila izvršena tudi v neki garaži, kjer so našli celo letalo.
Vremenska nanoved
Zemunska: Jasno v vsej državi z jutranjo meglo v dolinah in kotlinah. Nekoliko oblačne je utegne biti v severnih krajih. Ponoči ponekod precej mrzlo.
Naši kraji in Ifudje
Odkritje spomenika pesniku Petruski
Preteklo nedeljo je odkril, kakor je že panedeOjsko »Jutro« poročalo, ljubljanski pododbor Udruženja četnikov lani umrlemu pesniku Radivoju Petarlinu — Petru-ški spominsko ploščo v tisti hiši v Kamniku, kjer je legel naš slovenski Ahasver v prvo in zadnjo posteljo. Kakor je sam sovražil pompozne prireditve, tako je tudi bila ta kulturna svečanost prav skromna, pa tolkanj bolj prisrčna. K skromnosti je
Na naši sliki vadimo prizor, ko je imel g. Gustav Strniša kot zastopnik slovenskih književnikov svoj spominski govor: Lepo je, — je izvajal govornik, da ste se tako mnogi gpotmmiili Fetruške, našega pesnika Ahasverja, čigar tople pesmi so ogrele že mnogo src. Njegova plemenita duša ni poznala ne zlobe ne zavisti. Bilje med onimi redkimi Slovenci, ki sta mu bila sloga in prijateljstvo ukoreninjena.
pripomogel pdleg zares sfefoega vremena
posebno nemaren odziv naših petičnih ljudi. na katere so se obrnili četrnki za primerne prispevke k spominski plošči. Toliko večje priznanje pa gre zato našim čet-nikom, ki so prebrodili vse raefprilike ln vendarle postavili svojemu prvemu častnemu predsedniku Petruški viden znak ljubezni, katero so gojili do njega. Iz src vseh bratov je govoril pri odkritju predsednik Udruženja četnikov brat Venče Žnideršič, poudarjajoč neomajeno Petru-škovo vero v zmago slovanske misli in nacionalne pravice.
Danes ga ni več, njegov spomin pa bo ostal v njegovih pesmih. Preprost je bil, ker je šmel globoko izkustvo življenja. Blag je bi, ker je sam mnogo pretrpel na svoji trnjevi poti, nemirni in utrujeni popotnik, vedno še iskajoč in koprneč. SpamSnska plošča sama je mojstrsko delo kiparja profesorja Sajevica, ki je v bran upodobil pesnikovo glavo, ter tvrdke Ku-naver, ki je izdelala iz črnega podpeškega marmorja prav okusno podlago. Tako je Petruškova spominska plošča tudi v okras kamniškega mesta in zgovoren pomnik naše kulture.
Pred sokolskim praznikom v Grosupljem
Grosuplje, 8. novembra.
Grosuplje, važno železniško križišče, je eden izmed najlepših dolenjskih krajev. Zaradi bližine je Ljubljančanom priljubljeno in vedno prijetno izletišče. Seveda tudi Grosuplje kaže po vojni in zlasti zadnja leta prav lep napredek. O tem se lahko nedeljo za nedeljo preverijo vsi, ki prihajajo v naš kraj na obiske, ali pa se iz Gro-
supljega potrudijo dalje na vabljive izletne točke, zlasti v slovečo županovo jamo, na Polževo ali kam drugam v kraljestvo Jurčičevih povesti.
V društvenem življenju se napredek najbolj kaže v razvoju grosupeljskega Sokola, ki bo imel to nedeljo lep in pomemben praznik. Društvo se je ustanovilo leta 1924. in prvi starosta je bil Ivan Rus, ki je takoj daroval tudi stavbno parcelo za Sokolski dom. Takrat še maloštevilna, toda pogumna četa je takoj naslednje leto začela zidati dom. Ker se je sokolstvo dobro vgnezdi-lo v kraju, je postal dom kmalu premajhen in. se je venomer kazala potreba razširjenja, če hoče Sokolsko društvo v Grosupljem dosledno uspešno vršiti svoje narodno, kulturno in vzgojno poslanstvo. Društvo, ki mu zdaj starostuje banovinski zdravnik dr. Franjo Podkoritnik, se je letos odločilo, da razširi svoj dom. Dogradilo je oder, nadalje sejno in knjižnično sobo, kakor tudi stanovanje za hišnika. Tako prenovljen in povečan bo Sokolski dom v Grosupljem lahko poslej v polni meri ustrezal nalogam,
ki se venomer zastavljajo Sokolskemu društvu v Grosupljem.
V nedeljo 12. t. m. bo slovesna otvoritev prenovljenega doma in odra. Društvo se je skrbno pripravilo ter bo uprizorilo sijajno Nušičevo komedijo »Ujež«, ki bo prijetno razvedrilo domačinu kakor tudi razvajenemu meščanu. Začetek predstave bo ob petnajsti uri, po predstavi pa bo veselo mar-tinovanje. Pridite, Ljubljančani, nikjer ne morete to pot lepše preživeti Martinove nedelje, kakor v Grosupljem, kjer vas bomo sprejeli s pravo bratsko gostoljubnostjo. Zveze z vlaki so ugodne. Zatorej v nedeljo nikamor drugam, kakor v Grosuplje!
Prometne ovire
med deževjem
Hotič, 8. novembra Zadnje deževje je močno dvignilo reko Savo, Vodomerska postaja pri litijskem mostu je pokazala, da se jz Sava povzpela skoro tri metre nad normalo Dvignjena Sava je napravila precej škode pri Hoti-ču, vasi, ki leži med Ljubljano in Litijo, tik razcepa banovinske ceste, ki gre iz doline proti Vačam. Najbolj preplavljeno je bilo polje na Krevljici, naselju na Hoti-škem polju Tam je bila banovinska cesta, ki jo Ljubljančani in drugi najbolj uporabljajo za pot v Zasavje, vsa pod vodo. Ker je bila cesta prekrita z vedo, je bil vsak promet nemogoč. Da je cesta zaradi deževja neprehodna, ni bilo nikjer objavljeno, zato so vozili razni potniki z avtomobili prav do Hotiča odnosno do Zgornjega Loga na drugi strani; ko pa so prišli do Krevljice, so se morali vrniti. Eden izmed šoferjev je zavozil v vodno polje. Zmanjkalo mu je ceste in je zdrsnil čez cestni rob. Izvleči so ga morali iz vodnega ozemlja s pomočjo konj. Podobno se je primerilo tudi drugemu, ki je prišel k nam s kamniške strani Nizek avto jc kmalu zajela voda. Motor je bil ves v vodi in je
odpovedal Tudi tega so morali izvleči iz
vode.
Na ozemlju med Hotičem in Zgornjim Logom nastajajo prometne ovire že pri porastu Save malo nad dva metra nad normalo. Take povodnji imamo pri nas v jesenskem in zimskem ter pomladanskem času kaj pogosto. Mnogi šoferji se morajo vračati po dolgih ovinkih. Prehod po slabih razmočenih občinskih poteh preko vasi Konj pa je zelo tvegan m naporen. Ljudje že vsa leta prosijo m prosijo, naj bi začeli s preložitvijo ceste v Krevljici. Vse dotlej, dokler se ne bodo energično lotili regulacije ceste, ne bo na tem ozemlju boljše.
Podobne ovire, da je bila preplavljena cesta, so imeli tudi pod Grbinocn pri Litiji Tam je nenadoma narasel potok Reka, ki izvira pod Jančami Zadnje deževje je bilo precej močno na pobočju Janč. Prehod preko mostu in po cesti pod Grbmom je bil zaradi narasle vode nemogoč. V situaciji pa se je znašel eden izmed okoliških kmetov, ki je napregel voz in je prevažal ljudi za ceno 1 dinarja po poplavljenem ozemlju. Seveda so dali ljudje radi nekaj drobiža, da so si prihranili precejšen ovinek mimo Šmartna. Kakor pripovedujejo ljudje iz našega okoliša, so imeli zaradi dvignjenih potokov težave tudi drugod. Deževje je dvignilo tudi potok Ko-strevnico.
Zdaj, ko je prenehalo deževje, so se vode vrnile v stare struge. Dobljene izkušnje naj bodo za nauk, kje je treba začeti s cestnimi deli
O društvenem delu zagrebških Slovencev
Zagreb, 8. novembra,
V	društvu »Narodni Dom« v Zagrebu, kjer je včlanjenih največ zagrebških Slo^ vencev, je po stanki, ki vedno nastopa v letnih mesecih, zopet jako oživelo društveno življenje. Mladinski odsek je pod vodstvom svojega načelnika g. Rožanca uvež-bal ljudsko veselo igro »Pesem s ceste«, ki jo vprizori na eno od sledečih nedelj v Hi-jeronimski dvorani. Tudi društvene čajanke, ki jih organizira mladinski odsek in se obdržavajo vsake sobote zvečer, so začele, ter je bila 4. t. m. prva čajanka, ki je potekla pri nepričakovano dobrem obisku v jako veselem razpoloženju.
V	sredo 8. t. m. pa otvori prosvetni odsek, ki ga vodi društveni predsednik g. prof. dr. Zarnik, zimski ciklus društvene »ljudske univerze«, s predavanjem g. dr. R. Bičaniča o gospodarski strukturi banovine Hrvatske. To predavanje je ob enem prireditev mladinskega odseka, ki je že tudi s svoje strani priredil par predavalnih večerov.
Tudi letos so hrvatski strokovnjaki prijazno priskočili društvu v pomoč, da s predavanji sodelujejo v tej kulturni akciji Predavanja bodo kakor preteklo sezono vsake srede ob pol 9. uri zvečer. Z aktualnimi vprašanji sedanjosti se bodo bavila predavanja gg. dr. R. Bičaniča (že imenovano, ter predavanje o gospodarskih odnosih Hrvatske in Slovenije), vseuč. prof. ing. J. Bonclja (Vpliv vojne blokade na industrijo), dr. D. Chloupeka (Resnica o bojnih strupih), vseuč. doc. dr. V. Filipoviča (Naloge filozofije v naši dobi), admirala N. Stankoviča (Pomen morja v obrambi zemlje), vseuč. prof. dr. Zarnlka (Znanost in rasizem); predvideno je tudi predavanje o ideologiji Antuna Radiča. O zgodovinskih temah bosta predavala gg. visokoš. prof. dr. J. Nagy (O padu dubrovniške republike) in vseuč. prof. dr. G. Novak (Benetke kot zgodovinski in kulturni faktor); o nalogah statistike bo govoril g. dr. F. Mlklč; o naprednem perutninarstvu g. vseuč. prof. dr. A. Ogrizek. S prirodoslovnimi problemi se bodo bavila predavanja gg. vseuč. dr. F. Bubanoviča (Pomen kemije za življenje), vseuč. prof. dr. L. Mariča (O postanku in delovanju ognjenikov) prof. J. Mokroviča (O poreklu in vzrokih potresov); z biološkimi in medicinskimi vprašanji predavanja gg. dr. M. Baniča (Virusi, nevidni vzročniki bolezni), vseuč. prof. dr. F. Kogoja (Vpliv hrane na kožo), doc. dr. J. K8r-blerja (Socialni pomen obolenja na raku), prim. dr. F. Pestotnika (Ali so duševne bolezni ozdravljive?); g. arh. C. švigelj bo pa s svojimi prekrasnimi filmi v prirod-nih barvah povedel slušalce na Gorenjsko.
širji prosvetni odsek »Narodnega doma«, pri katerem sodelujejo vsa zagrebška slovenska društva in katerega glavna naloga je, da deluje v smislu zbližanja in boljšega medsebojnega spoznavanja Hrvatov in Slovencev na kulturnem polju, priredi v zvezi s Hrvatskimi Madrigalisti v torek dne 14. t. m. koncert slovenskega vokalnega kvinteta v Hrv. glazbenem zavodu. Na žalost je moral biti koncert Hrvatskih Madriga-listov, ki ga je hotel prosvetni odsek aranžirati dne 13. t. m. v Ljubljani, iz tehničnih razlogov zopet preložen, in sicer na mesec januar. Dalje so na programu šir-jega prosvetnega odseka predavanja pro-minentnih predstavnikov hrvatske književnosti, znanosti in umetnosti v Ljubljani, za katera so dali že razni hrvatski prosvetni delavci svoj pristanek, a isto tako predavanja prominentnih predstavnikov slovenske kulture v Zagrebu. O tem bomo še podrobnejše poročali.
Pod vodstvom našega odličnega dramat-skega umetnika g. Nučiča se bo osnoval dramatski odsek, ki bo gojil na strogo umetniški podlagi dramatsko umetnost, tako da se stvori s časom ensemble gleda-
liških dobrovoljcev, ki bodo kos tudi težjim nalogam.
Tako stopa torej društvo »Narodni dom« z najboljšimi auspicijami v zimsko sezono, ko je največ prilike za razvitek družabnega življenja in dela.
Zadnje delo kiparja Gangla
Ko je bilo pokojnemu mojstru Alojziju Ganglu 77 let je dokončal v svojem skromnem ateljeju na Vinogradih v Pragi svoje poslednje delo. Imenoval ga je sam: Kristus, osameli popotnik.
OdložO je dleto in umrl štiri leta so minila od njegove smrti Gojil je dve poslednji želji: da ga pokopljejo v rojstni Metliki na pokopališču pri Sv. Roku in da ta njegov zadnji kip postavijo na njegov grob. In:
Ena <*> tebi je želja spolnfla, v zemlji domači da truplo leži . . .
Njegov pepel so prenesli iz Prage in ga položili v grob Ganglove rodovine poteg edinega sina Danila, ki je mlad umrl kot poručnik fregate na obolenju, ki si ga je nakopal, ko je spremljal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L UeddniteJja v Marsej živega in mrtvega nazaj v domovino.
Druge želje ni bilo mogoče izpolniti v polnem obsegu. Grob Ganglovih prs Sv. Roku je preskromen, da bi mogel stati na njem tak kip. Pokojnikovi svojci so ga rajši namenili v okras vsega pokopališča in v počastitev vseh belih rojakov, ki počivajo in bodo počivali v večnem snu ob cerkvici sv. Roka: vsem trpečim bratom in sestram v spomin.
Original so prepeljali po železnici iz Prage v Ljubljano v mesecu najvišje krize in katastrofe CSR, tako da se je že izgubila sled za Kristusom, osamelim popotnikom. Naposled je vagon vendarle srečno dospel v Ljubljano. Letos v juliju je soho prevzel livar Mostar na Galjevici v Ljubljani in delo dovršil tako, da so kip v bronu pripeljali v Metliko zvečer pred Vvsemi svetimi in ga postavili na podstavek, ki ga je zgratdEl metliški kamnosek Foršek. Oba sta svoje delo izvršila z veliko strokovno sposobnostjo.
Na Vse svete je popoldne ob trdi tukaj-
tfulturnl pregled
Koncert poljskega mojstra v Ljubljani
Nastop poljskega klavirskega virtuoza Friedmanna je privabil v ponedeljek v veliko dvorano Filharmonične družbe malone rekordno število poslušalcev. Dokaz, kako živahen je odmev v našem koncertnem občinstvu, kadar se v naši sredini oglasi ime tolikšnega slovesa, kakor je ime Ignaca Friedmanna. Rekel bi, da vendarle najdemo za resnično umetnost v slovenski prestolnici na pretek poslušalcev. Najbrž bo že res, da je temu vzrok naša prirojena ljubezen do glasbe in lepote. A po drugi strani smo s premnogimi vezmi spojeni s srednje in zapadnoevropskim glasbenim življenjem in razpolagamo že z izdatno glasbeno tradicijo. Ta naša tradicija pa ni le v ustvarjanju, temveč je morda še v večji meri tradicija umetnostnega doživljanja. Tej tradiciji se je torej oddolžilo naše mesto vpričo tega mednarodno močno zaslo-velega umetnika.
že uvodni pozdrav mu je mogel toplo posvedočiti, da se nahaja v slovanskem okolju. Tudi spored je bil sestavljen nekako v znamenju časa. Saj mojster Fried-mann ni le izrazit tolmač Chopinove muze. Razume se takisto na Mozarta in Schu-manna in mnoge druge klavirske klasike. A Chopin je spadal v osrčje njegovega ljubljanskega koncerta. Težka usoda, ki je zadela njegov narod in njegovo prelestno domovino, še dolgo ne bo mogla Izbrisati s sveta vrednot, ki jih je poljski narod podaril aeseštvu po svojih stvarnikih na
vseh področjih duha in dela. A kakor je poljsko ljudstvo veliko v tvorcih, prav tako širna je tudi vrsta umetnikov, ki glasbo ' reproducirajo in jo posredujejo skozi prizmo svojega prefinjenega umetnostnega čutenja. Med temi zavzema eno najodlič-nejših mest naš gost. Dvakrat radi smo torej prisluhnili njegovi tonski besedi in se je radovali.
Sodim, da je bilo mojstru Friedmannu že po prvih akordih Mozartovega Ronda jasno, kako zna ceniti naše občinstvo resnično' umetnost, to belo krizantemo, ki v naši sredini ni tuja. Friedmann si je prizadeval Mozartovo umetnino predočiti čim bliže živčnoumetnostnemu nastroju sodobnega človeka. Vlil je vanjo mnogo gibčnosti z odtenki tempov, s poudarkom dramatičnih zapletov, forsiranjem basov. Končna slika je pa bila vendarle izredno plastična, utrip skladbe izviren. Ta in naslednji dve točki kajpak nista dali slutiti, do kakšne popolnosti se bo poljski umetnik razvnel pri Chopinu! Tu je bil višek koncerta, kakršnega v tej izrazni popolnosti pri nas najbrže še nismo doživeli. V naslednjih sedmih točkah je drhtel v dvorani duh poljskega glasbenega genija. Pod elegantnim, bleščečim se francoskim loščem je zvenel poljski narodni napev in njegov samosvoj ritem. V Mazurkah se je kar vidno oglasil kujavijak.
Kaj nas je pri Friedmannovih predočbah Chopinovih umotvorov tako silno razvnelo,
da je poslušalcem zastajal dih? Ali je bil morda Friedmannov romantični zanos, ki je predvajane skladbe izrazil s takim viškom popolnosti? Pri njegovih 57 letih mu
tega ne bi prisodil. Za predpisanimi tempi se skriva ples sugestivnih odtenkov, ki z izvirnim poudarkom dramatičnih vrhuncev in z napeto plastično igro pred oči skladbo z njeno najmočnejšo udarno silo. Chopinov Noturno op. 35 spada izrazno gotovo med sila sestavljene umetnine Friedmann se je lotil z nekako artistično eleganco, dobro
zavedajoč se, da je njegov genijalni rojak prvi zanesel v glasbo bohemstvo v njega najčistejši obliki. Mazurki sta se predstavili v drugem slogu. Pred nami je plesala živa poljska vas, v pisanih narodnih nošah in z vso neugnano silo njenega izvirnega glasbenega ritma.
Friedmannu je tehnika malone postranska stvar. V teku vsega koncerta je niti opazili nismo. Skladbe so mu vprašanja izraza in ritmičnih odtenkov. V Obojem je čarovnik silne sugestivnosti Baš zato ga ne štejem med romantike klavirske interpretacije, marveč med zagovornike sodobne stvarnosti. A prave skrivnosti umetnikove duše ni tako lahko odkriti. Presenetila je končno tudi njegova vzorna igra iz zapestja, kakoršno vidimo v taki popolnosti le pri izrednih klavirskih virtuozih.
Ta večer ostane v trajnem spominu!
Dr. B.
(Ne vem, kako je pri drugih poslušalcih, a mene je topot silno motilo tisto razsežno belo platno, ki je venomer zanašalo v hram čiste umetnosti neko kričečo noto. Ali ne bi kazalo, da podjetje zastre njegovo belino s kako zaveso, tako da bo dvorana ob takih prilikah tvorila arhitektonsko in barno urejeno enoto. Morda ta izdatek ne bo tako hud, da ga podjetje ne bi storilo zaradi našega glasbo ljubečega občinstva?).
Našii grafika na Danskem in švedskem
Društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« v Beogradu je v zvezi z danskim knjižničarjem in prijateljem naše države E. S. Hansenom organiziralo na Danskem in Švedskem razstavo jugoslovenske grafične umetnosti. Na tej reprezentantivnl razstavi naše grafike je zastopanih okrog
ASPIRIN
T A B L E V E
zavitku od »celofane*
Higienski — proti nečisfobf — pri prelomu brez izgube!
Oglas reg. pod S. br. 5839 L UL W99t
šnji gospod prošt. p. Alfonz Klemenčič lepo razložil pomen in smisel te Ganglove mojstrovine, ki je edinstven okras našega pokopališča'in ponos našega mesta, katerega zvesti sin je bil pokojni umetnik.
Kip iz brona je visok 2.30 m, podstavek ima 1 m višine. Kip tehta 1.300 kg. Meščani in okoličani so hodili trumoma ogledovat to veličastno delo svojega rojaka umetnika, ki je s svojimi deli proslavil ime svojega rojstnega kraja.
Ganglov »Kristus, osameli popotnik« na-pravlja na gledalca mogočen vtis. Sedaj stoji pri Sv. Roku in razodeva v celoti in posameznostih — posebno z bolestnim izrazom svojega obraza — toliko lepote, muke in trpljenja, da se ga ne moreš nagledati. Treba bi bilo peresa in besede sorodnega umetnika, da bi pravilno »črtal in ocenil visoko umetniško vrednost tega poslednjega Ganglovega dela.
Nestor učiteljev
Bolj redki so pomembnejši življenjski jubileji v učiteljskih vrstah, kajti ta poklic je toliko naporen, da večini njegovih pripadnikov že zgodaj izčrpa življenjske moči. Nedavno je pa praznoval zastopnik najstarejše učiteljske garde v šaleški dolini g. Franc Skaza, učitelj v pok. v Velenja svojo osemdesetletnico.
Rojen v Pesjem pri Velenju L 1859. je po nižji srednji šoli maturiral na mariborskem učiteljišču L 1882 ter potem nastopil križev pot mladega slovenskega učitelja, odnosno podučitelja. Deloval je v šolah v Šmarju pri Jelšah, pri Sv. Urbanu pri Ptt»-ju, v Ponikvi pri Celju, v Polju pri Podčetrtku, kjer si je ustanovil lastno ognjišče, potem še v št. Janžu na Vinski gori, dokler se mu ni izpolnila želja, da je i 1901. nastopil službo v svoji najožji domovini, v Velenju. Tu je služboval še do 1. 1922., ko je stopil po dobrih 40 letih trdega dela med šolsko mladino v zasluženi pokoj, katerega še sedaj uživa v najožjem rodbinskem krogu v svojem idiličnem domu.
Idealno je delo vzgojitelja mladine, a s trnjem je posuta pot učitelju, kar Je bilo zlasti občutiti pred osvobojenjem. Ta resnica se je uveljavila tudi pri našem jubilantu v polni meri, ki pa je skusil tudi sicer mnogo udarcev usode, zlasti še, ko je kruta smrt zasekala mnogo vrzeli v njegovi rodbini
Ko mu sedaj kot osemdesetletniku nemara uhajajo misli nazaj v preteklost, ga pač lahko navdaja z zadovoljstvom in ponosom zavest, da je vršil svoje dolžnosti vsestransko do skrajne meje, kajti živel Je za svoje stanovsko delo, za svojo v vzgojo mu poverjeno mladino, a živel tudi za svojo rodbino, številnim generacijam, ki mu v teh dneh kot njegovi bivši učenci izražajo svoje čestitke, se pridružujemo tudi mi a iskreno željo: Se na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
— Pri neredni stolid, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefovac grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg po min. «oc. pol m n. xit S-br. M.485 23 ▼ 99.
20 slikarjev iz Jugoslavije s 300 deli v rasnih tehnikah: z lesorezi litografijami, mo-notipijami, ujedankami L dr. Razstave so bile na Danskem prirejene v več mestih: Kjobenhavnu, Odenseu in drugod. O njih so pisali mnogi danski listi in strokovni časopisi ter naglašali značilnosti naše grafične umetnosti. Tako je neki list pisal: »Lahko bi mislili da bo v jugoslovenski umetnosti zapustil svoj pečat boj med za-padom in vzhodom, med orientalskim misticizmom in umetnostnimi zasnovami za-pada. Toda vpliv zapada očitno prevladuje. Eden izmed umetnikov, Hinko Smreka*, predstavlja s svojim ciklom lesorezov »Sedem smrtnih grehov« čisto evropski Izraz, medtem ko je Tone Kralj, originalen ln »jasen kakor dan«, kakor se zdi, pod vplivom umerjenega surrealizma«. Izmed ostalih razstavljalcev so v kritikah posebej omenjeni še Slovenci Elda Piščanec, Nande Vidmar idr.
Tudi švedska kritika je posvetila razstavi naših grafikov zadostno pozornost in je s simpatijo prikazala njihova dela. O delih slovenskih grafikov sodi kritik nekega švedskega lista: »V lesorezu Vaški motivi delu Franceta Kralja, je dokaj osebnega stila, čeprav je Tone Kralj pre-pričevalnejši s svojimi težkimi ujedankami »Ulica«, serijo štirih velikih risb. MIha Maleš ima pozornosti vredno aquatinto »Mlado dekle«, malce francosko nastrojeni France Mihelič pa razstavlja dve fini de* gantni litografiji z mehko tehniko; ena med njih, »Melanholija«, učinkuje neodo-ljivo. Mihelič je pravi umetnik in risba, ki Jo imenuje »Kmet«, dokazuje, da je dober risar. Elda Piščanec je razstavila dve monotopiji, ki sta dokaj originalni. Naposled omenjamo Draga Vidmarja, ld ima nekaj lepo komponiranfii lesorezov in Nan-
\
Domaie vesti
*	Umri Je soustanovitelj ga odbora ▼ Južni Ameriki, v Dubrovniku Je umrl v starosti 75 let zaslužni nacionalni borec Jožo Kalahatovič, ki je bil doma s Pelješca. Kot mladenič se je podal kakor toHko dalmatinskih rojakov v Južno Ameriko in tam je po nekaj letih trdega dela imel srečo. Že pred vojno je imel lepo premoženje, a ni nikdar poaial sebičnosti in pohlepa. Radodarno je podpiral siromašne rojake, največ svojega premoženja pa je žrtvoval za narodno stvar. Po izbruhu svetovne vojne je bil v Južni Ameriki ustanovljen Jugoslovenski odbor in je Kalahatovič kot njegov soustanovitelj tudi gmotno podprl odborovo propagandistično delovanje. Ustanovil je tudi 1 st »Slobodo«, kupil zanj tiskarno ter nosil sploh vse stroške uredništva in uprave. V svojo domovino se je vrnil šele na stara leta po osvobojenju ter tiho in skromno živel v Dubrovniku.
♦	Diplomiran je bil na beograjski univerzi za inženjerja šumarstva g. Jurij Hočevar z Bleda.
*	Učitelj^ upokojenci s Celja in okolice se sestanejo zadnjikrat to leto v soboto 9 t. m. ob 14. ozir. 16. uri v celjski nabav-ljalni zadrugi Pričakujemo polnoštevilne udeležbe!
♦	Tajnik našega poslaništva v Sofiji je umrl. Po kratki bolezni je umrl v Sofiji tajnik našega poslaništva dr. Evgen Culek, ki je bil doma iz Slavonske Požege in star komaj 34 let. Pokojni dr. Culek je dovršil pravne štud je v Parizu in je bil pred 8 leti sprejet v diplomatsko službo. Nekaj let je služboval v Beogradu v zunanjem ministrstvu, od februarja 1936. pa je bil tajnik našega poslaništva v Sofiji. V diplomatskih krogih si je pridobil mnogo pr jateljev, a tudi bolgarska javnost ga je cenila kot iskrenega delavca za zbližanje obeh bratskih narodov. Mladega diplomata bodo pokopali v njegovem rojstnem kraju v Slavonski Požegi.
Prt zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Prane Jožefove grenčlee
*	Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel v torek svojo 13. redno sejo, ki ji je predsedoval predsednik tega odbora Dragotin Trstenjak, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave. Dnevni red seje je obsegal tudi samostojno referate, ki so jih podali banovinski referenti za turizem Sottler, šoštarič in Vodopija o vprašanju priprav za zimsko turistično sezono 1939/40 in poletno turistično sezono 1940, o pomanjkljivosti turistično-prOpagandne publicistike in o statistični turistično-propagandne delavnosti. Načeto je bilo tudi vprašanje fi-nansiranja potreb tur zma vobče. Spričo aktualnosti, važnosti in obsežnosti snovi bo poslovni odbor nadaljeval razprave o nekaterih podrobnostih na prihodnji seji. Vobče Je stališče, ki ga je zavzel poslovni odbor do vseh aktualnih vprašanj turizma spričo vladajočih izrednih razmer: vzdržati in se v prehodno poslabšani konjunkturi tem bolj pripraviti za povečane naloge po zo-petni konsolidaciji mednarodnih političnih prilik. V ta namen je treba s turist čno delavnostjo — seveda ob primerni racionalizaciji in varovanju največje šteSljivosti — nadaljevati, osredot m zlasti na notranji turizem in mobi Atrati potrebna denarna sredstva,
*	Jubilej vojaške obrtne šole v Kragu jevcu. V prvi polovici preteklega stoletja, ko je mala Srbija začela ustanavljati lastno industrijo orožja, v Srbiji še ni bilo dovolj strokovnjakov za novo tovarno. Zato so že leta 1854 orožarni v Kragu jevcu priključili vojaško obrtno šolo, v kateri naj bi se bil usposobil naraščaj za delo v tovarni orožja in v orožarni. Iz skromn h začetkov S€ J^ vojaška obrtna šola dobro razvijala in izpopolnjevala ter je zdaj po zaslugi tega učnega zavoda, njegovih učiteljev in učencev dosegla naša industrija orožja ugledno mesto. Za proslavo 851et-nice vojaške obrtne šole bo izšel zgodovinski opis te važne ustanove.
*	Smrt zglednega učitelja in obrtn'ka V Požarevcu je umrl upokojeni učitelj in posestnik Trajko Ristič. Rodil se je 1.1865. v Vran ju, v Požarevcu pa je dolga leta služboval in je tam tuda ostal kot upokojenec. S svojo življenjsko družico si je pridobil Ristič lepo premoženje, a je vse raz-dal v prosvetne in dobrodelne svrhe. Tudi kot upokojenec se Je požrtvovalno posvečal prosvetnemu delu. Poučeval je nepismene vojake in brezplačno sodeloval pri najrazličnejših izobraževalnih tečajih. V vseh vojnah za osvobojenje se Je hrabro boril kot rezervni oficir ter si pridobil mnoga visoka odlikovanja. Učiteljski stan je z nJim izgubil vzornika neumornega dela in borbe za narodno prosveto in kulturo.
da Vidmarja, ki ga predstavlja odlična risba »V bolnici*.
Na splošno sodi švedski kritik o jugoslov. grafiki, da kaže mnogo znanja, da pa ji nekoliko nedostaja umetniške gracije in fantazije, čeprav ima sicer mnogo fantastičnih motivov. V ostalem pa kaže naša grafika »vrsto odličnih umetnikov z visokim standardom«. In švedski kritik sklepa: »V nekem pogledu so ti umetniki bolj obdarjeni nego drugi: žive v deželi, čije romantična lepota, narodni tipi in stara mesta nude ogromno motivov«.
Zapiski
»PRI BELEM KONJIČKU«
R. Benatzkega opereta »Pri belem konjičku« je s ponovno vprizoritvijo v letošnji sezoni naletela pri občinstvu na močan odziv. Privlačnost te operete Je v nekaj posrečenih popevkah in šlagerjih, ki so prikrojeni bolj za sentimentalna srčka kot za ritmične nožice. Hribovski okoliš, ki se da za silo presaditi v katerikoli alpski kraj, omogoča izdatno uporabo narečja; kopičenje burkastih situacij in smešnih šaljivk pa je razvedrila željnim vedno dobrodošlo, posebno če Je podano v dovtipni obliki. — Kar nista položila zabavnega v svojo opereto skladatelj Benatzky sam in libretist Milller, to so pridejaH dirigent gtrttof, ki Je opereto obenem poslovenil, nadalje režiser šest, pa koreograf Golovin z igralci vred: plačilnim natakarjem Leopoldom M. Sancin, renomlranim ribniškim tovarnarjem Kotenino (g. Zupanom), temperamentno gostilničarko Hčeva) jezičnim advokatom Kalinom (B. Sancin), ter gdč. Hejbakm), Baukartovo^ BartJičevo in gg. PeCkom, SimonMčem ter ostalimi v večjih in manjšHi vlogah. Po
*	Deset novih šol v Bosanski krajini.
Centralna unija za varstvo otrok je določala 1,500.000 din za zgradbo 10 osnovnih šol v najbolj zapuščenih in najrevnejših krajih Bosanske pokrajine. Posebnemu odboru je bila naložena naloga, da ugotovi, kje so šole najbolj potrebne in da potem vrši kontrolo nad uporabo v šolske namene določenega sklada,
•	Splavarjem Savinjske in Dravinjske doline. Generalna drekcija državnih železnic v Beogradu je na prošnjo zadruge spla-varjev s 1. oktobrom podaljšala vozno ugodnost po železnici za splavarje srezov Gornji grad, Dravograd in Maribor pod istimi pogoji kakor doslej. Zadruga spla-varjev opozarja vse splavarje, da si nabavijo primerne slike-fotografije, da jih bo direkcija državnih jseieznic v Ljubljani lahko potrdila.

CIMEAN
ZOBNA KREMA
*	Nad 400 prič zaslišanih. Iz Murske Sobote poročajo: V zadevi poneverbe varstvenega denarja na sreskean sodišču v Murski Soboti je bilo doslej zaslišanih 400 prič. Kakor smo že zabeležili, je poneverbe zagrešil sodni ofic.al Štefan Friedrich, ki Je bil že pred meseci aretiran. Sodna preiskava je dognala primanjkljaj 700.000 din varstvenega denarja. Z obrestmi je ta vsota narasla že na 800.000 din. Sodna razprava bo pokazala, kako je bilo s tem denarjem. Baje je bilo glavni vzrok toLki porabi zaupanega denarja hazardiranje Preiskovalni sodnik je zdaj končal z zasliševanjem prič in Je spise izročil državnemu tožilcu, ki bo v kratkem sestavil obtožnico za razpravo. To bo največja razprava, kar jih je bilo dozdaj v Murski Soboti.
*	Originalen izum upokojenega oficirja
V uredništvu našega lista se je včeraj oglasil g. Aleksander Petričič, major v pokoju, (naslov: podaljšek Aleševčeve ulice 40, Ljubljana VII). G. Petričič si je bil zastavil nalogo, izpopolniti pogon tricik-lov. da bi pri najmanjši potrošnji energije dosegel najboljši tempo. Da je prišel na to idejo prav v Ljubljani, ni prazen slučaj, saj je naša prestolica s svojo okolico izrazita pokrajina koles in trikolic Na tisoče je mlekaric po obrobnih vaseh in drugih malih in srednjih ljudi v mestu in po predmestjih, ki neprestano prevažajo vse mogoče tovore na vse strani. Poganjati takle tricikel. zlasti kadar je do dobra na tovor j en in sedi na njem slabotna ženska ali vajenec v otroških letih, nikakor ni majhna reč G Petričiču se je oorodial plemenita zamisel. kako bi zmanjšal napor človeka, ki trikolico poganja, in je nalogo rešil tako, da je namesto pritiska z nogami na pedale uvedel pogon na osnovi človekove teže. ki se na pre-orost način prenaša preko sedf*ža na kolo Iznajditelj je svojo zamisel izvedel za zdaj samo na triciklih izum pa je pripraven. da se s primerno preuredbo uveljavi tudi za dvokolo. G. Petr čiču ni do tega da bi dal svojo iznajdbo patentirati, pripravljen pa jo je vsakemu interesentu, mehaniku, tvonrearju ali zasebniku staviti na razpolago Kadar se bo Petrič čeva ideja uveljavila tudi na triciklih. se obeta pravcata revolucija v našem kolesarskem prometu. Hitrost vožnje na njegov način zavisi, kakor smo rekli, od človekove teže in tako se utegne uresničiti fantastična novotarija, da bodo v kol^sar-skem športu orišli do moči in slave predvsem — debeli težki ljudje.
*	Občinski odboi Rdečega kr'*a v Medvodah sporoča svojim članom in prijateljem društva, da bo v nedeljo 12. t. m. ob 10.30 (po službi božji) v ljudski šoli v Preski predavanje »O strupenih plinih in kako se ščitimo pred njmi« ki ga bo imel g. dr. Justin, sanitet. polkovnik v pokoju.
*	Naročnikom »Z-.ončka« javljamo, da izide ta novembrska (9.) in decemb^ka (10.) številka »Zvončka« v dvojnem, skupnem zvezku pred Miklavžem. Uprava,
Iz Mnblf ane
O— Nestroyev» Utopljenca na Barju.
Člani Dramatičnega odseka Sokola Ljubljana IV. so v nedeljo 5. t. m. vprizorih v Gasilskem domu na Barju znano Nestro-yevo burko »Utopljenca«. Zahvaljujoč spretnemu vodstvu ter premišljeni reklam, se je kljub izredno slabemu vremenu napolnila dvorana Gasilskega doma do zadnjega kotička. Društvo Je preskrbelo za vlogo Buče upokojenega člana skopljanske drame g. Koleša, medtem ko je vlogo Smole odigral in vso igro zrežiral član ljubljanske drame g. Evgen Frelih. Vloge so bile v glavnem dobro razdeljene in so vsi gralci nudili hvaležnim gledalcem dve uri prisrčnega smeha. Dolge odmore je izpolnilo šolo petje društvenega Člana ob spremljavi harmonike ki kitare, ki Je publiki zelo ugajalo. Kakor čujemo, ima društvo namen z »Utopljencema« oditi še v Črnomelj, na Vrhniko, v Borovnico in morda še kam drugam. želimo agilnemu Sokolu povsod toliko uspeha in tolikega iskrenega aplavza, kot ga je bil v nedeljo deležen na Barju, ter čestitamo vsem igralcem, zlasti pa režiserju, ki Je vlož.1 v igro cel kapital v obliki naporov in ljubezni do stvari.
Srajce, kravate - Karničnlk • Nebotičnik
Tudi ob sobotah dopoldne je odprta Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, in sicer od pol 10. do 12. Izposoja knjige v 10 jezikih in modne tiste!
u— X sokoisKem domu v šlš*! se bo v
petek 10. t m. Ob 20. in v nedeljo 12. t. m. ob 11. vrte! sokolski in kulturni flhn »Zlet bolgarskih junakov v Sofiji«. Predvajanje tega sokolskega filma Je zvezano s predavanjem o pomenu zleta junakov v Sofiji. Sokoli in Sokolice lz Ljubljane tn okolice so vabljeni, da sd ogledajo film. Posebno vabljena je sokolska mladina ki vsi oni, ki so se zleta v Sofiji osebno udeležili.
u— Martinov večer priredi Sokol Ljubljana— Šiška v svojem domu v soboto 11. t. m. ob 20. Vse prijatelje Sokole vljudno vabimo. Lov na gosko, ples itd. Vstopnina 6 din. (—)
u— Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje društva na predavanje. Id ga bo imel g. prof. Ivan Rudolf o temi: »Vojna in gospodarstvo«. Predavanje bo drevi ob 20. v restavraciji pri »Sestici«.
DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
Ljubljanska filharmonija priredi v petek 17. t. m. v unionski dvorani simfonični koncert, pri katerem bo sodeloval klavirski virtuoz g. A. TrosL Dirigent g. M. šijanec.
a— Idrijski krožek vabi na »žHkrofov večer« v soboto 11. t. m. ob 20. v gostilni Vidmar na šentjakobskem trgu. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji.
Prima koroški KROMPIR
dobite pri JUGOPROMET, Krekova 1L
Divje svinje na robu Ljubljane Neredno vreme z neprestanimi preobrati, v katerih v glavnem prevladuje mraz. Je najbrž krivo, da se je to jesen nekaj svinj — cele družine z mladiči — zateklo skoraj do praga Ljubljane. 2e pred kakšnim: tremi tedni so jih ljudje opazili po travnikih in logih med Vnanjimi goricami In Vičem, te dni pa so spet prišle na spregled. Očitno je, da so divje svinje zašle k nam iz krimskih gozdov, preplavale Ljubljanico in Sle iskat hrane in zavetja proti mestu. Največ se potikajo po polju okrog Mestnega loga onkraj Ceste dveh cesarjev. Ker so kmetje v glavnem že zdavnaj pospravili pridelke z njiv. živali nimajo prilike da bi delale kaj prida škode, ln zato ljubljanski lovci tudi ne pripravljajo kakšnega pogona za njimi
ČIK-BONBON pozna že vsaka fara.
To je zdrava reč, da nI ji para:
u — Zanimivosti pri Izkopavanju temeljev na nekdanjem samostanskem vrtu.
Te dni so proti Nunski ulici obrnjeni gradnji temeljev za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda prišli na sled ostankom rimskega zida Nekako pod starim nunskim zidovjem so namreč delavci gradbenega podjetja Stavbne družbe naletel? na mogočen kamenit zid, ki Je že po svoji obširnosti obračal nase pozornost. Vodstvo tega podjetja je takoj ustavilo delo in obenem obvestilo narodni muzej o tej najdbi Došli strokovnjaki so takoj ugotovili, ds je globoko pod zemljo odkrito vseka ko rimsko zidovje Obenem s temelji velikega okroglega opazovalnega stolpa, stoje-
zaslugi vseh naštetih slišimo na primer v bohinjskem letovišču prešerno zavijati po »rajbnško«, ob kimanju kravjih repov in glav pa plešejo planšarice na tangov ritem Zaljubljeni natakar Leopold zaluči v občinstvo takšen visoki »b«, da bi v resnici zaleerel za nastopno tenorsko arijo v »Aldi«. Kot predstavnik ^svobodnega« poklica sme v natreskanem stanju kar spričo občinstva zabavljati čez današnje svetovne razmere in se povrhu na lepem poroči z lastno gospodarico, gostilničarko Polonco. Sami privilegiji, ki so menda samo še v opereti možni.
Vsak operni pevec W si smel čestitati ob takem glasovnem napredku kakor ga je napravil v najkrajšem času bivši dramski igralec g. M. Sancin. Za našo opereto je neprecenljiv, ker je tiste vrste operetni tip, ki ga že dolgo posrešamo. Na prvi mah je simpatičen v kretnji In glasu. — V vlogi Metke Kotenine je uspešno debuti-rala mlada gdč. J. BauKartova. Okretno se je sukala v vlogi »boljše gospodične«, ki kot brhko dekle s preprosto mikavnostjo zapleta v svoje mreže samega advokata Kalina, Raznolikih dogodkov polna opereta »Pri belem konjičku« se je v sedanji uprizoritvi obnesla,	P. Š.
Veliko delo o hrvatski kulturi. V Zagrebu je izšlo obsežno delo znanega publicista in političnega zgodovinarja Josipa Horvata »Kultura Hrvata kroz 1000 godi-na«. Knjiga šteje okrog 600 strani in je obilno ilustrirana.
Zbrani spisi Iva Vojnoviča so pričeli Izhajati v Beogradu v Konovi založbi. Urednik te Izdaje je pesnikov brat, znani publicist, zgodovinar in diplomat dr. Lujo Voj-novič. V prvi knjigi so objavljeni na uvodnem mestu urednikovi spomini, na to ga
se vrste Vojnovlčeve pesmi In 2e pozabljena, danes tudi vsebinsko ln oblikovno obledela proza Izza prve razvojne dobe. Ta celotna izdaja pa bo nudila jasno podobo celotnega slovstvenega razvoja Iva Vojnovi-ča. »Hrvatska revija« pa v svojem poročilu ugotavlja, »da se u Hrvatskoj nije moglo nači ni jedno nakladno poduzeče, koje bi izdalo sabrana djela autora »Dubrovačke trilogije« i »Gospodje sa suncokretom« Ili su kod toga djelovali i drugi faktori?«
Hrvatska knjiga o poljski zgodovini. V
Mali knjižnici Matice Hrvatske je pravkar izšel spis dr. A. Grabianskega »Sinteza po-vijesti Poljske«.
Iz češke literature. Korespondenco med velikim kritikom F. X. šaldo ln Zdenko Braunerjevo bo izdalo pri Melantrichu Društvo F. X. Salde v Pragi- Letos je izšla korespondenca med Saldo in Bfezino. — v knjižnici »Lidovih Novin« izhaja za svetovno nagrado izbrani češki roman o španski državljanski vojni »Satan govori španski«, Evropski literarni klub pa Je izdal roman Fr. Korika »Največji izmed Piero-tov«, ki je v češki tekmi za svetovno nagrado zavzel prvo mesto In je sedaj najbolj čitana knjiga na češkem. — Evropski literarni klub v Pragi bo v kratkem izdal že nekaj časa pripravljanl dokumentarni zbornik »Kaj so dale češke dežele Evropi in Človeštvu«, v katerem bodo izšli prispevki 45 strokovnjakov, katerih vsak bo s stališča svoje stroke označil in ocenil češki prispevek h kulturnemu razvoju Evrope.
Spis o današnji Tnrčifl. V Sarajevu je
izšla 192 strani obsegajoča knjiga Munlra šahinoviča-Ekremova »Turška — džnes i sutra. Prosjek kroz život jedne države«.
Največja tragedinja prekrasnem filmu borbe in trpljenja za pravico ln enakovrednost žensk.
KINO UNION, tel. 22-21
naše dobe, nepozabna Maria Stuart — Katarina Hepburn v
U P 0 H
I C *
Krasni posnetki iz Sicilije, iz londonskega muzeja voščenih lutk itd. — Težka drama o borbi nežnega ženskega srca, film o ženi — ki je s svojo borbenostjo poboljšala položaj evropske žene! Ta film je vzbudil svojčas veliko senzacijo po vsem kulturnem svetu! — Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
ROŽA IZ RIO GRANDE
Veličastna melodrama ljubezni ln junaštva! V gl. vlogi najlepše dekle Amerike, divna MOVITA ln stasiti John OarroIL Kot dopolnilo velesenzacija: IZGUBLJENO MESTO. Jačje od »Frankensteina«, napetejše od »DRAKULE« in razburljivejše od »King-Konga«. — KINO SLOGA, teL 27-80. — Danes ob 16., 19. in 12.15 uri.
I
VELIKA LJUBEZEN
Sijajna komedija z William Powellom ln Myrno Loj. — Humor, duhovitost in smeh za vsakega.	KINO MATICA, teL 21-24 — ob 16., 19. ln 21. uri.
I
čega na vogalu tega rimskega obzidja, so delavci pri razkopavanju naleteli Se na majhen kanal, zgrajen iz opeke. V njem so položene močno razjedene kabelske žice, ki jih poštna in telefonska sekcija nima v svojem seznama Te žice, — po številu jih je šest — so položene prav za obzidjem samostanskega vrta, po kakovosti so iz bakra In močno izolirane Izpeljane so nekako ob rimskem zidovju in nad njim naprej čez Nunsko ulico Mislijo, da izvirajo ti vodi od začasne postavitve električnega omrežja lz svetovne vojne, ko je bilo v uršulinskem samostanu nastanjeno vojaštvo. Poleg tega so delavci odkopali Se nekaj drugega zidovja, ki najbrž istotako Izvira iz tiste dobe Za enkrat je razkopavanje zidovja ustavljeno. Po temeljitem pregledu ostankov rimskega zidovja se bo seveda razkopavanje nadaljevalo.
V ČEVELJ
zaprta noga nI zdrava a ko jo ne negujete. SANOPED je nepogrešljiv. Vrečica 2.— din.
u— Krompir in sadje na trgu. Zaradi splošne negotovosti, ki v zvezi z novo svetovno vojno sega iz razburkane Evrope tudi v naše mirne kraje, se ljudi pri nakupovanju živeža lotevata zaskrbljenost in nemir. Tisti, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, se letos precej ob'lneje zalagajo za zimo kakor prejšnja leta, a zlasti še zaradi pospešenega izvoza življenjskih potrebščin naglo naraščajo tudi cene domačim pridelkom. Včeraj je bilo na trgu precej krompirja na ponudbo, a cene so se v splošne gibale od din 1-25 do 1.50 na debelo za kilogram. Kmetje so zadnje čase napovedovali, da bo krompirja kmalu zmanjkalo, a velik dovoz zadnjih dni in huda konkurenca na trgu dajejo upati, da so bile te napovedi zgrešene. Cene sadju so se nekako ustalile. Kostanj je povprečno po 2 do 3 din liter, lepša jabolka so po 2.50 din navzgor, lepše hruške od 4 din dalje Grozdje pa se je zadnji čas nekoliko podražilo in je v splošnem po 8 do 10 din kilogram
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
1 čopič za britje, 1 aparat za britje,
10 britvic, 1 milo ca britje, 1 sobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode, *ane samo Din 30.—«
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnino na ček rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE SMUC,
LJubljana — Aleksandrova cesta 8. |
u— Esperant«ko društvo LJubljana, vabi sperautiste na redni članski sestanek ki bo drevi ob 20 pri »šestd«. (—)
n— J. N. A. D. Jugoslavija. — Drevi ob 20 obvezen sestanek vseh članov-juri-stov. Popoldne Ob 17. deveto nadaljevanje Govorniškega tečaja. — Odbor. (—)
u— V»ak petek namočena polenovka r»ri »Bob«-nčku«. (—)
o— JASO. Plesne vaje Re^na plesna vaja bo v soboto ob 20 v Trgovskem domu. Jen't * *»rnič! (—)
Iz Maribora
a-— Otvoritev »Sokolskega plan«nekega I orna« na Pohorja. Za udeležence bodo na razpolago posebni avtobusi v nedeljo 12. t. m. z odhodom ob 8. uri izpred Trga svobode. Prijave, spr.-i ma »Putnik«.
a— Slavnostna otvoritev Sokolskega planinskega doma m Pohorju bo v nedelo dne 12. t m. ob 11. uri.
a— Naše narodno ženstvo opozarjamo na predavanje kmetske pisateljice Mare Matočec, ki bo jutri ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Odi čna predavateljica bo govorila o položaju kmečke žene. K številni udeležbi vabi Žensko društvo.
a— Za naše sezonske delavce. 2e večkrat smo poročali o razočaranju, ki ga doživljajo naši sezonski delavci, ki se vračajo po trdem delu v tujini v domovino, ker ne morejo menjati na naših mejah po odgovarjajoči ceni zadnjih ostankov zaslužka, ki ga vzamejo s seboj v srebrnih markah. Na intervenc jo naših socialnih in tujsko-prometnih institucij je bil dosežen za oktober provizorij, ki pa Je bil 4. novembra odpovedan. Na ponovna posredovanja Tuj-skoprometne zveze v Mariboru ter opozorila, kakšne kvarne posledice more rodit: to stanje v nacionalnem ln socialnem pogledu, zlasti sedaj, ko se pričakujejo vsak dan prvi veliki transporti naših sezonskih delavcev, Je Narodna banka pooblastila Putnkove poslovalnice naših Tujskopro-metnih zvez v Mariboru na gl. kolodvoru (in tudi na Jesenicah), da kupujejo lahko od vsakega sezonskega delavca na podlagi potnega lista in objave Bone dela do 10 srebrnih mark po ceni 13.30. Naši Tuj* skoprometni zvezi gre vse priznanje aa njeno vztrajno ln uspešno zanimanje v ko* rist naših bednih sezonskih delavcev.
a— Bazni načrti. V ospredju mariborskih razgovorov je sedaj problem starega mestnega pokopališča, ki ga bodo a 1. jan.
1940 zaprli. Iz gotovih krogov se namreč čuje, da nameravajo ta prostor preurediti za športne namene. Prav jo pa tudi. da bodo takmaj gradil vajeniški dom. Proti tem in podobnim načrtom se čuje jo ugovori. Med drugim se v gotovih krogih zagovarja misel, da bi bil prostor starega mestnega pokopal šča najprimernejši za ureditev. »Gaja zaslužnih«. Tukaj naj bi se postavil neke vrste panteon, kjer naj bi bfli pokopani vsi tisti možje, ki so zaslužni za nacionalni kulturni razvoj, pro-bujo ter osvobojenje Maribora. S tem bi bil stalno poživljen spomin na velike može, kar nam Je zlasti v današnji prilikah zelo potrebno.
a— Iz Studencev. Drevi ob 19. bo predavala v studenški Ljudski univerzi znana kmetska pisateljica Mara Matočec o sodobnih ženskih vprašanjih. Razen tega so na sporedu običajne poučne in zabavne točke.
a— Ekshumacije. Na starem mestnem pokopališču se sedaj nadaljujejo ekshuma^ cije telesnih ostankov ki jih bodo prepeljan na druga pokopališča, predvsem na pobreško pokopal šče oz. na protestantsko pokopališče na Teaiem. Tudi je sedaj že precej grobnic, ki so brez železnih ograj, ki Jih prodajajo za staro železo. Prodajajo pa tudi nagrobnike in krste, iz katerih se pri izkopavanju telesnih ostankov pobere okostje in preloži v drugo predpisano rakev.
KIOTukiT^^^
kape najnovejše oblike pri »LAMA«
Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled.
a— Tovorni avto v brzojavni drog. Pil Zgornji Kungoti je sicer previdni vozač gostilničar Franc R zavozil v brzojavni drog, Id ga je trikrat preklal. Pri tem se Je tovorni avto prekucnil tako, da so kolesa molela kvišku. Vozaču se ni po čudnem naključju pripetilo nič hudega, pač pa je dobil so vozač Majhenič lažje poškodbe. Avto je hudo poškodovan.
a— Nova dvonadstropna stavba. Frančiška Berg soproga industrljca, zida v Vil-harjevi ulici 10 dvonadstropno hišo. Gradbeni stroški znašajo 720.000 din.
a— Posestno gibanje. Zasebnica Olga Šmucer je kupila hišo v Metelkovi 23 za 200.000 din. Trgovec Josip Tscharre je kupil od posestnice Karoline PaternolU hišo v Gosposki 17 in na Slomškovem trgu 2 za 745.5(K) din. Klobučarjeva soproga Amalija Kvas Je kupila od posestnice Terezije Cvikl hišo v Einspielerjevi 20 za 60.000 din. Frančiška Crepinko je prodala slaščičarju Ema-nuelu Illhu hišo in parcelo v Gregorčičevi 7 za 170.000 din. Zasebnca Olga Mravljak je kupila od Kurta Wolkensteina hišo v Košar je vi ulici 49 za 290.000 din. Inž. Adolf šoberi je kupil od Vinarske in sadjarske šole parcelo v koroškem predmestju za 47.000 din. Posestnik Alojzij Fajd ga je prodal mestni občini hišo v Cvetlični ulici 30 za 89.400 din.
a— Kolesa izginjajo. Trgovskemu so-trudniku Srečku Riglerju iz Studencev so odpeljali kolo znamke »Opel« z evid. štev. 2-132810. Kolo je vredno 1200 din. — Kolo so ukradli tudi Stojadinu Krstiču. Njegovo kolo je •snamke »Elfa« in ima evid. štev. 2-13126 Vnedno Je 1400 din.
Iz Celja
o— Beneševo opereto »Navihanko«, ki je dož vela v Mariboru velik uspeh, bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v petek 10. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju. Za to gostovanje vlada v Celju in okolici živahno zanimanje. Predstava je za abonma. Neabonenti naj si nabavijo vstopnice takoj v predprodaji v Slomškovi knjiga mL
e— Zanimiva odpoved. Pred meseci imenovana uprava Delavske zbornice v Ljubljani Je namestila g. Jožeta Grošlja za celjskega dopisnika Delavske zbornice. Sedaj pa Je uprava Delavske zbornice odpovedala službeno razmerje g. Grošlju. k bo 31. deoembra izročil svoje posle sosvetu.
e— Ie duhovniške službe. G. Franc Bab-šek. ki je šest let opravljal službo mestnega kaplana in jetniškega kurata v Celju, Je imenovan za župnika v Svečini nad Mariborom in je včeraj nastopil novo službeno mesto. Za prvega mestnega kaplana v Oelju je imenovan g. Franc Ksaverj Kor-ban. doslej drugi kaplan v Celju, za drugega kaplana pa g. Franc Tominšek doslej kaplan na Ljubnem v gornji Savinjski dolini
e— Umrla Je v torek v ceH«k1 bolnišnici 781etna zasebn ca Marjeta Kloiberjeva iz Zavodne pri Celju.
o— Kanalizacija Vodnikove nlfce. Odcep za kanalizacijo Vodnikove ulice so na Kralja Petra cesti že uredili. Sedaj nadaljujejo kanal zacijo v Vodnikovi ulici od Kralja Petra ceste v smeri proti Mestnemu gledališču. Vodnikova ulica je od Kralja Petra ceste do Strossmayerjeve ulice zaprta za promet z vozili. Upamo, da bodo dela pospešili. da jih bližnja zima ne bo za nekaj mesecev prek nila, zlasti ker se je kanalizacija itak zakasnila.
e— Zaradi roparskega napada, izvršenega pred meseci v okolici Rogatca je petčlanski senat okrožnega sod šča v Celju v tajni razpravi obsodil posestnikovega sina Jožeta Bercka rogaške okolice na 1 leto ln pol robi je.
*ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Prvovrstne bukove In hrastove
PflRKETE
dobavlja po
najugodnejših pogojih
REIHEC <2
Kamnih
ospedarstve
Vpliv vojne na zunanjo trgovino nevtralnih držav
Izvozne statistike nevtralnih držav za mesec september nam kažejo, da je izbruh vojne v Evropi prav različno, vplival na gibanje zunanje trgovine posameznih držav. Najbolj se je zmanjšal izvoz onih držav, ki neposredno mejijo na Nemčijo odnosno so prizadete zaradi blokade. Tem državam vojna ni prinesla nobene izvozne konjuk-ture, kakor so to nekateri pričakovali, temveč beležijo povečanje izvoza le one države, ki ne mejijo od neposredno na Nemčijo ali so od blokade manj prizadete, zlasti pa prekomorske države.
Najbolj občutno nazadovanje izvoza je v septembru zabeležila Švica, ki je v prometnem pogledu hudo prizadeta, ker ji je onemogočen promet po Renu. Vodna pot po Renu je Švico doslej vezala z morjem, zato je šel znatni del švicarskega izvoznega prometa preko te vodne poti. S pričet-kom vojne med Francijo in Nemčijo pa je postala plovba po Renu nemogoča, saj teče Ren med nemško in francosko obrambno j črto. Švicarski promet po Renu se je kon- 1
centriral prej v znani rečni luki v bližini Basla. še v avgustu je znašal blagovni promet v tej luki 270.000 ton, v septembru pa je padel na 5500 ton. Nasproti avgustu se je švicarski izvoz zmanjšal za 54%.
Občutno zmanjšanje izvoza beležita kot sosedi Nemčije v septembru tudi Madžarska in Jugoslavija. Madžarski izvoz se je zmanjšal nasproti avgustu za 38.2%, naš izvoz pa je nazadoval za 39.4% Tudi Nizozemska izkazuje za september zmanjšanje vrednosti izvoza nasproti avgustu za 28% in švedska za 29%.
Norveška, ki ima od blokade prost Izhod na Atlantski ocean pa je zabeležila v septembru že povečanje izvoza, ln sicer za skoro 6%. še v večji meri, namreč za 13%. se je povečala vrednost izvoza Zedinjenih držav. Argentina kot največja izvozna država Južne Amerike je povečala v septembru vrednost izvoza nasproti avgustu za 7%, japonski izvoz pa se je dvignil za 3%.
Podrobnosti o nazadovanju zaposlenosti
v septembru
Poročali smo že o gibanju zaposlenosti v Sloveniji v mesecu septembru. Statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je pokazala, da je povprečno število zavarovancev padlo od 108.401 v avgustu na 101.687 v septembru, torej v enem samem mesecu za 6714, medtem ko je lani znašal padec le 444. predlanskim pa 378. Gornje številke pa kažejo le povprečje Dejansko je bil padec še večji, saj je število zavarovancev že sredj septembra zdrknilo izpod 100.000.
Sedaj objavlja Okrožni urad za zavarovanje delavcev še podrobno statistiko po posameznih gospodarskih strokah. Najbolj je v septembru nazadovalo število^ zavarovancev v gradbeni stroki namreč za 2931 (pri gradnjah nad zemljo za 1389, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb za 479 in pri industriji gradbenega materiala za 1053). Občutno pa je tudi nazadovanje v drugih gospodarskih strokah. Tako se je število zavarovancev v gozdno žagarski industriji zmanjšalo za 1085; v gostinski stroki za 768, v industriji za predelovanje lesa za 348, v kovinski industriji za 21S v tekstilni industriji za 186. v živilski industriji za 132, v čevljarski industriji za 135 itd.
Z„!:ljučni račun državnih financ za leto 1938-39
K odobritvi zaključnega računa državnih financ za L 1938/39 je pomočn-k finančnega ministra dr. Milan Horvatski padal daljšo izjavo, iz katere posnemamo naslednje: Zaključni in splošni državni obračun za leto 1938/39 je bil izdan v finančnem ministrstvu v 2 mesecih po končanem računskem letu. Te dni je ta zaključni račun pregledala in odobrila glavna kontrola. Za proračunsko leto 1938/39, so bili prvotno odobreni in predvidena državni izdatki v skupnem znesku 12 milijard. 180 milijonov din. Razen tega se je pri izvajanju proračuna pokazala potreba naknadnih kreditov, ki so bili odobreni s § 131 finančnega zakona za 1939/40 v znesku 216.7 mil.jonov din na breme splošnih državnih dohodkov, nadalje so bili naknadno povečani odobreni krediti po § 5. točita 5. finančnega zakona za 1938/39 v znesku 34.8 milijona v breme doseženih prebitkov pri dohodkih. Tako se je vsota odobrenih in naknadno povečanih kreditov v proračunskem letu 1938/39 zvišala na 12 milijard 432 milijonov din Od tega je bilo porabljenih 11.814 milijonov din, tako da je bilo porabljenih za 366 milijonov din manj, kakor je bilo predvideno v prvotno odobrenem proračunu in za 617 mi lijonov manj nego je znašala skupna vsota proračuna skupaj z naknadnimi krediti.
Dohodki so znašali za 207 miiljonov din ali za 1.7<>/o več kakor je biio to predvideno v državnem proračunu. V primeri s prejšnjim proračunskim letam (1937/38) je bilo v lanskem proračunskem letu za 400 miiljonov din več dohodkov. Proračunski prebitek znaša 573 mlilijonov in je bil prenešen v obratni kapital glavne državne blagajne kot pribitek dohodkov nad izdatki za proračunsko leto 1938/39.
Izdatki iz obratnega kapitala so znašam Ji 940 milijonov din. dohodki v korist obratnega kapitala pa 34.8 milijonov. Razlika 592 milijonov predstavlja ostanek izplača v izvenproračunskem poslovanju po obratnem kapitalu, ki je v glavnem pokrit s proračun sk m prebitkom v letu 1938'39 v znesku 573 milijonov din. Ostanek 19 milijonov din predstavlja deficit v celokupnem finančnem poslovanju proračunskega leta 1938,39. Zato se je končni saldo obratnega kapitala zmanjšal od 84 na 65 mlilijonov din.
Uredba o izplačilu izselfeniških hranilnih vlog
Ministrski svet ie predpisal uredbo o izplačilu izseljeniških hranilnih vlog pri onih ban kal;, ki 90 prišle v konkurz v času od 1. junija 1925 do 30. februarja 1931. V januarju 1931 je bil izrian zakon o izplačilu izseljeniških dolgov pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Beogradu n nri nekaterih drugih bankah. Po predpisih tega zakona so bili izplačani samo izseljenci-vlagatelji nri Prvi srbski zemljoradnišk banki v Beogradu, d očim je vprašanje izplačila izseljeniških vlog pri drugih zavodih ostalo nerešeno, čeprav je bil po čl. 11 tega za-
V primeri z lanskim septembrom smo imeli letos v septembru za 2285 zavarovancev manj. Največji primanjkljaj nasproti lanskemu septembru je zabeležen pri gradnjah nad zemljo, kjer je padlo število zavarovancev za 1506 na 7188 V industrij gradbenega materiala se je zmanjšala zaposlenost za 275 na 6021 pri gradnji cest železnic in vodnih zgradb pa smo imeli navzlic septembrskemu padcu še vedno za 1194 delavcev več in je bilo vsega zavarovanih 4710 delavcev. V gozdno žagarski industriji je nasproti lanskemu septembru nazadovalo število zavarovancev za 979 na 7391 v industriji za predelovanje lesa se je zmanjšalo za 156 na 4270. nadalje v živilski industriji za 292 na 3669, v usnjarski industriji za 402 na 1928. v čevljarski industriji za 278 na 3025 itd. Med industrijskimi panogami kjer je navzlic septembrskemu nazadovanju zabeleženo še večje število zavarovancev nego lani, je omeniti tekstilno industrijo, kjer je v septembru 17143 zavarovancev (za 107 več nego lani), nadalje kovinsko industrijo, kjer je bilo 8107 zavarovancev (za 143 več nego lani) ter gradnjo prevoznih srert<=tev, kjer je bilo 598 zavarovancev (za 126 več nego lani).
kona finančni minister pooblaščen, da z uredbo reši tudi vprašanje izplačila teh vlog. Finančni minister dr. šutej je posvetil temu vprašanju svojo pozornost. Tako je končno na njegov predlog ministrski svet dne 7. t. m. predpisal novo uredbo, ki določa naslednje:
Izseljenske hranilne vloge pri onih jugo-slovenskih denarnih zavodih, ki so prišli v konkurz od 1. junuarja 1925 do 3 februarja 1931, se b<>do izplačevale iz državnih sredstev pod pogoji, ki jih navaja zakon o izplačilu izseljeniških vlog od 15. januarja 1931 in v skladu s pravilnikom o delu državne komisije za izplačilo izseljeniških vlog od 16. marca 1931. Za izplačilo izseljeniških vlog se bo uporabH znesek 15,043.666 din, kolikor je še ostalo neporabljenega denarja od kredita 50 milijonov din, ki je bil stavljen na razpolago finančnemu ministru pri Poštni hraniln'ci za izplačilo izseljeniških vlog pri bivši Prvi srbski zemljoradnški banki v Beogradu. Za izplačilo dolga finančnega ministrstva pri Poštni hranilnici, veljajo v vsem določbe čl. 11 zakona o izplačilu izseljeniških vlog. Vse zakonske določbe o izplačilu izseljeniških vlog pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Beogradu se analogno izvajajo tudi pri ugotavljanju pravice do izplačila izseljeniških vlog pri drugih jugoslovenskih zavodih, ki so prišli v konkurz od 1. januarja 1925 do 3. februarja 1931. Finančni minister bo predpisal s pravilnikom podrobna določila in navodila za izvajanje te uredbe.
Za izplačilo po določbah te uredbe prihajajo v poštev Izseljen ške vloge pri 7 zavodih, ki so prišli v konkurz v času od L januarja 1925 do 3. februarja 1931 s skupnim zneskom 15 milijonov din. Po zakonu o izplačilu izseljeniških vlog pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Beogradu je bilo za izplačilo vlagateljev Prve srbske zemljo-radniške banke porabljenih 35 milijonov din, od posojala 50 milijonov je zaradi tega ostalo 15 milijonov.
Gospodarske vesti
= ZagrebSki trgovci in proda ja na kredit. Trgovci s kolonialnim, delikatesnim in špecerijskim blagom v Zagrebu* so imeli 3 t m. sestanek glede prodajanja blaga na kredit. Kakor sedaj objavljajo, so na tem sestanku ugotovili, da so vse tvorni-oe in veletrgovine ter vsi uvozniki in oroizvajald živil ustavili vsako, tudi najmanjšo prodajo blaga detajlistom na kredit. Na podlagi tega so trgovd prirfljeni Vr enakim korakom in so sklenili, da tudi sami ustavijo vsako kreditiranje svojim odjemalcem brez razlike to da bodo prodajali blago samo za gotovino.
= Anketa o organizaciji in poslovanju »Jugoslovenskega jekla«. Gospodarsko finančni odbor ministrov je odredu, da posebna anketna komisija prouči celotno tehnično finančno in trgovsko poslovanje državnega podjetja »Jugoslovensko jeklo« fSjželLEna Zenica). Za člane anketne komisile so 'menovani- pravni referent di-rekciie državnih rudarskih podjetij dr. Ma-teša. ravnatelj finančne direkcije drinske S^STdr. Guteša, rudarski inšpektor [
inž. Sporn, bančni prokurlst Muharemagič in šef računovodstva državnih rudarskih podjetij Murko.
= Usnjarska in čevljarska industrija zahteva prepoved izvoza surovih kož. V torek je bala v Beogradu konferenca tamofr-nje usnjarske in čevljarske industrije, ld
je sklenila zahtevati, da se prepove izvoz surovih kož in da se omogoči kompenzacijski uvoz kemikalij in surovin proti izvozu naših kmetijskih proizvodov. Kemikalije za to industr.jr so se podražile za 50—60«/«, nekatere vrste eks4"— ''to*- za strojenje pa za 100%. Tudi suro.^ kožc so se podražile, in sicer telečje od 9—11 din v avgustu na 17—22 din kg.
-» Pogajanja o cenah naših proizvodov pri izvozu v Nemčijo. V Beogradu se mudita dve nemški gospodarski delegaciji. Obe vodi Bergemann, ld se je prejšnj. mesec kot podpredsednik nemške delegacije udeleži tudi trgovinskih pogajanjih z našo državo v okviru stalnega jugoeloven sko-nemškega gospodarskega odbora in je tudi za Nemčijo podpisal novi trgovinski sporazum. Obe delegaciji se pogajata o cenah naših proizvodov, zlast moke ki žita. kakor tudi o načinu izkoriščanja predvidenih kontingentov.
= Kontrola kakovosti jabolk na nemško-jugoslovensld meji. Prizad je obvesti) iz voznike ia sta za čas Izvozne sezone jabolk postavljena na nemško-jugoslovenskl mej kot kontrolorja Hija StaniSič v špilju in Dragoljub Dunjič v Podrožd, ki bosta skupaj z nemškimi organi vršila pregled pošiljk svežega šarila iz naše države v Nemčijo. V sporazumu z Združenjem izvoznikov kraljevne Jugoslavije bo Prizad za stroške vzdrževanja teh dveh kontrolorjev pobiral prispevke po 100 din od 10 tonskega vagona.
s Izvoz suhih hrušk v Nemčijo. Prizad sporoča, da so za izvoz suhih hrušk v Nemčijo določene naslednje cene: rezane hruške (Spalthirnem) 24 mark, cele suhe hruške (Ganzbrnen) 30 mark. cele suhe podd-gaste hruške (Steckbiroen) 35 mark za 100 kg bruto za neto v vrečah cif Passau ali Regensburg.
«= škoda pri Izvozu ivežlh jabolk v Nemčijo. Prizad se je načelno sporazumel s pristojnimi nemškimi uradi, da se škoda. Id nastane pri poš ljkah, ki so bile na potu dalj časa nego normalno, razdeli na uvoznika in izvoznika. Zato poziva izvoznike, katerih pošiljke so pretrpele škodo, da dostavijo potrebne podatke.
— Obvezne rezerve Premoga v Kanji.
Italijanska vlada je izdala ukrepe, ki imajo namen ustvariti minimalne rezerve določenih surovin. Med drugimi je bil izdan predpis, po katerem si morajo podjetja za proizvodnjo koksa tn plinarne v teku enega leta ustvariti rezerve premoga v višini 3 mesečne normalne potrebe.
= Likvidacija. V likvidacijo so prešle naslednje tvrdke: Avtotaksi, družba z. o. z. v Kočevju; Bantan Josip, družba z o. z. v Brnici, poŠta Hrastnik; Mariborska kemična tovarna, družba z o. z. v Mariboru; Tropska limiportna družba z o. z. v Ljubljani; Lesna zadruga r. z. z o. z. v Lučah; Perutninarska registrirana zadruga ▼ Ljubljani
Borze
8. novembra
Na jugoslovenskih borzah notira;Jo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Za grške bone je bulo v Zagrebu povpraševar nje po 33.25, v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj 33.50 — 33.75. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci nudila po 440 (v Beogradu je bil promet po 437). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaJkl jučkov.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.70 —177.90, Pariz 98.85 — 101.15, NewYarts 4425 — 4485, Curih 995 — 1006, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 736.50 — 748.50. Tečaji na svobodnem trgat London 215.80 — 219, Pariz 122.16 — 124.46, New York 5480 — 5620, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.66 — 2938JS6, Bruselj 909.63 — 921.63.
Curih. Pariz 10, London 17.66, New Tork 446, Bruselj 74.30, Milan 22.50, Amsterdam 236.7750, Berlin 178.50, Stock-holm 106.26, Osk> 101.30, Kbbeahavn 8L12.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 440 bL, 40/« agrarne 63 bL, 6*/t begluške 81.75 bL, 6% dalm. agrarne 74 — 76, 6»/. šumske 73 — 75, 7*/o stafciliz. 96 bL, 7»/, invest. 97 bL. 7»/o Blair 89.75 — 91, 8% Blair 9250 — 94.50; delnice: Narodna banka 7000 den., PAB 200 — 203, Trboveljska 206 — 220, Gutman 46 — 55, Se-čerana Osijek 92 den.,
Beograd. Vojna škoda 437.75 — 439 (437), 4% severne agrarne 514» den., 6*/. begluške 80.76 — 81.25 (81), 6*/, dalm. agrarne 75.75 — 76.25 (76), 6*/» šumske 73.25 — 74.50, 7»/0 staiMFas. 96.50 den., 7% invest 99 den., 7*/« Seligman 98.50 den., 7«/, Blair 89.50 — 90 (89.76), 8»/. Blair 94 — 94.50, Narodna banka 7020—7100.
Blagovna tržišča
sito
+ Chicago (8 novembra). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88, za maj 86.50. za julij 84.75; koruza: za dec. 50.375, za maj 52.875, za julij 53.375.
4- Novosadska blagovna bona (8. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okol Novi Sad 175 — 178; gor. b. 178 — 180; srem. slav. 175 — 178; rž: baška 137.50 — 140. Oves: bašld sremski in slavonski 146 — 148. Ječmen: baški ia sremski 64/65 kg 152.50 — 155. Koruza: baška 132.50 — 135; banatska 129 — 131; pariteta Indija 132.50 — 135. MoKa: baška in banatska »Og in »Ogg« 265 — 275; »2« .246 — 255; »5« 225 — 235; »6« 205 — 216; »7« 175 — 185; »8« 127.50 — 130. Fttel: balki. sremski beli brea vreč 336 — 840. Otrobi: baški in sremski 107.50 — 110, banatortcl 105 — 107.50.
Reis-ul-ulema zbolel
Sarajevo, 8. nov. o. Iz pisarne reis-ui-uleme Fehima Spaha je b-lo objavljeno, da je v nedeljo dopoldne med molitvami v Alipašini džamiji postalo reis-ul-ulemi nenadoma slabo ln da so ga z avtomobilom prepeljali v stanovanje. V nedeljo in ponedeljek se je ponovno onesvestil, potem pa se mu je zboljšalo. Vendar pa je še precej slab in mora po odredbi zdravnikov ostati v postelji.
Investicijsko posojilo Zagrebu
Zagreb. 8. nov o. Hrvatska banska oblast je odobrila posojilo ki ga je zagrebška mestna občina najela pri OUZD v znesku 30 milijonov din Mesto bo to posojilo amortiziralo v 15 letih, obrestna mera znaša 6 odstotkov Posojilo bo porabila občina v smislu svojega investicijskega programa takole: za vodovod m kanalizacijo 7. za ceste 5.3 za regulacijo periferije 5, za nove zgradbe 9 za novo bolnico 2.5 milijona. ostanek pa za razne manjše investicije.
Razbojniki napadli cerkev in ^upiišce
Bjelovar, 8 nov o Dav: okrog 3. so v Velikem Trojstvu pri Belovaru vlomili zakrinkan' razbojniki v župnc cerkev Odnesli so vso zlatnino, med drugim tudi zlat kelih. Nato so vdrli v župnišče ki je oddaljeno od cerkve približno 300 m Na hod-nišču župnišča so izstrelili več strelov iz revolverja, da b' prestrašili župnika in njegovo služinčad. V strahu je župnikova gospodinja Terezija skočila skozi okno in si zlomila roko. dočim je župnikov hlapec pričel streljati tn klicati na pomoč, nakar so razbojniki pobegnili
Premestitev v gradbeni službi
Beograd, 8. nov. p. Na predlog gradbenega m.nistra sta premeščena po potrebi službe k tehničnemu oddelku banske uprave v Novem Sadu inž. Josip Otahal, višji tehnični svetnik pri banski upravi v Ljubljani, k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani pa inž. Albin Pitamic, višji tehnični svetnik pri banski upravi v Novem Sadu.
Iz sodne službe
Beograd, 8. nov. p. Napredoval je v 3. pol. skupino L stopnje sodnik apelacajske-ga sodišča Karel Klenovšek v Ljubljani. Napredoval je v 4. poL skupino 1. stopnje na podlagi razsodbe državnega sveta z veljavnostjo od 17. septembra 1938 starešina s reškega sodišča Josip Zorko na Vranskem. Upokojen je na lastno prošnjo pisarniški uradnik 6. pol. skupine Mihael Vieočnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Imenovan je za namestnika državnega tožilca 6. poL skupine v Mariboru Vladimir Punčuh, sodnik sreskega sodišča v Slovenski Bistrici.
Iz železniške službe
Beograd, 8. nov. p. Imenovan je za višjega kontrolorja .6 pol. skupine na postaji na Jesenicah Ferdinand Sever, višji kontrolor postaje v Banovi Jarugi, za kontrolorja v 7. ped. skupine na postaji v Ponikvah pa Leopold Segula, doslej na postaji v Dolnji Lendavi.
Imenovanja pri zagrebškem gledališču
Zagreb, 8. nov. o. Za dramaturga v zagrebškem narodnem gledališču je imenovan dr. Drago Ivaniševič, profesor realne gimnazije v Kariovcu, za lektorja pa Marko fioljašlč. profesor HL moške realne gimnazije v Zagrebu. V poslednjih letih je zagrebško gledališče sicer imelo lektorja za hrvatski je^k, vendar pa ne dramaturga.
Savinjski vlak
pogazil avto
Celje, 8. novembra, d. Kmalu no 18. se ie peljal industrijec Weinberger. lastnik tekstilne tovarne Metka v Vipavčevi ulici s svojim avtomobilom iz tovarne domov v mesto. Avtomobil je vodil šofer Avgust Kunej. Ko se je Kunej nekaj minut po 18.30 vračal t avtomobilom v tovarno in prispel do nezavarovanega železniškega prelaza v Ipavčevi ulici, je privozil savinjski osebni vlak, ki prihaja v Celje ob 18.41. šofer je prepozno opazil, da se bliža vlak. V trenutku, ko je vozil avtomobil čez progo, je treščila lokomotiva od strani vanj. Karambol je bil tako silen, da je avtomobil povsem razbilo. Strojevodja je hitro ustavil vlak Šofer Kunej je dobil pri ka-rambolu k sreči samo večio vreznino na levi roki Oddali so ga v bližnjo bolnišnico kjer so mu rano zašili, nakar je odšel sam domov. Zaradi nezgode je imel savinjski vlak 15 minut zamude.
Ob upokojitvi g. Fišerja
Bog. Slatina, 8. novembra Prostovoljno je šel v pokoj g. Karel Fi-šer, ki se ga obiskovalci Rogaške Slat ne gotovo spominjajo, saj je bil tukaj dolgo vrsto let vodja OTOžniške postaje. Svojo mladost je preživel v Ljubnem v Savinjski dolini, prvo službeno mesto pa mu je bila Rogaška Slatina, kamor je prispel pred 26. leti. Vojno dobo je srečno preživel na mnogih frontah. V svobodni državi je služboval še v raznih drugih štajerskih krajih, vedno ves v službi naroda ter tako pravičen, in dober, da je povsod užival velik ugled. Kot vnet kulturni delavec si je mnogo prizadeval za nacionalni in prosvetni dvig podeželske mladne. Bil je soustanovitelj pevskega in prosvetnega društva »Sloge« v Rogaški Slatini, ld je v 16 letih zoralo marsikatero kulturno brazdo. Pri društvu sodeluje ie vedno kot vnet podpredsednik
in basist. Letos avgusta je bil od! kovan od Jugoslovenske pevske zveze v Beogradu z zlato kolajno za pevske zasluge.
G. Karlu Fišerju želimo v zasluženem pokoju še mnogo zdravih let!
Zadnja pot sokolskega vzornika
Logatec, 8 novembra
V	torek smo spremili na zadnji poti znanega mednarodnega sokolskega tekmovalca predvojne dobe br. Slavka Smoleta, o čigar smrti smo poročali v ponedeljski izdaji. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica sorodnikov in znancev ter prijateljev. S častno četo v krojih so bili zastopani Sokoli iz Gornjega in Dolenjega Logatca, kakor tudi gasilci domačega društva in bližnje okolice. O priljubljenosti pokojnika so pričali tudi nešteti venci, katere so nosili pred sprevodom Sokoli in gasilci in katerih je bil poln voz Logaški pevci so mu zapeli za slovo dve žalostinki, saj so ga tudi oni šteli med svoje člane.
V	sokolske vrste je vstopil že v zgednji mladosti in kmalu je vzrastel v enega naših najboljših mednarodnih tekmovalcev. Z največjim uspehom je sodeloval v mednarodni vrsti pred vojno, največji in naj-častnejši uspeh za naš mali narod pa je dosegel 1. 1911. v mednarodni tekmi v Tu-rinu (Italija). Sokolu je ostal zvest do svoje smrti. Se pred leti je starostoval dol-njelogaškemu Sokolu, po njegovi preselitvi v Gor. Logatec je še sedaj zavzemal mesto pod staroste. Del svoje prdnosti je posvetil tudi gasilstvu v Gor Logatcu, kjer je bil še sedaj predsednik tamošnje-ga gasilskega društva.
V	imenu Sokola in gasilcev se je od njega poslovil pred odprtim grobom gor-njelogaški notar br. Mravlje Artur, v imenu pevskega društva pa br. Guček Janko, pevci pa so mu zapeli zadnjo žalostinko, ko so se prapori pripognili v poslednji pozdrav Oba govornika sta navajala neminljive zasluge pokojnika, ki si jih je stekel za naš narod s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo, v sicer tako kratkem življenju, saj ga je ugrabila nemila smrt šele v njegovem 49. letu.
Naj mu bo lahka gornjelogaška žemljica, naš narod, posebno pa sokolstvo, pa ga bo ohranil v častnem spominu.
Sokol
Sokofsko društvo Ljubljana—Moste. Redna telovadba posameznih oddelkov se vrši v telovadnici osnovne šole na Zaloški cesti, vhod skozi dvorišče, po tem redu: ponedeljek 7.30 do 8.30 ženski naraščaj in članice, torek od 20. do 21. ure moški naraščaj in člani, sreda od 18. do 19. ure ženska deca, od 19.30 do 20.30 ženski naraščaj in članice, četrtek od 18. do 19. ure moška deca in v petek od 20. do 22. ure za člane vaditelje na Taboru. Starši! Pošljite svoje otroke v sokolske telovadnice, ker je telovadba koristna in potrebna mladini. Pa tudi duševnega razvedrila je mladina potrebna. Vpisovanje se vrši vsakokrat ob navedeni uri za telovadeče članstvo, za ostalo pa vsaki petek v društveni pisarni od 19. do 20. ure. Istotam se dobijo tudii vse informacije.
Iz Litije
i— Smrt uglednega predliniškega mojstra. Ob častnem številu prijateljev in znancev, predvsem nameščencev predilnice, so pokopali na tukajšnjem pokopališču 70 letnega upokojenega predilniškega mojstra g. Majhenška Antona. Stanoval je v Gradcu pri Litiji. Poslednja leta je bil bo-lehen in smrt ga je rešila trpljenja. V naši predilnici je bil zaposlen 22 let prej pa je bil tudi v drugih tovarnah izven Litije dobro četrt stoletja. Pokojnik je bil vesten in marljiv predilniškL nameščenec in so ga zaradi njegovega lepega značaja cenili vsL
Iz Kamnika
ka— Končno vendarle! Kolodvor Kamnik mesto so pričeli graditi. Občina je že zdavnaj očistila teren in ga Izravnala. Odpe-ljanih je bilo okrog 600 m3 materiala, na-voženih pa 70 m8 skal. Ker je teren za gradnjo postajnega poslopja precej nezanesljiv, bodo postavili zgradbo na 4 metre globoke temelje, za katere so že pričeli kopati jame. V globini so zadeli na plasti la-porne gline iste sestavine, kakor je bil v nji najden slavni mamut v Nevljah. Izkopali so precej lepo ohranjenih školjk iz dni nekdanjega miocenskega morja, še predno bodo izkopali temelje, bodo zgradili kamnito steno ob predoru, da se ne bo prožila zemlja z žalskega hriba, po katerem vodi cesta na pokopališče.
I O
Četrtek 9. novembra
Ljubljana 7: Jutranji pozdrav (plošče).
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Igračke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski šramel. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi — poročila. — 19.20: Nac. ura: Sokod-sko predavanje. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Kitara in klavir (gg. Stanko Prek in R. Eiletz).
—	20.45: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka godba orkestra.
Beograd 19.40: Petje. — 20: Večer humorja. — 21.40: Petje. — 22.10: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Koncert Maje StrozzL — 20.30: Klavir. — 21: Vesel večer. —22.20: Plesna muzika. — Sofija 17: Lahka godba in ples. — 18 15: Pester spored. — 19: Koncert orkestra. — 20.15: Petje. — 21.20: Lahka godbe in ples. — Berlin 16: Koncert velikega orkestra. — 18: Koračnice. — ^o 39: Večer Wagn?rjeve glasbe.
—	22 1" T »hka glasba. — 24.15: Nočni koncert*

Mozart iz kabareta
Slavno ime ob banalnem zaslužku
Spomenik ruskemu carju na Finskem
Zane Grey:	4
Zakon zapada
Roman
»Brez mene in Boyda vsekako ne opraviš,« je menil Serge.
Boyd Thurman je prikimal.
»Ker je Saundersov novi boss tako in tako pre-pirljivec, bi bilo celo pametno, da se Enoh ne bi zanesel samo na vas,« je zaklical tretji.
»Jaz na žalost tudi nisem za rabo,« je dejal Pan Handle Ames, ki ga je bila Mary pravkar pogledala, »saj menda še veste, kaj ste mi rekli ondan, ko sem vas vozil iz šole domov?«
»Seveda,« je dejala, »v ravnanju z avtomobilom niste poseljen mojster.«
»Strašno rad bi se ponudil, gospodična,« je rekel Richard, z domačimi menom Dick, ki je bil še Maryjin učenec, »a kaj, ko ste mi prav danes dokazali, kako pomanjkljivo je moje znanje — po tem takem nikakor ne gre, da bi jutri zamudil pouk-«
Zdaj je uprla oči v Locka Thurmana, edinega temnolasega in temnookega člana rodbine, velikega a mirnega in nekam skritega človeka.
»Vi mi gotovo storite to uslugo — kaj ne?« je
vprašala.	v.
Zmajal je z glavo in pobesil oci.
»Žensk se tako bojim,« je tiho odvrnil.
»Smešno — Bowersove Angelike se pa ne boji, čeprav jo rad zamenjava z njeno dvojčico Agato!« je vzkliknil Wess, njegov brat.
»To se je tudi tebi že zgodilo,« je odvrnil Lock.
»Kako pa z vami, Wess?« je vprašala Mary, ki se je stežka premagovala, da bi ostala resna.
»Na žalost ni mogoče, spoštovana gospodična,« je odgovoril, »tudi če me Enoh jutri ne bi potreboval, imam dela preko glave; sedlo si moram popraviti, en škorenj prosi za nov podplat, za očetovega najljubšega psa, ki je bolan, se je treba resno pobrigati — skratka, stvar je kratko in malo nemogoča. Arizona naj gre, ta bi moral jutri sicer proso kosit, a saj se ne mudi tako hudo.«
Pri teh besedah je pokazal na enega izmed cow-boyev, edinega čokatega.v vsej gruči, ki so ga poznali samo pod vzdevkom »Arizona«. Imel je zdrava lica in zmerom mežikajoče oči ter je slovel zaradi svojega humorja, ki ga je pa le redko pokazal.
»Iz srca mi je žal, gospodična učiteljica,« je suho odvrnil na Maryjino vprašanje, ali sprejme njen opravek, »stari gospod Henry je izrečno ukazal, naj spravim proso pod streho, preden se ulije dež.«
»Nu veš kaj,« je vzkliknil Wess, »že mesec dni ni deževalo in pred sredo oktobra ni pričakovati niti kaplje vode.«
»Narobe, najpozneje po jutrišnjem bo lilo kakor iz vedra — tamle na jugozahodu še že zbirajo oblaki,« je povsem resno dejal Arizona, čeprav ni bilo videti niti najmanjše meglice. »Da sem na vašem mestu, gospodična, bi poslal Cona.«
Con Casey, ki še ni dolgo delal na Thurmanovem
ranču, je bil Irec, novinec na zapadu in nekoliko kratek pameti. Vsi so ga imeli radi, a njegova lahkovernost je tovariše kar izzivala, da so si ga izposojali za tarčo svojim nedolžnim šalam in nago-dam. Ko ga je gospodična Stockwelova prijazno ogovorila, se je strahoma zdrznil, in vodenosinje oči so mu kar skočile iz mozolj astega obraza.
»eMne?« je prepaden vprašal. »Kar živim, še nisem bil nikoli z nobeno žensko sam.«
Vsi so se zvijali od smeha — prestrašeni obraz ubogega fanta je bil tako neskončno smešen, da se je morala celo gospodična Stockwellova namuzniti, čeprav se je delala zelo razočarano, da ne bi pokvarila učinka, ki si ga je obetaal od pojavljanja prave Georgije.
Še nekajkrat je dobila pelina — vsi so se z naj-ničevnejšimi izgovori branili njenega naročila. Tim Matthews, velikan, ki je že od daleč dišal po zdravju, je celo drzno zatrdil, da je bolan in mora k zdravniku!
Nazadnje je ostal samo Cal Thurman, ki je stal ob strani in še ni bil zinil besedice, odkar je bil vrgel oči na sliko namišljene sestre. Zdaj je stopil naprej in premeril brat, bratrance in tovariše z očmi, rekoč:
»To ste mi ljudje!«
Gospodična Stockwellova je z zadovoljstvom zrla nanj — nekaj podobnega je bila pričakovala, kajti Cal, devetnajstletni sin Henryja Thurmana, je bil po njeni sodbi najboljši izmed vseh. Ne le da je bil rezek, preprost in skromen kakor vsi tontski ljudje, ampak mimo tega je imel Se bistro glavo,
več znanja in dokaj načitanosti. Seveda mu je časih napotovala živahna, vzkipljiva narav, ki jo je imel, kakor so domači trdili, po dedu, očetu gospe Thurmanove in starem teksaškem uporniku.
Zdaj se je obrnil k učiteljici
»Rade volje pojdem jutri po vašo sestro,« je rekel; »sploh sem le zato tako dolgo čakal, ker sem hotel videti, kako se bodo drugi izgovarjali.«
»Hvala vam, Cal — verjemite mi, da se svoje ljubeznivosti ne boste kesali,« je prisrčno odgovorila, kajti namenila se je bila, da pred njim ne bo vztrajala na prevari.
Spremil jo je do hiše, a boš ko je vprašal, ali naj vzame za jutri za vožnjo v Ryson avtomobil ali voz, sta začula izza hrbta divji grohot. Ozrla sta se in videla, da cowboyi sitkajo glave in se o nečem vneto razgovarjajo. Glasni izbruhi veselosti so spet in spet prekinjali tihi pomenek.
Cal je nezaupljivo opazoval prerekajooo se skupino. Na brezbradem, v primeri z mršavostjo bratov skoraj mehkem, polnem obrazu mu je drgetalo, v čeh mu je tlel čuden ogenj.
»Vidim, da se spet posvetujejo, kako bi mi jo nagodili,« je zamrmral.
»Kako to?« je vprašala Mary, ki se ji je počasi oglašala vest.
»Le glejte Tima Matthewsa, kako maha z rokami — ta si je gotovo izmislil vso reč! A saj že slutim, kaj nameravajo.«
.iž AknVcvz-s.qpzt.xdV en rdgo en rdgvoc c cac
»Kaj neki?«
Srečanje na filmskem platnu
Kot mrtev objokovan letalec - vojni ujetnik
Pri enem izmed poletov angleških letalcev nad Nemčijo se neko letalo ni vrnilo v svoje oporišče. Čakali so dan, letala ni bilo. Ministrstvo za zračno plovbo se je moralo odločiti, da javi posadko štirih mož kot pogrešano. Minila sta spet dva dneva, še vedno ni bilo nobenega znaka življenja o pogrešanih letalcih. Nobena nevtralna ladja ni bila opazila letalcev na Vzhodnem morju. Tedaj se je vrhovno poveljstvo odločilo, da jih proglasi za mrtve.
Tedaj pa je neki častnik istega letalskega krdela prisostvoval v nekem londonskem kinematografu filmski predstavi
Predvajali so v tedenskem pregledu med drugim nemške posnetke. Videti je bilo prevoz angleških vojnih ujetnikov v neko taborišče. Častniku se je zazdelo, da je med ujetniki spoznal pilota pogrešanega letala. Naslednji dan je šel še enkrat v kino, in sicer v spremstvu nekega tovariša. Tudi temu se je zdelo, da je ujetnik njegov tovariš. Izprosila sta si odrezek filma in sta dala napraviti povečavo, ki sta jo preložila ženi tistega letalca. Ta je ugotovila, da gre res za njenega moža, ki ga je že objokavala kot mrtvega, pa ga bo ob koncu vojne vendarle spet videla.
Holandska kraljica Vlljemina	Belgijski kralj Leopold HL
Kako so označena
vojna letala
Križi, krogi, liktorski snopi, peterokrake zvezde
Vojaško letalo vsake dežele nosi nje posebni znak. Znan je n pr. črni križ z belim robom, kakršnega nosijo nemška letala. Ta križ je naslikan na krilih in trupu, ob stranskem krmilu imajo nemška letala nadalje še kljukasti križ.
Temeljna znaka angleških in francoskih vojnih letal se od svetovne vojne sem tudi nista spremenila. Britski stroji imajo na trupu in krilih kokardo z modro-belo-rde-čimi krogi, francoski pa kokardo z rdeče-belo-modrimi krogi, pri čemer se barva krosov računa od zunaj naznoter. Na stranskem krmilu imajo francoska letala državne barve (mrdro-belo-rdečo). a francoska mornariška letala imajo na stran-
skem krmilu kot oznako še v črni barvi naslikano sidro.
Med ostalimi državami ima Italija na svojih vojnih letalih, in sicer na krilih, tri rumene liktorske snope s srebrnimi sekirami v svetlo sivem krogu, na trupu je na svetlo sivem dnu en rumen liktorski snop s srebrno sekiro, a na stranskem krmilu s j državne barve zeleno-belo-rdeča s krono.
Znak, ki sa je dobro spoznati, imajo tudi ruska letala, in sicer peterokrako zvezdo na krilih in deloma na trupu Finska letala pa imajo moder kljukast križ v belem krogu in lotiška na krTh ter trupu rdeč kljukast križ v belem krogu.
Iz Zedinjenih držav poročajo, da je tam umrl zadnji potomec iz rodbine skladatelja Wolfganga Amadeja Mozarta, mister Edmund Mozart, lastnik mnogih, zelo donosnih kinematografov. Ob največji udeležbi prebivalstva Los Angelosa so ga ponesli v'grob.
Edmund Mozart je izviral v resnici iz rodbine slavnega skladatelja. Ob začetku 19. stoletja se je izselil iz Solnograda eden izmed skladateljevih bratrancev. Da bi se v Ameriki, kamor je odšel, umaknil svojim upnikom, je baje pogostoma menjaval ime, delal pa je v raznih poklicih kot trgovec, mornar, farmar in rokodelec. Se rajši pa je delal dolgove.
O njegovem sinu je znano samo to, da
Kino na bojišču
Zakaj plešejo Američani
Razočarana »milijonarjeva izvoljenka"
je umrl v starosti dva in dvajset let zavoljo kačjega pika. Bil je pa že poročen in je imel sinčka, ki mu je dal ime Edmund. v nasprotju s svojim dedom je bil »Ed«, kakor so ga na kratko imenovali, zelo ponosen na svoje sorodstvo z Wolfgan-gom Amadejem. Iz niča si je ustvaril podjetje, ki mu je doneslo milijone in dajalo kruha ter dela tisočim drugim ljudem.
L. 1885. je postal znan kot lastnik kabareta, imenovali so ga zavoljo njega »Tin-gel-Tangel-Mozart«. Kmalu pa je ta kabaret opustil in postal malo pozneje vodja varieteja, ki ga je upravljal tudi kot impresarij in propagandni šef. S svojimi dohodki je zagrabil tedaj še mladi izum kinematografije v svoje roke, 1. 1909. si je kupil tucat kinematografov, ki se je njih število pozneje potrojilo. S temi kinematografi je imel toliko dela, da nikoli ni mogel oditi v Evropo in tam študirati življenje skladatelja Mozarta, kakor si je vedno želel. Ko je 1. 1914. stopil že na ladjo, je nastala vojna, potovanju se je moral odpovedati. Obiskoval pa je vse koncerte z Mozartovimi skladbami in poslušal tudi vse radijske oddaje, ki so se nanašale na slavnega skladatelja.
Na trgu pred senatom v Helsinkih stoji spomenik ruskega carja Aleksandra H., ki je odpravil tlačanstvo
črtalo za ustnice in protiletalski topovi
V danski poslanski zbornici je prišlo do razburjenih debat zavoljo predloga neke poslanke, naj bi se vsi kozmetični predmeti, črtala za ustnice, šminke, pudri, pripomočki za barvanje las itd. obložili s posebnim vojnim davkom. Na ta način bi črtala za ustnice spreminjali v topove zoper zračne napade. Danski finančni minister si je pridobil naklonjenost vsega danskega ženstva, ko je to prijazno ponudbo odklonil. Črtala za ustnice ne dobe posebnega davka. Saj minister ve. da so tudi pripomočki za lepotičenje pošteno obdavčeni, ne da bi se njih konsumentke tega niti zavedale.
Drevo spoznanja
Ameriške metode v tujskem prometu
Američani, ki so v zadnjih letih obiskovali Mezopotamijo, so skoraj brez izjeme iz Basre napravili kratko potovanje skozi puščavo v Komo, kjer je bil po izročilu svetopisemski raj. V tej oazi se dviga prastaro drevo, ki so ga kazali kot »drevo spoznanja«. Kateri Američan bi si s tega drevesa, od katerega izvira vse zlo, ne vzel majhnega spominka s seboj?
Čuvaj častitljivega drevesa, belobradi Mohamed Ali, tudi ni bil tako odljuden, da bi človeku za dobro napitnino ne do-
volil, naj si vzame spominek. Ni čudno, da je skorja na deblu zelo trpela in da je kazalo drevo tudi drugače marsikatero poškodbo. Neki Evropec, ki je tudi obiskal ■»vrt Eden« pri Komi, je čuvaja tega vrta tudi pošteno vzel v roke m ga je nazadnje vprašal, kaj bo potem, ko bo drevo izgubilo vso svojo skorjo. »To ne pomeni nič,« je dejal zviti Mohamed m je pokazal na neko drevo, ki je oddaljeno nekoliko sto metrov, »tu rase že novo drevo spoznanja «
Angleški vojaki imajo v svoje razvedrilo na fronti celo majhne kinematografe, kamor zahajajo ob prostem času
Pred Walcott, multimilijonarj ev sin, je v neki družbi že tretjič plesal z mično, toda ubožno miss Higginsovo. Opazila je zavistne poglede drugih mladih dam in se je čutila zelo polaskano, čeprav je Fred plesal zelo slabo. V duhu je že videla debele naslove v jutranjih dnevnikih: »Miss Hig-ginsova — milijonarjeva izvoljenka«, in podobno. Ko jo je Fred zaprosil za ples celo v četrtič, tedaj je menila z nasmehom: »Zelo se vam zahvaljujem za to odlikovanje,« in se je pritisnila tako tesno nanj, da je pomenilo že ljubezensko izjavo.
Toda Fred, ki mu to pritiskanje ni ugajalo in se je sploh vedel zelo rezervirano, je odgovoril s smehom: »S tem pa res nisem mislil na odlikovanje!«
Pokončava jmo muhe!
V sedanjem hladnejšem letnem času se muhe le še posamič kažejo v sobah, kuhinjah itd in ljudje jih ne preganjajo mnogo. Vsaka mušja samica, ki preživi zimo, pa prične v spomladnem času leči jajca in s tem pripomore mnogo k poletni mušji nadlogi. Zato bi bilo treba vsako muho, ki se pojavi v pozni jeseni ali zimi brezpogojno pokončati.
Poseben pomen ima pobijanje muh tudi v zimskem času v hlevih. V hlevih s primerno temperaturo se muhe razvijajo namreč lahko tudi v tem časti, tako da se mušja nadloga na deželi potem pokaže tem preje in v tem izdatnejši meri. Pred vsem je treba skrbeti za popolno uničenje mušjih jajc, kakor ličink in bub. Nadaljevanje borbe proti muham v mrzlem letnem času je eden najbolj učinkovitih pripomočkov zoper ogražanje zdravja ljudi in njegovih domačih živali.
Al Capone gre iz ječe
Znani ameriški bandit Al Capone bo 19. t. m. izpuščen iz ječe ter se bo potem naselil na svojem posestvu v Floridi —qkae. nbqot č.zok0 q;ssd GAOTXA
lz tankov traktorji
španska vlada je odredila, da morajo pre delati tanke, ki so rabili v državljanski vojni za obrambo, v traktorje, ki bodo koristni za dela na polju. V ta namen so dale vojaške oblasti na razpolago 64 tankov.
Miss Higginsova se je ugriznila v ustnice in hitro vprašala: Potem ste gotovo strasten plesalec?« — »Nasprotno, plešem zelo nerad.« — »Pa čemu potem sploh ple-šete?« je vprašala miss Higginsova in j« pri teh besedah gledala Fredu v oči, pričakujoč končno snubilne besede.
»Nu, če hočete na vsak način vedeti — zdravnik mi je odredil gibanje!« je odgovoril mister Fred.
ANEKDOTA
Mozart je nad vse rad biljardiral. Mnoge njegovih melodij so nastale pri tej igri Nekoč, ko je spet z vso pozornostjo opravljal to svojo najljubšo zabavo, so slišali kako nekaj predse gode, nekaj kakor »Hm! Hm! Hm! Hm!« Ko je prišla v igri vrsta na njegovega nasprotnika in je imel Mozart odmor, je potegnil iz žepa košček papirja in si zapisal nanj nekoliko not. Potem je igral dalje, a ves čas si je nekaj prepeval. Tako je bilo tri dni. Četrti dan je dejal svojim prijateljem nenadno: »Sedaj pridite in poslušajte!« Zaigral jim je mični kvintet iz prvega dejanja »Čarobne piščali«, ki ga je bil komponiral med bi-ljardiranjem in ki se začenja s »Hm! Hm! Hm! Hm;«, ker je Papageno zavoljo ključavnice na ustih nem...
VSAK DAN ENA
Postrežba pri črpalki.
Najprvo zasedba, potem nakaznice za živila
)))
6ARAGE
GE
(»Judge«)
Ko so Nemci zasedli Poljsko in so prevzeli admini-.tracijo okupiranih krajev, je bilo prvo — kar so ukrenili,
uvedba živilskih nakaznic za prebivalstvo
sprejema odlično na vseh valovnih dolžinah preko vsega dneva«
PHILIPS SUPER
206
Dajemo vsakomur možnost, da si nabavi radio svetovne znamke in svetovnega slovesa«
Cena DIN 2950.-
Poslušajte in prepričajte se o kvalitetah tega sprejemnika !
P H I L I P S
Novi volilni zakon
in preureditev države
Dva najvažnejša problema naše notranje politike
Kakor javljajo iz Beograda, sta obe glavni vprašanji momentanega političnega položaja, volilni zakon in preureditev države, stopili v aktualni stadij. V vladi sta bila sestavljena dva odbora ministrov. Prvi pripravlja novi volilni zakon, drugi pa bo pričel proučevati probleme reorganizacije države, ki je z ustanovitvijo banovine Hrvatske postavljena na dnevni red.
Kar se tiče volilnega zakona, sta v na" čelu že sprejeta tajnost glasovanja in proporc. Volilna pravica bo spet omejena samo na moške. Glede volilnega sistema odločitev še ni padla. Po prvem predlogu naj bi se uvedel okrožni sistem in volilne edi-nice naj bi bile območja posameznih okrožnih sodišč. Kandidature bi se vlagale po okrožnih listah, katerih poedini kandidati bi bili porazdeljeni na posamezne sreze. Glede obsega proporca so mišljenja deljena. Nekateri so za čisti proporc po d' Hontovem sistemu, drugi zagovarjajo prvgnstvo absolutne sreske večine, torej načelo, ki je deloma uveljavljeno že v d^fedanjem volilnem zakonu. Poleg čistega okrožnega sistema pa prihaja v po-štev tudi tako zvani češki sistem, ki omogoči združitev več okrožnih list v državno listo in predpostavlja dva skrutinija. kar značj dosledno izvedbo proporčnega načela. Smatra se, da bo proučavanje načel novega volilnega zakona trajalo še ne-
kaj časa. S strani dr. Mačka se posebej zahtevajo zadostne garancije za volilno svobod" Izvrševanje volilnega zakona naj se čim bolj odvzame upravnim oblastem in podredi nadzorstvu sodišč. Govori se, da bi mogle biti volitve že v začetku prihodnjega leta.
Kar se tiče problema preureditve države bo posebna ministrska komisija, Id je sedaj sestavljena, predvsem zbirala material in proučevala mišljenja, tako v pogledu obsega novih samoupravnih edinic, kakor glede njihovih bodočih kompetenc Nekater lis* so zabeležili, da želi vlada ta problem rešiti še pred novo narodno skupščino, torej s pomočjo čl. 116 ustave Ta informacija se iz vladnih krogov odločno zavrača ter se nasprotno trdi, da vlada soglasnost o tem, da se mora problem preureditve države izven banovine Hrvatske rešiti hkrati in enotno, da ga je pa mogoče rešiti šele, kadar bo izvoljena narodna skupščina ki bo predstavljala pravo voljo naroda. Ne gre tu. kakor se zatrjuje, za ustavn' provizorij, kakor ga formalno predstavlja danes banovina Hrvatska, temveč gre za ustvaritev novega definitiv-nega ustavnega stanja v naši državi v zvezi s predpisano naknadno ustavnopravno odobritvijo banovine Hrvatske. To so naloge, ki se izmikajo kompetenci današnje vlade in pripadajo v glavnem novemu narodnemu predstavništvu.
O četrti banovini
Nedavno je bila konferenca ministrov JRZ, zemljoradnikov, dr. Laze Markoviča ter Bože Maksimoviča. Kakor poročajo sarajevski listi, je na tej konferenci prevladalo mišljenje, da se pri končni preureditvi države organizira ozemlje izven banovine Hrvatske in Slovenije kot kompaktna edi-nica, katere posamezne pokrajine naj bi dobile administrativno samoupravo brez zakonodajnih pravic. »Hrvatski dnevnik« izjavlja ob tej priliki:
»Konferenci ni prisostvoval nihče od HSS. Naša stranka nikdar ni pristala na to, da se izven današnje Hrvatske in izven Slovenije formira srbska banovina. Predsednik dr. Maček je v tem pogledu dal popolnoma jasno izjavo na zadnji seji hrvatskega narodnega zastopstva. Ako se bodo v državi formirale samo tri edinice, potem je jasno, da se mora ozemlje Hrvatske povečati. O tem vprašanju ne morejo odločevati samo JRZ, zemljoradniki, Boža Maksimovič in dr. Lazar Markovič. To je menda vsakemu jasno. Nasprotni sklepi bi bili le račun brez krčmarja.«
Organ dr. Mačka dalje citira izjavo podpredsednika JRZ ministra Kulenoviča, ki zagovarja avtonomijo Bosne in Hercegovine. kot četrte avtonomne edinice. Minister Kulenovič utemeljuje svoje stališče s
tem, da je Bosna, kjer živijo pomešani Srbi in Hrvati »prava jugoslovenska pokrajina. Ako postavimo organizacijo države na plemensko in ne na narodno osnovo in ustanovimo samo tri edinice, hrvatsko, srbsko in slovensko, potem se bojim za bodočnost Jugoslavije«. G. Kulenovič je še poudarjal, da je njegova stranka JRZ, toda ožja njegova stranka je Jugoslovenska muslimanska zajednica.
Dočim so ljubljanska glasila JRZ Kule-novičevo zahtevo proglasila za »uradno«, je sinoči iz vodstva JRZ bila objavljena izjava, da predstavlja Kulenovičeva izjava samo osebno mišljenje drugega podpredsednika JRZ in da stranka o tej zadevi sploh še ni zavzela svojega stališča.
»Hrvatski dnevnik« se ostro zavaruje proti Kulenovičevemu mišljenju o plemenskih državnopravnih edinicah in izjavlja, da se je minister dr. Kulenovič očividno pridružil onim, ki so nasprotniki banovine Hrvatske. Proti ministru Kulenoviču navaja »Hrvatski dnevnik« mišljenje znanega bosanskega politika JNS Jevdjeviča, ki trdi nasprotno, da bi ustanovitev posebne banovine Bosne značila perpetuiranje hr-vatsko-srbskega spora in bi bila na škodo državne celote.
Beležke
Prva S ■jjjel sdbora
za pobijanje draginje
V torek je bila v ministrstvu socialne politike prva seja odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Predsedoval ji je načelnik oddelka za socialno skrbstvo Dušan Jeremič, nekaj časa ji je prisostvoval tudi minister za socialno politiko. Po splošni razpravi je odbor sklenil ustanoviti pododbore za proučevanje in nadzorstvo nad cenami in karteli, za proučavanje stanovanjskega problema in pododbor za ostala vprašanja glede pobijanja draginje in brezvestne špekulacije. Pod-odboi: so tekoj začeli z delom.
Izbrisana zadnja sled Stojadinovičeve skupščine
Z ukazom od 26. avgusta je bila razpu-ščena narodna skupščina. Istočasno je bil razveljavljen dosedanji skupščinski volilni zakon. Tega dne so bili s posebno uredbo razveljavljeni tudi vsi senatorski mandati. S temi ukrepi so nastala zanimiva vprašanja, kdo bo vodil do sestanka novega narodnega predstavništva administrativne posle obeh zbornic in zlasti razpolagal z dokaj znatnimi proračunskimi sredstvi senata in skupščine. Za senat možnost nekega provizorija po zakonu sploh ni predvidena, ker predstavlja razveljavljanje senatorskih mandatov izreden ukrep. Senat se je namreč obnavljal polovično vsakih šest let. Zato je po razveljavljen ju mandatov v senatu manjkala vsaka zakonita podlaga, da kdorkoli vrši vodstvo administrativnih poslov in katerokoli funkcijo, zvezano s senatorskim položajem. V narodni skupščini je za slučaj razpusta predvideno, da še dalje opravlja posle Skupščinsko predsedstvo s sodelovanjem tako zvanega administrativnega odbora bivših poslancev. Vendar pa je tudi tu zaradi razveljavljenega volilnega zakona nastal nov položaj. Sedaj se je po predlogu ministrov HSS vlada odločila iz-
brisati zadnjo sled bivše Stojadinovičeve narodne skupščine. S posebno uredbo je predpisala, da prenehajo funkcije pred-sedništva in vseh odborov, administrativni posli pa preidejo do izvolitve predsed-ništva nove narodne skupščine v kompe-tenoo predsedništva vlade.
Kaj bo z administrativnimi posli senata, v tej uredbi ni določeno.
Usoda bodočega senata
Prihodnjo nedeljo bodo volitve v senat V javnosti je za nje zelo majhno zanimanje. Vložena je po vseh banovinah razen v banovini Hrvatski samo kandidatna lista Jugoslov. radikalne zajednice. Volitvam posveča med redkimi listi nekaj pozornosti zagrebški »Obzor«, ki pravi, da se bo po volitvah v občine, v hrvatski sabor in narodno skupščino kar samo po
sebi pojavilo vprašanje, ali je umestno, da ostanejo na svojih položajih senatorji, ki bodo izvoljeni 12- novembra. List pravi: »Bilo bi zares paradoksno, ako bi se izvedle volitve v občine, hrvatski sabor in narodno skupščino po demokratskem volilnem redu, a senatorji bi ostali na svojih položajih kljub temu, da so bili izvoljeni po reakcionarnem volilnem redu, ki so ga uveljavili prejšnji režimi. Zato je mogoče, da bo po končanih volitvah v občine, hrvatski sabor in narodno skupščino uveljavljen tudi nov volilni zakon za senat, pri čemer bi seveda ostale neokrnjene predpravice krone«
Vzpostavitev starega voznega reda v Sloveniji t
Pod naslovom »Ukinjeni vlaki v Sloveniji se zopet uvedejo« poroča »Slovenec«, da je prometni minister obljubil zopet uvesti v Sloveniji ukinjene vlake in da se v ljubljanski železniški direkciji že izdeluje »načrt obnovitve prometa«. Kakor je znano, je bil po vsej državi železniški promet sredi oktobra, ko se je uvedel zimski vozni red, znatno reduciran, pri čemer je največja redukcija zadela območje ljubljanske direkcije, kjer so nastale nemogoče prometne razmere. Generalna direkcija je redukcijo prometa v posebnem komunikeju utemeljevala s tem, da je trdila, da so bili ukinjeni vlaki v glavnem »politični vlaki«. Pri nas je bilo ukinjenih 17 odstotkov vlakov, v območju zagrebške direkcije pa n. pr. samo 2 odstotka. Železniška uprava je z redukcijo prištedila baje 140.000 dinarjev dnevno.
Odgovornost za poročilo o zopetni uvedbi ukinjenih vlakov prepuščamo »Slovencu«. Ni nam pa povsem razumljivo, zakaj Je v to svrho treba izdelovati še posebne načrte.
Finančni direktorji pri ministru dr. Suteju
Finančni minister dr. šutej je včeraj dopoldne sprejel v svojem kabinetu posamič vse finančne ravnatelje, ki so bili na top« kavi konferenci in ki so mu pri tej priliki poročali o razmerah na področjih svojih ravnateljstev. Za ljubljansko direkcijo je bil sprejet dosedanji pomočnik direktorja dr. Satler.
Medjimurske železnice pod zagrebško direkcijo
Z današnjim dnem prevzame zagrebška železniška direkcija proge Cakovec—Ko-toriba, Cakovec—Dolnja Lendava in Cakovec—Macinec, ki so do sedaj spadale pod ljubljansko železniško direkcija Dolžina teh prog znaša 60 km. Predaja prog se vrši po posebni komisiji, ki šteje 32 članov. Na teh progah je pet postaj in šest postajališč. Uslužbenih je na njih okrog 140 železničarjev, ki so po večini Slovenci. Kakor poročajo zagrebški listi, bodo morali sedaj vsi slovenski železničarji zapustiti svoja mesta in bodo. v kolikor so v trajni službi, premeščeni v ljubljansko direkcija
Sanacija vodnih zadrug v Vojvodini
V smislu zakonskega pooblastila je minister izdal ukrepe o sanaciji vodnih zadrug predvsem v Vojvodini Zmanjšana je obrestna mera vseh dolgov vodnih zadrug aa 4.5% ter dolgov zadrug pri denarnih zavodih in drugih ustanovah za 50% in celo preko 50% od zadolžitve. Zmanjšane dolgove je prevzela država nase in denarnim zavodom dala 3°/«-ne obveznice od likvidacije kmetskih dolgov. Znižana je obrestna mera na 4.5% tudi za dolgove vodnih zadrug pri zasebnikih in firmah.
Gre za 112 vodnih zadrug, ki so dosedaj izvršile melioracijo okoli 1000 ha ozemlja. Izvršena dela predstavljajo vrednost nad 1.4 milijarde dinarjev. Skupna proračunska vsota vseh vodnih zadrug za 1939-40 znaša nad 140 milijonov din.
Predstavniki emigrantov pri dr* Mačku
Predstavnki emigrantskih organizacij na čelu z dr. Ivanom čokom in dr. Vratovi -čem so bili v torek sprejeti pri podpredsedniku vlade dr. Mačku, kateremu so med drugim tudi poročali o vprašanju preseljevanja gradiščanskih Hrvatov.
»Poseben narod" šokcev
Organ dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« je objavil uvodnik, ki je povzročil mnogo komentarjev v Beogradu. V uvodniku obračunava »Hrvatski dnevnik« z ministroma inž. Bešličem in Jevremom Tomičem zavoljo njunih izjav na zborih JRZ po Bački in Baranji. Oba ministra govorita na teh shodih, da Bunjevci niso niti Hrvati, niti Srbi, temveč Sokci in torej poseben narod. Glasilo dr. Mačka ugotavlja, da govorita oba ministra samo kot člana JRZ in ne kot člana kr. vlade, ter nato nadaljuje:
»V programu JRZ doslej še nismo čitali, da obstoja poseben narod Šokcev. Citali tudi nismo, da obstoji »pleme« Šokcev kot del »jugoslovenskega naroda.« JRZ pozna v svojem programu samo tri sestavne dele Jugoslovenov: Srhe, Hrvate in Slovence. Spričo tega je jasno, da JRZ ne pozna niti Bunjevcev. niti Šokcev kot poseben del te celote. Z drugimi besedami pomeni to, da so Bunjevci in Sokci po programu JRZ Hrvati ali Srbi Da niso Srbi, je najboljši dokaz to, da jih ministra inž. Bešlič in Jex-
rem Tomič neprestano prepričujeta, da niso Hrvati, nego Sokci ali Bunjevci
Ce bi bili Bunjevci in Sokci Srbi. potem bi gotovo ta dva politika to tudi trdila in se ne bi trudila jim vliti posebno šokaško odnosno bunjevsko narodno idejo.«
»Logično pa bi bilo — nadaljuje glasilo dr. Mačka — da bi smatrala gg. Bešlič in Tomič tudi vojvodinske Srbe za posebno narodno skupino, če že smatrata Šokce za posebno narodno skupino. Svoj čas so se namreč Madžari trudili dokazati da na Madžarskem ni niti Srbov, niti Hrvatov in tudi ne Nemcev. Zaradi tega so navajali v svojih statistikah Hrvate kot Šokce, Srbe kot Race in Nemce kot Saše Hrvate okoli Pečuja so nazivali Madžari »Bosance«. Tako so bila v madžarskih statistikah dovolj«« vsa mogoča imena samo ne srbsko in hrvatsko. In ko tako čitamo izjave ministrov inž. Bešlič« in Tomič* se samo čudimo, kako pozabljata na nedavno preteklost«
ŠPORT
V nedeljo spet dirka z motorji
Nekaj primerjave nedavnih motociklističnih izidov
pred dirko na Večni poti
Zdaj ko so vremenarji že dvakrat prekrižali račune motosekcijl Avtokluba, so se prireditelji znova odločili izvesti svojo dirko na Večni poti, in sicer to nedeljo.
Ce si ogledamo zadnje dogodke v motornem športu, vidimo, da je slednjič prav, da se je dirka zavlekla in postala s tem brez dvoma zadnja prireditev letošnje sezone. Marsikaj se je med tem še bolj zapletlo, tako da vlada v športnih krogih napeto pričakovanje za končne razultate letošnje sezone.
Zadnji športni dogodki so postavili nova vprašanja, ki se bodo lahko v zadovoljstvo rešila le na taki dirki, kakršna bo na Večni poti. Pri tej hitrostni dirki bo vsak tekmovalec moral pokazati višek svoje ru-tiniranosti ln skrajno brzino svojega motorja. Po teh dveh kriterijih se bo presojal končni uspeh.
Med važne poslednje dogodke v motornem športu štejemo dirkališčno dirko v Zagrebu, trening na Večni poti in dirko na Ljubljanski grad. V Zagrebu sta se odlično plasirala Babič in Uroič; zlasti je omeniti zmago Babiča, na katerega so v zadnjem času polagali velike nade, ki jih je res tudi izpolnil. Važen je tudi uspeh Jurčiča, ki je sicer cestni dirkač. Naši dirkači se v glavnem te dirke niso udeležili.
Uspehi treninga na Večni poti so ustvarili zelo zanimivo sliko, ki je precej izne-nadlla, dasi ti rezultati niso popolno merilo, ker na treningu vozač običajno ne forsira. V splošnem pa so tudi ti uspehi po-
Neuspeli trening za nedeljsko tekmo
B-moštvo je zmagalo z 2 :0 Beograd, 8. novembra. Danes popoldne se je vršila na igrišču BSK trening tekma dveh moštev, ki naj bi nudila saveznemu kapetanu priliko za izbiro najboljše enaj-storice za meddržavno tekmo med Jugoslavijo m Madžarsko, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogradu. Proti pričakovanju je zmagalo B-mo6tvo z 2:0 (1:0). V A-timu je bila večina Igralcev BSK. To moštvo je bilo sicer boljše, a je imelo pri streljanju smolo. Vratar Glaser je igral prvi polčas v A-timu, drugi polčas pa v B-tlmu, vratar Lovrič pa Obratno. Zvečer je savezni kapetan Boško Simonovič sporočil naslednjo državno reprezentanco za nedeljo: Lovrič (Rez. Glaser), Beleslin, Dubac (Pože-ga), Manola, Dragičevič, Lechner (Vuči-lovski), Glišovič, Vujadinovič, Božovič, Ma-tošič ml., Perlič (Aca Petrovič). Za tekmo z Madžarsko vlada v Beogradu zelo veliko zanimanje in se vstopnice v pred-prodajl že sedaj mnogo kupujejo.
Najnovejše lz HNS
Ponovna tekma Split—Slavija (O) odložena — Proti Kacijana bo uveden postopek na novo Zagreb, 8. nov. o. Na snočnji seji upravnega odbora Hrvatske nogometne zveze so ponovno razpravljali o pritožbi SK Splita proti razveljavljenju tekme z osješko Slavijo in določitvi, da se ima ta tekma 12. t. m. ponoviti v Osjeku. Sklenjeno je bilo, da se bo ta tekma sicer odigrala v Osjeku, toda ne 12. t. m., temveč neposredno po potovanju Splita v Subotico. S tem je ta tekma vezana na rok, v katerem bo SK Split igral z Bačko v Suboticl. Tako je dana Splitu v gmotnem pogledu znatna olajšava, ker bi dve dolgi potovanji imeli za posledico precejšnje stroške. Razpravljali so tudi o pritožbi Hajduka iz Splita proti kazni igralca Kacijana, ki je bila razveljavljena, ker nI bil zaslišan. Pritožbi je bilo ugodeno ter bo kazenski odbor uvedel ponovno postopanje in izrekel kazen šele potem, ko bo zaslišal Kacijana.
Zagreb, 8. nov. o. Na snočnji seji poslovnega odbora Hrvatske nogometne zveze je bilo sklenjeno, da se bodo dne 28. t. m. začele tekme za hrvatski pokaL
V nekaj vrstah
Medmestna tekma med Zagrebom ln Bratislavo je zdaj dokončno zaključena in bo v nedeljo 19. t. m. v Zagrebu.
V Beogradu bo v soboto važna nogometna konferenca med predstavniki našega, madžarskega, rumunskega in italijanskega nogometnega saveza. Na tej konferenci se bo razpravljalo o važnih mednarodnih športnih problemih in pa načelno rešilo vprašanje ustanovitve novega pokalnega tekmovanja za tako imenovani »podu-navski pokal«. Največ zanimanja za ustanovitev te konkurence kažejo Madžari.
Najnevarnejši madžarski strelec ln reprezentativni nogometaš Zsengeller al je nedavno zlomil nogo na prvenstveni tekmi in leži zdaj v bolnišnici v Budimpešti. Razumljivo je, da o potovanju Zsengellerja v Beograd na nedeljsko tekmo z nami ne more biti niti govora. Tako je naša nogometna reprezentanca, od katere imajo nekateri Igralci Zsengellerja v kaj slabem spominu z zadnje tekme za srednje-evrop-ski pokal, za tega nevarnega moža na boljšem. Kakor računajo, bo mogel ta slavni zastopnik madž. nogometa šele na spomlad spet na nogometno igrišče.
membni, ker je vsak vozač vozil z veliko brzino, da bi ne izpadel iz konkurence. Najboljši čas dneva je dosegel Cihla? s 500 ccm BMW; v kategoriji 350 ccm šport pa je imel najboljši čas Breznik z 250 ccm. strojem. Odličen rezultat je imel tudi Zi-herl, ki je vozil v turni kategoriji 350 ccm boljše od drugega v 500 ccm športni kategoriji. Zelo dobro je vozil Puhar.
Novo situacijo je ustvarila dirka na Ljubljanski grad. Zanimivo je, da je vozil Cihlar dvakrat boljše od obstoječega rekorda ter da sta dosegla s šiško enaka rekordna časa 48 2/5. Ostra borba med Ci-hlafem in šiško je s tem obvisela dejansko v zraku in bo gotovo prišlo do odločitve šele na Večni poti. V primeru pa, da bi Šiška startal v kategoriji 350 cmm, bo imel najostrejšo konkurenco v Brezniku, ki je bil pri treningu boljši.
če bosta prišla na dirko iz Zagreba tudi Jurčič in dr. Hribar, s katerima so baš v teku razgovori, razen teh pa še ostali ter številni Gorenjci in Mariborčani bo ta dirka na visoki športni stopnji ter bo res resna poslednja preizkušnja naših motocikli-stov.
t
Športna komisija prireditelja sporoča, da se zaradi bistvenih sprememb od prvotnega termina do danes, sprejemajo še naknadno prijave za dirko na Večni poti do petka 10. t. m. do 18. ure. Po zaključku teh prijav bo prireditelj na novo razporedil razpisane kategorije.
Naši teniški mušketirji so na veliki turneji po svetu prispeli pred kratkim na Japonsko in so v Tokiu nastopili proti najboljšima Japoncema Nakanu in Oitu. Na splošno presenečenje sta v singlih zmagala domačina, in sicer Nakano nad Punčecem s 7:5, 6:3, Oita pa nad Kukuljevičem z 8:6, 3:6, 6:4. V igri v dvoje sta Punčec in Kukuljevič premagala japonsko dvojico s 6:8, 7:5, 6:2.
Te dni čitamo ameriški seznam najboljših teniških igralcev na svetu, ki se seveda precej razlikuje od evropskih, je pa vendar glede našega Punčeca še zmerom zelo laskav. Njega so ameriški strokovnjaki kot edinega evropskega igralca uvrstili na 6. mesto za Riggsom, Bromwichem, Quistom, Parkerjem in Van Hornom.
Športno čtivo
»S športniki po svetu«
V rokah imamo prvo knjigo nove športne knjižnice, ki jo je začela izdajati »Jugoslovenska sportska revija« v Beogradu. Izdajatelji napovedujejo, da bodo mesečno izdali po eno knjigo z izbrano in zanimivo vsebino iz športa. Knjige bodo izhajale okoli 1. vsakega meseca, okusno opremljene in ilustrirane z okoli 100 stranmi vsebine.
Novembrska knjiga športne knjižnice ima naslov »S športniki po svetu« ter objavlja številne zanimive doživljaje športnih novinarjev in znanih športnih reprezentan-tov po svetu. Svoje prispevke so tej knjigi priložili Momčilo Jojič, Jelica Stanoje-vič, Bora Kesič, Franjo Punčec, Dušan Ka-sapinovič, Jovan Mikič, Vlada Kustudič, Radivoje Markovič, Ljubomir Vukadinovid in Bora Jovanovič.
Posamezni izvodi te knjige stanejo 10 din, po naročnini v naprej pa samo 8 din za komad. Knjige se lahko naročijo pri »Jugoslovenski sportski reviji« v Beogradu, poštni predal 973., denar pa naj se pošlje na čekovni račun št. 60273.
PrihOdnji dve knjigi športne knjižnice bosta: »Sto let nogometa« in »Športni letopis za leto 1939«.
Razpis
atletskega mitinga v Litiji
SK Litija priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob 9.30. na športnem igrišču v švareovi ho-sti miting po dolžnosti. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in neverificirani atleti člani klubov, ki so včlanjen ▼ JAS. Tekmuje se po pravilih JAS. Prijave se sprejemajo pol ure pred tekmovanjem. Pri-javnlne in nagrad ni. Tekališče je dolgo 200 m, je posuto z ugaski, ima 4 nedvig-njene zavoje in je očrtano na nogometnem igrišču.
Vrstni red disciplin je naslednji: skok ▼ višino Sen., Oml., Jun., C in B., tek 100 m S., O., C., B., tek 1500 m S., O., C., met krogle C., tek 5000 m S., O., met krogle S., O. in met diska S., O., C.
Tekmovanje bo ob vsakem vremenu! Na miting opozarjamo vso našo športno publika
JASO (službeno). Drevi ob 20. seja c. o. v kavarni »Zvezdi«. Zaradi Izredne važnosti prosim vse odbornike, da se seje udeleže sigurno! — Tajnik L
Preiskava o umoru
Ivana Radiča
Slsak, 8. nov. o. Dopoldne je prispel iz Zagreba inšpektor banske oblasti Tučan, ki je takoj nadaljeval pot z avtomobilom v Veliko Trebarjevo zaradi preiskave o umoru bivšega narodnega poslanca Ivana Kadite.
NALI OGLASI
CENE MALI
O 6 L A 8 O
Po 00 par ca besedo, Din 8.— davka za mk oglas tn enkratno pristojbino Din S.— ca šifro ali dajanje naslovov plačajo oni ki Iščejo ■tožb. Najmanj« znesek za enkratno objav« oglasa Din U.—. Dopisi In tenltve se zaračunajo po Din 8.— as vsako besedo, Din &— davka ■a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6— ca šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din tO.—, Vsi ostali oglasi ze zaračunajo po Din L— za besedo, Din 8.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Službo dobi
Krojaškega
pomočnika
(prejme takoj Sodja Lovro, Rožna dolina, Cesta II. 31.
29889-1
Frizerko
mlado, dobro moč, za na deželo, iščem ▼ svrho že-nitve. Pocuobe na podružnico Jutra Jesenice pod šifro »Dobra bodočnost«.
29875-1
Prodam
Parkete, desk t
in bukova drva
ugodno prodi Ivan SISKA, tovarna parketov, Metelko-telefon
V« 4.
23-44
Livarje
vešče in izurjene, potrebuje tvornica vagonov Slavonski Brod. Reflektanti naj svoje ponudbe pošljejo z oznako pia«?e iO dosedanjega zaposleni! Da upjavo tvornice. Slavonski Bi od.
29864-1
Akademik
inštruira za hrano in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29866-4
Raznašalec klobas
2 vso oskrbo v hiši, dobi takoj mesto. Ljubljana, Ko-menskega 16.
29873-1
>49-6
Mesarskega
pomočnika
sprejmem za takojšen nastop. Slavko Podboj, mesar, Ribnica 69 na Dolenjskem.
29858-1
Elektromonter
mlajša moč, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pri hišnih inštalacijah«.
29859-1
Fino šiviljo
za na dom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Okus«.
29881-1
Mlajšo postrežnico
pošteno in čisto, potrebujem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29886-1 Postrežnico
pridno, pošteno, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _29853-1
Perfekten
železninar
mlajši, vojaščine prost, — dobi takoj ali po dogovoru stalno službo pri »Merkur« P. Majdič, trgovina železarne in sanitarnih potrebščin, Kranj.
29818-1
Kupim
Strešno opeko
staro 3.000 komadov in staro železno peč, kupim. — Pismene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Peč 6«.
29887-7
Knjige
Popolnoma zastonj
dobite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen Španskega častnika«, če de danes pišete upravi »Družinskega tednika«, Ljubi J a na, Miklošičeva 17
28933-8
Avto, moto
Kupim avto
motorno kolo, pisalni stroj radio. Ing. Cizerl, Čopova ulica 10.
29898-10
3*/# obveznice
kupimo tudi večje vsote proti gotovini. Ugo dna prilika za vnovče-nje. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul 12
29879-16
Praštedione
večje ln manjše zneske kupim proti takojšnji gotovini. Dobra prilika za vnovčenje. Tudi dru ge vloge. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12
29880-16
Lokali
Meščanski buffet
s točilnico na najpromet-nejši zagrebški poziciji, bližina tramvaja, središče najmočnejše delavske frekvence, prodamo s celokupnim inventarjem in blagom, s krasnim lokalom in portal-no izložbo za 9.500 din. — Prvovrstna eksistenca. Informacije: Poslovnica Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 144, 29822-19
Motorno kolo
ugodno naprodaj. Poizve se Ljubljana, Karunova 10.
29869-10
AJS motor
350 OHV z zadaj montirano prikolico, z nosilnostjo do 350 kg, proda zeljar-na, Ježica.
29884-10
Službe išče
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29890-2
Brivsko-frizerski
pomočnik
Sče službe. Vprašati: Suc Adolf, Maribor, Kacijanar-jeva ulica 17. 29813-2
Vajenci (ke)
Mlad fant
16 let star, poštenih staršev, bi se rad izučil meha-niške obrti. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Hrana in stanovanje v bi?:«	79867-44
Kolesa
Več motornih koles
avto in pisalni stroj zelo poceni naprodaj. — A ero. Kolodvorska 18.
29897-11
Pohištvo
Spalnico
novo ali malo rabljeno tudi event. mehek les, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra izdelava«.
29900-12
Novo spalnico
in kuhinjo poceni proda Sršen Franc, mizar, Golo 1 p. Vodice.
29870-12
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ah' :amo dati v shrambo, sprejmemo posebni oddelek * komisij sko prodaio po zelo nih pogojih. Kupce« tem oddelka redno dovoli za dobro ohranjeno pohištvo. Vse reklamo preskrbimo sami Sporočite nam na {lopisnia ali astno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrieva 12.
17.12
no v misij-ugod-
Kapital
Kompanjona(ko)
v dobro idoče podjetje s 4—6.000 din, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«.
29896-16
Posojilo
na knjižice Kmečke posojilnice ljubljanske ln Ljubi, kreditne banke dobite hitro.. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
29878-16
Stanovanje
Trisobno stanovanje
oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29871-21
Trisobno stanovanje
lepo, komfortno, oddam takoj ali 1. decembra mirni stranki. Streliška ul. 26.
29885-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, iščem v centru ali bližini za januar. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Komfort«.
29882-21a
Dijaike sobe
Dva srednješolca
sprejmem na hrano in stanovanje s kopalnico tik poljanske gimnazije takoj ali z decembrom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29857-22
Sobo odda
Garsoniero
z vsem modernim komfor-tam oddam v bližini ban-ske palače. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29888-23
Prazno sobo
posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Fiignerjeva ul. 6, III. levo Ogled od pol 1. ure dalje.
29868-23
Sobo
lepo opremljeno oddam. — Napoleonov trg 7, I. levo.
29883-23
Malo čisto sobico
z vso oskrbo in souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu za IS. november. Šiška, Medvedova c. 5, III.
29835-4
Ujetnika v deželi lam
21
Veliki lama pa je nadaljeval: »In nihče nam ne bo mogel ubraniti, da ne bi prevzeli oblasti nad svetom, ko pride čas. Kajti naša moč se ne opira na jeklo in svinec, temveč na zmagovalno silo popolnega človeškega duha.« Starec se je bil med govorjenjem vidno ogrel. Zdaj je nekoliko pomolčal, da ga ne bi ganjenost predaleč zanesla. Nato je počasi nadaljeval. »Ne smeš se čuditi, dečko, da sem ti vse to razložil. Star sem že, mnogo starejši, kot morda misliš. In truden sem. A danes mi je srce prepolno velike radosti, ker vem, da je volja Najvišjega vendar že izbrala novega lamo, tako da lahko mirno ležem počivat, še posebno me pa veseli, da je moj naslednik tako mlad in da prihaja iz zdravega naroda.«
Sobe išče
Skromno sobico
ali kabinet (opremljen) — išče za 15. november mirna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Največ 200«.	29837-23a
Razno
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot nove jo postite sadne, haznično Čistiti al? barvati v tovarni
JOS. REICH
rataitt »s
Sveže najfinejše
norveško
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLJJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Kupujemo
posuOeno cvetje arnike, korenine preobjede.
bezgovo cvetje, baldrianove korenine
In zvlMeve (encianove) korenine. Ponudbe na] se pod-ijejo na APEF, Via Deciani 15 — Udine.
Elegantno sobo
strogo separirano, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum 77«.
29797-23a
te nitve
2enitve in možitve
boljših krogov posredujemo najvestneje in uspešno, —r Prvorazredne zveze v meščanskih, uradniških, trgovskih, industrijskih, posestniških in oficirskih krogih. Prospekte razpošiljamo proti nakazilu deset din v znamkah — diskretno: »REZOR, Zagreb, pošta 3.
29823-25
Izgubljeno
Zlato zapestnico
sem izgubila v Tivoliju pri ribniku. Ker je drag spo^ min, prosim najditelja naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
29863-28
Stroji
Poceni naprodaj!
16 prvovrstnih popolnoma novih šivalnih strojev, več koles, otroških vozičkov in drugih predmetov pri »Promet* (nasproti križanske cerkve).
29872-29
Informacije
Preklic
Peterka Janez, gostilničar in trgovec v Zalogu pri Moravčah v nobenem slučaju ne odgovarjam za dolgove, ki bi jih napravila moja žena. — Peterka Janez.	29862-31
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve Itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno m po najnižjih cenah c avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz St 13, Ljubljana
TELEFON 56-92
POSTELJNO PERJE
po din 8.—, kemično očiščeno . Din 10.— čehano ln kemično očiščeno . . Din 30.— na roko čehano in kem. očiščeno Din 45.— mešano gosje čehano .... Din 55.—
pol puh beli.......Din 95.—
sivi gosji puh.......Din 100.—
beli gosji puh . Din 175, 200, 220, 240.—
Vzorce dobite brezplačno pri »Luna*4 samo Glavni trg 24, Maribor
b Julijske Krajine
N«v grob. v Gorici Je pred dnevi umrla gospa Marija Klede, rojena Rijavec, v 68. letu starosti. 2e v svoji mladosti je TT^r-fli^ peizkusiti življenjske težave matere mnogoorojne družine malega obrtnika. V svetovni vojni je brez moža in starejšega sina z nedoletnimi otroki nastopila pot beguncev. Pomanjkanje v begunskih taboriščih je ni zadržalo, da ne bi vzgojila svojih otrok tako, da so sedaj vsi preskrbljeni Jesen svojega življenja je preživela v sodnčni Gorici, kjer si je z možem obnovila porušeni družinski dom. Sedaj je podlegia kruti bolezni. Njen pogreb je pričal, kako priljubljena je bila med svojimi rojaki. Preostalim naše iskreno sožalje!
Truplo nekega podčastnika so našli v bližini Gigara. Sodna komisija je dognala* da je ležalo v grmič ju pod Sv. Goro, kjer so ga našli, že leto dni. Pri pregledu trupla, ki je bilo za čudo še dokaj dobro ohranjeno, so dognali, da je bil podčastnik ustreljen. Krogla iz puške mu je pre-
ZAHVALA
Vsem, ki so nas ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, brata, gospoda
VINKA HUDOVERNIK
RAVNATELJA MESTNE HRANILNICE V POK.
tolažili v težkih urah, vsem darovalcem vencev in cvetlic, ter vsem, ki so pokojnega spremili v častnem številu na poslednji poti k večnemu počitku, naša najiskrenejša zahvala.
Prosimo, da ohranite blagopokojnega v najlepšem spominu. RADOVLJICA, 8. novembra 1939.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir,
Ljubljana, Wolfova
Posest
Večje število parcel
Kompleksov parcel gae dov trgovskih to «tano 7&n)sfcib bli u ni ima naprodaj gradbeno stm kov izobražen oosredo valeč
KUNA VER LUDVIK Cesta 29 oktobra & Te-
tefOD 37-33. KooblaSceni graditelj m sodni cen i tel j za nasvete orezplačno tta razpolago l25-3f
mmm
Konja
za vse uporabnega, prodam. Vprašati Aleksandrova cesta 70, Maribor.
29892-27
ZAHVALA
Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali vzdržati strašen udarec ob izgubi naše ljubljene soproge in matere, gospe
Miiike dr. šorlijeve
se najiskreneje zahvaljujemo. V največjo uteho nam je bila zlasti tako nepričakovano številna udeležba prijateljev še iz sončnih predvojnih časov in krajev, tovarišic in tovarišev iz njenega prejšnjega poklica, a posebej še preljubezniv domislek, da se je od nje poslovila tudi vrsta šolske mladine, ki ji je ostala mila do zadnjega diha. Vsa njena zadnja pot je bila, kakor da si jo je sama naročila, in zadnje spremstvo, kakor da si ga je sama izbrala.
V	neizmerni tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes zjutraj ob 6. uri po kratki mučni bolezni nehalo biti srce naši nadvse skrbni, predobri in ljubljeni materi, svakinji in teti, gospe
ROZI OGRIZEK
soprogi hotelirja In posestnika v Rogaški
Slatini
Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v petek, dne 10. novembra ob 3. uri pop. izpred hiše žalosti v Rogaški Slatini.
V	Rogaški Slatini, dne 8. novembra 1939.
JULIJ OGRIZEK, soprog; ERIK, ANI, HILDA, ERNEST, SILVA, otroci; ZOFIJA KOLB roj. OGRIZEK, svakinja.

\wv
. . ..* . ,
-	' - •	*	V« '
drla glavo. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo krivca.
Beda. pred dnevft so tržaški reševalci odpeljali v botoišnlioo 70-letno Rafaelo Sa-licejevo iz Rojena, ki je omagala spričo bolezni srca. Pri starki so bili trije otroci njene hčere v stanosti po nekaj mesecev ter eno in dve leti. Njihova mati leži v bolnišnici, hudo bolan a, njihov oče je v zaupani. Reševalci so o tem obvestili Rdeči križ, ki je bil prisiljen oddati otroke oddaljenejšim sorodnikom v rejo. Stanovanje so izročili v varstvo rojanskim karabinerjem.

Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Trst 9, Via F. Denza 3.
V	duhovniški Službi so bili imenovani Bernard Godmič za vikarja v Gradinji pri Sežani, Friderik Mazzora za kaplana v Idriji, dekan Alojzij Novak v črničafo za častnega kanonika in Ernest Bandelj za župnika v Rutah pri Grahovem.
Pred sodiščem v Trsta se je vršil tedni proces proti Josipu Juriševiču od Sv. Marije Magdalene. Oblastem ga je prijavil fašist Gino Massara Po njegovi obtožbi sta Juriševič in Massaro 16. septembra t. L skupaj odhajala iz neke restavracije na Barijeri. Nekaj časa sta se prijateljsko razgovarjala, nenadoma pa je Juriševič baje zahteval od Massara, naj mu pomaga pri begu čez mejo. Tedaj sta se sprla. Juriševič je pograbil celo neki kamen ob cesti in ž njim udaril Massara. po glavi, da se je zgrudil in onesvestil. Nato mu je vzel še 100 lir. Sodišče je sprejelo obtožbo in je obsodilo Juriševiča na 4 leta in 11 mesecev ječe ter na nekaj let policijskega nadzorstva.
Krava do smrti zabodla kmeta. V bližini Buzeta je 33-lefcni kmet Peter Nešič skušal pred dnevi spraviti narazen dve zbeaneli kravi, ki sta se bodli. Naenkrat pa se je ena od njiju zaletela vanj in mu z rogom prefoodla vrat. Sosedje so moža v naglici prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj skušali pomagati. Ne-šičevo stanje je zelo resno.
V	tržaški luti je tovorni vlaik do smrti povozi 40 let starega slugo Karla Leopolda. Njegovo truplo so našli proti večeru poleg tračnic. Reševalci so mogli ugotoviti le še njegovo smrt. Imel je zlomljeno hrbtenico in še druge notranje poškodbe.
Avtomobilska nesreča. Kakor poročajo listi, se je na Pivki pred kratkim pripetila avtomobilska nesreča Iz Trnja se je manjši oddelek vojaštva s tovornim avtomobilom peljal proti št. Petru. Na strmini so pri avtomobilu odpovedale zavore. Avto se je prevrnil in pokopal pod sabo 40 vojakov. Pet jih je bilo ubitih, ostali pa so bili huje ali lažje ranjeni
Odseljevanje Nemcev. Listi poročajo, da določbe za izselitev Nemcev ne veljajo samo aa Južno Tirolsko, nego tudi za Kanalsko dolino, ki je prej pripadala Koroški. Iz Kanalske doline se bo moralo v kratkem izseliti 270 nemških državljanov. Ostali pa se bodo morali odločiti ali za izselitev v Nemčijo ali pa za preselitev v Južno Italijo.
Nase gledališče
D B A M A
četrtek, 9.: Antigona. Red četrtek. Petek, 10.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota, 11.: Kozarec vode. Red A.
Med najtehtnejše psihološke žaloigre iz klasičnega repertoarja spada Sofoklejova »Antigona«, ki jo bodo igrali drevi za red četrtek. V izredno lepo prevedenih stihih Frana Albrechta, smiselni režiji in odlično podanih vlogah, je našla ta igra kar najlepši odziv. Igrajo: šaričeva, SkrbinSek, Simčičeva, Sancin, Mira Danilova Poto-kar, Igor, Jerman, Brezigar, Starič. Režiser Fr. Lipah,
Opozarjamo na petkovo uprizoritev Be-keffijeve veseloigre »Neopravičena ura« izven abonmaja pri znižanih cenah. To vedro, nadvse zabavno delce, je pritegnilo doslej veliko obiskovalcev.
O P
★
E
Premiera.
R A
četrtek, 9.: Figarova svatba.
Premierski abonma. Petek, 10. ob 15.: Trubadur. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 11.: Pri belem konjičku. Izven.
Znižane cene od 30 din navzdoL Nedelja, 12. ob 15.: Glumač Matere božje. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Kjer škrjanček žvngoli. Ivea. Znižane cene od 30 din navzdol.
Pri nooojfoji premieri »FlgaTove svatbe«
bodo nastopili: grof Almaviva Janko, grofica Rozina Vidalijeva, njena sobarica Suzana Ribičeva, grofov sluga, Figaro Bete tto, dan BasUio Marčec, dr. Bartolo Zupan, Marcelina Kogejeva, Kerubin Heyba-krva, vrtnar Antonio Orel, Barbka Polaj-narjeva, sodnik Curaio Sladoljev. Muztkal-no vodstvo predstave je v veščih rokah ka-pelnika dr. švare, zrežiral pa je delo šef-režiser naše opere Ciril Debevec. Premiera bo za premierski abonma. — Pri petkovi dijaški predstavi Verdijevega »Trubadurja« bodo nastopili: Basičeva, španova, Barbičeva, Franci, Janko, Lupša itd. Dramatično razgibana predstava spaua med naše najboljše in najpopularnejše. Cene so globoko znižane od 16 din naivzdoL
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek 9.: Plesni večer Kiirbos Litvinova. Izven.
Petek, 10.: zaprto. (Gostovanje v Celju).
Prva letošnja plesna prireditev v mariborskem gledališča bo v četrtek, 9. t. m ob 8. zvečer. Nastopi tudi v Ljubljani z velikim uspehom sprejeta dvojica Maka Kiirbos in Irena Litvinova, člana in solista ruskega baleta v Monte-Carlu. Bloki ta večer ne veljajo.
CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, io.: Navihanka. Gostovanje mariborskega gledališča.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa jKoaaorcJj »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnaija Fran Jeran. — Za	del je odgovoren Aj^ft m™^ __ ? t jihijnni,
Naši kraji in ljudje
Odkritje spomenika pesniku Petruski
Preteklo nedeljo je odkril, kakor je že pane<Mjsko »Jutrc* poročalo, ljubljanski pododbor Udruženja četnikov lani umrlemu pesniku Radivoju Petarlinu — Petru-fici spominsko ploščo v tisti hifli ▼ Kamniku, kjer je legel nad sllovanski Ahasver r prvo ln zadnjo postelja Kakor je »m-m sovražil pampoene prireditve, tako je tudi bila ta kulturna svečanost prav skromna, pa tolikanj bolj prisrčna. K skromnosti je
Na naši sffld vidimo prizor, ko je imel g. Gustav Strniša kot zastopnik slovenskih književnikov svoj spominski govor: Lepo je, — je izvajal govornik, da ste se tako mnogi spomnili Petruške, našega pesnika Ahasverja, čigar tople pesmi so ogrele že mnogo src. Njegova plemenita duša ni poznala ne zlobe ne zavisti. Bilje med onimi redkimi Slovenci, ki sta mu bttiH sloga ki prijateljstvo ukoreninjena.
pripomogel poleg posebno nemaren odziv našli petičnJh ljudi, na katere 00 se rinifll četmki sa primerne prispevke k e^pomintiki pJoščL Tofr ko večje priznanje pa gre zato našim čet-nikcim, ki so prebrodili vse netprilike ta vendarie postavlB svojem« prvem« častnemu predsedniku PetruSki viden znak ljubezni, katero so gojili do njega. Iz sns vseh bratov je govoril pri odkritju predsednik Udruženja Cestnikov brat Venče fcnickeirSič, poudarjajoč neamajeoo Pefcru-gkcTO vero v snago eltavanake misU in n*. pJonažne pravice.
Dane« ga m reH, njegov spomin pa bo ostal v njegovih pesmih. Preprost je bil, ker je imel globoko izkustvo življenja. Blag je bB, ker je sam mnogo pretrpel na svoji tmjevi poti, nemirni in utrujeni popotnik, vedno Sa iskajoč in koprneč. Spominska plošča sama je mojstrsko delo kiparja profesorja Sajevica, ki je v bron upodobil pesnikovo glavo, ter tvrdke Ku-naver, ki je todetaila iz črnega podpeškega marmorja prav okusno podlago. Tako je PetruSkova spominska plošča tudi v okras kamniškega mesta lin zgovoren pomnik naše kulture.
Pred sokolskim praznikom v Grosupljem
Grosuplje, 8. novembra.
Grosuplje, važno železniško križišče, je eden izmed najlepših dolenjskih krajev. Zaradi bližine je Ljubljančanom priljubljeno in vedno prijetno izletišče. Seveda tudi Grosuplje kaže po vojni in zlasti zadnja leta prav lep napredek. O tem se lahko nedeljo za nedeljo preverijo vsi, ki prihajajo v naš kraj na obiske, ali pa se iz Gro-
supljega potrudijo dalje na vabljive Izletne točke, zlasti v slovečo županovo jamo, na Polževo ali kam drugam v kraljestvo Jurčičevih povesti.
V društvenem življenju se napredek najbolj kaže v razvoju grosupeljskega Sokola, ki bo Imel to nedeljo lep ln pomemben praznik. Društvo se je ustanovilo leta 1924. in prvi starosta je bil Ivan Rus, ki je takoj daroval tudi stavbno parcelo za Sokolskl domu Takrat še maloštevilna, toda pogumna četa je takoj naslednje leto začela zidati dom. Ker se je sokolstvo dobro vgnezdi-lo v kraju, je postal dom kmalu premajhen in se je venomer kazala potreba razširjenja. če hoče Sokolsko društvo v Grosupljem dosledno uspešno vršiti svoje narodno, kulturno in vzgojno poslanstvo. Društvo, ki mu zdaj starostu je banovinski zdravnik dr. Franjo Podkoritnik, se je letos odločilo, da razširi svoj dom. Dogradilo je oder, nadalje sejno in knjižnično sobo, kakor tudi stanovanje za hišnika. Tako prenovljen in povečam bo Sokolski dom v Grosupljem lahko poslej v polni meri ustrezal nalogam,
ki se venomer zastavljajo Sokolskemu društvu v Grosupljem.
V nedeljo 12. t. m. bo slovesna otvoritev prenovljenega doma in odra. Društvo se je skrbno pripravilo ter bo uprizorilo sijajno Nušičevo komedijo »Ujež«, ki bo prijetno razvedrilo domačinu kakor tudi razvajenemu meščanu. Začetek predstave bo ob petnajsti uri, po predstavi pa bo veselo mar-tinovanje. Pridite, Ljubljančani, nikjer ne morete to pot lepše preživeti Martinove nedelje, kakor v Grosupljem, kjer vas bomo sprejeli s pravo bratsko gostoljubnostjo. Zveze z vlaki so ugodne. Zatorej v nedeljo nikamor drugam, kakor v Grosuplje!
Prometne ovire
med deževjem
Hotii, 8. novembra Zadnje deževje je močno dvignilo reko Savo. Vodomerska postaja pri litijskem mostu je pokazala da se j s Sava povzpela skoro tri metre nad normalo. Dvignjena Sava je napravila precej škode pri Hoti-ču, vasi, ki leži med Ljubljano in Litijo, tik razcepa banovinske ceste, ki gre iz doline proti Vačam. Najbolj preplavljeno je bilo polje na Krevljici, naselju na Hoti-škem polju. Tam je bila banovinska cesta, ki jo Ljubljančani in drugi najbolj uporabljajo za pot v Zasavje, vsa pod vodo. Ker je bila cesta prekrita z vodo, je bil vsak promet nemogoč. Da je cesta zaradi deževja neprehodna, ni bilo nikjer objavljeno, zato so vozili razni potniki z avtomobili prav do Hotiča odnosno do Zgornjega Loga na drugi strani; ko pa so prišli do Krevljice, so se morali vrniti. Eden izmed Šoferjev je zavozil v vodno polje. Zmanjkalo mu je ceste in je zdrsnil čez cestni rob. Izvleči so ga morali iz vodnega ozemlja s pomočjo konj. Podobno se je primerilo tudi drugemu, ki je prišel k nam s kamniške strani- Nizek avto je kmalu zajela voda Motor je bil ves v vodi in je
ulturnl pregled
Koncert poljskega mojstra v Ljubljani
Nastop poljskega klavirskega vlrtuoza Priedmanna je privabil v ponedeljek v veliko dvorano Filharmonične družbe malone rekordno število poslušalcev. Dokaz, kako živahen je odmev v našem koncertnem občinstvu, kadar se v naši sredini oglasi ime tolikšnega slovesa, kakor je ime Ignaca Friedmanna. Rekel bi, da vendarle najdemo za resnično umetnost v slovenski prestolnici na pretek poslušalcev. Najbrž bo že res, da je temu vzrok naša prirojena ljubezen do glasbe in lepote. A po drugi strani smo s premnogimi vezmi spojem s srednje in zapadnoevropskim glasbenim življenjem in razpolagamo že z izdatno glasbeno tradicijo. Ta naša tradicija pa ni le v ustvarjanju, temveč je morda še v večji meri tradicija umetnostnega doživljanja. Tej tradiciji se je torej oddolžilo naše mesto vpričo tega mednarodno močno zaslo-velega umetnika,
že uvodni pozdrav mu je mogel toplo posvedočiti, da se nahaja v slovanskem okolju. Tudi spored je bil sestavljen nekako v znamenju časa. Saj mojster Fried-mann ni le izrazit tolmač Chopinove muze. Razume se takisto na Mozarta in Schu-manna in mnoge druge klavirske klasike. A Chopin je spadal v osrčje njegovega ljubljanskega koncerta. Težka usoda, ki je zadela njegov narod in njegovo prelestno domovino, še dolgo ne bo mogla izbrisati s sveta vrednot, ki jih je poljski narod podaril auvečtvu po svojih stvarnikih na
vseh področjih duha In dela A kakor je poljsko ljudstvo veliko v tvorcih, prav tako širna je tudi vrsta umetnikov, ki glasbo reproducirajo in jo posredujejo skozi prizmo svojega preflnjenega umetnostnega čutenja. Med temi zavzema eno najodlič-nejših mest naš gost. Dvakrat radi smo torej prisluhnili njegovi tonski besedi in se je radovali.
Sodim, da je bilo mojstru Friedmannu že po prvih akordih Mozartovega Ronda jasno, kako zna ceniti naše občinstvo resnično' umetnost, to belo krizantemo, ki v naši sredini ni tuja. Friedmann si je prizadeval Mozartovo umetnino predočiti čim bliže živčnoumetnostnemu nastroju sodobnega človeka. Vlil je vanjo mnogo gibčnosti z odtenki tempov, s poudarkom dramatičnih zapletov, forslranjem basov. Končna slika je pa bila vendarle izredno plastična, utrip skladbe izviren. Ta in naslednji dve točld kajpak nista dali slutiti, do kakšne popolnosti se bo poljski umetnik razvnel pri Chopinu! Tu je bil višek koncerta, kakršnega v tej izrazni popolnosti pri nas najbrže še nismo doživeli. V naslednjih sedmih točkah je drhtel v dvorani duh poljskega glasbenega genija. Pod elegantnim, bleščečim se francoskim loščem je zvenel poljski narodni napev in njegov samosvoj rttem. V Mazurkah se je kar vidno oglasil
^Kaj^nas Je pri Friedmannovih predočbah Chopinovih umotvorov tako silno razvnelo,
odpovedal. Tudi tega so morali izvleči iz vode.
Na ozemlju med Hotičem in Zgornjim Logom nastajajo prometne ovire že pri porastu Save malo nad dva metra nad normalo. Take povodnji imamo pri nas v jesenskem in zimskem ter pomladanskem času kaj pogosto. Mnogi šoferji se morajo vračati po dolgih ovinkih. Prehod po slabih razmočenih občinskih poteh preko vasi Konj pa je zelo tvegan ui naporen. Ljudje že vsa leta prosijo in prosijo, naj bi začeli s preložitvijo ceste v Krevljici. Vse dotlej, dokler se ne bodo energično lotili regulacije ceste, ne bo na tem ozemlju boljše.
Podobne ovire, da je bfla preplavljena
cesta, so imeli tudi pod Grbinom pri Litiji. Tam je nenadoma narasel potok Reka, ki izvira pod JančamL Zadnje deževje je bilo precej močno na pobočju Janč. Prehod preko mostu in po cesti pod Grbinom je bil zaradi narasle vode nemogoč. V situaciji pa se je znašel eden izmed okoliških kmetov, ki je napregel voz in je prevažal ljudi za ceno 1 dinarja po poplavljenem ozemlju. Seveda so dali ljudje radi nekaj drobiža, da so si prihranili precejšen ovinek mimo Šmartna. Kakor pripovedujejo ljudje iz našega okoliša, so imeli zaradi dvignjenih potokov težave tudi drugod. Deževje je dvignilo tudi potok Ko-strevnico.
Zdaj, ko je prenehalo deževje, so se vode vrnile v stare struge. Dobljene izkušnje naj bodo za nauk, kje je treba začeti s cestnimi deli.
0 društvenem delu zagrebških Slovencev
Zagreb, 8. novembra
V	društvu »Narodni Dom« v Zagrebu, kjer je včlanjenih največ zagrebških Skv vencev, je po Stanki, Id vedno nastopa v letnih mesecih, zopet j ako oživelo društveno življenje. Mladinski odsek je pod vodstvom svojega načelnika g. Rožanca uvež-bal ljudsko veselo igro »Pesem s ceste«, ki jo vprizori na eno od sledečih nedelj v Hl-jeronlmskl dvorani. Tudi društvene čajanke, Id jih organizira mladinski odsek in se obdržavajo vsake sobote zvečer, so začele, ter je bila 4. t. m. prva čajanka, ki je potekla pri nepričakovano dobrem obisku v jako veselem razpoloženju.
V	sredo 8. t. m. pa otvori prosvetni odsek, ki ga vodi društveni predsednik g. prof. dr. Zarnik, zimski ciklus društvene »ljudske univerze«, s predavanjem g. dr. R. Bičanlča o gospodarski strukturi banovine Hrvatske. To predavanje je ob enem prireditev mladinskega odseka, ki je že tudi s svoje strani priredil par predavalnih večerov.
Tudi letos so hrvatski strokovnjaki prijazno priskočili društvu v pomoč, da s predavanji sodelujejo v tej kulturni akciji. Predavanja bodo kakor preteklo sezono vsake srede ob pol 9. uri zvečer. Z aktualnimi vprašanji sedanjosti se bodo bavila predavanja gg. dr. R. Bičanlča (že imenovano, ter predavanje o gospodarskih odnosih Hrvatske in Slovenije), vseuč. prof. ing. J. Bonclja (Vpliv vojne blokade na industrijo), dr. D. Chloupeka (Resnica o bojnih strupih), vseuč. doc. dr. V. Fllipovtča (Naloge filozofije v naši dobi), admirala N. Stankoviča (Pomen morja v obrambi zemlje), vseuč. prof. dr. Zarnlka (Znanost in rasizem); predvideno je tudi predavanje o ideologiji Antuna Radiča. O zgodovinskih temah bosta predavala gg. visokoš. prof. dr. i. Nagy (O padu dubrovniške republike) in vseuč. prof. dr. G. Novak (Benetke kot zgodovinski in kulturni faktor); o nalogah statistike bo govoril g. dr. F. MUdč; o naprednem perutninarstvu g. vseuč. prof. dr. A. Ogrizek. S prirodoslovniml problemi se bodo bavila predavanja gg. vseuč. dr. F. Bubanoviča (Pomen kemije za življenje), vseuč. prof. dr. L. Mariča (O postanku ln delovanju ognjenikov) prof. J. Mokrovlča (O poreklu in vzrokih potresov); z biološkimi in medicinskimi vprašanji predavanja gg. dr. M. Baniča (Virusi, nevidni vzročniki bolezni), vseuč. prof. dr. F. Kogoja (Vpliv hrane na kožo), doc. dr. i. K8r-blerja (Socialni pomen obolenja na raku), prim. dr. F. Pestotnika (Ali so duševne bolezni ozdravljive?); g. arh. C. Svigelj bo pa s svojimi prekrasnimi filmi v prirod-nih barvah povedel slušalce na Gorenjsko.
Sirji prosvetni odsek »Narodnega doma«, pri katerem sodelujejo vsa zagrebška slovenska društva in katerega glavna naloga je, da deluje v smislu zbližanja in boljšega medsebojnega spoznavanja Hrvatov in Slovencev na kulturnem polju, priredi v zvezi s Hrvatskimi Madrigalisti v torek dne 14. t. m. koncert slovenskega vokalnega kvinteta v Hrv. glazbenem zavodu. Na žalost je moral biti koncert Hrvatskih Madriga-listov, ki ga je hotel prosvetni odsek aranžirati dne 13. t. m. v Ljubljani, iz tehničnih razlogov zopet preložen, in sicer na mesec januar. Dalje so na programu šir-jega prosvetnega odseka predavanja pro-minentnih predstavnikov hrvatske književnosti, znanosti in umetnosti v Ljubljani, za katera so dali že razni hrvatski prosvetni delavci svoj pristanek, a isto tako predavanja prominentnih predstavnikov slovenske kulture v Zagrebu. O tem bomo še podrobnejše poročali.
Pod vodstvom našega odličnega dramat-skega umetnika g. Nučiča se bo osnoval dramatski odsek, ki bo gojil na strogo umetniški podlagi dramatsko umetnost, tako da se stvori s časom ensemble gleda-
da je poslušalcem zastajal dih? Ali je bil morda Friedmannov romantični zanos, ki je predvajane skladbe izrazil s takim viškom popolnosti? Pri njegovih 57 letih mu
tega ne bi prisodil Za predpisanimi tempi se skriva ples sugestivnih odtenkov, ki z izvirnim poudarkom dramatičnih vrhuncev in z napeto plastično igro predoči skladbo z njeno najmočnejšo udarno silo. Chopinov Noturno op. 35 spada Izrazno gotovo med sila sestavljene umetnine. Friedmann se je lotil z nekako artistično eleganco, dobro
liških dobrovoljcev, ki bodo kos tudi težjim nalogam.
Tako stopa torej društvo »Narodni dom« z najboljšimi auspicijaml v zimsko sezono, ko je največ prilike za razvitek družabnega življenja in dela.
Zadnje delo kiparja Gangla
Ko je bilo pokojnemu mojstru Alojziju Ganglu 77 let je dokončal v svojem skromnem ateljeju na Vinogradih v Pragi svoje poslednje delo. Imenoval ga je sam: Kristus, osameli popotnik.
rm^m - %
Odložil je dleto in umri. Štiri leta so minila od njegove smrti. Gojil Je dve poslednji želji: da ga pokopljejo v rojstni Metliki na pokopališču pri Sv. Roku in da ta njegov zadnji kip postavijo na njegov grob. In:
Ena se tebi je želja apolnlla, v zemlji domači da truplo leži . . .
Njegov pepel so prenesli iz Prage in ga položili v grob Ganglove rodovine poleg edinega sina Danila, ki .je mlad umri kot poročnik fregate na obolenju, ki si ga je nakopal, ko je spremljal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja v Marsej živega in mrtvega nazaj v domovino.
Druge želje ni bilo mogoče izpolniti v polnem obsegu. Grob Ganglovih pn Sv. Roku je preskromen, da bi mogel stati na njem tak kip. Pokojnikovi svojci so ga rajši namenili v okras vsega pokopališča in v počastitev vseh belih rojakov, ki počivajo in bodo počivali v večnem snu ob cerkvici sv. Roka: vsem trpečim bratom in sestram v spomin.	•
Original so prepeljali po železnici iz Prage v Ljubljano v mesecu najvišje krize in katastrofe CSR, tako da se je že izgubila sled za Kristusom, osamelim popotnikom. Naposled je vagon vendarle srečno dospel v Ljubljano. Letos v juliju je soho prevzel livar Mostar na Galjevici v Ljubljani in delo dovršil tako. da so kip v bronu pripeljali v Metliko zvečer pred V vsemi svetimi in ga postavili na podstavek, ki ga je zgradil metliški kamnosek Foršek. Oba sta svoje delo izvršila z veliko strokovno sposobnostjo.
Na Vse svete je popoldne ob treh tukaj-
ASPIRIN
tablete
zavitku od»cek>fai»
Hlgfjenski — proti nečislobf —- pri lomu brez izgube!
Ogla* reg- pod S. br. 5839 L UL M3a
šnjl gospod prošt. p. Alfonz KJemenčič lepo razložil pomen in smisel te Ganglove mojstrovine, ki je edinstven okras našega pokopališča in ponos našega mesta, katerega zvesti sin je bil pokojni umetnik.
Kip iz brona je visok 2.30 m, podstavek ima 1 m višine. Kip tehta 1-300 kg. Meščani in okoličani so hodili trumama ogledovat to veličastno delo svojega rojaka umetnika, ki je s svojimi deli proslavil ime svojega rojstnega kraja.
Ganglov »Kristus, osameli popotnik« napravi ja na gledalca mogočen vtis. Sedaj stoji pri Sv. Roku in razodeva v celoti ki posameznostih — posebno z bolestnim izrazom svojega Obraza — toliko lepote, muke ta trpljenja, da se ga ne moreš nagledatL Treba bi bilo peresa in besede sorodnega umetnika, da bd pravilno očrta! in ocenil visoko umetniško vrednost tega poslednjega Ganglovega dela.
Nestor učiteljev
Bolj redld so pomembnejši življenjski Jubileji v učiteljskih vrstah, kajti ta poklic je toliko naporen, da večini njegovih pripadnikov že zgodaj izčrpa življenjske mo-ČL Nedavno je pa praznoval zastopnik najstarejše učiteljske garde v Šaleški dolini g. Franc Skaza, učitelj v pok. v Velenju svojo osemdesetletnico.
Rojen v Pesjem pri Velenju L 1859. je po nižji srednji šoli maturiral na mariborskem učiteljišču L 1882 ter potem nastopil krlžev pot mladega slovenskega učitelja, odnosno podučltelja. Deloval Je v šolah v Šmarju pri Jelšah, pri Sv. Urbanu pri Pto-Ju, v Ponikvi pri Celju, v Polju pri Podčetrtku, kjer si je ustanovil lastno ognjišče, potem Se v St Janžu na Vinski gori, dokler se mu m Izpolnila želja da je L 1901. nastopil službo v svoji najožji domovini, v Velenju. Tu je služboval še do L 1922., ko je stopil po dobrih 40 letih trdega dela med šolsko mladino v zasluženi pokoj, katerega še sedaj uživa v najožjem rodbinskem krogu v svojem idiličnem domu.
Idealno je delo vzgojitelja mladine, a ■ trnjem je posuta pot učitelju, kar Je bito zlasti občutiti pred osvobojen jem. Ta resnica se Je uveljavila tudi pri našem Jubilantu v polni meri, ki pa je skusil tudi sicer mnogo udarcev usode, zlasti še, ko Je kruta smrt zasekala mnogo vrzeli v njegovi rodbini.
Ko mu sedaj kot osemdesetletniku nemara uhajajo misli nazaj v preteklost, ga pač lahko navdaja z zadovoljstvom in ponosom zavest, da Je vršil svoje dolžnosti vsestransko do skrajne meje, kajti žive! Je za svoje stanovsko delo, za svojo v vzgojo mu poverjeno mladino, a živel tudi za svojo rodbino. Številnim generacijam, ki mu v teh dneh kot njegovi bivši učenci izražajo svoje čestitke, se pridružujemo tudi mi s iskreno željo: Se na mnoga zdrava ln dovoljna leta!
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Frara-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Re* po min. *oe pol hi n. «h S-bt. 19.48! 7i ▼ 99.
zavedajoč se, da je njegov genijalni rojak prvi zanesel v glasbo bohemstvo v njega najčistejši obliki. Mazurki sta se predstavili v drugem slogu. Pred nami je plesala živa poljska vas, v pisanih narodnih nošah ln z vso neugnano silo njenega izvirnega glasbenega ritma.
Friedmannu je tehnika malone postranska stvar. V teku vsega koncerta je niti opazili nismo. Skladbe so mu vprašanja izraza in ritmičnih odtenkov. V obojem Je čarovnik silne sugestivnosti. Baš zato ga ne štejem med romantike klavirske interpretacije. marveč med zagovornike sodobne stvarnosti. A prave skrivnosti umetnikove duše ni tako lahko odkriti. Presenetila je končno tudi njegova vzorna igra is zapestja, kakoršno vidimo v taki popolnosti le pri izrednih klavirskih virtuozih.
Ta večer ostane v trajnem spominu!
Dr. B.
(Ne vem, kako je pri drugih poslušalcih, a mene je topot silno motilo tisto razsežno belo platno, ki je venomer zanašalo v hram čiste umetnosti neko kričečo noto. Ali ne bi kazalo, da podjetje zastre njegovo belino s kako zaveso, tako da bo dvorana Ob takih prilikah tvorila arhitektonsko in barno urejeno enoto. Morda ta izdatek ne bo tako hud, da ga podjetje ne bi storilo zaradi našega glasbo ljubečega občinstva?).
Saša grafika na Danskem in švedskem
Društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič« v Beogradu je v zvezi z danskim knjižničarjem in prijateljem naše države E. S. Hansenom organiziralo na Danskem in švedskem razstavo jugoslovenske grafične umetnosti. Na tej reprezentantlvni razstavi naše grafike je zastopanih okrog
20 slikarjev iz Jugoslavije s 300 deli v nih tehnikah: z lesorezi, litografijami, mo-notipijami, ujedankami L dr. Razstave so bile na Danskem prirejene v več mestih: Kjobenhavnu, Odenseu in drugod. O njih so pisali mnogi danski listi in strokovni časopisi ter naglaftall značilnosti naše grafične umetnosti. Tako je neki list pisal: »Lahko bi mislili, da bo v jugoslovenski umetnosti zapustil svoj pečat boj med za-padom in vzhodom, med orientalskim misticizmom in umetnostnimi zasnovami za-pada Toda vpliv zapada očitno prevladuje. Eden izmed umetnikov, Hlnko Smrekar, predstavlja s svojim ciklom lesorezov »Se* dem smrtnih grehov« čisto evropski izraz, medtem ko je Tone Kralj, originalen tn »jasen kakor dan«, kakor se zdi, pod vplivom umerjenega surrealizma«. Izmed ostalih razstavljal cev so v kritikah posebej omenjeni Se Slovenci Elda Piščanec, Nande Vidmar 1. dr.
Tudi švedska kritika je posvetila nastavi naših grafikov zadostno pozornost in je s simpatijo prikazala njihova dela. O delih slovenskih grafikov sodi kritik nekega švedskega lista: »V lesorezu Vaški motivi, delu Franceta Kralja, je dokaj osebnega stila, čeprav je Tone Kralj pre* pričevalnejši s svojimi težkimi ujedankami »Ulica«, serijo štirih velikih risb. MIha Maleš ima pozornosti vredno aquatinto »Mlado dekle«, malce francosko nastrojeni France Mihelič pa razstavlja dve fini, elegantni litografijl z mehko tehniko; ena ta-med njih, »Melanholija«, učinkuje neodo-ljivo. Mihelič je pravi umetnik in risba, ki jo imenuje »Kmet«, dokazuje, da je dober risar. Elda Piščanec je razstavila dve monotoplji, M sta dokaj originalni. Naposled omenjamo Draga Vidmarja, ki ima nekaj lepo komponi ranih lesorezov tn Naa-
Domače vesti
*	Diplomiran je trii na beograjski univerzi za inženjerja šumarstva g. Jurij Hočevar z Bleda.
*	Učitelji, upokojenci s Celja In okolice
se sestane jo zadnjikrat to leto v soboto 9. t. m. ob 14. ozir. 16. uri v celjski nabav-ljalni zadrugi. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe!
*	Tajnik našega poslaništva v Sofiji je umrl. Po kratki bolezDi je umrl v Sofiji tajnik našega poslaništva dr. Evgen Culek, ki je bil doma iz Slavonske Požege in star komaj 34 let. Pokojni dr. Culek je dovršil pravne Stud je v Parizu in je bil pred 8 leti sprejet v diplomatsko službo. Nekaj let je služboval v Beogradu v zunanjem ministrstvu, od februarja 1936. pa je bil tajnik našega poslaništva v Sofiji. V diplomatskih krogih si je pridobil mnogo pr jateljev, a tudi bolgarska javnost ga je cenila kot iskrenega delavca za zbližanje obeh bratskih narodov. Mladega diplomata bodo pokopali v njegovem rojstnem kraju v Slavonski Požegi.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj aa prazen želodec ttozaret navadne Franc Jožef o ve grenčice.
iznajditelj je svojo zamisel izvedel za zdaj samo na triciklih izum pa je pripraven. da se s primerno preuredbo uveljavi tudi za dvokolo G. Petr čiču ni do tega da bi dal svojo iznajdbo patentirati, pripravljen pa jo je vsakemu . interesentu, mehaniku, tvorničarju ali zasebnik i staviti na razpolago Kadar se bo Petri č čeva ideja uveljavila tudi na triciklih se obeta pravcata revolucija v našem kolesarskem prometu. Hitrost vožnje na njegov način zavisi, kakor smo rekli, od človekove teže in tako se utegne uresničiti fantastična novotarija. da bodo v kolesarskem športu prišli do moči in slave predvsem — debeli, težki ljudje.
* Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta je imel v torek svojo 13. redno sejo, ki ji je predsedoval predsednik tega odbora Dragotin Trstenjak, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave. Dnevni red seje je obsegal tudi samostojno referate, ki so jih podali banovinski referenti za turizem Sottler. šoštarič in Vodopija o vprašanju priprav za zimsko turistično sezono 1939/40 in poletno turistično sezono 1940, o pomanjkljivosti turistično-propagandne publicistike in o statistični turistično-propagandne delavnosti. Načeto je bilo tudi vprašanje fi-nansiranja potreb tur zma vobče. Spričo aktualnosti, važnosti in obsežnosti snovi bo poslovni odbor nadaljeval razprave o nekaterih podrobnostih na prihodnji seji. Vobče je stališče, k: ga je zavzel poslovni odbor do vseh aktualnih vprašanj turizma spričo vladajočih izrednih razmer: vzdržati in se v prehodno poslabšani konjunkturi tem bolj pripraviti za povečane naloge po zo-petni konsolidaciji mednarodnih političnih prilik. V ta namen je treba s turist čno delavnostjo — seveda ob primerni racionalizaciji in varovanju največje štedljivosti — nadaljevati, osredotoč ti se zlasti na notranji turizem in mobilizirati potrebna denarna sredstva
*	Splavarjem Savinjske ln Dravinjske doline. Generalna d rekcija državnih železnic v Beogradu je na prošnjo zadruge spla-varjev s 1. oktobrom podaljšala vozno ugodnost po iteleznici za splavarje srezov Gornji grad, Dravograd in Maribor pod istimi pogoji kakor doslej. Zadruga spla-varjev opozarja vse splavarje, da si nabavijo primerne slike-fotografije, da jih bo direkcija državnih železnic v Ljubljani lahko potrdila.
» Nad 400 prič zaslišanih. Iz Murske Sobote poročajo: V zadevi poneverbe varstvenega denarja na sreskem sodišču v Murski Soboti je bilo doslej zaslišanih 400 prič. Kakor smo že zabeležili, je poneverbe zagrešil sodni ofic.al Štefan Friedrich, ki je bil že pred meseci aretiran. Sodna preiskava je dognala primanjkljaj 700.000 din varstvenega denarja. Z obrestmi je ta vsota narasla že na 800.000 din. Sodna razprava bo pokazala, kako je bilo s tem denarjem. Baje je bilo glavni vzrok tol-ki porabi zaupanega denarja hazardiranje Preiskovalni sodnik je zdaj končal z zasliševanjem prič in je spise izročil državnemu tožilcu, ki bo v kratkem sestavil obtožnico za razpravo. To bo največja razprava, kar jih je bilo dozdaj v Murski Soboti.
*	Originalen izum upokojenega oficirja
V uredništvu našega lista se je včeraj oglasil g. Aleksander Petričič. major v pokoju, (naslov: podaljšek Aleševčeve ulice 40, Ljubljana VII) G. Petričič si je bil zastavil nalogo izpopolniti pogon tricik-lov da bi pri najmanjši potrošnji energije dosegel najboljši tempo. Da je prišel na to idejo prav v Ljubljani ni prazen slučaj, sai je naša prestolica s svojo okolico izrazita pokrajina koles in trikolic Na tisoče je mlekaric po obrobnih vaseh in drugih malih in srednjih ljudi v mestu in po predmestjih, ki neprestano prevažajo vse mogoče tovore na vse strani. Poganjati takle tricike! zlasti kadar je do dobra natovorjen in sedi na njem slabotna ženska ali vajenec v otroških letih, nikakor ni majhna reč G Petričiču se je porodial plemenita zamisel, kako bi zmanjšal napor človeka, ki trikolico poganja in je nalogo rešil tako. da ie namesto pritiska z nogami tia pedale uvedel pogon na osnovi človekove teže ki se na preprost način prenaša preko sedeža na kolo
» Občinski odbor Rdečega križa v Medvodah sporoča svojim članom in prijateljem društva, da bo v nedeljo 12. t. m. ob 10.30 (po službi božji) v ljudski šoli v Preski predavanje »O strupenih plinih in kako se ščitimo pred nj mi«, ki ga bo imel g. dr. Justin, sanitet. polkovnik v pokoju.
* Naročnikom »Zvončka« javljamo, da izideta novembrska (9.) in decembrska (10.) številka »Zvončka« v dvojnem, skupnem zvezku pred Miklavžem. Uprava.
Iz Lfublfane
u— Nestroyeva Utopljenca na Barju.
člani Dramatičnega odseka Sokola Ljubljana IV. so v nedeljo 5. t. m. vprizorili v Gasilskem domu na Barju znano Nestro-yevo burko »Utopljenca«. Zahvaljujoč spretnemu vodstvu ter premišljeni reklami se je kljub izredno slabemu vremenu napolnila dvorana Gasilskega doma do zadnjega kotička. Društvo je preskrbelo za vlogo Buče upokojenega člana skopljanske drame g. Koleša, medtem ko je vlogo Smole odigral in vso igro zrežiral član ljubljanske drame g. Evgen Frelih. Vloge so bile v glavnem dobro razdeljene in so vsi igralci nudili hvaležnim gledalcem dve uri prisrčnega smeha. Dolge odmore je izpolnilo solo petje društvenega člana ob spremljavi harmonike in kitare, ki je publiki zelo ugajalo. Kakor čujemo, ima društvo namen z »Utopljencema« oditi še v Črnomelj, na Vrhniko, v Borovn co in morda še kam drugam, želimo agilnemu Sokolu povsod toliko uspeha in tolikega iskrenega aplavza, kot ga je bil v nedeljo deležen na Barju. ter čestitamo vsem igralcem, zlasti pa režiserju, ki je vlož 1 v igro cel kapital v obliki naporov in ljubezni do stvari.
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijaka al! vojaka:
1 čopič za britje, 1 aparat za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode, stane samo Din JO.™"«
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnino na ček rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE ŠMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Tudi ob sobotah dopoldne je odprta Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, in sicer od pol 10. do 12. Izposoja knjige v 10 jezikih in modne liste!
u— Vsak petek namočena polenovka pri »Bob^nčku«. (—)
u— JASO. Plesne vaje. Redna plesna vaja bo v soboto ob 20. v Trgovskem domu. Jenko-Adamič! (—)
u— V »okoiSKem domu v SUM se bo v |
petek 10. L m. ob 20. in v nedeljo 12. t. m. ob 11. vrtel sokolski in kulturni film »Zlet bolgarskih junakov v Sofiji«. Predvajanje tega sokolskega filma je zvezano s predavanjem o pomenu zleta junakov v Sofiji. Sokoli in Sokolice iz Ljubljane in okolice so vabljeni, da sa ogledajo film Posebno vabljena je sokolska mladina ta vsi oni ki so se zleta v Sofiji osebno udeležili.
Srajce, kravate - Karničnik - Nebotičnik
u— Martinov večer priredi Sokol Ljub ijana -šiška v svojem domu v soboto 11 t. m. ob 20. Vse prijatelje Sokole vljudne vabimo. Lov na gosko. ples itd. Vstopnin« 6 din. ( —)
u— Društvo absolventov drž. trgovsKU šol v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje društva na predavanje ki ga bc imel g. prof Ivan Rudolf o temi: »Vojna in gospodarstvo«. Predavanje bo drevi ob 20 v restavraciji pri »šestici«
DANRS JE IZST.A NOVA ftTFVTLKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
Največja tragedinja prekrasnem filmu borbe ta trpljenja za pravico m enakovrednost žensk.
KINO UNION, teL 22-21
nate dobe, nepozabna Marta Stuart — Katarina Hepburn v
U P O
I C A
Krasni posnetki lz Sicilije, iz londonskega muzeja voščenih lutk itd. — Težka drama o borbi nežnega ženskega srca, film o ženi — ki je s svojo borbenostjo poboljšala položaj evropske žene! Ta film je vzbudil svojčas veliko senzacijo po vsem kulturnem svetu! — Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
ROŽA IZ RIO GRANDE
Veličastna melodrama ljubezni in junaštva! V gl. vlogi najlepše dekle Amerike, divna MOVITA in stasiti John CarrolL Kot dopolnilo velesenzacija: IZGUBLJENO MESTO. Jačje od »Frankensteina«, napete jše od »DRAKULE« in razburi ji vejše od »King-Konga«. — KINO SLOGA, teL 27-80. — Danes ob 16., 19. in 12.15 uri.

VELIKA LJUBEZEN
Sijajna komedija z VVilliam Povvellom in Myrno Loy. — Humor, duhovitost in smeh za vsakega.__KINO MATICA, teL 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri.
I
Ljnbljanska filharmonija priredi petek 17. t. m. v unionski dvorani simf* ničn koncert, pri katerem bo sodelovf klavirski virtuoz g. A. Trost. Dirigent g M. šijanec.
u— Idrijski krožek vabi na »žlikrofov večer« v soboto 11. t. m. ob 20. v gostilni Vidmar na šentjakobskem trgu. Vabljer vsi rojaki in prijatelji.
P rima koroški KROMPIR
dobite pri JUGOPROMET, Krekova 1L
u— Divje svinje na robu Ljubljane. Neredno vreme z neprestanimi preobrati, v katerih v glavnem prevladuje mraz je najbrž krivo, da se je to jesen nekaj svinj — cele družine z mladiči — zateklo skoraj do praga Ljubljane. 2e pred kakšnim: tremi tedni so jih ljudje opazili po travnikih in logih med Vnanjimi goricami in Vičem. te dni pa so spet prišle na spregled Očitno je. da so divje svinje zašle k nam iz krimskih gozdov, preplavale Ljubljanico in šle iskat hrane in zavetja proti mestu. Največ se potikajo po polju okrog Mestnega loga onkraj Ceste dveh cesarjev Ker so kmetje v glavnem že zdavnaj pospravili pridelke z njiv, živali nimajo prilike da bi delale kaj prida škode. in zato ljubljanski lovci tudi ne pripravljajo kakšnega pogona za njimi
CIK-BONBON pozna že vsaka fara.
To je zdrava reč, da ni jI para:
u— Zanimivosti pri izkopavanju temeljev na nekdanjem samostanskem vrtu.
Te dni so proti Nunski ulici obrnjeni gradnji temeljev za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda prišli na sled ostankom rimskega zida Nekako pod starim nunskim zidovjem so namreč delavci gradbenega podjetja Stavbne družbe naletel: na mogočen kamenit zid, ki je že po svoji _ obširnosti obračal nase pozornost. Vodstvo I tega podjetja je takoj ustavilo delo in obenem obvestilo narodni muzej o tej najdbi Došli strokovnjaki so takoj ugotovili, da je globoko pod zemljo odkrito vsekako rimsko zidovje. Obenem s temelji velikega okroglega opazovalnega stolpa stoječega na vogalu tega rimskega obzidja, so delavci pri razkopavanju naleteli še na majhen kanal, zgrajen iz opeke V njem so položene močno razjedene kabelske žice, ki jih poštna in telefonska sekcija nima v svojem seznamu. Te žice, — po številu jih je šest — so položene prav za obzidjem samostanskega vrta, po kakovosti so iz bakra in močno izolirane Izpeljane so nekako ob rimskem zidovju in nad njim naprej čez Nunsko ulico Mislijo, da izvirajo ti vodi od začasne postavitve električnega omrežja iz svetovne vojne, ko je bilo v uršulinskem samostanu nastanjeno vojaštvo. Poleg tega so delavci odkopali še nekaj drugega zidovja, ki najbrž istotako izvira iz tiste dobe Za enkrat je razkopavanje zidovja ustavljeno. Po temeljitem pregledu ostankov rimskega zidovja se bo seveda razkopavanje nadaljevalo.
V ČEVELJ
zaprta noga nI zdrava ako Jo ne negujete SANOPED je nepogrešljiv. Vrečica 2.— din.
Poročila naše II. izdafe:
Prva dva odgovora
na mirovno pobudo
Danski ia norveški kralj obljubljata Belgiji in Nizozemski vso podporo pri mirovni akciji
Esperantsko društvo Ljubljana, vabi esperantiste na redni članski sestanek, ki bo drevi ob 20. pri »šest cic. (—)
u— J. N. A. D. Jugoslavija. — Drevi ob 20 obvezen sestanek vseh članov-juri-stov. Popoldne ob 17. deveto nadaljevanje govorniškega tečaja. — Odbor. (—)
da Vidmarja, ki ga predstavlja odlična risba »V bolnici*.
Na splošno sodi švedski kritik o jugoslov. grafiki, da kaže mnogo znanja, da pa ji nekoliko nedostaja umetniške gracije in fantazije, čeprav ima sicer mnogo fantastičnih motivov. V ostalem pa kaže naša grafika »vrsto odličnih umetnikov z visokim standardom«. In švedski kritik sklepa: »V nekem pogledu so ti umetniki bolj obdarjeni nego drugi: žive v deželi, čije romantična lepota, narodni tipi tn stara mesta nude ogromno motivov«.
Za«*f$ki
»PRI BELEM KONJIČKU« R. Benatzkega opereta »Pri belem konjičku« je s ponovno vprizoritvijo v letošnji sezoni naletela pri občinstvu na močan odziv. Privlačnost te operete je v nekaj posrečenih popevkah in šlagerjih, ki so prikrojeni bolj za sentimentalna srčka Kot za ritmične nožice. Hribovski okoliš, ki se da za silo presaditi v katerikoli alpsk: kraj, omogoča izdatno uporabo narečja kopičenje burkastih situacij in smešnil" šaljivk pa je razvedrila željnim vedno dobrodošlo. posebno če je podano v dovtipn oblikL — Kar nista položila zabavnega ^ svojo opereto skladatelj Benatzky sam m libretist Miiller, to so pridejali dirigent gtritof, Id je opereto obenem poslovenil nadalje režiser šest, pa koreograf Golovin z igralci vred: plačilnim natakarjem Leopoldom M. Sancin, renomiranim ribniškim tovarnarjem Kotenino (g. Zupanom), temperamentno gostilničarko Polonco (ga. Po-lifieva) jezičnim advokatom Kalinom (B Sancin), ter gdč. Hejbalovo. Baukart-o Barbičevo in gg. Pečkom. Simončičem ter ostalimi v večjih in manjših vlogah. Po
zaslugi vseh naštetih slišimo na primer v bohinjskem letovišču prešerno zavijati po »rajbnško«, ob kimanju kravjih repov in glav pa plešejo planšarice na tangov ritem. Zaljubljeni natakar Leopold zaluči v občinstvo takšen visoki »b«, da bi v resnici zale sel za nastopno tenorsko arijo v »A'di«. Kot predstavnik svobodnega« poklica sme v natreskanem stanju kar spričo občinstva zabavljati čez današnje svetovne razmere in se povrhu na lepem poroči z lastno gospodarico, gostilničarko Polonco. Sami privilegiji, ki so menda samo še v opereti možni.
Vsak operni pevec bi si sme! čestitati ob takem glasovnem napredku kakor ga je napravil v najkrajšem času bivši dramski igralec g. M. S»ncin. Za našo opereto je neprecenljiv ker je tiste vrste operetni tip, ki ga že dolgo pogrešamo. Na prvi mah je simpatičen v kretnji in glasu. — V vlogi Metke Kotenine je uspešno debuti-rala mlada gdč. J. BauKartova. Okretno se je sukala v vlogi »boljše gospodične«, ki kot brhko dekle s preprosto mikavnost-'o zapleta v svoje mreže samega advokata Kalina. Raznolikih dogodkov polna opereta »Pri belem konjičku« se je v sedanji mrizoritvi obnesla	r. š.
Veliko delo o hrvatski kulturi. V Zagrebu je izšlo obsežno delo znanega publicista in političnega zgodovinarja Josipa Horvata »Kultura Hrvata kroz 1000 godi-na«. Knjiga šteje okrog 600 strani in je obilno ilustrirana
Zbrani spisi Iva Voinovlča so pričeli izdajati v Beogradu v Konovi založbi. Urednik te izdaje je pesnikov brat, znani publicist. zgodovinar in diplomat dr. Lujo Volno vid. V prvi kn-iigi so obiavlieni na uvodnem mestu urednikovi spomini, na to pa
se vrste Vojnovičeve pesmi ta že pozabljena, danes tudi vsebinsko in oblikovno obledela proza izza prve razvojne dobe. Ta celotna izdaja pa bo nudila jasno podobo celotnega slovstvenega razvoja Iva Vojnovi-ča. »Hrvatska revija« pa v svojem poročilu ugotavlja, »da se u Hrvatskoj nije moglo nači ni jedno nakladno poduzeče, koje bi izdalo sabrana djela autora »Dubrovačke trilogije« i »Gospodje sa suncokretom«. Di su kod toga djelovali 1 drugi faktor! ?«
Hrvatska knjiga o poljski zgodovini. V
Mali knjižnici Matice Hrvatske je pravkar izšel spis dr. A. Grabiafiskega »Sinteza po-vijesti Poljske«.
Iz češke literature. Korespondenco med velikim kritikom F. X. Saldo in Zdenko Braunerjevo bo izdalo pri Melantrichu Društvo F. X. Salde v Pragi. Letos je izšla korespondenca med Saldo to Bfeztao. — V knjižnici »Lidovih Novin« izhaja za svetovno nagrado izbrani češki roman o španski državljanski vojni »Satan govori španski«, Evropski literarni klub pa je izdal roman Fr. Kofika »Največji izmed Plero-tov«, ki je v češki tekmi za svetovno nagrado zavzel prvo mesto in je sedaj najbolj čitana knjiga na Češkem. — Evropski literarni klub v Pragi bo v kratkem izdal že nekaj časa pripravljani dokumentarni zbornik »Kaj so dale češke dežele Evropi ta človeštvu«, v katerem bodo izšli prispevki 45 strokovnjakov, katerih vsak bo s stališča svoje stroke označil in ocenil češki prispevek h kulturnemu razvoju Evrope.
Spis o današnji Turčiji. V Sarajevu Je izšla 192 strani obsegajoča knjiga Munira šahinoviča-Ekremova »Turška — danes 1 sutra. Prosjek kroz život jedne države«.
London, 8. nov. s. Danski kralj Kristijan ln norveški kralj Haakon sta poslala belgijskemu kralju Leopolda In holandski kraljici Viljemlnl telegrame, v katerih Izražata svojo podporo njuni posredovalni akciji za mir.
Položaj zelo resen
Braselj, 8. nov. p. Današnji belgijski listi pišejo, da je položaj zelo resen In da pričakujejo njegov nadaljnji razvoj z bojaznijo. Prav tako Izjavljajo, da hoče Nemčija predstavljati nizozemsko ta belgijsko nevtralnost kot nerealno, ker sta po nemškem mnenju Belgija ta Nizozemska nesposobni za obrambo pred angleško blokado, zaradi česar morata proti svoji volji sodelovati v angleški gospodarski vojni proti Nemčiji.
še neka] odmevov
Berlin, 8. nov. AA. (DNB.) Razpravljajoč o koraku belgijskega ta holandskega vladarja, ugotavljajo nemški listi, da nima dosti upov na uspeh zlasti zaradi stališča Velike Britanije In Francije. »Ham-burger Fremdenblatt« pravi, da je s tem korakom nastopil prvi preobrat v sedanjem spopadu ta da je novi moment dobil zelo hitro svoj odgovor od zapadnih sil. Ni se še posušil podpis na koncu proglasa ta že je ponudba doživela odklonitev. Bel-jijsko-holandska ponudba Ima značaj diplomatske ofenzive z Iskreno željo, da se reši mir. Belgija ta Holandija sta delali v svojem lastnem in tudi v splošnem interesu, ker sta spoznali, da nima nobenega smisla vojna, katero je Izzvala Anglija. »Berliner Borsenzeitung« se najbolj bavi z govorom lorda Halifaxa ta ugotavlja, da ie poln mržnje do Nemčije ta da Velika Britanija ne želi miru. Za frazeologijo lorda Halifaxa se skrivajo pravi nameni britanskega imperializma.
London, 8. nov. z. Tu se nihče nI mogel ubraniti vtisa, da sta kralj Leopold in kraljica Viljemina izdala svojo spomenico pod nemškim pritiskom. Pri tem m važno, ali je bil pritisk posrednega značaja ta je pri-
šel do izraza v obliki koncentracije nemške vojske na nizozemski in belgijski meji ter v nemški tiskovni kampanji, ali pa sta se oba vladarja odločila za spomenico na neposredno pobudo nemške diplomacije. Britanski tisk je prt tem mnenja, da je bila spomenica očitno vse bolj v interesu obeh malih narodov, kakor pa v interesu občega miru na svetu, ker bi se sicer oba suverena ne odločila za tak korak, ko sta ga že Italija in Rusija odklonili. Nizozemska ta Belgija si prizadevata, da bi vsaj odgodili krizo, ki je pričela groziti j njima samima
I London, 8. nov. s. Holandski listi poročajo, da je nemška vlada še nedavno zahtevala, naj bi se vsaj ena holandska ladja uprla preiskavi, ki jo izvajajo angleški kontrolni organi za vojno tihotapstvo. V nemških uradnih krogih so izjavljali, da bi na ta način Holandska dokazala svojo nevtralnost. V angleških merodajnih krogih pripominjajo k temu, da bi tak korak v resnici samo zelo poostril položaj v primeri z majhnimi neprijetnostmi, ki jih nevtralnim državam povzroča kontraband-na kontrola.
Prvi glas o snočnjem i Hitlerjevem govoru
' Pariz, 8. nov. br. V tukajšnjih političnih krogih je bil nocojšnji Hitlerjev govor sprejet zelo nladno. Splošno ugotavljajo, da od prve do zadnje besede v njem ni bilo drugega kakor vrsta napadov proti Angliji. Pariški krogi zavračajo primerjavo položaja leta 1914 s sedanjim. K Hitlerjevi izjavi, da Francija in Anglija leta 1918 nista zmagali, pripominjajo, da Francozi ta Angleži ničesar bolj ne žele, kakor da bi izvojevali enako zmago tudi sedaj, kakor 1. 1918. Na Hitlerjevo trditev, da je narodno-socialistični pokret dvignil nemški narod Iz bede, odgovarjajo pariški politični krogi, da ga bo povedel le še v huj-So bedo. Anglija in Francija se v resnici borita proti policijski diktaturi narodno-socialistlčne Gestapo.
Na Finskem spet optimizem
Na obeh straneh je opažati znake popustljivosti
Stockholm, 8. nov. z. Obča atmosfera, ki je nastala v Moskvi glede na pogajanja s Finsko, je vzbudila v Helsinkih, kakor tudi v drugih skandinavskih državah nekoliko več optimizma v ugodni zaključek in sporazum, ki Finske ne bo pritiral do obupa. Novi finski predlogi, ki so bili odposlani v Moskvo, odklanjajo, kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, rusko zahtevo po oporišču ob Finskem zalivu; v ostalem pa je finska vlada precej popustila. Morda se bodo Rusi glede na ponovno finsko popuščanje vendarle odločili za sporazum.
Tudi v Rusiji sami je opaziti, da so postali precej popustljivejši, kar si je razlagati z občim položajem v Evropi in z ruskimi nadaml, da se bo sedaj lahko pospešila ruska akcija v jugovzhodni Evropi. 2e pri proslavi 22. obletnice oktobrske revolucije se je v Moskvi v govorih ruskih državnikov kakor tudi v tisku opazilo, da so pričeli puščati Finsko v neraar in da se toliko bolj zanimajo za Črno morje ter dežele ob njegovi zapadni obali. Poleg tega je italijanski odpor proti ruski ekspanziji na Balkan prisilil rusko vlado, da je
koncentrirala vso svojo pozornost na to področje svojih ekspanzijskih načrtov. Tudi razvoj položaja na zapadu sili Rusijo, da bi pospešila svojo akcijo v smeri proti jugovzhodni Evropi. »Svenska Tagbladed« ugotavlja v zvezi s tem, da nevarnosti od skandinavskega področja ni odvrnil mirovni golob, marveč bojni jastreb.
O čem so razpravljali v Kodanju
Kodanj, 8. nov. br. O konferenci strokovnjakov oslskih držav, ki je bila danes popoldne zaključena, je danska vlada nocoj izdala uradni komunike, v katerem ugotavlja, da so se konference udeležili zastopniki vseh štirih nordijskih držav, nadalje Nizozemske ta Belgije ter tudi švicarski diplomatski opazovalec. Komunike naglaša, da na konferenci niso razpravljali o gospodarskih problemih, marveč predvsem o vprašanjih, ki spadajo v področje nevtralnostnega prava, v kolikor se tičejo skupnih interesov zapadnih in severnih nevtralnih držav.
Saradzoglu o pomenu ankarske pogodbe
Ankara, 8. nov. br. Velika narodna skupščina je danes popoldne z vsemi 360 glasovi odobrila francosko-angleško-tur-ško pogodbo o medsebojni pomoči. Pred glasovanjem ta kratko debato o predloženem zakonskem načrtu je imel zunanji minister Saradzoglu ekspoze o mednarodnem položaju ta pomenu pogodbe. Skoraj vsak njegov stavek je bil sprejet z viharnimi ovacijaml.
Med drugim je Saradzoglu naglasil, da je pakt izraz harmonične volje treh držav, da ohranijo mir v vzhodnem dela Sredozemskega morja ln na Balkana. Vse tri države, ki so ga sklenile, so Izpolnile dane besede. Pakt pomeni za Turčijo pričetek nove etape njene zgodovine ter je Turčija postala z nJim aktiven element evropske civilizacije. Tega se bo tudi Izkazala vredna. Pakt ima povsem oni pomen, ki se mu po vsem svetu pripisuje.
Yostanf in ostani čl ar Vodnikove družbei
Večerno francosko poročilo
Pariz, 8. nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 132. vojno poročilo:
Normalne akcije na fronti.
London, 8. nov. s. Angleška lovska letala so danes na zapadni fronti sestrelila velik nemški bombnik, ki se je zrušil sredi neke francoske vasi. Trije člani posadke nemškega letala so bili mrtvi, dva pa sta bila ranjena
London, 8. nov. z. »Exhange Telegraph« pol-oča, da so britanske čete na sektorju, ki so jim ga na fronti prepustili Francozi, zgradili celo vrsto novih utrdb. Sedaj se Angleži ne opirajo več samo na Magino-tovo linijo, marveč še na cel sistem ka-vern, minskih polj in drugih utrdb, ki jih imenujejo Gortovo linijo.
Izpopolnitev italiianskega vojfteca letalstva
Rim, 8. nov. br. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel novega državnega ppd-tajnika v letalskem ministrstvu generala Fricolo. Razpravljal sta o nadaljnji izpopolnitvi italijanskega vojnega letalstva.