Poštarina plačan* ▼ gotovini.
Uto LXI. Stev. 16.
0 Ljnbllunl, v ietrtek 19. Janoorja 19Z8.
Ceno Din r

Izbaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje  in   praznike.   —   Inserati   do  30 petit £ 2__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati   petit  vrsta 4.—   Din.   Popust  po dogovoru. Inseratni  davek  posebej.
»Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.—  Din,  za  inozemstvo  420.—   Din.
Upravnlštvo: Knaftova ulica St 5, pritllčje. — Telefoo 2904.
Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Kraljevski dvojici se je rodil
drugi princ
Danes zjutraj je kraljica Marija rodila drugega sina.  — Princ dobi ime Dušan ali Arzen. — Velika radost v Beogradu in po
vseh kraji                                   h države.
— Beograd, 19. januarja. Davi v prvih jutranjih urah je Beo^rajčane pre-budilo grmenje topov, ki so oznanjali, da je v kraljevski rodbini napočil že dol-go pričakovani vesel dogodek. Okrog 2. zjutraj se je bliskovito razširila po mestu vest, da se je kralju rodil drugi princ. Beograd je kijub zgodnji uri mahoma zopet oživel. Ljudie so drveli proti dvoru, kjer se je zbrala velika množica in napeto pričakovala potrdila veselega dogo d ka.
Komunike zdravnikov
Kmalu po 2. uri je bil objavljen sle-deci komunike dvomih zdravnikov: »Nj. Vel. kraljica Marija ie danes 19. januarja 1928. ob 1. uri 6 minut porodila živo moško dete. Porod Je bil normalen. Kraljevska mati in dete sta zdrava.
Dr. L. Koen. Dr. L. Zdravkovič.
Državni akt o rojstvu
Dvorni maršal je takoj nato obvestil o veseiem dogodku ministrsko predsed-stvo, na kar so bili v smislu ustave in dvorskih štatutov pozvani na dvor mi-nistrski predsednik g. Vukičević, pred-sednik Narodne skupščine dr. Ninko Pe-rić in minister pravde dr. Dušan Subo-tić kot čuvar državnega pečata, da se-stavijo državni akt o rojstvu princa. O tem je bil šestavijen državni akt, ki se glasi:
Pozvani od Nj. Vel. kralja Srbov, ~Hrvatov in Slovencev Aleksandra 1. smo ugotovili, da je danes, dne 19. januarjia 1928. ob 1. uri 6 minut porodilo NJ. Vel. kraljica Marija zdravo, moško dete.
Velja Vukičević, minister. predsednik Dr. Ninko Perić, predsednik Narodne skupščine; Dr. Dušan Subotić, minister pravde in čuvar drž. pečata.
Čestitanje na dvoru
Na dvoru je zavladalo splošno veselje. Že v ponoćnih urah so prihajali razni politični in drugi prvaki čestitat kralju, ki je bil izredno dobro razpolo-žen. Tekom dopoldneva so se vpisali v dvorno knjigo vsi beograjski diplomati.
Blagoslovljenje novorojenčka
Po pravoslavnem običaju je bil ob 3. zjutraj pozvan na dvor pravoslavni župnik, ki je blagoslovi! novorojenčka. Novi princ je dobil začasno ime Andrej. Definitivno ime se mu dodeli sele pri krstu, ki se bo vršil čez par tednov na svečan način.
Princ Dušan ali Arzen
Kakor se izve iz dvornih krogov, bo novi princ, ki nosi začasno ime Andrej, krščen za Dušana ali Arzena.
Kako so na dvoru pričakovali princa
Dasi je bilo znano, da se bliža kraljevski materi težka ura, vendar poroda za nocoj se nišo pričakovali. Kraljevska rodbina je bila zbrana v dvoru. Kmalu po polnoči je kraljica začutila bolečine in odšla v posteljo, na kar sta bila takoj pozvana zdravnika dr. Koen in dr. Zdravkovič, ki sta odredila vse potrebno. Porod se je vršil por>olnoma normalno. Ko sta zdravnika tako] po porodu sporočila, da se je rodil princ ter da sta mati in sinček zdrava, je zavladalo na dvoru veliko veselje. Z objavo veselega dogodka so počakali do druge ure zjutraj, da bi ovacije pred dvorom, ki jih je bilo pričakovati, kraljice ne vznemirjale. Ko pa se je zve-delo za dogodek, je postalo v dvoru kmalu zelo živahno. Ob dveh zjutraj je zadonel prvi topovski strel. Ob pol 3. je dospel g. Vukičević v vladno pred-sedstvo ter izdal odlok, da o dogodku takoi obveste vse velike župane.
OdhajajoČ iz dvora je g. Vukičević izjavil vašemu dopisniku: kraljevska mati in novorojenček sta popolnoma zdrava. Mali princ je nenavadno krepak in dobro razvit.
Predsednik Narodne skupščine pa je pristavil: Srečen sem, da bom lahko Narodni skupščini na prvi seji sporoČil ta radosten dogodek.
Proslava v Beogradu
Ko je bilo izdano uradno poročilo o rojstvu princa so začeli v vseh beo-grajskih cerkvah zvoniti. Mesto se je odek> v narodne in državne zastave. V
vseh državnih uradih pa je bilo v proslavo dogodka odrejeno praznovanje tako, da je danes počivalo vse delo.
Ob 10. se je vršila v saborni cerkvi ob navzočnosti članov vlade in celo-kupnega diplotnatskega zbora, generalitete ter zastopnikov civilnih in voja-ških oblasti svečana služba božja, ki jo je daroval patrijarh Dimitrije Po službi božji so diplomati odšli na dvor, kjer so se vpisali v dvorno knjigo. O rojstvu princa so bili obveščeni vsi prijateljski dvori.
Praslava v drugih krajih
Ob 3. zjutraj so bili iz ministrskega predsedstva obveščeni o rojstvu princa vsi veliki župani in vse vojaške komande. Na sedežih divizijskih oblasti so ob 7. zjutraj topovski streli oznanjali vesel dogodek, v vseh cerkvah pa so se dopoldne vršile zahvalne službe božje.
Ljubljana ob rojstvu drugega princa
Ljubljana, 19. januar ja.
Ljubljana ie z največjo radostjo sprejela vest o radostnem dogodku v kraljevski rodbini. 2e ot> zgodtijih jutranjih urah se je bliskovito razširila po mestu vest: »Princ st je rodil! Andrej mu je ime?« K razširie-nju te vesti je mnogo priix>moglo tuđi poročilo  današnjega   »Jutra«.
Točno ob 7. zjutraj je po naredbi komandanta dravske divizije z Grada zado ne' prvi topovski strel. Pod povelistvom grrniziiskega dežurnega oficirja ie bateri;a artiljerijskega polka oddajala v petminutnih presledkih predpisane strele In sicer 101. Hkratu so po vseh ljubljanskih cerkvah za-ćoT.<eli zvonovi. Po mestu je zavladalo svečano razpoloženje. Ko je zagrmel prvi strel na Gradu, so že zavihrale prve državne in narodne zastave tako z uradnih poslopij. kskor tuđi s privatnih hiš. Mestni magistrat je takoj ob 7. zjutraj izobesil državno in mestno zastavo. Tuđi z državne realke je zaplapolala ob 7. državna zastava. V prvih dopoldanskih urah Pa so bile že vse ulice okrašene z zastavami.
Šolska mladina je sicer zjutraj še hitela s knjigami v sole, toda kmalu se ie vračala radostne domov, kajti po odredbi prosvet-nega ministra je današnji dan prost pouka. Mladina je pohitela nato v cerkev, kjer se 'e vršil kratek cerkveni obred s »Te deum laudamus*. Najživahnejše vrvenje je vladalo na Marijinem trgu, kjer se je zbrala mnogoštevilna šolska mladina, da ie potem odšla v frančiškanska cerkev.
Ob 9. dopo-ldne ie škof dr. Banaventura Jeglič ob mnogoštevilni asistenci duhovščf-ne opravil slovesni »Te deum« v stolnici sv Nikolaja. Pred stolnico ie bila postavljena četa 40. pešpolka z godbo dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina. Četa je najprej izkazala predp'sa-no voiaško čast diviziionarju Kalafatoviću, na kar so prisosrvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter raznih iavn'h kerporacij v stolnici svečanemu cerkvene-mu opravilu Med drugim: so bili prisutni veliki župan g. dr. Vodopfvec. general Ka-lafatović z oficirskim zborom, predsednik oblastnega odbora dr Natlačen. župan dr. Dinko Puc s podžupanom g. TuTkom rn rnag. direktorjem dr. M. Zarnrkom, policijski direktor dr. Guštin, kakor tuđi mnogi načelnici UTadov in zastopniki iavnih kor-poracij. Od konzularnega zbora so bili pTisofrni Čehoslovaški konzul dr. Resi, av-strijski konzul dr. Pleinert in belgijski konzul g. Dular.
Ob 10. dopoldne je bilo v pravoslavni kapeli istotako primerno svečano cerkve-no opravilo, združeno tuđi z obredom, dolo-čenitn za današnji praznik bogoiavlienja. Tu<Ji tu so bili navzoči predstavniki civilnih in vojaških oblasti in raznih korporacij.
Pri velikem županu so se dopoldne vpi-sovali v knjigo za čestitke kraljevski rodbini povodom rojstva princa Andreja vsi funkcijonarji in zastopniki javnih korpora-cii in raznih dru Ste v.
BOGOJAVLJENJE V ZAGREBU
— Zagreb, 19. januarja. Povodom pravo-slavnega bogojavljenja se je v pravoslavni cerkvi vršila svečana službo božja ob asistenci vojaštva pred cerkvik). Povodom rejstva princa Andreja, drugega sina naše kraljeve družine, ie imela prireditev še po-seboo svečan značaj.
Resnica o dr. Spahovi demisiji
Dr. Spaho je včeraj podal ostavko, pa jo je tmmlrnil, ker so ra-dikali popustili. — Vlada še redno v mučnem položaju. — Akcija Ljube Davidovića,
— Beograd, 19. januarja. Po dolgo-trajnih posvetovanjih In konferencah y radikalskem, demokratskem in rnusli-manskem klubu je dr. Spaho svojo demisijo, ki jo je podal včeraj opoidne radi incidentov v davčnem odboru, zopet umaknil. Radikali so namreč podali izjavo, da nimajo namena glasovati proti davčnemu zakonu, marveč so hoteli s svojim nastopom v davčnem odboru Ie povdariti svojo zahtevo, da se mora o davčnih stopnjah predhodno vršiti se debata v poslanskem klubu. Ker pa je vladna većina pristala na to, da spreinie v finančni zakon eventuel-no predlagani amandement, so radikali podpisali većinsko poročilo davčnega odbora ter je bil s tem incident poravnan.
Vsekakor pa smatrajo politični kro-gi neprestane spore v vrstan vladne većine za najboljši dokaz, da vlada v koaliciji vedno večje nezaupanje, da postaja položaj vlade vedno bolj ne-vzdržen. Vladne kroge zelo vznemirja akcija g. Davidoviča, ki se je po vče-rajšniem dopoldanskem sestanku z g. Pribičevičem in Joco Jovanovičem popoldne sestal tuđi s predsednikom glav-
nega odbora radikalske stranke Marko Trifkovičem, ter tuđi ž njim razprav-Ijal o možnosti sestave koncentracijske vlade. Ker je znano, da radikalski ne-zadovoljneži tej akciji g. Davidoviča nišo nenaklonjeni, vlada v vrstah vla-dinovcev bojazen, da bo akcija g. Davidoviča tokrat vendarle rodila pozitivne uspehe.
Veliko pozornost je vzbudil tuđi dolgotrajni sestanek, ki se je vršil včeraj popoldne na stanovanju zunanjega ministra med g. dr. Marinkovičem in Pavle Radićem. Dejstvo, da je g. Vu-kičevič odposlal v Zagreo svojega emi-sarja posl. Dimitrijeviča, da stopi v stike z g. Stepanom Radićem in ga skuša pridobiti za sodelovanje v vladi g. Vukičeviča, je potrdilo verzije, da si tuđi g. Vukičevič s svoje strani priza-deva. da bi ustvaril koncentracijo pod svojim vodstvom. Kakor pa izjavljajo v vrstah Kmečko-demokratske koalicije, o sodelovanju radičevcev v vladi g. Vukičeviča ne more biti niti govora.
Danes so politični dogodki radi rojstva princa stopili nekoliko v ozadje. Splošno pa se lahko reče, da je položaj za vlado skrajno nesiguren in težak.
Proračun poštnega
ministrstva spreiet
Pošte so aktivne, a vendar bo odpuščenih 843 poštnih   usluž-bencev, — Zboljšanje telefonskih zvez. — Dr. Žerjav proti re-
dukcijam«
— Beograd, 19. januarja. Finančni odbor ie na včerajšnji popoldanski seri sprejel proračun ministrstva za poliedelstvo in vode ter takoj nato pričel razpravo o proračunu ministrstva post.
Uvodoma ie podal minister Vlajko Ko-cić daljši ekspoze, v katerem ie med drugim navede], da bo z novim proračunom rtducTanih 843 nameščencev. Poštna uprava e aktivna in je imela v tekočem prora-čunskem letu do 1. januarja 104 milijone čistega dobička. Obš rno je govoril o iz-boljšanju telefonskega in brzojavnega pto-msta ter med drugim naglasil, da so v teku priprave za zgrad^tev telefonskih kabljev, s čemur bo vzpcstavliena dobra telefonska zveza z inozemstvom. Med drugirri bo po-stavl'ena kabcl:ska zveza Beograd-Ljublia-na - Tta'i'a in Beograd - Zagreb - Maribor -Avstriia. S 15. februarjem prične na progi Beograd  -  Zagreb  zračni   poštni   promet.
Debato je orvoril radičevec g. Pasarić, ki je kritiziral zlasti nameravane redukcije uradništva in neracijonelno gospodarstvo pri  poštni  upravi.
V zelo cbšlrncm govoru je posl. dr. 2er-
jev podrobno razpravljal o hibah v poštni upravi in se je zlasti zavzel za reducirance, poudarjajoč, da je spričo velikih doho^kov peštne uprave redukci;a uradnisrva ne Ie nepotrebna, marveč tuđi škodljiva, ker bo vsleđ tega ogroženo redno poslovanje. Opo-zoril je na slabo telefonsko zvezo med Ljubljano rn Beogradom ter zahteval zlasti tuđi znižanje neznosne tarife za pakete. Grajal je birokratizem pri Poštni hranilnici in zahteval od ministra, da končno razpiše dela za zgradbo poslopja tega zavoda v Ljubljani. Govornik je končno oštro obsodil partizanstvo, ki vlada tuđi v tem ministr-stvu.
Po govoru posl. dr. Šuteia ie bila vče-rajšna seja zaključena. Danes dopoldne so pesegli v debato posl. dr. Krajač (HSS), Čeda Mihajlović (radikal) in demokrat Rado-vić. na kar ie minister post Vlaiko Kočic odgovarial na iznesene očitke. Zlasti je po-udarjal. da bo hvaležen opoziciji, če ga bo podpirala v borbi proti frnančiiemu ministru glede redukcM.
Debata je i'la nato zaključena in je vladna večina proračun sprejela.
Komercijalizacija državnih
železntc
— Beograd, 19. januarja. Ožja komisija prometnega mnistrstva, ki ie raz.pravljala o nacrtu uredbe o komercijaiizaciji državnih železnic, je včeraj popoldne zaključila svoje delo. Elaborat te komisije bo predložen prometnemu ministrstvu. nakar bo juridična komisija definitivno stilizirala predlog uredbe. Državne železnice bodo organizirane kot popo'noma avtonomno in samostojno pod-ietje po istih načelih, kakor so organizirane monopolna uprava, Poštma hraniln'ca in Hipotekama banka. Upravni odbor bo imel pravico nijetj kratkoročna posojila do 100 milijonov  Din
Posebno živahna debata se ie vršila glede sestave i-n deljkroga upravnega odboTa, kakor tuđi o tem, kdo ima pravico predlagati in imenovati njegove člane. Večma se. je izrazila proti temu, da bi imeli v uprav-nem odboru železničarji (?) većino, ter je zahtevala, da se upravni odbor razširi od 9 na 12 članov. Od teh naj i majo železničarji 5, osta-i pa naj odpadejo na druge gospodarske kroge. Ofoš'rna debata se je vršila tuđi o tarifni politiki in o kompetentni Pristojnosti upravnega odbora ter prounet-nega mmistrstva. Komisija je zahtevala, da se s posebnimi odredbami izkliuči možnost zviševatija tarifov proti gospodarskim interesom. Nadalje ie bilo spreieto načelo, da se funkcija upravnega odbora podališa na 6 let. Po prvih tren letih naj se iz'oči tretjina članov potom žreba ter na enak način vsako prihodnje leto odstopi tretiina upravnih svetnikov Za sklep^nte tar;fn;h po^odb ]e potrebon sporazum med upravnim odborom in vlado. Za tehn&ao sanacijo državnih Se-
lezmic predvideva predlog komisije dobo 10 let. Osvojeno je bilo tuđi načelo sistema fon-dov in sicer predvideva predlog ustanovitev fonda za nabavo materijala, rezervnoga fonda, amortizacijskega femda, penzijskega fonda in bolniškega fonda in nezgodnega fonda.  (Fond za zavarovanje?)
Končno je predlaga delegat ljubljanske zbornice TOI g. MohoriČ, naj se izvrši revizija uredbe o organizaciji prometne službe v cilju najširše decentra'izacije železniš-ke uprave in avtonomiziranja oblastnih že-lezniških direkcij.
Sklicanje Narodne skupščine
— Beograd, 19. januarja. Danes je bil v Narodni skupščini nabit razglas, s katerim se sklicuje prihodnja seja Narod-ne skupščine za dne 24 januarja ob 10. dopoldne. Na tej seji bo določen dnevni red prihodnje seje. Kot prva točka dnevnega reda bo raz-prava o novem davčnem zakonu, ki ga hoče spraviti vlada pod streho najkasneje do 1. februarja tako, da bi takoj nato pričela proračunska debata.
ŠPANSKI KRALJ SE LOCI
—- Pariz, 19. januaria. Kakor poročajo listi, se namerava Spanski krali Alfanz Iočiti od svoje soprojce, ker so njegovi sinovi zaradi telesnih hib nesposobni zasesti prestol. Baje se je kralj AKonz že priče^ pogajati z Vatikanom, da bi dovolil ločitev zakona in poroko z drugo hčerko vojvode Ouise, ki naj bi postaja bodoča spanska kraljica.
Kje je mistifikacija?
»Jutro« in »Slovenski NarotL sta poro-čala, v kako zadrego sta spravila namest-nik iinančnesa ministra g. dr. Spaho in njegov načelnik g. Tosić deputacijo gospodarskih organizacij s tem. da sta ji povećala, da je reprezentamca gospodarskih kromov, ljiubljanska Zbornica TOI oblastne davščine izrecno odobrila. Gosp. Tosić je pokazal deputaciji tuđi tazadevni dopis zborničnega predsednkka g. Jelačina, ki je bil sam člam deputacije.
Danes sporoča e. Jelačin, da bo poslal »Jutru« in »Slov. Narodu« popravka, poleg tega pa izjavlja, »da je napad »Jutra« in »Slovetiskesa Naroda« brez vsake podlage in izvira iz na široko spletene mistifikaci-je«. Popravek da »bo dokumentarično raz-kril vso mistifikacijo ter dokazal, da je na-padeni g. predsednik zbornice glede novih oblastnih davščin abso-Iutno branil interese slovenskih gospodarskih  krogov.«
Popravka momentano žal še nimamo v rokah. Moramo pa reci. da smo res rado-ve-dni, kaj bo g. Jelačin popravlja! in kaj »razkrinkal kot mistifikacijo«, ker smo mi zabeležili Ie to, kar sta povedala deputaciji gg. minister Spaho  in načelnik Tosić.
Iz ljubljanske kronike
Zgodba   o   nesrečnem dekletu. Drobiž kronike. — Vrcmc.
V kratkem se bo vršil kongres jugo* Flovenskih zdravnikov, ki bodo zlasti ob* širno razpravljali o pobijanju tajne prosti* tucije. Naši zdravniki se za to vprašanje posebe zanimajo ter zbirajo interesantno statistiko o tajni prostituciji. V Ljubljani se prostitucija silno širi. Policija napenja vse sile. da jo omeji. Treba pa je prema« gati mnogo težkoč. Zanimivo je, da polici* ja ne mare spraviti osern prononsiranih prostitutk v prisilno delavnico v Bcqu-ne, ker ta zavod nima zadostnih kreclitevr in ne srne prekoračiti določenega ji staleža.
Danes zjutraj ie policija prijela zopet dve ne^rečni deklici. Tončka je 321etno brhko dekle. Snoči je bila v neki kavarni. Približal se ji je neki sitnež teT jo nago* varjal, naj gre z njim. Tončka je ponudbo ogorčeno ođklonila, toda nesramnež je šel po stražnika ter ga obvestil, da se v kavar* ni nahaja Tončka. Okoli 14. je morala od= iti s stražnikom v zapor. Žalostnejša je zgodba Ljubljančanke Ivanke. Hodi okrog brez po-sla, strehe in kruha. Ponoći se vsa premrzla potika po ulicah in ifcče kako skrivališče, kamor bi mogla položiti trudno glavo. Danes zjutrai jo je stražnik našel v podstrešju borze dela na Dunajski cesti. Odvedel jo je v zapor. Xa policiji je ob* upano   izjavila:
— Radi sploštio znane moje holezni ne morem nikjer dobiti službe. Preživljam se s podnorami, ki jih dobivam pri dobrih znancih.
Kakor je bilo včeraj na policijskem ravnateljstv^u zelo živahno vršenje in so se od:£ravali prav komični prizori, tako je hilo danes dopoldne popolnoma mirno. Poleg dveh nesrečnih deklic sta bila areti* rana še dva tatova, med tema neki R T. radi tatvine železa na škodo železniške uprave. Zelezo je tehtalo 130 kg Policiji je bila prijavljena neka manjša gOiljufija, da« lie večii izgred v privatnem stanovanju, slučaj kaljenja nočnega miru, slučaj pija* nosti. prijavljena ie neka stranka radi pre* stopka zglaševalnih predpisov, neki gostil* ničar radi prekoračenja policijske ure in 3 vozniki  radi cestno*policijskega  reda.
•                s
Po težkih meglenih dnevih je nastopi* lo hladneiše vreme. Barometer se je od včeraj začel naglo dvigati in pričakovati je. da ostane dlje časa stanovitno lepo vre* me. Snoči ob 20. je kazal barometer 762.7, termometer -+- 27 st. C. Danes pa je ob 7. zjutraj kazal barometer vremenske hišice v Zvezdi 768, termometer — 2.5 st. C. opoidne barometer 768.5. termometer —1 st. C. Nainižja temperatura je bila včcrtj + 1.6 st. C, najvišja pa +6 st. C.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA   BORZA.
Devize: Berlin 13.555—13.565 (13.55), Bu-dim-pešta 9.94—9.96 (—). Curih 1093—1096 (1094.5). Dunaj 7.9955—«.0255 (8.0105), London 276.75—277.55 (277.15), Newyork 56.68—56.88 (56.78), P^raga 168.1—168.9 (168.5), Trst 299.75 do   301.75   (300.75).
Efekti: C&Uaka 164—0, Uuhl. kreditna 135—135 (135), Kreditni zavod 160—0, Vevče 135—0, TrboveJ>sJta 484—484 (484), Stavbna 56—0, Šešir 125—0, Kr. ind. dr. 330—0, Ruše 260-^280.
Lesoi trs: Tendenca nes<premendetia. Za-kbučeni so bili 3 vagoni tn skti 2 vas. desk, 12, 16 m, 24 mm deb., 11 cm Sffine, 1.78—4.5 m, foo. vas. rrvoja po 660 in 1 vas- desk, smreica. Jelka, od 13—60 mm debelkie, I, II, fco. vas. meja   po   600.
D e ž e 1 n i pridellci: Tendeoca za žito zek) čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Cena pšenici se je dal}e dvisnila fcn tuđi mokt se je  okrepila  za 5  par pri  kg-
ZAGRCBSKA BORZA.
Devize:  London  276.75—^277^5,  New. york 36.6—56.8, Mila-n 299.42—301.42, Curih 1093—1W>6, Amsterdam 22.923—22.983, Berlin   1353.5—1^56.5,     Dunaj     798.55—£01.55, Prgga 168.1—158.9.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: London ?5.31 d., Ncwyork 519.018 d. Pariz 20.405. Milan 27.4475. Ber-Jfa 123.6^ BoograU 9,14, Pn«a 15JB.
Stran 2.
»SLOVENSKI    NAROD» dne 19. januarja  1928.
Stc%     10
Za popolno avtonomijo
Ljubljane
Zahtevajmo za Ljubijano, tretjo prestolico, iste pravice, kakor jih priznavajo Beogradu in Zagrebu.
Kakor poročajo .z Beograda, so v no-tranjem ministrstvu izdelali nov nacrt zakona o občinah kakor tuđi nacrt zakona o samoupravnih me-stih, ki bosta po zatrdit-vah vladnih krogov že v kratkem predložena Narodni skupščini v uzakonitev, tako, da bi se bržfcone že letos na jesen vršJe po vsej državi nove občinske volitve.
Kar nas posebno zanima, je to, da pri-znava zakon o avtonomnih mestih Be-ogra-in Zagrebu posebne privilegije, dočim je tretja pre^tolica Ljubljana zopet za postav-Ijena. Dočim bosta po tem zakonskem nacrtu Beograd in Zagreb izločena iz oblastne uprave in samouprave ter podrejeoa direktno notraajemu ministrstvu kot nadzarstveni oblasti, naj bi Ljubljana kakor vsa druga mesta ostala še nadalje podrejena velike-mu   županu   in   cbla-stni   skupščini.
Ne vidimo prav n-obeneza razk>gay za-kaj ne bi za Ljubijano vefjalo Isto kakor za Beograd In Zagreb? Kakor je Beograd kulturno, gospodarsko in politično središče predvsem srbskega prebivalstva, Zagreb pa hrvatskega. vsled česar jima zaradi njunih važnih kulturnih, gospodarskih hi socijalnih ustanov gotovo prepada neko izjemno sta-lišče, prav tako je tuđi Ljubljana kulturno, gospodarsko in politično sreJišče sloven kesa prebivalstva, kl zasluži iste privilegije kakor Beograd in Zagreb. To bi bilo potrebno ne samo zaradi tega ker ni naša država samo država Srbov in Hrva tov, am-pak tuđi Slovencev, katerih eksponiram položaj na zapadu zasluži še posebne pozornosti.
Ljubljana ni samo kulturno središče Slovencev v naši dTžavi tem več tuđi on:h iz-ven naših mej. ki jim žal naša država posvema vse premalo pozornosti in ki so z nami le v kulturnih stikih, kolikor je pač v danih razmerah mosoče. Čim ugodnejši in samostojnejši bi bil položaj naše tretie pre-stollce Ljubljane, tem bolj gotovo ie, da bi pos+ali tuđi ti stiki popo'nejši Razvoji Ljubljane ni samo v interesu Slovenije same, ampak tuđi ćele države.
Ob priliki smo že naglašali, da zasluži Ljubljana kot središče Slovenije tuđi zaradi tega nekak izjemni položaj, lastno, čim boli neodvisno avtonomro £osj>odarstvo, ker služi s svojim! kulturnim! gospodar$kimi In socijalnimi ustanovaml. za katere nosi pretežno največ bremen, tuđi vSemu ostalemu prebivalstvu Slovenije.
To dejstvo bi bilo treba tdm bolj upo-števati, ker  so dogodki  zadnjega   časa  po-
kazali, da cblastna samouprava ne iK)5veča potrebam Ljubljane toliko skrbi, kakor bi bi'o potrebno čeprav je jasno, da bo morala Ljubljana nositi večino novih oblastnih JavSčin.
Gola resnica je, da bi moralo biti so* delovanje v javnih zadevah med mestnim 'n podeželskim prebivalstvom sporazumno, res pa je tuđi, da je za to razmerje naj* bolje, ako so računi, ki se tičejo mošnje, čisti. Ne gre. da bi Ljubljana nosila večino ifroškov za oblastno samoupravo, od nje pa ničesiT ne dobila, čeprav shižijo njene ustanove rudi p-odeželskemu prebivalstvu. Res je, da živi ta trgovina, obrt in industri* ;a v zelo veliki meri tuđi od svojih pode* Selskih odjemalcev, nič maniša pa ni res* nica, da ie Ljubljfma velik konzument na* ših kmetijskih pridelkov, kakor je izkazala rovoletna statistika. Oboje se izravnava In Čim bolj se bo razvijala Ljubljana, čim bolj se bosta razvijali njena industrija in trgovin*, tem večji konzument kmetijskih pridetkov bo ljubljansko prebivslstvo, tem večje bo postajalo tuđi blagostanje kmet* skega prebivalstva, ker se bo tuđi povečal trg za kmetske pridelke Od revne, obubo* žane Ljubljane more imeti podeželsko pre* bivalstvo samo i>£ubo. od velike, dobro si* tuirane pa le dobiček, zlasti še naibližja okolica.
Iz navedenoga sledi, da tuđi splošni go* spodarskl oziri povore za čim večjo osarriO* svofi+ev Ljubljane.
Tišti, ki želi dobro naši tretji presto* r= ci, naši beli LinhHani. kulturnemu in go* spodarskemu središču vseh Slovencev, bo delal na to, da se ji prizna čim večja av» tonamija, čim manjša možnost ovir njenega razvoja cd strani zunaniih vplivov, ako hoćemo, da bo kos vedno vecjim nalogarn tako napram lastnemu prebivalstvu kakor tuđi   napram   ostali   Sloveniji.
Zato mora biti zahteva vseh merodaj* nih činitetjev, da se naši Ljubljani priznajo vsaj tište pravice kakor Beogr, du in Za* grebu, proti čemur ne govori noben tehten razlog Kar je dabro za BeogTad in Zagreb, more biti  dobr-o   tuđi  za  Ljubljano.
SLS, ki ie zastopana v vladi, ima pred* vsem dolžnost poskrbeti. da se zakonski nacrt o avtonomnih mestih izpremeni v tem smislu, predno bo predložen Narodni skupščini, vsi slovenski poslanci pa dolž* nost, da zašeitijo interese naše tretje pre* stolice, ko priđe v parlamentu novi zakon* ski   nacrt  v   razpravo.
Pisane zgodbe \z naših krajev
Zagoneten zločin ali samomor. — Gimnazijci vlomili  v   cerkev, — Krvava tragedija v Sarajevu. — Od batin v policijskih
zaporib umri.
Včeraj zjutraj je našel mestni de* lavec Stjepan Fijasko na Selski cesti v Zagrebu truplo nekega mladeniča, ki je ležalo iztegnjeno na strmem po? bočju jarka ob cesti. Nekaj metrov oddaljen je ležal mladeničev klobuk in culica, katero je Fijasko pobral in položil k truplu. Poklical je še mimos idoče delavce in seljake. Nekateri so obvestili o strašni najdbi osobje bliž= nje tvornice »Beton«, od koder so ob* vestili tuđi redarstvo. Kmalu je prišla zdravniško * policijska komisija in ugotovila, da ima mladenič prestrelje* na prsa z dvema kroglama iz repetir* ke. Krogli sta izstopili na hrbtu, toda ništa prebili suknie in površnika. Ob robu jarka so našli tri izstreljene na* boje kalibra 7.65. Nekoliko metrov od trupla je ležal polokrogli ženski glavnik, ki je bil ves blaten. To je bil dokaz, da je pri zločinu ali samomoru bila navzoča tuđi neka ženska. To je potrdil tuđi delavec Josip Dudovič. ki stanuje na Selski cesti. Izjavil je, da je predvčerajšniim videl mladeniča, kako se je sprehajal po Selski cesti^ z neko žensko v sivem povrsniku in čr* nimi pristriženimi lasmi. Oba sta se prepirala. Gdč. Ivka Mladinov in Ivan Fuzjan sta izjavila, da sta čula strele iz samokresa okoli 9. uri zvečer. Iz be* ležk in legitimacije ubiteda ie razvid* no, da se piše Tvan Dominkuš, čevljar* ski pomoćnik. 17 let star in rodom iz Šagudovca, občina Gornja Stubica. Pri njem so našli tuđi izrezan članek iz zagrcbške »Borbe«, ki dokazuje, da ie Dominkuš izdal neke svoje tovariše ob priliki preiskave proti njim po za* konu o zaščiti države. Članek ga dol* z\, da je za denar postal a?ent*nrovo* kater zn^rebške policije. V člfmku s^m Dominkuš obžaluje, da je za denar de* nunciral svoje tovariše in javno prosi odpuščanja. Vse kaže, da are za samo* mor ali pa tuđi za umor. Ni izključe* no. da je kak tovariš sklenil, da se osveti, ker je Dominkuš izdal nekatere komuniste. Ali pa si je Dominkuš končal življenje potem, ko so ga tova* riši kot izdajalca tzkliučili iz svoje ordanizacne: Med beležkami so tuđi besede: Zbogom mati, zbogom sestra, vi ostanete, iaz pa grem, že komaj ča# kam . . . Policija išče tajtnsrveno ženo z »bubi* frizuro, ki je spremMala Do* minkuša Za umor govori tuđi dejstvo, da  pri  truplu  nišo  našli  samokresa.
Tz Sinia poročaio, da je bil včeraj izvršen ^rzen vlnm v znano cerkev sinjske Gospe. 7animivo ie, da sta viomila dva mlaH^ gimnazijca. Oba sta sina uglednih rodbin iz Sinja. Vlomilca
sta viomila cerkvena vrata in taberna* kelj. Hotela sta odnesti kelihe. Slučaj* no so v cerkev vstopili frančiškani, ki upravljajo cerkev, in oba vlomUca ujeli in zaprli v cerkveni zvonik. Ob* veščeni so bili orožniki, ki so mlada vlomilca odvedli na orožniško postajo in ju zaslišali. Gimnazijca sta prizna« la, da sta viomila v cerkev z name* nom, da odneseta cerkveno zlato po* sodo in jo potem prodasta. V Sinju je aretacija mladih vlomilcev vzbudila splošno pozornost in razburjenost tem bolj, ker sta oba sina uglednih in pre* možnih sinjskih meščanov.
Pred šestimi meseci se je poveljnik kolodvora v Sarajevu Vaso Stanković spoznal z mesarico Malvino Šmit, ki ima svojo trgovino v blizini kolodvora. Pred dnevi je mesarica šla mimo gostilne Marka Poljakovića V gostilni je sedel Vaso in jo pozval, naj vstopi. Mesarica je živela ločena od svojega moža. V go-stilni sta pila konjak in se nato razšla. Popoldne je prišel Vaso v mesarijo in potožil mesa rici, da ni mogel jesti ter nai mu da kos mesa. da si speče zrezek. Malvina mu je dala 40 dkg mesa, Vaso ji je pa ponudil 10 Din, katerih pa mesarica ni hotela sprejeti. Ti si zame pla-čal konjak, mu ie rekla, jaz bom pa zate meso. Vaso se je močno razburil. Po-grabil je meso in ga trešSl Malvi v glavo, bankovec je pa raztrgal na drob-ne kosce. Malvina je poznala njengov razburljivi značaj. Vzela je meso in ga dsla v gostilni speci ter ga nato ponudila Vašu. Ta je jed zopet odbil. Kaj se je zgodilo med obema potem v mesa-riji, se ni popolnoma pojašnjeno. Malvina trdi, da io je Vaso udaril po glavi in hotel potegniti sabljo. Ona je padla in nato z nožem, ki ga je imela v roki, udarila, sama ne ve kako in zakaj, po Vašu, ki je odšel nato v gostilno in po-vedal, da so ga zabodli, in pa povedal, kdo ga je. Malvina je prišla z nožem y roki v gostilno, da se prepriča, če ga je res zabodla. fz desne strani prsi je curljala kri. Odpeljali so ga v bolnico in operiraJi. Njegovo stanje je težko. Po zasliSanJu so mesarico zaprli.
V policijskem zaporu v Beli ću pri Kruševcu ie umri pred tedni kaznjetiec Stamenko Savić. Ker je umri v zagonetnih okolnostih je notranje ministr-stvo odredilo preiskavo, ki je dognala, da je Savić podlegel poSkodbam, ki jih je dobtl v zaporu. Redarstveni organi *o Savića tako trpinčili. da ie umri. Vse tozadevne akte je ministrstvo oddalo srezkemu poglavarju v Ražanju. Pred
dnevi je na stop i 1 svojo službo novi sreski poglavar Popović, V roke je dobil tuđi spise, tkk>če se Savićeve smrti- Od-redil je takoj aretacijo predstojnika poglavarstva Kazimirovića in stražnilca, ki so kaznjenca trpinCUL Pri orožniS-kem vi§jcm poveljstvu je tuđi dosegel aretacijo orožniškega podporočnika Vjek'oslava Babica in kaplar ja Lazar] a Vulovića. Preiskava je namreč dognala, da sta ta dva najveČ kriva. Aretacije so povzroćile med prebivalstvom veliko razburjenje. Predstojnik Kazimirović je oil takoj upokojen, njegov sokrivec ad-junkt Petrović pa odpuščen iz državne službe. Vsi aretiranci se bodo morali še ^agovarjati pred sodniki zaradi uboja.
Pr os veta
Repertoar Narodnega gledalisča ▼ Ljubljani
'-   •                Drama:
Začetek   ob  30.
Četrtek, 19. jan.: Kandida, premijera. Pre* mijerski abonma.
Petek, 20   jan.:  Divja  raca.  Red C. Sobota.   21     jan ,   ob.   16.:   ŽupanČičeva   pro*
slava za dijake. Priredi svet slušateljev
l'niverze. Izven. Nedelja, 22. jan., ob 15. pop.: Ukroćena tr*
moglavka.     Ljudska  predstava  pri   zni*
žanih   cenah    Izven. Pondeljek,  23.   jan.:   ICandida.   Red"  D. >                       Opera:
Začetek ob pol 20. Četrtek,   19.   jan.:   Trubadur.     Gostuje   ga.
VilfansKunčeva.   Red   B. Petek,  20    jan.:   Zaprto   (generalka). Sobota,  21.  jan :   Zmagovalka  oceana,  pre«
mijera.  opereta   Premnerski   abonma. Nedelja,  22.   ian.,  ob  pol  15   pop.    Faust.
Gostuje  ga.   Zinka  Vilfan*Kunčeva.   Iz*
veri.   Ljudska   predstava     pri     znižanih
cenah. Irven.    Ob pol  10. zvečer   Slav*
nostna akademija v proslavo 501etnice
Otona   Zupančiča.   Izven. Pondeljek,   23.   jan.:   Zaprto.         4
Ljubljanska opera
Gostovanje ge. StatlertStotterjeve v Pucci*
nijevi »Madami Butterfly«. Od leta 1911., ko je morala nemška gledališka družba zaradi narastlih sloven* skih predstav ostaviti poslopje drželnega gledaKšča in se preseliti v novo nemško gledali^če, se v današnji naši operi še ni pelo nem^ki. Pač je lani v operi dva veće* ra gostovala nemška drama, toda v slo* venski operni ali dramski predstavi še ni» koli   nismo  itneli  nemškega gosta  igralca  ali
pevca
Sobotni nastop mlad« operne pevke gc. Staller*Stotterjeve kot madame Butterfley v nemškem jeziku je bil torej prvi in ima nekako zgodovinski značaj. Dogodek je načelne važnosti. Naj mi bo dovoljeno. da izrazim čisto skromno svoje stališče. Mor* da sem za to vsaj nekoli'ko legitiTniran, ker »em s forsiranjem števila slovenskih pred* stav leta 1911. izrinil nekdaj vsemogoćne Nemce iz opernega poslopja in sem kot mandatar Slovenskega gledališkega kon* sorcija koncem leta 1918. prevzel za slo* vensko dramo tuđi novo, takrat še nemško gledališko  poslopjc.
Načelno se mora gojiti na vseh naših predstavah izključno slovenska beseda; zato sraemo le izjemno dovoljevati, da se oglasi z naših dveh odrov neslovenski je* zik. Na tem stališču je stal neizprosno in osorno že pred prevratom prof. A. Funtek, književnik in dolgoletni gledališki kritik, ki je odiklanjal na slovenskih opernih pred* stavah cek> češki jezik in ga ni dovoljeval niti v najhujši repertoarni zadregi. Isto stališce zavzemamo tem lažje dandanes io zato dopuščamo ćelo ru^ci, poljski ali ka* kršenkoli slogan ski jezik v operi in drami izjemoma le debitantom in gostom, nikakor pa ne trajno angaževanhn članom. Zahte« vamo to ne le z nacionalnega stališča, ne* go tuđi zaradi enotnosti pred stav, zaradi harmonije in še posebej zaradi popolne razumljivosti besedila najširSim slojero. Prav to zahteva jo rudi v Zagrebu, kjer sta morala Šimenc in Zikova nemudoma slo« venski operni repertoar preštudirati in peti le v hrvaScmi, dasi kajkavski Zagreb prav dobro   razume  slovenščnno.
Tem strožji smo glede tujih jezikov m stojimo v tem pogledu na stalidču vseh svetovnih, najodličnejših odrov: tuja be« seda se sme oglasiti z odra le izjemoma ob nasropu uglednih umetnikov in umet* nic. Povprečni ali čeki podpovprecoi igral* ci ali pevci tujih jezikov se sami izključu* jejo, ako ne znajo niti kakega sorodnega slo van skega jezika. Zato smo in moramo biti odloćno proti nemškrm, italijanskim in kakršnimkoli gostovanjem tujcev, ki v umetniškem oziru nišo prvovrstni m ki ne bi prinesii ničesar takega, česar ne bi mo» gli dati z domaćinu člani v enaJu ali ćelo še lepši meri.
NemSčina oi danes v Ljubljani več go» sposki in gospodujoč jezik, nego se goji po šolah kot vsak drug tuj jezik; mladina ga zvefirae sploh ne razume, srednje dobe Ijudje jedva še z največjo silo. Zato nam nemSČma v Ljubljani ni že nič manj tuja, kakor fr*nco§čina ali HalijanSčint. Dru* gačne so seveda razmere v Mariboru fn Celju, kjer se še vedno preveč nemškutari m kjer je razmeroma v nacionalitetah se vedno napeto.
Gostovanje gospe $tuller*Stot1erjeve sprejemamo torej le kot iziemo in bi ugo» varjali. ako bi sicer zelo simpatična pevka nas to pila poslej redno v nemSčrni. Želimo si, da se dama, ki je Se prav mlada m to* rej učenja sposobna, nauči 9tercen$činc vsaj toliko, da bo v bodoče lahko peh iz* kljucao slovenski. Želimo si tega tem bolj, ker je gospa S*aIIeT»Stotterj«-va na odru prav prije to a pojava, ma lepo zuna»ijt>$t in dobro igro ter je njen gU? izrazito lir» ski, v srednji legi izdatea :n v vi£inah za* aovoljtv. VokaliziTa vz^edno in jo je razumeti docela. Kot Margareta v frtnco* šCini je vsesplošno ugajala, kot Chochosan v nemičmi pa je tuđi žete mnogo t^plega primanja ter je bila n^grajena s kr&kom cvetja. Kot rojeni DuaaČanki ji morda ne bo tefko prilagodit s^ojo igro in pet je toplejsemu tem^ramrnu ju?«, Djsvylj je prtv lep uspeh ki so ca 8topnieyafe pn» vduJene ovacije r?isn:h naci'-na!n?h reja* kov, ki so pnspeli v večicm Jtcrilu. trko da je bilo gled-iii^e tzredno dob*o zase* deno. Pevka bi biia selo dobrodoti* v na«
/ icm  ansamblu.   <*ko *«   n&uči d^vol;   iloven*
1 scine, ker nintamo &» do\o^ rutini ran ih in
rcpertoarnth nonučtnK takc kvalitete   ^t«
limo pa 9i ^h5a'i go M.frcrvi^cv« , ki jr žc čcato odlično pela Chochosan. in pa tuđi £o. Ribičevo. ^i r,i .»• kon^no z^pet l>o:'a* »C'isili v veiiki r.asJvsni p^.'t'ji.
V nag "ci prlp i.t;n.i ptd«rava ;<• p1 rt
energično to V\ r i.i io takti^k- g. Nclfata splošno   zado^ n<r-\ ti*,    .i     Kr.\nč     je      1 li
prav dober Pinlcerton; manifestacij glitov* ne moći ni ti *-i in  p.ic i zid:ži>*n cm
prav prijetno G Nerallć i? Marih«Ta tc ustrczal, lepo vtik.il»zirj; m >e ne vniljuje. Glasovno ie fc«I - bik. Gt Meavidc\a k< t Suzu-ki je bila jako zadovoljiva, ima rzvrst* no igro in pravilno mtsko. G. Mohorič kot Goro, Pe ko k.;r Yamad..n \r. čekula k« t komisar so Joccia ustrezaH Zbw 'ten* aiiu. slabo oblice i*) r orkesrer sta "ila prav dobra. V cekm animirana predstava.
Ft   G
■■■ ■ ■ ■•                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              •
Za   ŽupmičiČevo  proslavo  v  operi  v
nedeljo 22. t. m. so vstopnice v predpro* daji od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene so dramske. Začetek akademi* je   točno  ob   pol  sedmih   zvečer.
Opozarjamo na premtjero nove hr* vatske operete, delo zagrebškega sklada* telja 2ige Hirskega, koje prva upriToritev sploh bo v sot)oto.    dne   21. t. m. ob pol
osmih zvečer v ljubi i finski o>peri. Opereto je uprizoril Josip Povhe. dirigira pa ravna« telj Polič. Premijera se vrši za premijerski abonma.
Koocertno naznanilo! V februar ju mesecu borno ;meli v Ljubljani sledeče koncerte: V pondeljek, dne 6. februarja na-stopi v imionskl dvora-nf pevs-k: zbor Slcv. učiteljev pod vodstvom Srečka Kumarja. Zbor ie na-stopi' z najveOjim uspehom minulo soboto v Zagrebu. V četrtek, dne 9. februarja bo klavirski koncert pianistke Jad-vige Poženelove v fi'harmonični dvorani, v pondeljek 13. februarja pa koncertira be-ograi^ka ko-ncertna pevka Jelka Stamato-\it ki se ie pravkar povrnila s koncertne turneje na Ceškem. V pornJeljek ZO. fe-Sruarja nastopi prvi<^ v Ljubljani rum-unski pevski zbor i/ Bukarešte »Kantarea-Roma-nea«, ki se vrača s turneje iz Francije na-zaj v Rumuniio.
Go«toranie ^e. Hitr«vi£eve v miribor-skem ^ledalig^«. V krasni VeMijevi operi ^Ples v maskah^. katere premijera bo tnen-da že to soboto. nastopi zopet po daljSem času kot erost na5a bivša Članica, sedai primadona ljubljanske opere ga. Ancica Mitro-vijeva.
Današnja premijera v dramskem gleda-libfu. V premijerskem abonmaou se danes 19 t. m. uprizori cCandida>, misterij lju-bezni od Bernarda Shawa. ? tem duhovitim in globoko poetičnim delom, ki pa je polno Ijubeznivega humor ja, je imel B. Shaw svoj prvi veliki uspeh. Prevod je za naš oder nopravil Frant- Albrecht. Zasedba je slede-ča- Pastor Morell — Levar, Candida, njegova žena — Marija Vera, Burgess, njen oče
—   Lipah,   Aleksander     Mili,     podžupnik   — Gregorin,    Prizerpina    Oarnott,    strojepiska
—   Rakarjeva,  Evgen  Marclibanks,   mlad  pe-snik   —  Jan.   Režira   ga.  Marija  Vera.
Še enkrat obupen položaj železniških upokojencv
Pišejo nam: Kakor smo doznali, naša javnost splob ne verjame vestern, ki jih objavljajo listi glede naših pritožb in pro-šenj. Nekateri mislijo. da je vse to izmišljeno. In res bi človek skoraj ne verjel, da je v kulturni državi kaj takega sploh mo-goče.
Orožniški vpokojenci se dele na veS ka-tegorij. V tretjo kategorijo spadajo oni, ki se bili vpokojeni po letu 1924» torej po zadnjem tozadevnem zakonu. Za vpokojen-ce te kategorije država nima denarja, da bi jim redno izplačevala že itak skromne pokojnine. Orožniški vpokojenci prvih dveh kalegorij so v evidenci pri računovodstvu finančne uprave in dobivajo redno svoje prejemke potom poštne uprave. Oni tretje kategorije so pa v evidenci pri komandi žandarmerije in dobivajo odnosno ne da-bivajo svojih pokojnin potom orožniških postaj dotičnega kraja, kjer vpokojenec stalno biva. Zakaj jih nišo dodelili v evidenen državnega računovodstva, ni znano. Narav-aost kulturni skandal je, da ti reveii za mare lanskega leta še do danes nišo dobili pokojnin. Ko so se nekateri obrnili s proš-njami glede izpla£ila pokojnin na merodajno mesto, so dobile orožniške postaje od komande naredbo z naročilom, naj jo vsak vpokojenec prežita in z lastnoročnim pod-pisom potrdi. Ta famozna naredba se je glasila, da bo v bodoče vsak vpokojenec klicao na odgovornost, če bi se drznil prositi, naj mu izpla£ajo zakonito zajamčeno pokojnino. Kaj takega je mogoee menda samo pri nas. Vsak hlapec lahko toii gospodar ja, če mr jrt izplača zasluika, samr orožniški vpokojenci morajo mol£ati in mip no   prena&ati   nečuvene  krivice.
Kaj bo s temi nesrecnezi zdaj, ko jim preti nevamost, da ne dobe pokojnin za tri niesece? Vse prošnje in pritoibe obupanib dnizinskih očetov so ostale brez uspeha. Bedni orožniški vpokojenci se čudijo, kam je izginil za njihove pokojnine namenjen denar. Pa ga vendar nišo porabili za dnevnice in potne stroške raznim gospodom, ki so prva leta po prevratu neprestano pregle-dovali naše vzorne orožniške postaje tako, da so bili orožniki fe vsi zbegani. Po vrati so pregledovali orožniške postaje komandant polka, njegov namestnik, posebni oroi-niški inspektor, za njimi pa še komadant bataljona, komandir čete in vodnik. Kdo ve, čemu so bil©  potrebne  te  številne   revizije.
Zadnji dve leti pregledovanja nišo več tako pogosta, menda zato ne, ker so blagajne prazne. Vlada štedi, dokler je blagajna polna, ko je pa prazna, začne Stediti pri najbednejših, katerim odteguje krvavo zaslužene pokojnine. Državna uprava postopa z orožniškimi vpokojenci tako, kakor da ima opraviti z nebogljeno deco, ki jo puste roditelji brez obeda ali vecerje, Če je ne poslušna. Mera potrpljenja je polna. Mero-djtjni krogi naj orožniškim rpokojencen) vsaj pojasnijo, zakaj jim zaostalih pokojnin nišo   izpUčali
ktietezmea
KOLEDAR.
Danes; Četrtek, 19. januarja 1928; ka-toličani- Kanut; pravoslavni: 6. januar ja, Boicoj a v ljenje.
Jutri: Petek. 2u. ianuarja 1928; katalića-nl Fabij in Sebastijan: Dravu slavni: 7. ii-nuarja, Jovan Krst.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama:  »Candrda«. Opera:   »Trubadur«. Kino Matica: »Modemi kombine«. Klao Dvor:  »Vcsdi  zakonski  mož. Predavanja: Ob 30. v društvu Ja<Jran: itr. Stane   Rape   »Razvoj  letalstvac.   V   društvu K<!inost: g. Čeh:  »Eno leto v italijanski ar-madi<.
DE2URNE LEKARNE. Danes: SuSniJc, Marijin  rrs; Kuralt, Go-sposvetska c
Jutri: Ramor, Meklo&'Ceva c: Trnko-czy, Mesuii trg.
Demisija od spodaj
Trdna vlada je naši troimeni do* movini jako potrebna in zato bi kaza* Io to, ki jo imamo zdaj, od vseh strani pod pirati. Kajti tako trdne še nismo imeli, resnično ne, niti v onih časih, ko je sestavljal vlade pokojni Baja. One druge so dernisijonirale od zgoraj, to se pravi tako, da je najprej odsto* pila glava, za njo pa še udje, kajti udje brez glave ne morejo plodonosno delati, osobito v naši državi ne. Ta, ki jo imamo zdaj, pa demisijonira od udov proti glavi in bo jako zanimivo, ko ostane glava brez udov. Brez demi-sij, vladnih križ in kombinacij je pri nas sploh dolgČas. in Če jih že ni, je treba vsaj ugibati in napovedovati. da bodo. Dva ministra sta že odnadla, tretji se za silo še drži, toda tuđi nje: mu ni pomoći, kajti je sam predlagat, naf ga z avtomobilom in šoferjem vred Črtajo, ker nema budžeta. S Šoferjem da sta že izenaČila. kar se je dato iz* enačiti, zdaj pa lahko gresta na lov. Drugemu nišo dati portfelja in je bil užalfen, da imajo vsi njegovi kolegi nove. polne portfelje, samo nn da je osfal brez njega. Zato je odšel v za; služeni pokoj in bo takisto hodil na lov. Tretji se je nekaj sprf z davki in tuđi  uoče več  nositi portfelja.
Tako je demisija od spodaj odnesla kar tri ministre in jih je resnično ško= da. Vlada je sicer tuđi brez njih trdna in ostane taka, pa magari da odidejo vsi ministri na lov. Vsa čast taki vladi, ki bo delala za blagor mile domovine in njenega naroda tuđi brez mini-strov. Saj imamo vrle načelnike in še* fe, pa naj oni krmarijo državno barko. Zavoziti je itak ne morejo, kajti je že davno zavožena.
Novice iz Splita
Split,  17.  jan.   192S.
Krasno vreme. Tukaj vlada že ves teden izredno lepo, toplo, pravo pomla« dansko vreme. Naš lepi Marjan in nje^a orni borovi gaji so oživeli. Tu pa tam vi* di£ že tujce, ki posedajo po klopeh na obali pod palmamL Pomlad prihaja in z njo prvi del letovičarske sezije. Pretekli te* den je prišlo 286 tujcev, med temi 16 iz Češkoslovaške. 32 Iz Avstrije, 6 iz Madžar* ske, 22 iz Nemčije, 2 iz Italije, ostali pa iz naše   države.
Prodana tvornica cementa. Pod piša* na je danes pogodba <j prodaji tvornice cementa Gilardi in Petiza. Tovarniško podjetje je s tem prišlo v domaće roke. Obrat nameravajo preseliti, poslopja po« polnoma podreti, prostor pa uporabiti za stavbišča. iMesto je s tem zelo pridobilo na prostoru ob morju. Prodaja in kupčija tega kompleksa se je vlekla že več let in je sedaj ugodno rešena v splošno za do* voljstvo.
Smrtna nesrečA Na progi Split — Soline je smrtno povozil avtobus 4 leta starega dečka, ki je bil takoj mrtev. NTe* sreče j« kriv otrok sam, ki je planil iz hiše čez cesto in priletel direktno pod mi* movozeci avtobus. Ogromni avto je teles* ce dobesedno pomandral in zdrobil loba* njo tako, da so možgani obviseli po bliz* njih zidovih.
Strašna smrt v voćnjaku. V vas! Sratoku pri Labinu je skočila mlada žena Ika Hrka, ki je ležala v otroški postelji, vsled vročice in zmedenosti v vodnjak pred hišo. Prestrašeni sosedje so jo hoteli resiti in jo vlekli z velikim kavljem iz glo* bine. Zelezni kavelj ji je predrl usta in v tem stanju 90 jo potegnili bedaki napol mrtvo iz voćnjaka. Nesretnica je kmalu nato   izdihnila.
Pol mllijona dinarjev, prvi obrok podpore za pasivne kraje Dalmacije, je včeraj razdelil oblastni odbor v Splitu ob* činam, ki jim je bila podpora določena. Drugi obrok v znesku 600 tisoč Din se razdeli prihod-nji teden. Po mne-nju izve* dencev in poznavalcev obubožane Dalma* čije so te vsote kaplja v morje.
Soort
—   Službeno  iz  LHP.    Jutri  20. fm.  se vrši ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emoria  se'^a   irprav.  odbora.  — Tafnica.
—   Prifetek  prvenstvene*«  tekmoranja  ▼ Mariboru.    Prvenstvene    tekme se prisno v okrožju   MOLNP   12.   februarja   in   sicer   na-stopijo:   12.  II.   Pruj — Železničarji  v  Mariboru,   Rapid—Svoboda.   19    II.   loboda—Ptuj v Ptnju, Maribor—fceleiničar. 26   II.  fcel^t-nifar—Svoboda,   Rapi<i—Ptuj   v   Ptuju      Na-slednji  nedelji  odpadete za  pokal na   tekmo-vsnja:     4.   III.   Maribor—Svoboda.     Rapid — 2elezni£ar.  11   III. Finale med zmafirovalce« ma.   Nato   se   vrste   »opet   prvenstvene:   18. III.   Maribor—Ptuj  v   Ptuju,  Zelezničar—Rapid.  25   III.  Maribor—Svoboda.   1.   IV.   Maribor—Rapid.   15.   III    Finale   Maribor—Celje  (pokal). 22- III. Semifinale ra  prvenstvo Maribor—Celje
—    Finalno  tekmo  med   mariborskim   in ljubljanskim  zmagovalcem  bo sodil  zagreb-iki »odnik.
Stev.   iO,
•SLOVENSKI   NAR OD» dne 19. jamiarja 1928.
Strm 3.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanje. Z redom Karagjorgjevc zvezde IV   stopnje    je  odlikovan    pehotni rr.ajor  Branko Pogačnik.
—  Zaključek  L polletja na osnovnih šo-
lab. Ministrstvo prosvete odreia z odlokom 0 N. br. 3366, da se na vseh osnovnih šolah zaključi letos prvo polletie dne 31. januar ja opoldne, drugo polletje pa se zač-ne 6.  iebruarja zjutrai.
—  Spremembe v naši voiskl. Imenovana sta za vojnega atašeia v Rimu generalštatb-ni brigadni general Milutin Nedić, za vojne-ga atašeja  v Varšavi generalŠtabm polkov-nik  Aleksander   Stojanovič;  vpokojena  sta administrativna    kapitana   I.    klase    Josip Altman in Franc Pintar.
—  Izpremembe v Hnančnetn mlnistrstvu. Za šefa  odseka  pri generalni  direkciji  ka-tastrov  je  imenovan    Franjo  Omerza.    Fina nčno  ministrstvo  namerava  ukiniti odde-lek   za   samoupravne   proračune   pri   generalni  direkciji davkov.  V  bodoče  bodo  samoupravne   proračune    potrjevali    ablastni odbori In veliki župani po navodilih finanč-nega ministra, ki si pridrži pravico zadnje instance.
—  Iz državne shižbe. Premeščeni so: Iz Soštania - Topolščica v Maribor — glavni kolodvor   postajenačelnik    Ivan  Župan,    iz Trbovelj    v Celje šef sestavlianja    in pre-lmkanja vlakov Franjo Pekoli, iz Bučečovc v  Šrrtarje     —    Sap  postajenačelnik  Vinko Jug.  V višjo  skupino je  pomakn]en  kemik glavne  carinarnice  v  Ljubljani  ing.  Marko Kranjec.
—  Angleški zdravniki v Jugoslaviji Začetkom   maja   prispe   v   Jugoslavijo   30   do 40   angleških   zdravnikov,   ki   ostanejo   delj časa  pri  nas, da si  ogledajo zapadne kraje nćše države, zlasti Dalmacijo in Crno gero.
—  Proslava SOIetnJce Otona 2upančiča. Akcijski cdbor za praznovanje Zupančičeve pctdesetletnice   je  razposlal   zunanjim    gostom   in  domaćim  predstavnikom,   oziroma predstavnicam   javnosti  vabila.  Ako  bi   ga kdo ne dobil, nai oprosti, ker namenoma se to   ni   zgodilo;   zakaj   akcijski   odbor   vabi vse in vsakogar izmed  našega intelektual-srva, meščanstva,  kmetijstva  in  delavstva, kdor se hoče udeležiti nedel'ske akademije v operi ob pol 19. uri in komerza v »Unionu«, h kateremu ie vstop brezplačen, ob 21. uri zveče-r. Pričakujemo obilne udeležbe.
—  Uredba o prostituciji. Po odredbi no-vega fnančnega zakona je minister narod-nega  zdravja  pooblaščen  urediti   s  posebno uredbo vprašanie  za vso  državo. Minister je že imenoval posebno komisijo, ki bo to  uredbo  sestavila.
—   Obvezno zavarovanje delavcev. Posebna  komisija  ministrstva    za    socijalno politiko je  sestavila osnutek  zakona  o ob-veznem  zavarovaniu  neoženjenih  delavcev in privatnih nameščencev do 35  leta. Osnutek priđe v kratkem pred    Narodno skup-ščino.
—   Za  prvo  porotno   zasedanje v letoš-njem letu so imenovani: Pri dež. sodišču v Ljubljani    za predsednika predsednik    dež. sodišča  Franc Rekar,  za  namestnike  pod-predsednik  dež.  sodišča  Peter  Keršič, viš. dež. sodni svetniki Anton Mladić, dr. Adolf Kaiser,   Jakob Antloga in Mihael   Vehovar ter dež. sodni svetniki Josip Janša, dr. Aloj-zij Gradnik in dr. Milko Gaber. Pri okrož-nem  sodišču v Celju za  predsednika  dvor. svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, za namestnike viš. dež. sodna svetnika    dr.  Friderik Bračič    in  dr.  Ivan Piemschak   ter  dež.  sad.   svetnik  Valentin Levičnik   Pri  okrožnem  sodišču  v  Mariboru  za predsednika    predsednik    okrožnega sodišiča dr. Fraoi Žiher, za namestnike pod-predsednik okrož. sodišča dr. Fran Pichler, viš   dež.   sodni  svetniki  Josip  Sterger,  dr. Franc  Peitler,  Fran  Posega  in   Janko  Gu-zelj ter dež. sodna svetnika Oskar Dev in Franc Vidovič. Pri okrožnem sodišču v No-vem    mestu    za predsednika    predsednik okrožnega sodišča dr. Jurij Polenšek, za namestnike  dež.  sodni   svetniki  Anton  Kuder dr   Josip Fischinger in  Jakob Luzner.
—   Natečaj] za poročnike in administrativne podporočnike sodne stroke. Vojno ministrstvo  sprejme   za vojsko  in  mornarico iz civilnega prebivalstva  10 kandidatov za aktivne sodne poročnike in 5 za administrativne  sodne  stroke. Prijave  se  sprejemajo do štetega    31 trn. Pogoii    so razvidni   iz Službenih Novm z dne 12. trn. št. 9.
—  Razpisane službe. Pri oblastnem odboru   mariborske  oblasti  so  razpdsane  na-stopne  službe;   enega  upravnega   jurista,  4 pisar niskih   u-radnikov,  3  računskih   uradni-kov,  2 gradbenih   mženjerjev,   1   arhitekta, 6  poduradnlkov,  3  strojepisnih  moči   in  2 slug.   Prošnje  je   treba   vložiti   naikasneje do 10. februaria.                         .              , w<
—   Natećaj za Inženjerja.    Vojno  mMi-strstvo je razpisalo natečaj za dva v avi-jatiki specijalizirana inženjerja odnosno dva strojna inženjerja, enega v artiljerijski odnosno  strojni  stroki  specijaliziranega  inže-njerja,     enega     inženjerja     pirotehnika     in enega  inženjerja za radiotele grafijo.      -:- ?
—   Nalezljive boleznl \ Ifubltanski oblasti     V ljubljanski  oblasti    je  bilo od  1. do 10   tm.  16 slučajev tifuzmh bolezni, 89 škr-tatinke, 20 ošpic 11 davice, 6 Šena in 1 kr-čevite  odrevenelosti.
— 2ivalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 2. do 8. tm. je bilo v ljubljanski oblasti 15 slučaiev svinjske kuge, 1 pasje stekline in 3 mehurčastega izpuSčaja "pri goveđi.
—     Iz »Uradnega Usta«.    »Uradni liste št   6.  z  crne   18.  tm.  objavlja  navodila  za zbiranje     statističnih    podatkov  o  gibatiju zunanje trgovine.
—   Stroge  odredbe glede  prepovedanib publikacij.  Na   zahtevo   notratijega   ministrstva je poštno    minfstrsrvo opozorilo    vse podreiene  organe,  da moraio  strogo paziti na inozemske liste, knjige hi revije ter vse prepovedane publikacije uniziti, sfeer bodo morali nositi odgovornost za  malomarnost. V  teZHh  primerih  bodo  tafri  poštni organi ob to ženi po zakonu o zaSčitl države.
—  Ivo Sever: Oton ŽupanČid. Kot prvi zvezek   novoustanovljene,   4   krat   na   leto izhajajoče  knjižnice  »Naša  Gruda<,    ki  bo prinašala izviraa leposlovna in kritična de-la. je pravkar i^šla knjiga Ivo Sever: Oton 2upančiČ s sledečo   vsebino:   2upanči£ v ptsmi, tragediji in življenju. — O netragič-nesti 2uipančičevih junakov.    —    Veronika Deseniška;  tragedija  ali komedija?  — Kritika Župančičevih izjav o Veroniki Deseni-ški   — 2apančič in  »bodočnost«. — O slovenski kritiki   — Zupančič na razpotju. — m Novi  vidiki.  —  Prireditev   Veronike  Dese-niške.    —    O eklekticizmu.    —    Zupančič eklektik.    —    Abonnement (Din 50 za dve številki) naj se pošilia    na naslov:    »Naša Gruda«, Zagreb,  Bakačeva 3,  ki razpošilia knjigo  počevši  s  četrtkom.
—   Obtožba dr. Sime  Markoviča.  Afera znanega komunističnega agitatorja dr. Sime Markoviča in njegovih  tovaiišev ie končana. Oddelek splošne policije v Beogradu je sestavil  obtožnico. Vsi udeleženci te afere so obloženi po zakonu o zaščiti države in so bili danes izročeni sodišču. Poleg Sime Markoviča    je    obloženih     19 komunistov, med nlimi tuđi dva  novinara in sicer Oton Kerševani in dr. Slavko Schlesinger.    Dokazni materijal je zelo obsežen. V njem so zbrani  proglasi,  brošure,  letaki.   resolucije, koTespondenca  itd.  Vsi  obtoženi  so pripadali   Savezu   komunističke   omladine   Jugoslavije  in  komunistični stranki.
— Podpornemu društvu slepib Ljubljana so darovali za božič: po Din 5 Šober Jo-žef Bohinska Bistrica, Lapajne Ana Ljubljana, Gruden Josip Šmartno, Iv. Mlinarič Scvnica, Jakob Mihclič Sodražica, Drobnik Ivo Grahovo, Pečnik Anton Prevalje, Novak Peter Dobrava, Kikelj Josip Bohinjska Bistrica. — Po Din 105, Gospodinjski tečaj St. Vid pri Štični. Po Din 165 JeTala Fran Sevnica na nabiralno polo. po Din 500 Električna zadruga Sp. šiška. Po Din 100 Za-laznik Aleš Ljubl'ana, Vodnik Alojz Ljubljana, Grosek Ivan A. Trebnje, Gorše Ivana Ljubliana, Tvan N. Adamič Ljubljana, dr. Pipenbacher Josip Ljubljana, Občina Vič, Keršič • Anton Ljubljana, Vrankar Pavel Ljubljana, Občina Sv. Trojica, Kuralt Fran lekarnar Ljubi ana. Po Din 25. L. Kostevc Ljubljana. Po Din 40 Kette Kamnik. Neimenovana. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala.
Iz Ljubljane
—lj Novi župan dr. Puc je 97. ljubljanski župan in prvi, ki je bil rojen v Ljubljani.
—lj Blagosiovljenje vode v vojvode Mišića vojašnid. Danes na praznik bogojav-ljenja (sv. tren kraljev) se je vršilo v vojvode Mišića vojašnici svečano blagosiovljenje vode po obredih pravoslavne cerkve. Ob 10 se je pričela v kapelici slovesna služba božja, kateri so prisostvovali pred-stavniki civilnih in vojaških oblasti, med drugimi veliki župan 2. dr Vodopivec, divizijski general Kalafatović, po opravkih zadržanega župana je zastopal podžupan g. Turk, pol direktor dr. Gustin in drugi odlični predstavniki. Na dvor'šču sta stali z godbo dravske divizije četa 40. triglavske-ga pešpo'ka in baterija artiierije. Sredi dvo-rišča vojašnice je bil postavljen čeber vode in napravljen oltar obstoječ iz treh ledenih križev, ki r*h ie postavila pivovarna »Uni-on« Po o-pravljenem cerkvenem obredu v kapelici se je formirala procesija s križem in banderi, ki je odšla na sredino dvorišča. na kar je prota Janković blagoslovil vodo Obred je trajal poldmgo uro
—lj Mesečni živinski seiem. Radi slabe-ga vremena in slabih čest je bil včerajšnji mesečni sejem v Ljubljani slab iti manj ži-vahen. Živahnejša je bila Ie kupčija s konji Zanimivo je, da so se prvovrstnim volom znižale ceme za 50 par pri kg žive teže. Na sejem je bilo primanih 126 konj, 51 volov, 36 krav, 15 telet in 10 prašičkov za rejo. Prodanih ie bilo: 19 konj. 28 volov, 25 krav. 10 telet m 8 prašičkov. Cene so bile v sploš-nem neizpremenjene v primeri s prej&njim sejmom Bile so sledeče: voli I 8 Din, II. 7 Din, III. 6.50 Din, debele krave 5—6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta J0—11 Din kg žive teže, prašički za rejo po starosti in kpkovosti cd 200 do 300 Din. Konji Po kakovosti in starosti. Prihodnji živinski sejem ie 1. februarja pred svečnico.
—lj Lastnlki orožnih llstov. Policijska direkcija je letos dosegla rekord v izdaja-nju orožnih listov. PreiŠnja leta je orožne liste potrjeval veliki župan, letos so stvar praktičneje uredili in izdaja orožne liste policijska direkcija. Do 15. t. m. je bik> pri direkciji vloženih nad 700 orožnih listov. Vsi oni, ki so zaprosili do 15. t m. za po-da'lišanje orožnega lista, istega lahko vsak dan med uradnimi uTami dvignejo proti predložitvi  začasinega  potrdila.
—lj Rezervni častnikl in jahalni tečaj. Kakor znano, je vojno ministrstvo dovolilo, da se smejo rezervni častniki vežbati v jahanju povsod, kje>r so voiaški konji na raz-polago. Ljubljanski pododbor udruženja rezervnih častnikov ie takoi posredoval pri vojaških oblastih, da se omogoči članom jahalni tečaj Vojaške oblasti so tej prošn'i rade volje ustreffle 'm rezervni častniki zdaj vsak teden feri irre prav pridno jahajo, pa tuđi padajo, Icer so mnogi prvič v življenju zlezli na konja. Posebna zasluga za dobro organiziran jahalni tečaj rezervnih častnikov gre divizijonar'u generalu K a -lafatoviću in poveljniku 16. ar. pot. pol-kovniku Č. Jovanoviću.
—lj Kaj pa to? Koncem januar ja se vrše v Cortini d, Ampezzo dijaške zimske j>ri-redirve. J. Z S. S. Ie na zadntf seji svojim članom soglasno prepovedal uddežiti se teh prireditev tn *o iz naslednjih vzrokov: I^ri" roditelj je dijaSka fašistovska orsatiizacija pod   protektoratom   Mussohnija,   prired+tcv
ni strogo sportnega značaja in jo tuđi vse nemško dijaštvo ocjkotira. Znane so šikane, ka ter im so bili podvržezu naši sportai-ki ob priliki lanskih prireditev, pozabljen tuđi še ni izzivalni govor poslanca Ferretija v prisotjiosti sportaikov ćele srednje Evrcpe in v navzočfiosti samega ministra Bolba. Čujemo, da se po Ljubljani zbira prispev-ke za udeležbo našega dijaštva na tej pri-re4itvi. Opozariamo javnost, da J. Z. 5. 5. nima s to akcijo nič skupnega.
—lj Akademska proslava Župančičeve SOletnice. Akademska omladina proslavi 50-lemico pesnika 2uuan5iča v soboto 2L janu-arja. Svet slušateljev ljubljanske univerze piir&di v operi ob 16. slavnostno predstavo. Na sporedu so deklamacije, recitacije, pevske točke in govori.
—U Izrednl občni zbor Prvega društva hitnih posestaikov v Ljubljani, se mesto v petek, <kie 20. t. m. vrši v ponedeljek, dne 23 t. m. točno ob 6. uri zvečer. TLa. prvotno deločeni dan ni bilo mogoče dobiti na raz-polago dvorane. Zaradi važnosti zadev, ki se bodo obravnavale, se ponovno prosijo vsi posesrniki in posestnice, da se zborova-nia sigurno udeleže. — Odbor.
Deset povesti za našo klavtrsko mladino skladatelja Vasilija Mirka nai najde pot do mladinskih klavirjev in srca pa tuđi razumevanje pri odraslih in starših. Izdaja se za ceno 20 Din naroča na naslov pevske-:4a drušna Ljubljanski Zvon, dobi se pa tuđi  v vseh kniigarnah-
. — lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ima v četrtek, dne 19. januarja ob 20. vsjo in sestanek. Važno za vse! — Odbor.
—lj Med. univ. dr. Ludvik Zalar ima novo telefonsko štev. 3003. Glej oglas!
—lj Poročni prstani pri F. Čuden. Pre-Šernova ulica 1.                                       12-T
—lj Velika revija moderne plesne umet-nosti se vrši v nedeljo dne 22. t m. v veliki dvorani »Ka zine« pri »Nedeljskih popol-danskih družabnlh plesnih vaiah. Natančnei-ši  spored bo še objavljen.                       61n
—lj Obrtniki! ObrtniŠko društvo v Ljubljani priredi danes zvečer ob 7. uri v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Bethovnova ulica 10. pritHčje desno predavanje o davklh, vabimo obrtnike, da se ga v čfmvečjem števihi udeleže!
—lj V počaščenje spomina pok. Jauka Polca, sina g. univ. prof. Janka Polca, so zbrali profesorji ljubljanske pravne fakultete 600 Din za podporo revnim sušateljem ljubi'anske   univerze.
—lj Prlhitite in ne zamudite planinskoga kirfatovanja dne i. februaria t. 1. v veliki dvorani hotela U»ion, kjer ne bo manjkalo ne rdečega lecta ne kranjskih klobas, ne rujnega vinca Prklite vsi, da nazdravimo manomu naših rajskih planin. Pridite, da spoznamo in da oživimo stara znanstva, da posvečamo in ojačimo krog planinskih src.                                              ,                     60-<n
Iz Cs!ja
—   c   Proračunska   seja  Celjske^a   ob-činskega sveta se vrši v petefc 30. t. m. db pol 4. uri pop-oldne.
—   c Umrla ie 18. t. m. v celjski javni bolnici gospa Ivana Zerovnik, pesestnica in gostikiiča-rka na  Framkolovem  v 41.  letu starosti. Pogreb se vrši v petek ob 9. uri na Frankolovem. Bodi ji obranjen blag sporni«, preostalim naše sožalje!
—  c Umetniška razstava Slavka Tomer-Ilna  v   »Celjskem  domu«.  Zagrebški   slikar Slavko  Tomerlin   priredi   od  četrka   19.   do 23. t. m. v Celjskem donru razstavo svojih slik. Otvorjena je razstava vsak dan od 9. do 12. in 14. do 18. ure.
—  c Ljudsko vseučillšče v Celju. — V
pondeljek 16 t. m. je privabilo predavanje skladatelja dr. A. Schwaba mnogo paskišal-cev, zlasti ljubiteljev petja in godbe. Q. predavatelj nam je orisal življenje in de-lovanje skladatelja dr. Benjamina Ipavca, zdravsnika v Grazu. To je bil prvi slovenski komponist, ki je pisal že v stalnih glasbe-nih oblikah Od niega imamo prvo slovensko opero »Teharski piemiči«. Kar je Pre-šeren kot slovenski pesnik, to ie Beni a min Ipavic kot slovenski skladatelj. Z velikim zanimanjem smo sledili živahnerrru predavanju. Združeni celjski pevski zbori so zapeli pod spretnim vodstvom g. Šegula B. B. Ipavčevo »Bodi zdrava domovina...« — Predsednik Lj vseučilišča g. vi. sv. E. Li-lek se ie prav prisrčno zahvalil g. doktorju za tako izborno predavanje. V imenu vseh navzočih je čestital g. doktorju k njegovi šestdesetletnici, ki io obhaja še tako Čil in zdrav Izrazil je željo, da bi njegova skladateljska žila ki je nas Slovence že cbo-gatela s tol&imi izbomimi skladbami, Še ne utihnila. — Prihodnje predavanje bo v pondeljek 23. t. m Celjska rojakinja, ki je 8 let potovala po tropičnih kraj ih Azije in po Avstraliji, nam bo govorila o svojih do-življajih. Pre-davanie se bo vršilo v nemš-kem iezilru.
—  c 60- letnico je obhajai te dni celjski srezki satiitetni  referent in  zdravnik  g. dr. Anton  Schwab.   Gos.pod  jubilant  ie  znan skladatelj, ki si ie na kulturnem in zdrav-tiiškem  polju   stekel   velike   zasltige.   Med celjskim pretolvatetvom uživa splošno spoš-tovanje in priljubienost. Bil je rudi vedno iskren  narodnjak.   Iz  srca  mu  želimo  tuđi mi: »Se na mnoga leta!«
VRHMtt -SICJt MOGA
vict i /iccm:
MJt(
ker so oajboHii In iMJceneišt
Henry Ford in njegova karijera
Od sina siromašnega iarmerja do mnHinuHjcMiarja. — Fordovi pri|atelji so vplačaU kot delničarji po 500 dolarjcv, ki so na-rastli v 12. lelih na 25,000.000.
Če bi mi bil kdo pred 30 leti ponudil za vse moje izglede na milijonske do-hodke 500 dolarjev sigurnih letnih do-hodkov, bi bil ponudbo z veseljem spre-jel, — je iziavil znani avtomobilski kralj Henry Ford nekemu novinarju. Zdaj je Ford tako bogat, da lahko nudi vsakc-mu prebivalcu mesta Bedford, ki šteje nad 200.000 prebivalcev, letno najmanj 500 dolarjev, pa bi mu še vendar ostalo nelcaj milijonov za lastno zabavo. Tako visoko se je povzpe! mož, ki je bil pred 30 leti za ameriške razmere še siromak.
flenry Ford je bil rojen v Juliju I. 1863. v Dearbonu v državi Michigan. Njegov oče je bil siromašen farmar in kot tak je moral noc in dan d«lati, da je preživljal svojo rodbino. I^odoči mul-timiljonar je moral že kot 9-letni de-ček pomagati svojemu očetu na polju. Za učenje je imel malo časa in že kot 12-letni deček se je moral posloviti od knjig, da prime za plug in motiko. To-da kmetijstvo ga ni zanimalo. Vsako prosto uro je preživel v kolibi, ki si jo je sam postavil in kjer je imei razne aparate, s pomočjo katerih je napravil več izumov.
Kot 16-letni deček se je poslovil od roditeljev in odšel v Detroit, kjer dobil službo v neki tovarni. Slutil ie, da mu je namenila usoda karijero na polju strojne industrije. V tovarni je ostal sedem let. Moral je ves dan naporno delati, vendar je pa našel vedno toliko časa, da je zahajal k prijatelju — urar-ju, k*i mu je rade volje razkazoval me-hanizem žepnih in stenskih ur. Kmalu se je Ford spozna! na ure bolj kakor urar. V tem času mu je oče obljubil polovice farme, Če se vrne domov. Henry je to ponudbo sprejel. Tako ga vidimo zopet v Dearbornu, kjer je pomagal oče tu delati, v prostem času je pa konstru-iral razne aparate. Da ga ni klicala pod očetovo streho zemlja, se je kmalu pokazalo. V Dearbornu je bil še drugi magnet in sicer lepa deklica Klara Bry-and, v katero je bil Henry zaljubljen še k'ot deček. Pol leta po povratku na farmo se je s Klaro poročil. Srečen zakon mu je dal novo pobudio za delo in malo je mož, ki bi tako navdušeno de-lali za ljubljeno ženo, kakor je delal Ford. Kmalu je izumil stroj za obdelo-va<nje polja, s katerim je zaslužil precej denarja. S tem denarjem si je zgradil dom in bil je na višku sreče, ko se mu je nekega dine rodil sin.
Kljub srecnemu rodbinskemu življenju ga je pa neprestano viekJo v šimi svet, kMer se da zaslužiti mnogo denarja, če je človek podjeten in marljiv. In znova se je poslovil od rodbine in farme ter odpotoval v Detroit, kjer je dobil službo v Edisonovi elektrarnl. Zaslužil je 9 dolarjev na tedten. Na polju elektrotehnike se je tako odlikovah da je postal kmalu ravnatelj in kot tak je zaslužil na teden 350 dolarjev. Ves prosti čas je prebil v svoji skromni de-lavnici, kier je konstruiral prvi avto-mobil. Bil je trdno prepričan, da ima to prometno sredstvo sijajno bod očno st. Njegov prvi avtomobil je bil sevecta zelo pomanjkljiv, vendar je pa vozil s hi-trostjo 25 mili na uro, to je bilo za ta-kratne čaše najhitrejše prometno sredstvo. Ljudje so se mlađemu Fordu sme-iali, ko so ga videli v tem pri mitivnem avtomobihi. Toda Ford se za to ni zme-nil, ker je dobro vedel, da se srne je najbolje oni, ki se srneje zadnji.
Za svoj izum je pa potreboval miK>go denarja, ki ga mu je primanjkovalo. Slednjič je pregovoril svoje znance, da so investirali nekaj kapitala v njegovo podjetje. Ustanovila se je mala družba, ki pa ni imela uspeha in se je kmalu razšla. Toda podjetni Ford se ni dal ustrašiti. Začcl je konstruirati nov avtomobil in po enoJetnem napornem de-lu sra je srečno dovršil. Znova je pregovoril prijatelje, ki so riskirali svoje skromne prihranke za njegov izum. Ustanovila se je nova družba, ki je dosegla takoj spočetka tale uspeh, kakrš-nega niti Ford ni pričakoval. Vsak For-dov prijatelj je vložil v podjetje 500 dolarjev. ki so r>a narastli v 12 letih na 25milijonov. Pri vsakem dolarju so torej zaslužili Fordovi prijatelji v 12 letih 50.000.
Ta delniška družba, ki je zaceLa obratovati s tako skromnim! sredstvi, zaposluje zdaj 75.000 delavcev in iz-deluje letno 1 milijon avtomobilov. Ford je star 65 let, kljub temu pa dela z večjo \nemo, kakor pred 30 leti. Delo je bilo vedno največja radost njego-vega življenja. Nikoli ni hrepenel po bogastvu, ki mu je padlo v roke kakor mana z neba. Toda milijom mu nišo prinesli toliko sreče, kakor rodbinsko življenje. Svoje sijajno karijero pripisuje edino delu, ki je bdio in ostane njegovo  življensko  geslo.
Zaroka Morganove hčerke
Iz Monte Carla odnosno Monaka, druge najmanjše republike na svetu, prihaja zanimiva vest. Hčerka slovite* ga ameriškega milijonarja in kralja jeklenega trusta Pierponta Morgana, ki je znan po svojih finančnih trans* akcijah, se je zaročila z vladajočim princem  Monaka.
Zaroka je vzbudila precejšnjo sen* zacijo, kajti ženin je star že 58 let, a nevesta je še zelo mlada. Zaroka se različno komentira. Nekateri menijo, da gre za spretno špekulacijo starega Morgana, ki hoče na ta način Monte Carlo še bolj popularizirati in zvabiti tja v posete američke milijonarje. Mož upa, da bo ta špekulacija še povećala že itak ogromno njegovo bogastvo. Morgan ima baje že mnogo delnic Monte Carla v rokah Naibrž te do* vorice nišo brez podlage. kaiti težko si je misliti, da bi se mlada Morganova hčerka zaljubila v priletnega princa.
Varšavski Casanova
Tako imenujejo v poljski prestolici mlađega slikarja, ki zelo rad sedi s čo-pičem pred začeto sliko, še raje pa ho-di po varšavskih ulicah in išče živo le-poto ženskega spola. Ves svet meri po tastnem okusu. VŠeč mu je vsaka lepa ženska ne glede na krstni in poročni list in zelo bi bil užaljen, če bi mu kdo rek»el, da se ta ali ona varšavska lepo-tica ne zmeni zanj. V ljubezni je imel mož že d osi ej neverjetno srećo. V tem pogedu bi ga skoraj lahko primerjali s slavnim Ca&anovo, kajti tuđi on je do-živel marsfkako ljubavno pustolovšči-no in tuđi njegov register zapeljanih Ie-potic je zelo obsežen.
Letošnji predpust se je pa začel zanj nekam nenavadno, skoraj tragikomično. Zaljubi! se je namreč v neko Ijubko masko, s k»atero se pa ni mogel zbližati takoj na redati. Hotel je to nadomestiti, ko je kmalu po redu ti srečal in spoznal zamaskirano damo na cesti. Šel je za njo do hiše, kjer stanuje. Dama je od-prra vrata in mu pomigala, naj ji sledi. Cim je pa varšavski Casanova stopil v mračno sobico, je neznanka zaklenila za njim vrata hi pustila slikarja kot j-etnika razmišljati o čudnem nakfjučju. Ljubijenec varšavskih lepotic je moral presedeti pod ključem do jutra. Ponoći je opetovano trkal na vrata in milo prosil, naj mu neznana lepotica odpre, toda ve<Sno mu je zagrozila, da pokliče svojega moža, ki bi mu pošteno navil ušesa. Neznanka se ie menda z možem tuđi sporazumela, kako naj kaznuje ne-poboljšliivega Ckin Juana. Slednjič je nesrečni Casanova v danačem zaporu zaspal. Drugo jutro ga je zbudil mož visoke postave ki energidnega obraza, Stopil je v sobo rekoč: Mislim, da ste se že naspali in da zdaj veste, da ni
dobro laziti za poštenim! žeaami. Lahtoo greste.
Toda jetnik s tako prozaičnim koncem svoje ljubavne pustolovščine ni bil zadovoljen. Začel je nekaj mrmrati o zadoscenju, češ, da se čuti užaljenega. V odgovor je potegnil mož navihane žene revolver in prestrelil na stenskeon koledarju datum dotičnega dne, ne da bi pomeril. S tem je hotel Casanovi dokazati, da zna izborno streljati in era ima prvi pravico izbrati orožje, ker ga je pustolovec pozval na dvoboj. Casanovi je čopič vendar ljubši nego revolver in zato se Je hitro poslovil. Kd je mimogrede prečital na vratih ime znanega varšavskega odvetnika, mu je postalo vroče. Prijatelji so ga našli v neki slaščičarni, kjer je sedel za mizo in razmišlja! o svoji izjalovljeni nočni pu-stolovščini In zdaj je mož še večji junak* ženskega sveta nego je biJ doslej. Tragikomična prigoda je njegov sloves se povečala   .
Predpustna sobota
18.11.   -   TABOR
Žrtev brezvestnega profesorja
»Tragedija mlađega fanta«. Pod tem naslovom so berlinski listi priob* čili te dni vest o samotnom nekega 171etnega mladeniča. Gre pa za nena* vadno pretresljivo tragedijo.
MladeniČ, čigar ime je kronika za« molčala, se je pred dvema letoma vo« zil v čolnu s svojim sošolcem. Nesrc* ča je hotela, da se je čoln prcvrnil in njegov tovariš mu je pred očmi izginil v valovih. Naslednjega dne je fant pri* povedoval o grozni nesreći v soli. Bil je silno žalosten in vsi so ga pomilo« val i.
Ne tako profesor J., ki je zvedel za nesrečo iz listov. Med francoščino je poklicdl fanta na kateder in ga pred vsem razredom ozmerjal. Da^li se ne sramuje in da si sploh še upa v Solo!
Na mladeniča je učinkovalo to na* ravnost porazno. Od tega dne dalje je bil zamišljen in potrt, z nikomur ni spregovoril besedice. V obupu je segel po steklenici lizola in ga izpil. Takrat so mu resili življenje.
Oče ga je nato vzel iz sole in ga dal učit, v nadi, da bo fant pozabil na krivico, ki se mu je zgodila. Zaman. Preteklo nedeljo se je odigral zadnji akt te tragedije. MladeniČ je izginil. Tn profesor JM — tako zaključuje neki praški list — se bo ponovno potrkal na prsa, pobožno bo zavil oči. češ mašče« valna roka Nemeze . . . in bo pust i 1 dečke spregati glagol »aimer«.
Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 19. januarja 1928.
Stev 16
Mmtrice Renard — Alberi Jean:
Skrivnostni mrliči
Romam.
Inspektor sodne polcije mu je prišel popoldne naznanit nasilno smrt njegove tete, vdove Chacreeve. Ko je inspektor izgovoril svoje ime, je Sostre pre-bledel in zadrhtel. Kmalu si je pa opo-mogel od strahu in hlinil je preseneče-nje in žalost, kakor se spodobi vrlemu nećaku, ki mu umre teta. Vest o ropu, ki mu je ugrabil dedščino, na katero je zanesljivo računal, ga je neprijetno pre-senerila. Njegovo ogorčenje in razočaranje se je zdelo iskreno. In slednjič, ko je iz lastnega nagiba odšel v ulico de Maubeuge, je bil po izpovedbah oči-vidcev zelo potrt in ogorčen nad brez-vestnim rnoriicem. Vedel se je sploh tako, kakor je bilo pričakovati v takih razmerah.
Da. Toda: Soste je od tistega dne trošil več nego bi mogel glede na pla-6o, napitnino in druge neznatne dohod-ke v zvezi z njegovim pokličem. Skrat-ka, dečko je začel živeti razkošno. In tako so ga aretirali.
Tajil  je  in prisegal,  da je nedolžen.
Toda od kod je imel toliko denarja t Kje je bil v noči od 31. -maja na 1. junij? Kaj je počenjal ćele popoldneve? Ah more dokazati, kod se je klatil in kaj je
pocel?
Ne. Ni mogel. Trdil je, da si je pri-hranil nekaj tisočakov od plače in na-pitnine. Pri zaslišanju je izpovedal, da mu je prišlo nekega dne na misel za-praviti vse prihranke namah z neko žensko iz višjih krogov, ki ga je očarala in ki je noče kompromitirati. Z njo da je preživel vso noč in sele jutranja zarja da ga je zdramila iz ljubavne opojnosti.
K sreči so mu bili detektivi neprestano za petami. Znano je bilo. da je po-sečal od 1. junija samo registrirane prostitutke.
Ženska iz višjih krogov, da je odpo-tovala iz Pariza. Kdaj? 1. junija? Malo verjeten izgovor.
Preiskava se je nadaljevala. Soste je trdovratno vztrajal na svojem zagovoru. Bil je obtožen. Nič mu ni pomagalo, moral je pred poroto. In Amadee Soste je od strahu izgubil apetit, spati ni mogel in tuđi burk ni več uganjal. Edina zabava mu je bilo prepovedano čitanje novin in obvezni izprehodi po dvorišču. Tako je siromak ves obupan pričakoval porotne obravnave.
Kot rečeno ga je porota obsodila na smrt.
Duševno in telesno strt se je dal Soste zapreti v celico na smrt obsojenih.
Tu je preživel štirinajst dni. Včasi je bil udan v volio božjo, včasi se ga je polaščala nepopisna groza pred smrtjo. Ponoči ni mogel zatisniti oči. Zdelo se mu je da stoji koščena žena v kotu in vihti nad njegovo glavo strašno koso. Strahotne sence so ga preganjale vsako noč.
Prezident ga ni pomilostil    in    tuđi
upanja ni bilo, da uide smrti.
Neke noči se je zdramil iz težkih misli in pot mu je obiil čelo, kajti zdelo se mu je. da sliši na hodniku težke korake. Bil je prepričan, da gre rabelj ponj. Planil je k vratom in nastavi! uho na ključavnico.
Ne. rablja še ni bilo. Zmotil se je. Toda drugi dan, ko je čutiU da se bliža usodni trenutek, je dejal pazniku:
—   Nedolžen sem. Rad bi govoril z državnim pravdnikom. Moram mu nekaj priznati.
—  To je stara pesem — je dejal paz-nik brez slabega namena.   —    Vsi ste enaki.
—  Toda če vam pravim, da moram govoriti z  njim. z državnim pravdnikom. Nedolžen sem. Imam alibi...
—   Res?   —     je   vprašal   paznik   in zmajal z glavo. češ. ne bos* kaše pihal.
—  Toda, saj vam pravim, da imam onga, kako se že pravi... alibi. 1. junija dopoklne sem bil v Villejuifu Ali je vam kaj znano o onem... no, o tem Patru-jevem notezu?                                   .^..
—  Seveda mi je.
—  No torej: Archives — 1. junija — ob 10. TO SEM JAZ!
—  Kaj. vi da ste Archives — 1. junija — ob 10?
Paznik je kar zazijal. Stal je pred obsojencem kakor Lotova žena in ni mu šio v glavo, da je res, kar je slišal.
—  Dobro, — je dejaL ko je prišel k sapi. — Sporočim to ravnatelju  jetniš-nice.
Cez dobro uro je planil komisar Marcelin v obsojenčevo celico.
Bil je tako razburjen, da so se mu kar kolena  šibila.
Pri pogledu nanj se je umaknil Soste previdno v kot. Povesil je skesano glavo, se idijotsko zarežal in pokazal plombe svojih ostudnih zob.
Komisar ga je zsrabil za rokav in vprašal ves iz sebe od razburjenja:
—  Hej. kaj čujem? To si ti? Ti da si Archives — 1. junija — ob 10? Me nimaš   za   norca?
—     E vi, one, kdo pa ste prav za prav? — je vprašal Solite. — Kdo pa ste, a?
—  Igram vlogo komisarja in pravijo mi Cesar Marcelin, — je odgovori] ne-strpno. — Odgovori na moje vprašanje, grešna duša! Ti da si Archives? Ti da si Pantrueva žrtev, ki stoji živa tu pred menoj? Ne morem ti verjeti.
—  Seveda sem in tuđi smrt me še ni pobrala, dasi že izteguje svojo koščeno roko za menoj. — je odgovoril Soste. — Evo me, tu pred vami stojim, danes se živ in zdrav. Ce Da ostanem živ  to je drugo vprašanje če ne bom govoril, mi odsekaio glavo. Če pa povem vse po pravici, če zbleknem, ne dam za svojo kožo niti počenega groša.
—  Zakaj  zakaj pa?
—     Zato, ker  bo po meni, če kaj zMeknem. Parrtru mi posveti tako, da se mi nikoli več ne bo hotek> otresati jezika.
— Kako to, da ti posveti?
—  Obljubil mi je, da mi potomi kosti, če kaj zbleknem.
—  Toda Pantru je vendar mrtev!
—  Ja, če bi imel to crno na belem,
—  je dejal Soste in jegove krmežljave oči so se zasvetile.
—  Cuj, dečko. Verjemi mi, ker lahko prisežem, da je Pantru res mrtev. Jaz, Cesar Marcelin, ki je vodil vso preiska-vo v tej zadevi.
In tedaj se je Soste osokolil. Postre-gel je komisarju s kopico senzacijonal-nih priznanj.
—  Nu, torej. zdaj pa le dobro poslušajte. Lani 31. maja, na predvečer umora moje uboge tete, sem delal kot običajno pri šefu. Naenkrat je prinesel vrag od nekod tako figuro z doigimi crninu brki in kučmo ćez ušesa. Sede vam za mizo v kotu, kar sam. Jo, povedati moram, da je bilo to zgodaj zjutraj. ko v kavarni še ni mnogo gostov. Naročil je pijaco. Pa mu jo prinesem. Pokima mi. Nagnem se k njemu.
» Ali bi ne hoteli zaslužiti pet tisočakov?« mi zašepeče na uho.
»To je odvisno od načina, kako bi jih zasluži!,« mu odgovorim.
»Uredite svoje posle tako, da lahko za nekaj časa izginete iz kavarne.c mi pravi. — »Tu vam ne morem povedati, kako in kaj. Počakam vas pred vrati des Archives.«
—  Plačal je in se odmajal iz kavar-ne.
—  Jaz sem si pa mislil: Tale kupčija se mi zdi nekam sumljiva. Ne vem. kje sem tegale moža že videl, da sem ga pa videl, leži na dlani.
—  In na dogovorjenem kraju sem se sestal s tisto figuro.
»Pojdite,« — mi pravi, — »pomeniva se tu blizu v baru.«
—  In tako sem odšel z njim. A on vam molči ko grob. A jaz se ne morem spomniti, kje sem ga že videl.
—  Pozneje. te dni. ko sem iz novin zvedel, da je Pantru Cimgue. se mi je posvetilo v glavi. Kajti Cirugue se je kot  trgovski  potnik   včasi oglasil  tuđi pri mojem šefu.   Tako    po    trgovskih opravkih. Tako sem torej spoznah zakaj si je ta figura tako previdno gladila brado.
—  Hitro, hitro! Pusti brado. Govori stvarno, Soste,ne zadržuj me!    Požuri se! Kaj ti je predlagal?
—  Predlagal mi je, naj grem k nje* mu. Vedel je, da sem popoldne prost do drugega dne opoklne.
»A kaj naj pri vas počnem, da me vabite k sebi na dom?c
»O,< — pravi, — »ne bojte se. Sem nekakšen umetnik, potrebujem model.«
—   »Gospod  so za  primero  slikar, je-Ii, ali pa ćelo kipar?«
—   A tu vam  blekne ta figura nekam skrivnostno:
»Prej bi dejal fotograf« — mi pravi,
—  »in še to nekam ne drži, da vam povem odkrito«.
—  In tedaj sem videl, gospod komisar, da se mu blede. Začel je mrmrati nekaka  imena,   katerih   se   spominjam, ker imam sakramensko dober spomin. Dejal je: Dufayel ali Rafael, da bi ga šment, potem Še arhangel Mihael in nekako   rme,   kakor   Laguerre   in   druga, kakor Lucie Faure in še nekaksna ženska imena, kakor Berthe Nau. Tako nekako je mrmral pod nos. Samo gospodo  pozna, da  bi ga kokla  brcnila.
—  Toda vse to zame nima pomena,
—  je dejal Marcelin. — No, pa naj bo, ponovi za vsak slučaj ta imena, da si jih zabclcžim.
Soste \c ponovi] imena in nadaljeval:
—  To se ve, da sem bil zadovoljen. Pet  tisočakov   za  to.     da  se postavim pred tisto fotografično škatlo.
»Obljubite, obljubite,« — je mrmrala tista figura.
»Kaj pa naj obljubim?« sem ga vprašal.
—  In da ste ga videli tedaj, bi pri-segli, da se je prav kar zbudil. Pogledaj me je in se zarežal tako, da me je obšla groza.
»Obljubite mi absolutno tajnost. — mi pravi. — »Veste, to je povsem nov način fotografiranja in dokler s svojimi poizkusi ne bom tako dateč. da bi mosel dati izum patentirati, moram držati to reč v strogi tajnosti. Zato vam tuđi po-
nujam pet tisoč frankov. In še več. svarim vas: ves čas vam bom za petami. Cim kaj zbleknete, vas odpravim na oni svet...«
»Drugače pa vaše delo ne bo težko. Morali boste samo dvajset minut stati za model, ne da bi se Kanili. Zahtevam tuđi, da priđete pred objekt v treznem stanju, fizično in moralno zdravi, mi je dejal. — »Ce sprejmete mojo ponudbo, prenoćite pri meni. jutri zjutraj se pa lotiva dela. Tako si vsai zavarujem hr-bet in za uspeh se mi ne bo treba bati. (Ni dejal to takole, ne, dejal je: Bom siguren glede vašega ... vašega popol-nega fezio — fezio — no, vrag ga vze-mi, ta fezilono Dober spomin rmam, toda teh besed si nisem mogel zapom-niti.)
—  No. a nato potegne mošnjo in mi pokaže pet velikih izkušnjavcev. pet tisočakov.
»To lahko vzamete ali pa pustite,«
—  mi pravi.
»Vzamem, seveda vzamem. Toda dajte mi častno besedo, da ne gre za nič  drugega.«
»Dam jo. Evo tu imate tisoč frankov, ki ostaneio vaši, če ne bom držal obljube. Ostale štiri tisočake dofrite jutri po končanem delu.<
»Zakaj ste pa izbrali akurat mene? Veste, jaz si ne delam nobenih kompli-mentov. Na svetu je mnogo Iepših ljudi.«
»Nisem vas izbral zavoljo vaše zu-nanjosti, Soste,« — mi pravi. — »Toda poznam vas dobro, dasi ste prepričani o nasprotnem. Cenim vas, Soste,« — mi pravi. — »Vi ste poštenjak, resen in di-skreten mož. Takih. kakor ste vi,« — mi pravi gospod komisar, — »takih je malo. Najbolj mi pa ugaja vaša diskret-nost in to čednost hočem bogato nagra-
diti.« — Tako mi je dejal.
»Kje pa stanujete, če smem vpraša-U?
»V Villejuifu. Pri vratih Pariza.<
»Morda bi vam nič ne škodilo, če mi po veste svoje rme, a?«
»Durand,« — mi pravi. — »Zdaj se pa pripravite, da greva. Kmalu bo pol-dne. Vzemite ta tisočak in ko opravite svoje posle, se vrnite sem. Počakam vas tu.«
—  Končaj že enkrat, dečko, to leže iz tebe, da je joj.
—  Stolp kralja Jana poznate, kajne?
—  Da, za silo.
—  Torej ste se sakramensko urezali.
—  Kako to?
__ Čital sem v novinah popis. In videl sem nacrt.
—  Nu. in kaj potem, prrrosrm?
—   Prrrosim,  gospod Marcelin,  glavo si dam odrezati,   če   poznate   stolp
kralja Jana.
— Grom in strela! Tale Soste, prrrosim, to je pa že od sile, — je zarohnel Marcelin.
—  Modra soba.
—  No. kaj pa je s to modro soho?
—   Prespa!  sem v  modri  sobi  noč med 31. majem in  1. junijem, na diva-nu.  a PaiUru je hropel na blazini v j*-dilnici.
—  No in. no in   no in?
—  Toda v tej modri sobi me ni fotografira! drugi dan ob desetih, ko je nc-kdo davil mojo dobro teto v ulici    de Maubeuge... V nobeni petih sob, ki jih poznate, me ni fotograf i ral. A vendar je to v modri sobi.
—  Hej, hej, kaj pa fantazirate! Mar te   je  fotosrafiral   v   podstrešju, v  pri-tličju ... na hodniku?
—  Ne, v prvem nadstropju. V modri sobi. Kar ie res, je res. In vendar ni bilo v modri sobi. Marcelin mu je z značilno kretnjo pokazal, da je njegove potrpe-žljivosti konec.
—  Sta namreč dve modri sobi, — je dejal na smrt obsojeni. — Dve sosedni sobi. popolnoma enaki. Veže ju stena v stolpu. A lestenec, ki sra vidite, č« gre-ste po stopnicah, ni lestenec prve modre sobe. To je drugi, do pičice enak lestenec.   Samo da se je godik) vam kakor meni. Ko se Čiovek suce po teh sobah, misli, da je oblazil že ves stolp. Pa se moli, v stolpu je še ena soba in ta je prava.
Marcelin se je kar davil od jeze in nestrpnosti.
—  Tristo hudičev! Grom in« strela! Za božjo voljo!
Naenkrat  je dejal:
—  Narišite mi znova nacrt!
Planil je pokonci in Soste je narisal krog, v katerem je bilo namesto šestih sedem sektorjev.
—  Tada, — je dejal Marcelin, — po-vei. kako se da priti v ta sedmi sektor, v drugo modro sobo? Kakšna zagonetka je to?
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Veselje, ijubeznivost,
talent in energija«
Gracijoznost, šik m duhovitost dotnmirajo v dražestni komediji
MODERNI KOMBINE
Karijera male šivilje, o kateri govori ves Pariz. — Pred nekaj tedni še telefonistica, danes žena newyorskega kralja perila. — Tri gracije v tvornici svilenih hlačic. — Vesele devojke v noćnih barih. — Lepa manikirka in trebušasti milijonar. — Tek* ma motornih oolnov oa morju — Naj» novejša moda. — Izbrane toalete. — Kras« ni nara vrti posne tki. — V glavni vlogi srčkana
MADGE   BELLAMY
Premijera danes ob: 4., pol 6.. pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
uiii orani
in raznim podjetjem priporočamo
Oii druvU zakonik
Cena v platnd vezani knjigl s poStnino Dm 155 Knjigama Tiskovne  zadruge v Lmbljani
Med.Univ,D-LUDVlK ZALAR
tivši zdravmk univ. klmike prof. Dr. Hochenegga
na Dunau,
se ie presetll na Sv. Petra cesto 2.  Ljubljana. Ordin. V210 —Vf«2 in 2— 724     —     Telefon 3003
Narodna knjigama d. z o. z.
knjigama in trgovina s papirjem ter pisar« niskim i  in šolskimi potrebščmami,
Ljubljana, Stritarjeva ulica Št. 2 Oblastno dovoljena
rasprodaja
vsled opustitve trgovine. — Razprodajs bo
trajala   —   samo do  ttede  februar ja   1928
Zoatno znižane cene. — Ugodna prilika za
knjižnice in druge interesente.
Znižane  cene   io   najvećje sklarJišče   Jvokoles,
torjev,  otroškib   vozičkov
šivalnib     at roje v,     vsako
vrstnib   nadomest.    delov
pneumatike    Posebni   od
delek za popolno popravo.
emajliranje  in  poniklanje
dvokoles,   otroSkih   vozič
kov,  Si valnih  stro je v   it«i Prodaja  na obroke. — Ceniki franko   >TRIBUNA< P. B. L^ to-varna dvokoles io otroškib vozičkov, Ljubljana, Karlovska c  4
Gostilno
v mestu ali blizini v Sloveniji vzamem v najem ali na račun s 1. februarjem t. 1. Ponudbe na upravo »SIov. Nar.« pod »Takoj   91«.
Gramofon
s ploščami, dobro ohranjen — takoj naprodaj. — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta VI št. 4, 1   nadstropje.                          75
Gospodična
dobra strojepiska, z večletno prakso, izurjena v vseh pisara niskih delih, išče službe. Po* nudbe na upravo lista pod »Februar   99«.
Strojni ključavničar
izučen v večji torarni. zmožen slov. m nemškega jezika, želi premeniti sedanje mesto. Na« stopi event. lahko takoj. Do* piše na upravo lista pod »So« liden 96«.                                96
Prodajalka
dobro  izurjena   v   mešani   trgo* vin,     zmožna     slovenskega     in nemškega jezika — išče službo poslovodkinje.   Nastopi   lahko ( s 1   februarjem. — Ponudbe na i upravo    «Slov.    Naroda«    pod «rrodajalka/41».
Lepo sobo
v sredini mesta, z električno razsvetljavo, za eno ali dve osebi, oddam s 1. februarjem, event. tuđi z vso oskrbo. Na* slov    v    upravi   lista.             92
Vdovcc
star 30 let, brez otrok, z nekaj premoženja, želi znanja z go» spodično event vdovo, staro 20 do 28 let, brez pretnoženja. Prednost lmajo s svojim sta# novanjem. Le resne ponudbe z natančnim naslovom je po* slati na upravo »Slov. Naroda«: pod »Sreča 97«.
Tvornica suhomesna-tega blaga
z   električnim    pogonom,   vsem potrebniji    inventarjem,   zlasti več    strojem    za    mešanje    tn i mtetje mesa ter nolnjenje klo*' bas    itd.,    s    su&ilnico,    skladi* šćera,   vozovi,   konji,   tehtnica* mi itd — prodam  jako ugodno, radi drugega pod i et ja   — Samoj resni reflektanti dobe informa« čije   brez  označbe   naslova   do končnega      dogovora      potom agencije    lntermissor,    Zagreb, Samostanska 9. M 55. — Tele* fon 21—64.
ZADRUŽNA HRAMLNICA
reg. pos» in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuie vsakovrtne kredite, eskomtira mcnlce, Inka- Sprefema hnmllne irloge na knjižice ali v tekoćem Kot pooblaićenl prodajaiec srečk Državne razredne lotertjt sira fakture ter Izvršuie ražen deviznih In valutnih vse računa ter »lb obrettaie po dogovoru na) ugodne je vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja v bančno stroko spadatoče posle                 -                                                                                                 tud* srećke Ratne Štete na obroke pod zelo ugodniml oogo<*
Urcjuje; Jortp Zopaoćit - Zm «N«xudao tiikmrao»: Frao JaBrtik. — Im *«** la taiititai deft tkmmi Oloa ChfMot — V* t LjoUjaDi.