136 Otrok in knjiga 115, 2022 | Ocene – poročila njej soočile mnenja o knjigi Jesse Crispin Zakaj nisem feministka in jo postavile v kontekst današnjega časa. Po okrogli mizi se je festivalski program nadaljeval z dogodkom Fokus: Teorija, na katerem so predavali člani in članice programske ekipe Itn. Predavanja so nastala po njiho- vih diplomskih in magistrskih nalogah. Predavali so Nika Pušlar (Cenzura v so- dobni kitajski literaturi), Matevž Rems (Vitomil Zupan – Človek v vojni, vojna v človeku), Mark J. Užmah (Je branje še vrednota na sebi?) in Tjaša Gajšek (Cigan, ampak najlepši). Prvi festivalski dan se je zaključil s koncertom mladega ljubljanskega benda Masaž. Drugi festivalski dan se je začel z delavnico Romani za mladino: Zakaj naj jih odrasli (ne) berejo? Skupaj z av- torico tega prispevka sta jo vodila Mark J. Užmah in Sara Špelec, sodelovali pa so še drugi člani programskega odbora festivala, ki so občinstvu predstavili nekaj svežih mladinskih knjig, razvnela pa se je tudi zanimiva debata. Temu je sledila nova serija predavanj pod skup- nim naslovom To (ni)sem jaz: literatura in identiteta, dogodek, na katerem so svoje poglede na temo razkrili antropo- log Rajko Muršič, proučevalec knjižnih študij, urednik in pisatelj Andrej Blatnik ter umetnica Samira Kentrić. Tudi letos smo pripravili festivalsko publikacijo, ki se je tokrat dotikala življenja mla- dostnikov v času karantene in je že ob objavah pričevanj dijakov in študentov na družabnih omrežjih festivala doživela nepričakovano velik in naklonjen odziv. Publikacijo Moja soba smo v okviru festivala predstavili z branjem pričevanj, ki so ga pripravile članice dijaškega dru- štva Novi dijak in pobudnica projekta, dijakinja Ela Potočnik ter moderatorka Nika Kovač. Temu je sledilo zdaj že tra- dicionalno pesniško branje Menjalnica poezije, na katerem si uveljavljeni pesni- ki in pesnice izmenjajo pesmi z mladimi pesniki in pesnicami, ki šele začenjajo svojo pot. Tokratni dvojci so bili: Ela Po- točnik in Nina Dragičević, Lara Matos in Gregor Podlogar ter Ana Hudobivnik in Andrej Rozman – Roza. Po (kot vedno) navdihujočem, prijetnem in toplem do- godku smo festival zaključili z odličnim performansom Tu sem po istoimenski knjigi avtorjev Andraža Rožmana, Klare Širovnik in Nike Kovač, v katerem so nastopile članice programskega odbora Sara Špelec, Mija Kramar, Neža Vadnjal in Ela Potočnik pod mentorstvom Jaše Jenulla in Urše Strehar Benčina. 6. festival angažiranega pisanja je zopet prinesel raznolik preplet ustvarjal- nosti mladih in srečanj z uveljavljenimi avtoricami in avtorji. Odpiral je vpraša- nja, ki si jih zastavljajo člani programske ekipe, odzval se je na trenutno družbeno dogajanje, dogodki so bili tehtno zasno- vani in vsebinsko bogati, festival je za- beležil tudi zelo dober obisk (in to kljub dežju in nedostopnosti Vodnikove doma- čije zaradi Ljubljanskega maratona). Or- ganizacija in vodenje dogodkov je skoraj v celoti v rokah ekipe mladih sodelavcev, ki so svoje delo opravili suvereno in zavzeto, zato ni naključje, da dobivajo povabila za vodenje literarnih dogodkov izven festivala Itn. Med drugim bodo v letu 2023 kot moderatorji sodelovali tudi na festivalu Fabula. Vsako leto znova se Itnjevci veselimo naslednjega festivala in si pravimo: In tako naprej! Seveda je tako tudi tokrat. Alenka Veler BOOKBIRD 2021 Osrednja tema prve številke revije Book bird iz leta 2021 je multimodalnost v mladinski književnosti. Večina avtor- jev se v prispevkih osredotoči na sli- kanice, katerih izpovedna moč temelji 137 Otrok in knjiga 115, 2022 | Ocene – poročila na medsebojni odvisnosti besedila in ilustracij. Xi Chen se v prispevku Repackaging Chinese Culture through Diverse Visual Arts: A Multimodal Approach to Con- temporary Chinese Picturebooks (Obno- vitev kitajske kulture s pomočjo različnih vizualnih umetnosti: Multimodalni pri- stop k sodobnim kitajskim slikanicam) posveča sodobnim kitajskim slikanicam z multimodalne perspektive, in sicer skozi tri tradicionalne kitajske vizualne umetniške oblike: papirnate izrezanke, kitajsko slikarstvo in glinaste skulpture. Uporaba teh vizualnih umetniških oblik je pomagala ustvariti različne vizualne pripovedi v sodobnih kitajskih slikani- cah. V slikanici Dim (avtor besedila je Wenxuan Cao, Andersenov nagrajenec leta 2016) je večkrat nagrajena, tudi z zlatim jabolkom na BIB 2013, ilustrator- ka Rong Yu s papirnatimi izrezankami in risbami še podkrepila sporočilo knjige, ki poudarja pomen harmonije v kitajski kulturi. V slikanici Jaz sem Hua Mu Lan, ki jo je napisala Wenjun Qin, ilustrirala pa Rong Yu, sta z besedami in s slikami z uporabo izrezank združili ljudsko balado in sodobno pripoved. Kitajsko slikarstvo je tradicionalna umetniška oblika, pri kateri se na slikarski papir nanašajo čr- nilo in vodne barve. Z načinom izraza v tradicionalnem kitajskem slikarstvu je v slikaniški izdaji ljudske pravljice Streha pušča Chuan Liang uspelo s tremi bar- vami (črno, belo in sivo) ponazoriti re- akcije likov ob govornem nesporazumu. Z uporabo črnila in barv pa je Dayong Gan v slikanici Vprašanja malega zajč- ka pričaral toplino doma in razume- vanje med starši in otroki. Izdelovanje skulptur iz gline je na Kitajskem zelo razširjeno. V slikanicah je ta posebna oblika vizualnega pripovedništva, ki omogoča otrokom razumljivejši in lažji tridimenzionalni pogled na stvari, redko uporabljena. Kot dober primer tovrstne slikanice navede avtor Posaditev hruške (Lin Douzi Studio), ki bralcem omogoča lažje razumevanje odnosov med ljudmi. Karly Marie Grice, Rachel L. Rickard Rebellino in Caitlin Murphy v prispevku »Mismatched Yet Perfectly Puzzled«: Collage and/as Black Girls’ Literacies in Piecing Me Together (Neusklajeno ven- dar odlično sestavljeno«: Kolaž in/kot pismenost temnopoltega dekleta v knji- gi Sestavi me skupaj) analizirajo več- krat nagrajeni roman, namenjen mladim odraslim, Piecing me Together (2017) ameriške pisateljice Renée Watson. V romanu je uporabljen kolaž, s katerim spregovori o identiteti temnopoltih, nji- hovi zgodovini in sedanjosti. Roxanne Harde je za svoj prispevek »The Flavors Mix Together Slowly«: Cooking Connections in Picture – Cook- books (»Okusi se mešajo počasi«: ku- hinjski stiki v kuharskih slikanicah) izbrala več slikanic, v katerih so sicer recepti in je govora o kuhanju, a je vse povezano v zgodbe o medgeneracijskem prenašanju tradicije znotraj družine in o seznanjanju s svojo kulturno tradicijo in tudi zgodovino drugih ljudi, članov da- našnjih multikulturnih skupnostih. Stella Chitralekha Biswas v prispevku A Revolution in Print: Multimodality in Bengali Children’s Literature and Its Challenges (Revolucija v tisku: Multi- modalnost v bengalski mladinski knji- ževnosti in njeni izzivi) opiše razvoj multimodalnosti v bengalski literaturi za mlade, ki je povezan z razvojem tehnolo- gije, globalizacijo, modernim pristopom do sodobnih otrok in mladostnikov, kar so v periodiki in v knjigah upoštevali tako avtorji besedil kot ilustratorji, ki so besedila privlačno in kvalitetno do- polnili. Opiše tudi številne aktivnosti, s katerimi si prizadevajo vzgojiti dobre in kritične mlade bralce. Catalina Millán-Scheiding v prispev- ku Who Came First, the Lion or the Bear? (Kdo je prišel prej, lev ali med- ved?) analizira prevod izjemno uspešne 138 Otrok in knjiga 115, 2022 | Ocene – poročila knjige We’re Going on a Bear Hunt (Gre- mo na lov na medveda), katere original je izšel leta 1989, v španski jezik (Vamos a Cazar un Oso). Zgodba te slikanice je bila morda ljudska pesem, v kateri je bil medved včasih zamenjan z levom, in je pogosto spreminjala modalnost z adaptacijami v muzikal in v priredbe za sodobne elektronske medije. V prispevku Rethinking Sukumar Ray’s Abol Tabol as a Multimodal Text (Razmišljane o Abol Tabol Sukumarja Raya kot multimodalnem tekstu) raz- mišlja Hirak Bhattacharya o knjigi Abol Tabol, knjigi nonsensnih verzov bengal- skega pesnika in pisatelja Sukumarja Raya (1887–1923), v kateri je z vključi- tvijo skečev o svojih namišljenih bitjih ustvaril multimodalne tekste. Univerzitetna profesorica Susan Cora- pi opiše v prispevku Language Learning with the Novels of Thanhhà Lai (Učenje jezika z romani pisateljice Tanhhà Lai) poučevanje svojih študentov, bodočih učiteljev, s pomočjo mladinskih roma- nov vietnamsko-ameriške pisateljice Thanhhà Lai. V romanih niso opisane le težave priseljencev pri učenju novega jezika, ampak tudi zgodbe o odhodu iz matične države in o prihodu v drugo državo ter stiske, ki jih mladi doživlja- jo v novem okolju. Susan Corapi svoje študente opozarja na sporočila knjig, da bo boljše poznavanje življenja pri- seljencev in njihove kulture omogočilo lažje navezovanje stikov z njimi, novim priseljencem pa olajšalo vključevanje v novo okolje. Antje Ehmann v prispevku A New Slovenly Peter World (Nov svet Petra Kuštra) podrobno predstavi nove pro- store muzeja Struwwelpeter Museum v Frankfurtu ob Majni. Iz starih prostorov, kjer je muzej domoval več kot štirideset let, je bil v začetku leta 2020 preseljen na lokacijo v centru starega mesta. Z bogastvom eksponatov in prireditev vabi na obisk mlade in odrasle. Katja Wiebe opiše v prispevku »Eu- rope Illustrates the Grimms« or »A Ma- gical Time at the International Youth Library« (»Evropa ilustrira Grimma« ali »Čaroben čas v Mednarodni mladinski knjižnici«) odmevno razstavo, posveče- no ilustriranju pravljic bratov Grimm, in spremljajoče strokovne prireditve, ki so jih pripravili v Mednarodni mladinski knjižnici v Münchnu. Na straneh, ki so posvečene novi- cam IBBY, je predstavljena mednarodna poslanica ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke 2021. Sponzor poslanice je Ameriška sekcija IBBY. Avtorja poslanice z naslovom Glasba besed sta kubansko-ameriška pesnica in pisateljica Margarita Engle in brazilski ilustrator Roger Mello. Liz Page, ki skrbi za to rubriko, objavlja tudi imena čla- nov mednarodne žirije za Andersenovo nagrado 2022, med katerimi je tudi dr. Tina Bilban iz Slovenije, ter informacije o 37. mednarodnem kongresu IBBY, ki je potekal od 10. do 12. septembra 2021 v Moskvi. Osrednja tema prispevkov druge šte- vilke sta dom in družina. Maria V. Acevedo-Aquino opiše v prispevku Representations of Food In- security in Contemporary Picturebooks (Prikaz pomanjkanja hrane v sodobnih slikanicah) raziskavo sodobnih slikanic v ZDA, v katerih je govora o pomanj- kanju hrane. Kot tipične primere izpo- stavi in analizira štiri slikanice. Sicer pa je raziskava pokazala, da je problem pomanjkanja hrane v ZDA v večji meri prisoten pri migrantih in nebelcih. Pro- blem je tako obsežen, da bi ga bilo treba začeti reševati sistemsko. Dobrodelne akcije posameznikov so sicer plemenite in dobrodošle, a žal ne zadoščajo. Smadar Falk-Peretz je v prispevku Wi- th »Open Arms and Generous Heart« (Z »razprostrtimi rokami in velikodušnim srcem«) z izbranimi knjigami Tamare 139 Otrok in knjiga 115, 2022 | Ocene – poročila Verete-Zehavi, pisateljice za otroke in mlade odrasle, predstavila literaturo o beguncih v sedanji izraelski mladinski literaturi. Pomen doma in družine je za begunce posebna vrednota, ki pa ni samoumevna. Dee Michell v prispevku Blood Doesn’t Define Evotypical Families: Eleanor Spence’s Stories of Informal and Formal Foster Care in Australia (Kri ne opredeljuje evotipičnih družin: Zgodbe Eleanor Spence o neformalni in formalni rejniški skrbi v Avstraliji) opiše tri dela priznane avstralske pisateljice Eleanor Spence. To so zgodbe o družin- skih tvorbah, ki presegajo krvne vezi, člane tovrstnih družin povezuje močna medsebojna skrb za preživetje. Desetletja je čilsko literaturo za otro- ke zaznamovalo neupoštevano in ne- razumljeno otroštvo. Isabel Ibaceta v svojem prispevku Bodies and Voices in Chilean Children’s Literature: Fifty Ye- ars of Silencing Childhood (1920–1970) (Telesa in glasovi v čilski literaturi za otroke: petdeset let zamolčanega otroštva /1920–1970)/) predstavi čilsko literaturo za otroke, še posebej v obdobju, ko so bili otroci v družbi in v družini podce- njevani. Inês Costa v prispevku The Winner Takes It All? (Zmagovalec pobere vse?) vzame pod drobnogled nagrajene knjige doma in v tujini, ki so v zadnjih letih izšle pri portugalski založbi Planeta Tan- gerina. Ta je leta 2013 na bolonjskem knjižnem sejmu prejela nagrado za naj- boljšo evropsko založbo za otroke. Inês Costo je zanimalo, kako so nagrade vpli- vale na prevode knjig in v katerih jezikih in državah so prevodi izšli. V članku omenja tudi analizo Mihe Kovača in Rü- digerja Wischenbarta Diversity Report 2010: Literary Translation in Current European Book Markets. An Analysis of Authors, Languages, and Flows. V rubriki Authors/Illustrators and Their Books sta predstavljena dva avtorja. Pisateljica Beverley Naidoo je mladost preživela v Južnoafriški repu- bliki v času apartheida, sedaj pa živi v Združenem kraljestvu; v pogovoru z Julijo Hope opiše svoje življenje in svoje pisanje, v katerem se zavzema proti ra- sizmu. Tudi David Henry Wilson, angle- ški pisatelj, pesnik, avtor gledaliških del in izjemen prevajalec številnih del, med njimi devetdesetih slikanic za založbo NorthSouth Books, v razgovoru z Riky Stock spregovori o svojem delu. Za rubriko Children and Their Books je Eun Young Yeom iz Južne Koreje v prispevku Stories Blossom (Zgodbe v razcvetu) opisala svoje izkušnje pri poučevanju in učenju tujega, angleškega jezika s pomočjo literature in o posebno pomembni vlogi slikanic. Somayeh Sa- dat Hashemi in Narges Babaei, obe iz Irana, v prispevku Virtual Travel Experi- ences (Prave potovalne izkušnje) pouda- rita, kako pomembno je, da mladi berejo literaturo, ki opisuje potovanja v druge kraje in dežele in nova spoznanja. V rubriki Letters je objavljen prispe- vek Peaceful Piggy’s Paratext: Medi- tation for Children and Cross-Cultural Translation (Paratekst v Peaceful Piggy: Razmišljanje o prevajanju za mlade in o različnih kulturnih okolij), v katerem Natasha Heller pokaže na primernost uporabe parateksta pri določenih prevo- dih, s katerim se pojasnijo navade ljudi, ki živijo v okolju z drugačno kulturno tradicijo. Na straneh, namenjenih dejavnostim IBBY, je objavljena informacija o kan- didatih za Andersenovo nagrado 2022, med katerimi sta bila tudi Peter Svetina in Damijan Stepančič iz Slovenije. Med- narodna žirija je nagrajenca za literaturo in ilustracijo razglasila na sejmu otroških knjig v Bologni 2022, nagradi pa sta bili podeljeni na 38. kongresu IBBY v Putrajayi v Maleziji. Sledijo poročila o časovni prestavitvi (zaradi pandemije) 37. kongresa IBBY v Moskvi iz leta 2020 140 Otrok in knjiga 115, 2022 | Ocene – poročila v leto 2021 in poročila o uspešnih razsta- vah Silent Books v Koreji, Novi Zelandiji in Avstraliji. Napovedana je tudi izdaja knjige Bookbird: A Flight through Time, ki prikaže razvoj in rast revije Bookbird od začetkov do danes. Članki v tretji številki obravnavajo tematiko družbene pravičnosti v pove- zavi z mladinsko literaturo kot virom informacij, sprememb in upanja. Tehmina Pirzada se v prispevku Boundary Crossing and Social Justice in A Girl Called Genghis Khan (Prestopa- nje meja in družbena pravičnost v Dekle, imenovano Džingiskan) posveti knjigi A Girl Called Genghis Khan pisateljice Michelle Lord in ilustratorke Shehzil Malik, v kateri je opisano življenje šam- pionke, pakistanske igralke skvoša Ma- rie Toorpakai Wazir. V najstniških letih se je preoblekla v fantovska oblačila in se poimenovala Džingiskan, da bi lahko enakovredno fantom trenirala in tek- movala v svojem priljubljenem športu. Kasneje je nekaj časa živela v Kanadi, a se je vrnila v Pakistan, kjer se zavzema za pravice žensk. Pobuda za prispevek Lynne Wiltse After They Gave the Order: Students Respond to Canadian Indian Residen- tial School Literature for Social Justice (Po izdaji ukaza: Odgovor študentov na literaturo za družbeno pravičnost v ka- nadskih indijanskih rezidenčnih šolah) je bil referat kanadske pisateljice Deborah Ellis na IBBY kongresu v Atenah leta 2018, ki je bil objavljen v reviji Bookbird 2019 št. 1. Prispevek je analiza raziskave o branju in odzivu na literaturo za otroke in mladostnike, ki obravnava vprašanja diskriminacije in neenakopravnosti ter motivacijo mladih bralcev za uresniče- vanje sprememb. Colin Haines v prispevku »No Place Like Home«: Immigration, Migration, and Loss in Two American Picturebo- oks (»Doma je najlepše«: Priseljevanje, selitev in izguba v dveh ameriških slika- nicah) proučuje na primerih dveh slika- nic iz leta 1993 – Grandfather’s Journey (Dedovo potovanje) japonsko- ameriške- ga pisatelja in ilustratorja Allena Saya ter Amelia’s Road (Amelijina pot) pisate- ljice Linde Jacobs Altman in ilustratorja Enriqueja O. Sancheza, obeh iz ZDA – občutke otrok ob izgubi doma in njuno spoprijemanje s tem problemom. Joe Sutliff Sanders in Xia Zhao v prispevku The Coin in the Rice in the Spoon: Perspectives within Perspecti- ves in A New Year’s Reunion (Kovanec v žlici riža: Perspektive v perspektivi Novoletnega snidenja) opišeta slikanico A New Year’s Reunion (avtorica besedila Li-Quiong Yu, ilustrator Cheng-Lian Zhu), ki je leta 2009 prva prejela Feng Zikai nagrado za otroško slikanico. S prevodom v angleški jezik je postala znana širšemu bralskemu občinstvu, ki je z zanimanjem spremljalo zgodbo o kratkotrajni, novoletni vrnitvi očeta, de- lovnega migranta, k svoji družini. Slika- nica odpira vpogled v sodobno družbeno in gospodarsko življenje na Kitajskem. Amanda Deliman je opravila raziska- vo, kako z literaturo spodbuditi mlade k razmišljanju o skupnosti in k ukrepanju za izboljšanje razmer v njej. V prispev- ku Picturebooks and Critical Inquiry (Slikanice in kritično poizvedovanje) opiše delo z učenci, ki jih je ob izbranih slikanicah usmerjala k razmišljanju in pogovoru o sodelovanju pri ustvarjanju skupnosti in aktivnem delovanju v njej, o družbeni odgovornosti, o empatiji, o dobrodelnosti in o lastnem kritičnem razmišljanju. Samantha Stephens in Leonie Ruther- ford sta za svoj prispevek Storytelling as Intergenerational Connection: Chal- lenging Ageism through Metafiction in Recent Writing for Young People (Pri- povedovanje zgodb kot medgeneracij- sko povezovanje: oporekanje ageizmu z metafikcijo v današnjem pisanju za 141 Otrok in knjiga 115, 2022 | Ocene – poročila mlade) izbrali nekaj knjig, s katerimi že- lita prikazati, da knjige, v katerih imajo odrasli pripovedovalci osrednjo vlogo, lahko ustvarijo različne zgodbe o starosti in staranju, ki spreminjajo stereotipne poglede. V rubriki Authors/Illustrators and Their Books se na vprašanja Doris Breit- moser odziva Robyn Sheahan-Bright, avstralska pisateljica, založnica, kriti- čarka, promotorica branja, predsednica avstralske sekcije IBBY in pred kratkim imenovana za »Member of the Order of Australia«. Melanie Duckworth pa pred- stavlja avstralsko pisateljico Christobel Mattingley (1931–2019). V rubriki Children and Their Books predstavi Angela Chalkiopoulou svoje kreativne delavnice, na katerih s knjiga- mi in drugimi mediji spodbuja otroke k branju in k lastni ustvarjalnosti. V rubriki Letters je objavljen prispe- vek Antonia Causarana o pomembnem in uspešnem povezovanju mladinske li- terature in učnega načrta, še posebej v izobraževalnem procesu priseljencev. Učiteljem pomaga pri navezovanju stikov z učenci, učencem pa pomaga pri razu- mevanju okolja in pri iskanju samih sebe. V drugem pismu pa Valerie Coghlan opiše priprave na izdajo publikacije Book bird: A Flight through Time, ki predstavlja zgodovino revijo Bookbird. Liz Page nas v informacijah o IBBY in delovanju v posameznih sekcijah na kratko obvešča tudi o oblikah praznova- nja mednarodnega dneva knjig za otroke v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, in o projektu IBBY Yamada Projects 2021, s katerim IBBY podpira dejavnosti za spodbujanje branja mladih v različnih državah. V četrti številki revije so predstav- ljeni nominiranci za Hans Christian Andersen Award 2022, najprestižnejšo mednarodno nagrado na področju mla- dinske književnosti. Nagradi sta prav- zaprav dve, ena je podeljena pisateljici ali pisatelju za celoten opus, ena pa ilu- stratorki ali ilustratorju za celoten opus. Kandidata za nagrado iz Slovenije sta pi- satelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič. V tej številki so navedeni tudi vsi dosedanji prejemniki Andersenove nagrade in člani mednarodne žirije za Andersenovo nagrado 2022, med kate- rimi je tudi dr. Tina Bilban, predsednica Slovenske sekcije IBBY. Tudi v tem letniku si zaslužijo pozor- nost v vsaki številki priporočane stro- kovne knjige o mladinski književnosti in mladinske knjige, o katerih dobimo podatke na objavljenih poslanih dopi- snicah. Tanja Pogačar