2§S* Štev. Izhaja rssen na^sfj In prašnikov v g n h c§ r n ob IG. cifi eicpsldae. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: ProEtor 1X55 min po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. msm«wb3m» PSifnina f»nm*a sr gotovini. ¥ UtabUani, w se&efo 17. decembra 1@21. W Fcaaiftezna Štev« 50 par = KS. Lelo V. »jf A, v < ■ .v* X. £ iS4 Isiaiilo imeslcv. socifsiite - «*enmkr&f i&rt& ssrenk«, Teefonska £«. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K F4, za mesec K 2S. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za Ust so poštnine proste. Upravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna. Svetovni položaj socializma in nase bodoče naloge. (Poročilo sodr. dr. O. Baura na zboru avstrijske socijalne demo-* kracije dne 27., 28. in 29. novembra 1921). je dovoljevala delavstvu višjo pla- Doživljali smo zadnja štiri leta tako burne čase, vedno so nas tako zaposlili, od trenutka do trenutka, da smo cesto pozabljali na sorodnost svojih lastnih doživljajev. Če se hočemo tega sedaj zavedati, kaj so doživljaji burnega razvoja teh štirih letv kaj je proletarijat v teh štirih letih boja dosegel, če se hočemo iz tega ličiti, kakšne so naše bodoče naloge, potem moramo v prvi vrsti trezno ugotoviti dejstva, kakšna so. Opisati moramo dogodke brez olepšavanja in ne smemo se bati, da tudi razderemo svoje lastne iluzije, ki smo jih morda imeli v teh letih. Mi v Nemški Avstriji živimo v majhni, siromašni, gospodarsko, politično in vojaško nezmožni deželi. In še bolj, kakor za vsako drugo deželo, velja za nas, da je razvoj v naših mejah neposredno odivsen od mednarodnega razvoja razrednega boja proletarijata. Ko je leta 1918. končala vojna, kakor je morala končati, s porazom osrednjih sil, z zmago mogočne, na človeških silah, gospodarskih močeh ogromno močnejše koalicije en-tente: ko je potem neposredno po porazu nastala revolucija, ko so v srednji Evropi krone padale v prah in razpadli prestoli, takrat jih je bilo mnogo med nami, ki so upali, da bo veliki ogromni revolucionarni val šel preko mej premaganih dežel tudi v nevtralne dežele in v dežele zmagovalcev. To takrat ni bila popolnoma neutemeljena nada, da bo revolucija, ki se je pričela naiFveJ v Rusiji, nadaljevala v srednji Evropi, končno šla s svojimi valovi tudi v velike kapitalistične za-hodnie države. Danes pa moramo če. Ni dvoma, da je doba dobre konjunkture v zunajem svetu — mi v Avstriji je nismo bili nič deležni — bila odločilnega vpliva na potek socijalnega razvoja. To je bila prva in odločilna faza, faza prosperitete. Ta prosoeriteta je zadoščala, da je rešila in ohranila gospodstvo bur-žoazijc v zmagovalnih deželah, toda prosperiteta je bila le kratke dobe. Že snoinladi leta 1921. je nastala nova kriza, kriza v trgu. Vzrok tiči deloma v tem, da je bil vzhodnoevropski in srednjeevropski trg praktično zaprt za veliko svetovno industrjo najprej z blokado, pozneje pa s posledicami zmanjšane denarne vrednosti, kar je trg zmanjšalo. Posebno pa se je položaj poslabšal s sistemom tributnih dajatev, ki so jih zmagovalne dežele naložile premagancem ter povzročile celo vrsto mednarodnih sporov. Toda po svojem odločilnem vzroku je gotovo posledica dejstva, da je onemu procesu inflacije sledil v svetu nasprotni proces, proces deflacije, umikanje papirnega denarja fn s tem naraščajoča vrednost denarja. Ponmožttev papirnega denarja je injekcija s kafro, ki Jo daino narodnemu gospodo r-stvu, ki ga sicer najprej poživi, povzroča pa srčno kap, jo pospeši. Injekcije s kafro pa ne moremo kar nadaljevati, če nočemo organizem uničiti. Odprava paDirja se sedaj pričenja v vseh deželah, ki so najmanj izgubile na vrednosti denarja in se nadaljuje v deželah z nizko denarno vrednostjo, tja do dežel, ki imajo strahovito nizko denarno vrednost, in ki študirajo, kako bi ustavili padanje denarne vrednosti, ugotoviti, da nas je to pričakovanje kakor danes Nemška Avstrija in ce-ogoljufalo. Malo mesecev po koncu [ Io sovjetska republika. S tem se je pa tudi kanitalizem v onih deželah obranil: nainrej je proletarijat z razmeroma majhnimi priznanji odpravil, da sedaj poizkusi, kako ga oropa že danili priznanj. Sedai pa primerjajmo s tem na oni strani razvoj tam. Ider je revolucija kapitalizem najbolj omajala, razvoj v sovjetski Rusiji. Rigaški mir znači, da barijera (ograja) med Rusijo in zahodom ostane, in v Rusiji pričenja, ker vojna ne moti več drugačen razvoj. Kot zaveznik zahodne buržoazije nastopa sedaj naenkrat ruski kmet na pozorišče zgodovine, ki sili sovjetsko renubliko. da opusti komunistične eksperimente, ji usili svobod- vofne je nastopila v zahodnih deželah doba industrijske prosperitete (ugoden razvoj industrije), ki se je razvila marsikje do najboljše konjunkture, in ob stružnici in ob delovni mizi, je izginilo prav kmalu ono duševno razpoloženje vračajočih se vojnikov, ki nagiba k revolu-cijonarnosti. Roko v roki s tem je šla takrat nekaj časa popustljivost buržoazije napram proletarijatu, tako da smo Imeli tole sliko: Izvrstna konjunktura, velika zaposlenost delavstva in velika popustljivost buržoazije na bazi tiskanja bankovcev, ki je izpr-va prosperiteto jako pospeševala, ki je služila najprej kot premija za eksport: to je lajšalo buržoaziji. da m^^TT~rTiir-rr,rjr-~l—n _ _ LISTEK. a L. N. Tolstoj: Po plesu, Poglejte, vi pravite, da človek ne more sam od sebe priti do spoznanja, kaj je dobro, kaj zlo, da vse zavisi od razmer, da razmere človeka zajedajo. Jaz pa mislim, da vse zavisi od slučaja. Iz svoje skušnje vam lahko povem... Jako je spregovoril splošno spoštovani Ivan Vasiljevič po pogovoru, ki smo ga imeli o tem, da je za osebno izpopolnitev predvsem potrebno spremeniti pogoje, v katerih ljudje žive. Pravzaprav ni nihče rekel, da človek ne more sam priti do spoznanja, kaj je dobro in J?, s!»b0' toda. Ivjin Vasiljevič je , .vaj va je tu unur Imel tako navado,-da je odgovarjal } - Bilo je to da sem bil silno na svoja lastna vprašanja ki mu : ralinblipn 7nr,„uu i f-i lih ie iMnvnr . . zaijuoijen. Zaljubljal sem se vehko- L-.-Lr, ' i^biid.l, ni da je z krat. toda to je bila moja naisilnem Pr»POvedovaI dogodke ljubezen. Stvar je že minila- njene iz svoKra življenja. Večkrat ga je hčerke so že poročene Tn iA pripovedovanje tako obvladalo, da B da VaJeTa B - Iv-,» vi k popolnoma pozabil na vzrok, za- , sfljevič je’ imenovd priimek™ Se , no trgovino lrx s tem dejanski povratek h kapitalističnim gospodarskim oblikam. Vidimo tudi, kako lokalizacija ruske revolucije, kako je prisiljena po notranjih silah v deželi, da sledi temu nazadnjaškemu valu ruske revolucije, in vpostavitev kapitalizma se vrši, in čim hitreje do-vršuje; vidimo, da kapitalizem ni le zahodpje-evropski in amerikanski proletarijat potisnil, marveč je potisnil tudi rusko revolucijo v defenzivo ^obrambo). In ni dvoma, da je tudi v Nemčiji ta proces, morda še bolj jasno, vidneje kot drugod, potisnil proletarijat v defenzivo. To so dejstva, ki jih vidimo in ki jih mi v Avstriji temprej moremo razumeti, ker smo v tej deželi brez prave samostojnosti, tako v gospodarstvu kakor v politiki, da gre razvoj vsega sveta za tem, da utrdi kapitalizem in potisne proletarijat v defenzivo, da bi bilo torej kratkomalo nemo-! gočc, če bi se proletarijat osamo-! svojil prav v srednji Evropi, v deželi, ki niti ena dan ne more izhajati . brez gospodarskega občevanja z j drugimi, ali v slučaju resnega poli-: tičnega ali celo vojaškega konflikta, | ali celo potoni izpremembe družbe i v socialistično, ohraniti njegovo sa-■ moobiast. O našem razvoju je v prvi vrsti odločeval ekonomski in i gospodarski polom, ki ga je doživel stari režim z vojno, in k je mnogo hujši in izredno temeljitejši kakor v i druR h deZelah: zakaj, kar se je tu- ; kaj zgodilo, ni bila le vojna, ne le i poraz, marveč to je bilo raztrganje j starega gospodarskega telesa, od i katerega je ta nova država le krva- { veči. razmesarjeni člen: zaradi tega ' je pri nas ta težka gospodarska raz-drapanost. To je pomenilo zlasti, da je bila ona kriza, ki je sledila takoj vojni, demobilizačna kriza, tukaj najprej mnogo težja in drugič mnogo dolgotrajneiša kakor v drugih deželah. Dejstvo posebno težkega pretresa, ki smo ga sicer pozno, toda končno tudi tukaj zaradi pospeševanega padanja denarne vrednosti občntM? je da je sledila živahne ja industrija, in ta vpliv je neposredno vodil tudi naš politični razvoj. Spominjajte se na orvo zimo po prevratu, na to zimo brez premoga, brez drv. na to zimo lakote, množice brezposelnih, na zmio psihologije vračajočih! Vsak. kdor ni pozabil na to zimo. vc, da bi to zimo kaka meščanska vlada izkus proletarske samovlade enten-ta odtegnila vsakršno pomoč, marveč bi bila z zavestno sovražnostjo nas tudi blokirala, in s tem vzela možnost vsake pomoči; tudi to ve vsakdo, ki ni popolnoma pozabil tedanje dobe. Položaj je bil torej takrat tak, da buržoazija ni mogla vladati, proletarijat pa ni imel moči. Zaraditega je bila koalicija, v kateri smo bili takrat, edina možna oblika vladanja. Buržoazija je bila takrat popolnoma brez odpornosti. mora'a je samo dejstvo, da smo mi sovla-dali, z vsakdanjimi koncesijami in, kakor danes lahko trdimo, z važnih mi koncesijami plačati (pritrjevanje), s koncesijami ne le v tem ali onem zakonu, ki jc bil dober, marveč s koncesijami, ki so predvsem moč proletarijata zasidrale, ne le za trenutek, marveč tudi za bodočnost; ki daje proletarijatu silno povečan vpliv ne le v državi in v občini, marveč tudi v tovarni, in to, kar ni manj pomembno, zabranili, da se tu ni zopet ustavila reakcionarna vojna oblast, ki bi bila prole* tarijat nasilno strahovala. (Dalje prih.) Nemški vcMapitsIizpni iztega svoje kremplje. Zlog{asna zastopnika nemškega kapitala, Stinnes in Rathenau, sta se pred kratkim mudila v Londonu z namenom, da osnujeta v družbi z Anglijo, Zedinjenimi državami in Francijo, konzorcij za eksploatacijo Rusije. Genialna nemška kapitalista hočeta priti na ta način do brezmejnih ruskih pokrajin, ki bi nadomestile Nemčiji vse kolonije, ki jih je izgubila glasom versailleskega dogovora. Rusija naj bi bila tisti odrešilni angel, ki bi plačal ne le samo vse nemške dolgove z obrestmi vred, temveč bi tudi bogato prispeval v nemške blagajne z industrijskim monopolom, ki si ga hoče zagotoviti brihtna Nemčija. »Journal des nehats« z dne 6. t. m. je posnel naslednje glavne točke nemškega načrta: 1. Anglija, Zedinjene države in Francija ustanovijo z Nemčijo konzorcij za ekonomsko obnovitev (?1) Rusije. 2. Imenovane tri države bodo dale na razpolago Nemčiji v te svrhe potrebni kapital, transportna sredstva in surovine, ter ji zagotovijo monopol na fabrike in aprovizacijo Rusije z inanufakturni-mi izdelki. 3. Ruska industrija se omeji na produkcijo surovin in žive* ža. potrebnih za plačevanje nemških dobav. 4. Dobiček nemške eksploatacije Rusije se bo delil med vlastml konzorcija na ta način, da se zagotovi plačanje vojne odškodnine. 5. Nemčiji se dovoli moratorij, ko|ji ji bo omogočil, da uresniči predmetni načrt. — Nemški načri je v resnici genialen in mi niti naj-mauj ne dvomimo, da ne bi sprejele Imenovane države nemškega pred* loga. Zakaj Nemčija fe dolžna prc« cej in nenasitno Anglijo žeja po de* narjtt, ki je še vedno gospodar sveta. VpraF£ir"e likvidacie begunskega tal^orišfa v Strnišču in špekulacije vojnega dobičkarja Čučka iz Ptuja. ne bila vladati uiti en dan. (Burno odobravanje.) S silo ne bi bila mogla delavcev strahovati, in z zaupanjem v množicah vladati, to I bi se bilo takrat posrečilo manj kot I kadarkoli prej ali poslej kaki meščanski vladi. In da bi ne bila na po- t Begunsko vprašanje sploh in še ; posebej vprašanje begunskega ta-j borišča v Strnišču pri Ptuju, je po-! vzročalo merodajnim faktorjem precej skrbi in preglavice. Od prvega začetka, t. j. od prihoda primorskih beguncev iz raznih krajev propadle Avstrije, pa do danes, se je na vse načine skušalo rešiti to vprašanje, ne da bi se prišlo do končne — in kar je glavno — po-voljne rešitve. Za begunce, ki se ! niso in se ne bodo vrnili v domovino, se je začetkoma nameravalo ustvariti eksistenco v — Macedo-niji. Proti taki rešitvi smo svoječa-sno zavzeli odklonilno stal'šče, ker bi po našem mnenju, značilo pošiljati ljudi v nesrečo, ako bi se jih poslalo v kraje, ki v nobenem oziru ne odgovarjajo namenu ustvaritve primerne eksistence našim ljudem. 1 a misel se je hvala bogu opustila in merodajne oblasti so začele misliti na Prekmurje. V kolikor smo Informirani, le zadeva naselitve beguncev v Perkmurju v teku. Kako se bo zadeva rešila, bo mogoče odgovoriti morda v kratkem. Ker ne vemo natančno, kako misli vlada stvar urediti, nočemo o zadevi obširneje govoriti. Omejimo se le na to, da stavimo zahtevo, da se glede naselitve beguncev v Prekmurju skliče v najkrajšem času anketo, na kateri naj bodo zastopani tudi prizadeti begunci, da se vprašanje naselitve reši sporazumno 2 njimi! Danes imamo namen informirati javnost o drugi stvari, ki je z gori omenjeno v tesni zvezi: namreč o likvidaciji, oziroma prodaji begunskega taborišča, to se pravi vseh objektov in naprav, ki se v Strni-, šču nahajajo. kaj da pripoveduje, in to posebno zato, ker je pripovedoval zelo iskreno in resnicoljubno. Tako je bilo tudi sedaj. — Iz svoje skušnje vam lahko : povem. Celo moje življenje se je razvilo tako, kot se je, ne pa drugače, ne radi razmer, temveč radi i nečesa čisto drugega. — No radi česa? — smo vprašali. — O, to je dolga štorija. Če bi hotel, da bi razumeli, bi moral mnogo pripovedovati. — No kar pripovedujte. Ivan Vasiljevič se je zamislil, zmajal z glavo. — Da, — je dejal. — Celo moje , življenje sc je spremenilo radi ene ! same noči, pravzaprav jutra — Kaj pa je to bilo? pri petdesetih letih je bila čudovita lepotica, v mladosti, pri osemnajstih letih, je bila pa prelestna: viso: ka, stasita, gracijozna in veličastna, prav veličastna, nosila se je vedno nenavadno pokonci, kakor da bi se ne mogla drugače, glavo je nagnila nekoliko nazaj in to ji je dajalo pri njeni krasoti in visoki postavi, kljub njeni suhosti in celo koščeno-sti nekakšno carsko zunanjost, ki bi človeka lahko odplašila od sebe, če bi ne biio laskavega, vedno veselega smehljaja in ust in prelestnih, blestečih se oči in vsega njenega milega, mladega bitja. — Glejte no, glejte, Ivana Vasiljeviča. kako zna. — A znaj, kakor hočeš, tako opisati, da bi vi razumeli, kakšna je bila. se ne da; ampak to ni važno: i to, kar vam hočem povedati, je bilo ' v štiridesetih letih. Takrat sem bil , študent na provincialni univerzi. Ne vem, ali je biio to dobro ali slabo, toda tedaj nismo imeli na naši univerzi nobenih krožkov, noebnih teorij, ampak smo bili enostavno mladi in smo živeli, kakor pač mla- i dost živi: učili smo se in se veselili. Bil sem zelo vesel in živ fant, poleg tega pa še bogat. Imel sem živega konja, sankal sem se z dekleti po bregovih (drsalke še niso bile v modi), krokal s tovariši (tedaj nismo pili drugega kot šampanjec; če ni bilo denarja, nismo pili ničesar, ne pa da bi bili pili vodko, kakor sedaj). Aioja glavna zabava pa so bili večeri in plesi. Plesal sem dobro in ravno grd tudi nisem bil. — No, no, kaj bi se delali, — ga je prekinila neka sobesednica. — Saj smo videli vašo še dagerotipno sliko. No, da niste bili grdi, lepi ste bili. — Če lep, pa naj bo lep. toda to ni važno. Temveč važno je to. da sem bil v času svoje najsluejše ljubezni do nje, na pustni torek, na plesu pri gubernskem predstavniku. To je bil dobrodušen starček, komornik in bogat in gostoljuben človek. Sprejemala nas ie niegova prav tako dobrodušna žena. v žametni obleki, z briljantnim okraskom na čelu in golimi starim, polnimi, belimi plečami in prsi, kakor portret^ Jelizavete Petrovne. Ples je bil čudovit. Dvorana prekrasna, z galerijo, muzikanti, v tistem času znameniti tlačani graščaka amaterja. in imeniten buffet in morje šam-: panjca. Čeprav sem rad pil šampanjec, vendar to pot nisem pil. ker sem bil brez vina pijan od ljubezni, zato sem pa plesal do onemoglosti valčke in polke, seveda, kolikor mogoče vse z Varenko. Nosila je belo obleko z rožnatim pasom, bele usnate rokavice, ki so segale skoro do suhih ostrih komolcev, in bele atla^ne čeveljčke. Pri maziu*k: mi je je prevzel zoperni inženir Anisimov — do danes mu tega ne morem odpustiti — prosil jo ie takoj, ko je prišla, jaz pa sem se peljal prej še k brivi.u. po rokavice pa sem zamudil. Tako da mazurke nisem plesal ž njo. temveč z neko Nemko, kateri sem prej nekoliko dvoril, toda bojim se, da sem bil ta večer ž njo zelo nevljuden: nisem govori ? nio. nisem jc gledal. temveč sem v,del samo visoko, stasito postavo v bftli obleki z rožnatim pasom in nien si-jajoč, porudel obraz z jamicami na Znano je, da stojijo te naprave na zemljišču, Ki je last g. Gučka iz Ptuja. Avstrijski vojni erar je Cuč-kovo posestvo vzel v najem in postavil tam vojaško bolnico, ki je bila med vojno znana kot »Hunger-spitnl«. Pogodba, ki jo je Čuček napravil z bivšim vojnim erarjem, vsebuje tudi točko, da ima g. Čuček kupno predpravico za naprave, j ki se na njegovem posestvu nalia- j jajo. Ne vemo. ali ta pogodba, oz!-roma kupna predpravica sploh t;e drži po polomu Avstrije, vemo pa, da se g. Čuček dot>čne točke v pogodbi krčevito oprijema, ter da si je iz te točke napravil podlago, na ka-ter' 7'da njegove špekulaciji. Da si g. Čuček želi in boče zaslužki na škodo državne, to se pravi javne lastnine nekaj milijonov, naj služijo kot dokaz sledeči podatki.^ 7emli:šče. ki ga je Čuček dal bivšemu vojnemu erariu v n.-.m, Je on kupil za nekaj nad 700.000 K, danes oa je to zemliišče vredno 3 do 4 milijone kron. To je prvi bagatelni zaslužek, ki ga je Čuček v »»notu svojega obraza« spravil v žep. Ha je med vojno in do danes dobival tudi najemnino za zemljišče. je samoobsebi umevno. Naprave, ki se v Strnišču nahajajo, in sicer: barake, parni stroji, kanalizacija. električna centrala in napeljava, vodovod, različni materijal itd., predstavljajo večmilijonsko vrednost. Niso nam znani natančni podatki, koliko milijonov so te stvari vredne, zato prepuščamo merodainim faktorjem, naj si te račune natančno ogledajo, predno te stvari Čučku prodajo. Vemo pa. da W g. Čuček vse ^e »uprave rad dobil za par miVjonov in da bi potem s izkoriščanjem velega kompleksa zasl'»žil ogromno kapitala. Ze lani je g. Čuček vabil tuje kapUallste. da sl ogledajo naprave * Izkoriščanem celega kompleksa dustnalizirali. Zvedeli smo tud!, da Je pred kratkim ponujal nekemu domačemu kapitalistu — vojnemu dobičkarju, dva milijona kron provizije, če mu ta pomasa preseliti neko tujo tvor-nico vagonov v Strnišče Najlepši dokaz, da je g. Čuček prepričan, da doseže offromni dobiček, če se mu kupčija, kakor sl jo on predstavlja, posreči! V kolikor smo informirani, namerava g. Čuček omenjene naprave za par milijonov kupiti, ter jih potem na en ali drugi način prodati drugim kapitalistom. Vi bi hotel' stmiške obrate in naprave sploh Izkoriščati. Poleg tega. da je že današnja vrednost zemljišča ogromno večja od vrednosti pted vojno, to se nravi, da je g. Čuček že pri tem zaslužil par milijonov. hoče pod pretvezo kupne predpravice zaslužiti še nekfj milijonov pri nakupu omenjenih naprav in potem še nekaj miliioriov pri eventuelni zooetnl prodaii. ali pa izkoriščanju celega kompleksa. Del taboriščnih naprav je gosp. Čuček že začel izkoj iščati s tem. da je i ostavil tovarno sadnih konzerv »S1'va« ir da postavlja tovarno za izdelovanje lesene volne. Omenili smo že preje da fc g. Čuček lani vabil tuje kapitaliste ( c vem-.;, če se je obrnil tudi t;a Stinnesa) z namenom, da bi v Strnišču postavili tvornieo vagonov. Tudi nam ni znano. v koliko so «e mu špekulacije do sedaj posrečile. Vendar pa je iz celega početja g. Čučka jasno, da sl hoče na vsak način nagromaditl neknl mibjo^ov na račun lavne lastnine in — delavstva! Kako plačuje volni dobičkar Čuček delavce, ki so pri njem zaposleni, je poglavje zase. licih in laskave, mile oči. Ne samo Jaz. vsi so gledali nanjo in so jo b!ll veseli, vsi. moški in ženske so jo gledali z dooadajenjem. kljub temu. da Je zatemnila vse ženske. Ni bilo mogoče. da je ne bi bil človek vesel. Mazurke takorekoč po postavah nisem plesal ž njo. v resnici sem pa sicer ž njo plesal skoro ves čas. Brez zadrege je šla preko cele dvorane naravnost k meni. jaz pa sem vselej skočil na noge ne da bi bil čakal vabila, in s smehljajem se mi je zahvalila za moic razumevanje. Kadar so nas pripel:ali k nji in ona ni uganila moje lastnosti, je podala roko komu drugemu, zraven pa je skomignila s suhimi rameni in se mi je smehljala, da bi ml izrazila obžalovanje iu da bi me potolažila. Ko smo plesali med valčkom figure mazurke, sem val!>lral ž njo. ona pa se ml je sn^-Hjala. fe hitrcie dihala in mi govorila: »encore«, in jaz sem val-siral šo in še in nisem čutil svojega telesa. (Daljo prih.) o katerem bomo govorili v posebnem poročilu. Nekaj druzega pa je pri celi stvari, kar nam stoji pri srcu iu o čemur hočemo informirati predvsem merodajne faktorje In javnost V Strnišču se namreč nahajata dve podjetji, ki sta za ptujski okraj silne važnosti. Tl podjetji sta »Les- , na in kov. zadruga«, ki sl jo je de- , lavstve ustanovilo ter »Pletarska šola«, ki je bila otvorjena takoj po preobratu. Obe podjetji imata vse predpogoje za razvoj; v obeh podjetjih bi bila ustvarjena eksistenca velikemu številu delavstva, če bi podjetji uživali od kompetentne strani vsaj nekaj moralne in mate-rijalne podpore. Kar se je za omenjeni podjetji do sedaj naredilo, ne zadostuje: treba je nekoliko več ra^nmevania v tem oziru, treba je predvsem gledati na to da bodo iz naprav, ki smo jih podedovali od razpadle Avstrije, uživale koristi čim širše plasti ljudstva, ne pa posamezni ljudje, ki so si med vojno nakupičili ogromno kapitala. Likvidacija begunskega taborišča se mora prej ali slej izvršiti, o tern ni nober.ega Jvoma Vpr išanje je le, kako se bo likvidacija končala vprašanje je. ali bo vlada znala, ali hotela izvršiti likvidacijo tako. da bo v korist onim ljudem, ki so vsled vojne vse zgubili In ki se nahajalo tu In pa onim trpinom, ki živijo v ptujskem okraju, t. j. viničarjem. Marsikdo se bo vprašal, kaj im;ijo pri tej zadevi viničarji opraviti. Zato pojasnimo takoj- Če bi oblasti šle na roko današnji >Pletarski šoli« v tem smislu, da se "odjetie postavi na zadružno podlago. Hi marsikateri viničar lahko imel od {jke-ga podjetja pošten zaslu.HMc In ' etiko število katoliških reveže*' b! bilo rešenih trpljenja. Kako bi se dalo to vprašanje rešiti, bomo tudi razpravljal! v poznejših poročibh. Omenili smo. da si je delavstvo v Strnišču nstanovilo »Lesno in kov. zadrugo«. Zadruga ima. kaKor Že omenjeno, vse predpogoji obstoj in razvoj, zato bi bil vnebovpijoči greh, če bi sl to delavstvo usHnovo uničilo v korist kake«.* posameznika. Vlada Je sicer obtiu- bita, da bo šla zadrugi na roko bojimo se pa, da os+a-i? Ih pri obljubah. Zadrega in »Pletarska šola« so g. Čučku trn v peti, zato bi hotel tudi te dve podjetji pograbiti, na kar opozarjamo merodajne faktorje še posebej. V tem oziru je nujno potrebno, da se na anketo, ki se bo menda vršila, povabijo tudi zastopniki zadruge in »Pletarske šole*. Na anketi bo treba paziti na to, da se v pogodbi o eventuelni prodaji taborišča g. Čučku postavijo take točke j in pogoji, da mu bo a priori onemogočen vsak poznejši poizkus uničiti ti dve podjetji. Da ima g. Čuček ta namen, je jasno kot beli dan. zato zahtevamo od pokrajinske uprave, da si tega gospoda natančno ogleda in da mu glede njegovih špekulacij pristriže peruti! Končno se nam zdi potrebno omeniti še nekaj. Oospod Čuček se pri razgovorili o nakupu taborišča in pri drugih prilikah vedno sklicuje na to. da mu je taboriščno prebivalstvo naredilo veliko škode v bližnjih gozdovih. Ta izgovor oziroma vzrok ie ta ko prazen in ničev, da se o njem ne izplača govoriti. Oospod Čuček se pa sklicuje na »škodo«, ki so mu jo strniški prebivalci naredili samo zato. da bi se pri po-g?i&ni:h za nakup taborišča »zgb-hal* za par milijonov manj. Spominjamo se. da Je Čuček že spomladi leta 1919. jamral, da mu begunci delajo škodo v gozdovih:^ tistikrat je skušal z jamranjem bržkone doseči višjo najemnino, če bi bilo glede namišljene škode res. kar Čuček trdi. bi danes ne bilo niti enega drevesa v njegovih gozdevih. To smo smatrali za potrebno omeniti, da pokažemo kakšne konje lalia gosp. Čuček pri svoijh špeku*ac',j?.h. Za danes naj zadostuje Kar smo povedal!. Zadevo i-rdem.t ra Paz* liivo zasledovali in o nnehanhi tega zakona pa bodo vsa nerešena vprašania te vrste reševala na isti način pristojna srezka (okrajna) sodišča, oziroma sodišča prve stopnle na prednjem ozemlju k>-pH«vine Srbiie In Črne gore. Finančni minister dr. Kumanudi je predlagal, da smejo privilegije tega zakona npor^bHI samo one os^be, ki so redno nločale davek za zadnje tri m^s^ce. S tem bi se prisMilo državljane. da vrše svo;e davčne dolžnosti. Predlog Kumanudijev je bil sprejet. Pri končnem glasovanju je za zakonski predlog glasovalo od 19 poslancev 17. dva sta glasovala proti. Predsednik je nato razglasil, da le bil stanovanjski zakon sprelet v tretjem čitanlu. Politične vesti. 4- Pobožne želje klerikalcev. Včerajšnji »Slovenec« »razpravlja«: »Socialistična stranka je v razkroju in je z veliko težavo sestavila socialistično zajednico iz slovenske, jugoslovanske in hrvatsko-slavonske socialnodemokratske stranke.« — Verjamemo, da so si razkroja socialističnih strank klerikalci in vse ostale buržoazne stranke vedno že-leli in si ga še želijo. Da delavsko moč razkrajajo, to jim je prvo geslo. Zato so svojčas podpirali komuniste, in v to edino svrho ustanavljajo tudi svoje »strokovne« zveze. Toda potolažite se, ker socijaiistič-no gibanie v Jugoslaviji je sedaj na najboljšem potu konsolidacije, ki bo danes tako objestni buržoaziji pokazala zdravo moč razredno-zavednega proletarijata! -r Na naslov jugoslovanskim id-tranaclonalistom. Tržaška »Edinost« je ob priliki požiga barkoveljskega Narodnega doma po fašistih priobčila par besed, ki gredo na naslov nam, ki živimo tostran demorkacije. Ker se noben buržujski list ni spomnil nanie. jih navajamo mi in naj si jih vsak prenapetež dobro prebere. Zadnie čase so se pojavili tudi med nami nekateri gumnci, ki uvajalo med našim narodom metode dvatisočletne rimske kulture in povzročajo z grozilnimi pismi in drug;m žalostne dogodke, kakor jih mora obsoditi vsak kulturen človek. Tem ljudem v prvi vrsti naslednje vrste: Sedaj pa še resno in odkrito besedo na drug naslov. Splitski dogodki so dali povod — in ne vzrok — za zažig »Narodnega doma« v Trstu dne 13. julija 1920. Zadnja slovenska dvorana v okolici je bila predsinočnjim zažgana zopet radi dogodkov v Splitu. O teh groznih posledicah — četudi niso ne opravičene niti opravičljive — naj bi bratje tam zunaj začeli resno razmišljati. Kakor mi tukaj upravičeno zahtevamo, naj se tržaškim razgretim nacionalistom ne dopušča, da si prisvajajo naloge, ki pripadajo edino le oblastvom, isto tako razumevanje nujno želimo od rojakov v Jugoslaviji. Saj vidijo sedaj vnovič, kako krvavo morajo za vsak tak dogodek plačevati njihovi lastni bratje na tem ozemlju! Kaj nam korist'jo potemtakem vsi izrazi simpatije in ljubezni v lepih člankih Vašega časopisja ? -f O draglnjski naredbi in o zakonu na vojne dobičke bo te dni razpravljal zakonodajni odbor v Belgradu. -j- Z Radičem gre vseeno polagoma navzdol. Že pri zagrebških občinskih volitvah se je pri rezultatih pokazalo, da je hrvaški blok. kateremu načeljuje zloglasni bog vsega hrvaškega frazerskega separatizma Stipica Radič, proti prejšnjim vol!tvam nazadoval. 12. t. m. so se vršile volitve tudi v Turc-po-Iju. kateio je slovelo kot najmočnejša Radičeva postojanka. Toda volitve so mu prinesle sedaj le 5 mandatov, dočim so jih demokrati dobili 6. nevtralni pa 11. Številke so neizprosne in govore živ jezik, da ! mora enkrat vsaka demagogija in komediantska poza končati z blamažo. Zagrebški občinski svet Kakor poroča?o listi, je novoizvoljeni zagrebški občinski svet za prihodnji pondeljelc sklican na svojo prvo sejo. -j- Naši trgovski odnošajl z Nemčijo. Na Dunaju deluje likvidaci'ska komisija pod predsedstvom dr. Ploja*. toda vkljub temu. da imajo naši trgovski krogi milijonske terjatve, ne zve o delovanju te komisije noben živ krst. če pa že kaj zve, so to sami pitijski odgovori. •4- Prevrat v Albaniji. Po došlih vesteh je izvršen v Tirani prevrat. Baje je odstranjena sedanja vlada. Na čelo nove vlade je stopil vodja prevratnikov, Atembeg. 4- Protest razkralja Karla. Madžarska vlada objavlja besedilo protesta, ki ga je razkralj Karl poslal vladi o priliki izgube^ prestola in svoje odstranitve Iz dežele. Protest se glasi: Izjavljam, da je sklep narodne skupščine, storjen pod pritiskom in silo inozemstva, ki veli, da nimam pravice do prestola, v zmlslu madžarske ustave in madžarskih zakonov, neveljaven ter protestiram proti njemu. Vzdržujem vse svoje pravice, ki ml pristojajo kot madžarskemu apostolskemu kralju, ki je kronan s sv. Stefanovo krono. Protestiram proti postopanju madžarske vlade, da me je na podlagi sklepa poslaniške konference izročila poveljniku donavske flotilje, ker Imam kot Madžar v zmlslu madžarskih zakonov nelzpodbito pravico prebivati na madžarskem ozemlju, Tihany, 1921. Karl m. p, — Da, da, časih so se Karlu klanjali. -r Dunaj postane s L januarjem 1922 samostojna dežela v avstrijski zvezi. Spodnja Avstrija pa tudi. Kakšne posledice bo to imelo za Dunaj, ki se ga hoče dežela iznebiti, bomo videli Mnenja pa smo. da ta delitev gospodarsko - politično ni najboljša zlasti ne za Dunaj. -r Gospodarski in oolitični dogovori Avstrije s Češkoslovaško. Dne 15. t. m. so se v Pragi, oziroma v Lani na Češkoslovaškem sestali na sestanke predsednik avstrijske republike dr. liainisch, avstrijski zvezni kaneelar dr. Sohober in drugi politični in finančni avstrijski vladni funkcijonarji s predsednikom češkoslovaške republike dr. Masa-> rykom in min. predsednikom Bene* šem. Sestanek ima namen, obe dr* žavi z medsebojnimi dogovori tes* nejše zvezati gospodarsko in poli* tično. čemur obe državi pripisujeta veliko važnost za njuno bodočnost -f Komunistično gnezdo. Nemški komunisti že dalj časa niso nič kaj prijazno gledali pobožni prehod nn skega komunizma v mirnejše struja in že pred časom so med njimi b 11 nekateri, ki so nosili s sabo idejo nove radikalne komunistične internacionale. Pri zadnjetn kongresu v Moskvi je bila Nemška komunistična stranka, ki je take elemente povečini vsebovala tudi vržena Iz UL internacionale. Svojo jezo Je sedaj pokazala s tem, da je dala iniciativo za ustanovitev IV. internacionale, katere sedež je v Kodanju. danskem glavnem mestu. Pridružili so se tel internacionali vsi nezadovoljni elementi med nemškimi, danskimi, angleškimi. bolgarskimi in tudi jugoslovanskimi komunisti. Dosedaj je vse njihovo delo obstojalo v tem. da so spuščali v svet krvave manifeste proti Ljeninu in UL internacionali, da so nadalje obHubliali in se navduševali za še bolj krvave taktike, s katerimi hočejo meni nič tebi nič preobraziti sedanji red. Do dejani tl novi internacionala še niso prišli, kvečjemu, da so pri porledni!h nemirih v Nemčiii podžigali delavstvo k nenremišlienostim. ravnotako pri zadniih izgred Jh na Dunaju. »Lasci- ate andare!« Kdor Je imel ob tistem času za svetovne 'vojne, ko sr? se noiavili med proletariatom razni kričavi rogovileži. svoje možgane skupaj, je že tedaj prorokoval. da bo take modne pojave ubila moda, da se bo vse. kar je v komunizmu frazerskeea porušilo v frazah. Nekateri prazni otročaii pa bodo itak vedno nočeniali nove revolucije in reševali delavske koristi s streljanjem na pokalice. -f NemčHa dobi v Amerik! eno milijardo dolarjev posojla. Obrestovalo se bo posojilo po 7%. Jamstvo carski prejemki. Odplača se v 50 letih. + Nov zvezni predsednik v ŠvicL Zvezna skupščini je danes Izvolila zvezneira svetnika Haaba za švicarskega zveznega predsednika ter Schaurerja za podpredsednika zveznega sveta. Popust na reparacijskih dolgovih'!* Lioyd (ieo-ge namerava, iakot poroča »Nev- '*ork llerald« sklicati gospodarsko korntrenco <>a iateri bi razpravljali o popustu vojnih dolgov. Anglija zahteva, da se črta njen dolg, ki ga ima v Zedinjenih državah. Francija pa bi morala popustiti Nemčiji 13 milijard zlatih frankov. Tak korak je potreben z ozirom na kritični položaj srednje Evrope, ker niti Nemčija ne moro plačevati obveznosti. Pa tudi za en-tentne države je sedanje stanje gospodarski polom, ker Evropa ne more zaradi visoke valute kupovati njih produkte. Torej kriza tu in tam; tam blago, tukaj beračija. 4 Sporazum angleške vlade z Irci. Dolgo je trajal boi irskega na-r«:da za svobofčine proti angle>kt vladi T* boji sc bili včasih tudi zcia krvavi Sedaj pa je slednjič vendar enkrat prMo do sporazuma .f angleško vlado - P« t pogajanjih. V angleški po Lin. t. zbornic so v sled te** nekiven poslanci Llovd Georga hudo napadali. Lloyd .-ge je ugovarjal, da bi pomenil dogovor ponižanje z a Veliko Britanijo in vso državo. Najvžnejša določba dogovora ^e, da je bila Irska povzdignjena na do* tninij britanske države. Irska bo odslej imela vse pravice in odgovornosti, ki pripadajo celokupni državi. Na.ivečje težave prihajajo od Ulstra. Irska dobi pravico, vzdrža* vati svojo armado in mornarico. Ulstru se bodo čuvale vse pravice. Angleške čete se bodo po otvoritvi odgovorne Irske vlade umaknile Iz južne Irske. Bfev. 266, NAP R E J. Suau 3, Bržola!. Krka vlade rešena ali na prste si bodo gleda d? LDIJ. Belgrad, 16. dec. Tekom 'današnjega dne so se nadaljevala posvetovanja v radikalnem in demokratskem klubu posebej in na konferenci zastopnikov pri dr. Ribarju. Razen tega je imel dr. i\ioar Sestanek samo z g. Pasicem. ».. :;cn vseh teh sestankov je ta, da sta poravnani dve dosedanji sporni vprašanji in da se je dosegel sporazum med radikalci in demokrati. Sporazum obstaja v tem, da ministrstvo za notranje posle ostane demokratom, radikali pa bodo imeli podtajnika v tem ministrstvu. Istotako tega bodo dobili demokrati podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo ali pa v prometnem ministrstvu. O nadaljnjem delu vlade, o njenem programu in o osebnih vprašanjih bodo razpravljali tekom jutrišnjega dne. LDU. Zagreb, 16. dec. Današnja »Riječ” poroča iz Belgrada: Snoči sc je na konferenci, ki jo je sklical predsednik narodne skupščine iu SEJA FINANČNEGA ODBORA, LDU. Belgrad, 16. dec. Danes je finančni odbor imel svojo 9. redno sejo. na kateri so razpravljali o kreditih za delegacije v inozemstvu. Pred prehodom na dnevni red je predlagal dr. Korun, da pošlje finančni odbor pismo vsem ministrstvom, v katerem predlaga, da se uradniška mesta, ki se sedaj izpraznujejo. ne popolnijo v Interesu varčevanja. Finančni odbor se je s tem predlogom strinjal in ga sprejel. Nadaljnji predlog, da se osnuje sekcija, ki bi v sporazumu s komisijo popolnje-vala izpraznjega mesta, je bil tudi sprejet. Istotako je bil sprejet predlog g. Šečerova. da se osnuje še ena sekcija za proučevanje draginjskih doklad. Ta sekcija se je takoj sestavila in šteje tri člane. Poročevalec dr. M. Novakovič, vseučiliški profesor. je poročal o izdatkih za delegacije v inozemstvu. Komisija za povračilo škode ima 13 uradnikov, komisija v Budimpešti 5. na Dunaju 6. razne komisije v Nemčji pa imajo skupno 40 uradnikov. Oddelek za izvršjtev mednarodnih pogodb je »srotovil. da je to število uradnikov preveliko. LDU. Belgrad, 16. dec. Danes dopoldne je imel sejo finančni od- katere so se udeležili delegati radikalnega in demokratskega kluba, dosegel sporazum med radikalci in demokrati na ta način, da bo v ml-i nistrstvo za notranje stvari vstopil za podtajnika radikalec, v ministrstvo za agrarno reformo pa za podtajnika demokrat, dočim ostane ml-, nistrstvo za notrnje stvari še dalje . v demokratskih rokah. Danes je g. Davidovič na seji demokratskega kluba o tem poročal ter je bilo nje-! govo poročilo sprejeto. Sedaj se mora še rešiti v klubih vprašanje kandidatov za ministrske portfelje. j Zato sta danes predpoldne poslovala ožja odbora radikalnega in de-: nr bratskega kluba, katera bosta danes popoldne predložila plenumu radikalnega in demokratskega kluba listo kandidatov. Kakor dozna-va dopisnik „Riječi“, bosta kot nova ministra vstopila gg. dr. Srskič | in Laza Markovič. Zel verjetno je, ; da bo novi kabinet sestavljen že ' jutri. bor, na kateri se je izvolila sekcija, ki bo imela proučiti draginjske doklade za uradnike In predlog dr. Šečerova za zmanjšanje števila uradnikov, po katerem naj bi se do konca avgusta prihodnjega leta šter vilo uradnikov znižalo za 32.000. PREDSEDSTVO ZEMLJORADNIŠKE STRANKE. LDU. Belgrad, 16. dec. Olavnl izvršilni odbor zemljoradniške stranke je na današnji seji izvolil svoje predsedstvo. Za predsednika zemljoradniške stranke je izbran posl. Dako šavljanin, za podpredsednika Milan Gavrilovič, za tajnika Milan Komadinič in Fedor Nl-kič, za blagajnika dr. Vlajinac. MILIJONSKA PONEVERBA PRI JUŽNI ŽELEZNICI. LDU. Dunaj. 16. dec. V zadnjem času so se pri južni železnici zasledile poneverbe, ki so se izvršile pred daljšim časom. Škodo cenijo na približno 20 milijonov kron. Zaprli so 4 uradnike. Preiskavo vodi deželno sodišče na Dunaju. Ponevcrjenja so se izvrševala s ponarejenimi računi, oziroma tako. da so z izdajo fn pregledom računov poverjeni uradniki na goljufiv način sodelovali. Pnevna kronika. Nezakonski otroci. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo statistiko o nezakonski deci v naši državi. Po tej statistiki je vsega skupaj 16.014 nezakonskih otrok, od katerih odpade največ na Slovenijo, kjer ima katoliška duhovščina naj večjo moč. Radi vedno večjega razširjeva-nja raznih kužnih bolezni so v Sarajevu zaprli do 1. januarja vse stročne >n srednje šole. Na bc-lgrajskih fakultetah študira 7208 dijakov in sicer največ na pravni fakulteti (3492, mod tem tudi 277 žensk), najmanj pa na bogoslovni (143). * Akcija za odpravo beračenja po cestah in hišah v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska razpošilja te dni bančnim, industrijskim, obrtnim, trgovskim, zadružnim in v obče imo-vitejšim krogom in osebam v Ljubljani posebne pozive, da se odpo-more beračenju v Ljubljani. Bera-Štvo je v zadnjem času zelo hara-slo. Da se more beračenje v mestu prepovedati, se mora podpiranje ubožcev izdatnejše organizirati in centralizirati. Tuiim beračem ie vstopanje v mesto ter beračenje po hišah in ulicah sploh prepovedano. Glede domačih ubožcev pa se obrača mestni magistrat do vseh imovi-tejših in interesiranih krogov s prošnjo, da se beračenja s primerno mesečno vsoto na korist mestnemu ubožneniu zakladu odkupijo. Tak način podpiranja ubogih je uveden po vseh večjih mestih. S takimi odkupi se občinstvo povsod oprosti nadlegovanja po posameznih ubož-eib. Temeljem sklepa finančnega odseka občinskega sveta razpošilja torej mestni magistrat interesi-rancem (izjave), v katerih naproša, da se izjavijo, kakšno vsoto je kdo pripravljen vsak mesec žrtvovati za mestne ersnično potrebne uboge v ta namen, da se dosedanje beračenje po poslopjih in cestah povsem odpravi Izjave se potem smatrajo ! za obvezne. Ako bi prostovoljni I prispevki za mestne uboge ne dosegli pričakovane višine, se bo moral občinski svet baviti s predlogom, da se zbere zadostni ubožni zaklad obligatornim potom, t. j. s primerno novo davščino. Že doslej je mestna občina potrošila vsako leto za svoje uboge okoli 800.000 K, ko znašajo mesečne podpore le 14 do 50 K. Da se ubožce vsaj za silo preskrbi, bo treba torej sedanje podpore dvigniti na 200—400 K. Jeli mogoče to doseči s prostovoljnimi odkupnimi zneski, pokaže uspeh te akcije magistrata. Izjave morajo stranke vrniti lastnoročno podpisane do 24. decembra 1921 mestnemu magistratu (ekspedit, Mestni trg 27/111. nadstr) K stanovanjski bedi. Mestni stanovanjski urad ljubljanski nas naproša, da prinesemo sledeče: „Ker se dogodilo par primerov, da so stranke samovoljno razpolagale s praznimi stanovanji, opozarja mestni magistrat kot stanovanjsko obla-stvo I. stopnje vse hišne posestnike, da je samovoljno razpolaganje stanovanj prepovedano in da z njimi razpolaga izključno le mestni stanovanjski urad, kateremu morajo hišni posestniki izpraznjena stanovanja tekom treh dni po izpraznitvi i javiti. Mestni magistrat bo strogo izvajal člen 30 stanovanjske uared- be, glasom katerega sc vsako sa-molaslno oddajanje stanovanj kaznuje z denrno glebo do 50.000 K oziroma v slučaju neizterljivosti z zaporom do 6 mesecev.’1 invalidski dokumenti. Odelenje socialne politike pokrajinske uprave v Ljubljani razglaša sledeče: Ker so bili v času od 1. septembra t l. dalje ponovno pregledani vsi vojni in vojaški invalidi v vsej državi in je bilo vsakemu izročeno od pregiedne komisije posebno potrdilo o invaldnosti, preneha s 1. januarjem 1922 veljavnost vseh dosedanjih invalidskih dokumentov — (Izvid nadpregleda, Plačilni nalog (žahlungsauitrag), Invalidska knjižica, Platežni nalog, od italijanskih oblasti izdani „Libretto personale”) — in veljajo od tega dneva dalje edinole sledeča izkazila: 1. za stalne izvalide ..Invalidsko uverenje“ ali ..Invalidsko izpričevalo”; 2. za one, ki jim je bila invalidnost priznana le začasno, „Prevremena objava” ali ..Začasna objav; 3. za one, ki so se priglasili k pregledu, a jim ni bilo priznano obeležje vojnega oziroma vojaškega invalida, »Reše-nje”. Te tri vrste dokumentov so izdajale na tiskanih obrazcih (Vi pole) edino pregledne komisije pri komandah vojnih okrugov. 4. Za invalide prejšnje srbske vojske in do-brovoljce - invalide je poleg navedenih dokumentov veljavno tudi še Rešenje prvostepenega suda v Bel-gradu. Opozarjamo vse urade, javne in dobrodelne korporacije na to, da ni več smatrati invalidom onih oseb. ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblasti. Prošnja za dopotovanje Inozem-ski"i delavcev je vlagati interesentom pri posameznih podružnicah »Državne posredovalnice za delo«, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru. Ptuju. Murski Soboti in Celju (se otvori v kratkem), te jih pa sod:lo potem dalje. V prošnjah, ki morajo biti zadostno kolkovane, je točno navesti ime in naslov vsake delavne moči. ki jo kdo želi dobiti iz inozemstva. ^fsrlSbOF. Mariborsko delavstvo naj ne pozabi, da se bo vršila jutri v nedeljo ob 10. dop. v veliki kazinski dvorni Cankarjeva proslava pod okriljem ..Svobode11, pri kateri predavata ss. Favai in Golouh ter recitirajo Cankarjeve odlomke člani mariborskega gledališča. Cene sedežem so določene med 5—2 Din., stojišče 1 Din., za dijake 50 p. Cel!©. Rooarskl morilec Ivan Spilsr Je bil pred celjsko poroto, kakor poroča »Jugoslavija«, obsojen na smrt na vešalih. Ubil je pri Brežicah kmeta in ga oropal ter zbežal v zasedeno ozemlje, kjer so ga aretirali. Invalid pozor! Poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalidov vdov in sirot v Ptuju bo imel v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri pred-poldan v spodnjih prostorih Narodnega doma v Ptuju svoj redni občni zbor, na katerega vabi vse člane in članice, tudi tiste, ki še niso organizirani v našem društvu in sploh vse. ki se zanimajo za organizacijo vojnih invalidov. Ptujska podružnica »Državne posredovalnice za delo1*, ki je poslovala doslej v Štrnišču pri Ptuju, se je preselila v preteklih dnevih vsled opustitve tamošnjega taborišča v Ptuj, Spodnja dravska ulica štev. 6. Vse interesente se opozarja, da se obračajo odslej na ta njen na-slov. Svebode. Vič-GIince. Opozarjamo, da bo danes, v soboto ob 20. zvečer nadaljeval v društvenem lokalu »Svobode” na Glincah univ. prof. g. dr. Fr. Veber svoje predavanje „0 kritiki razvojne teorije”. Prihodnje nadaljevanje. s katerim zaključi gospod predavatelj prvo polovico svojega predavanja, se bo vršilo v pondcljek ob 20 zvečer ravnotam. Sodrugi iu delavci, udeležite se polnoštevilno predavanja in pripe- ljite s seboj tudi svoje prijatelje, to bo edino vam samim v korist. Hrastnik. Jutri, v nedeljo 18. t. m. ob 3. popoldne priredi izobraževalna zveza »Svoboda” v »Delavskem domu11 v Hrastniku Cankarjevo proslavo. O Cankarju — glasniku pravice in resnike predava so-drug France C. Gogala. Delavci, udeležite se proslave čim številnejše in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje! stvu »tehnične težkoče11. ne stopijo! z novim letom v veljavo novi povP šani tarifi, kakor je bilo projektira*« no. — Mi bi hoteli,, da bi sploh ved-, no vladale »tehnične težkoče”. Htiityrni vestalk. Repertoir. Drama: Sobota 17. decembra: »Jugana, vila najmlajša”; Komedija zmešnjav. Izven. — Nedelja 18. dec.: »Pampeliška”, popoldne ob treh. Izven. — Nedelja 18. dec.: »Pohujšanje v dolini šent-I florjanski”, zvečer ob 8. uri. Izven. 1 — Ponedeljek 19. dec.: »Roza Berndova”. E. — Torek 20. dec.: Zapito. — Sreda, 21. dec.: »Roza Bernd,,. A. — Četrtek 22. dec.: »Revizor”. Izven. — Petek 23. dec.: Zaprto. — Sobota 24. dec.: Zaprto. — Nedelja 25. dec.: »Komedija i zmešnjav”, popoldne ob 3. uri. lz-: ven. — Nedelja 25. dec.: »Peterč-| kove poslednje sanje”, ob 8. zvečer, i izven. —Ponedeljek 26. dec.: „Pe-! terčkove poslednje sanje”, popol-i dne ob 3. uri. Izven. — Ponedeljek 26. dec.: »Revizor”. Izven. — Torek 27. dec.: Zaprto. — Opera: Sobota 17. dec.: »Prodana nevesta”. Izven. — Nedelja 18. dec.; „Werthar“. Izven. — Ponedeljek 19. dec.: Zaprto. — Trek 20. dec.: »Boris Godunov”. B. — Sreda 21. dec.: »Bohčrne”. D. — Četrtek 22. dec.: »Carmen«. C. — Petek, 22. ' dec.: Zaprto. — Sobota 24. dec : j Zaprto. — Nedelja 25. dec.; „Wer-ther”. Izven. — Ponedeljek 26. dec.: .Prodana nevesta”. Izven. — Torek 27. dec.: Zaprto. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo” dospe iz Zagreoa v Ljubljano v nedeljo že dopoldne ob 11. url 57 minut. Ljubljanska pevska družba priredi z godbo sprejem na kolodvoru Koncert »Kola” se vrši potem ob pol 8. uri zvečer. Udeležite se tega znamenitega koncerta] Gospodarstvo. = Popis avstroogrskih voinlh posojJ. Dozuavamo. da zOira oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani materi-jal za očuvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako avstro-ogrsko vojno posojilo. Občine bodo ta vojna posojila popisovale do 15. januarja 1922. Poživljamo občinske urade, zadruge in razne druge ob-' čekoristne Institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih avstro - ogrskih vojnih posojil, ki so jih podpisale. Interesente opozarjamo na tozadevna razglasila, ki jih bodo občinski uradi objaviti. Zmanjšan proračun. Finančni odbor narodne skupščine je zmanjšal proračun ministrstva za zavna dela, za promet in za pošto ter br-zojav za okoli 5 milijonov dinarjev. = Nov direktni brzovlak bo vo-. zil, pričenši s to nedeljo, na progi i Belgrad - Monakovo preko Karlovca, Ljubljane in Solnograda. Povišani tarifi na železueicah. Ker vladajo v prometnem ministr- Mežica. (Cankarjev večer 1L XII. v Mežici.) Vse stranke razven SLS so se združile pri Cankarjevem večeril in na prav lep in impozanten način proslavile velikega romarja Cankarja. Predaval je o Cankarju in recitiral njegova dela v 1 in pol urnem govoru učitelj Doberšek. Učenec Logar je deklamiral pesem »Naprej«. učenka Koprenikova pa nesem o delu. Pri proslavi so sodelovali tudi Rusi v prvi vrsti ruski bivši ritmojster in konservatorist, ki ie nam nudil umetni užitek s svojim mojstrskim prednašanjem kompozicij. Kljub temu. da mu nismo inoell nuditi prvovrstnega glasovirja. ja žel burno odobravanje navzočih. So-drug učitelj se je ob koncu zahvalil i ruskemu umetniku za sodelovati«'® [ in v zvišenih besedah povdarjal. da proletarljat ravno tako proslavlja ruske prvoboritelje Gogolja. Bilin-skega. Hercena, in naivečje može, Dostojevskega in Tolstega. P© — Cene na Dunaju. Goveje meso 750 do 1150 K, pečenka 1000 do 1250 K, svinjina 1300 do 1550 K. maslo 1820 do 1900 K. slanina 1900 do 2200 K iti teletina 800 do 950 K kilogram. Krompir velja 100 K. Jajc pa sploh ni na trgu. Tam torej živi lahko samo tisti, ki ima veliko denarja. Ne čudimo se bedi ob takih razmerah. — Premeten pevec. Neki italijanski tenor, ki nastopa zadnje Čas® v enem izmed milanskih gledališč, je našel nov način, s katerim se dela reklama za lastno osebo. Par dni pred prvim nastopom je dal v čas« nike ienitno ponudbo, v kateri pra« vi, da bi se rad oženil z mlado. lepo devojko, četudi bi ne imela nič premoženja. Na dan predstave le potem imel polno gledališče mladih deklet, pa njih mater in očetov in bratov, ki so s! ga prišli ogledat. — Igra ruske valute. V sovjetski Rusiji so se poštne pristojbine podvojile. Za en sam izvod lista, ki ga posta dostavi, je treba plačat! 2000 rubljev. — Cena časopisja v Moskvi. Dnevnik »Izvestja« v Moskvi stan® mesečno 40.000 rubljev. čevljarska eksportna zadruga v Ljubljani vabi svoje člane na prvi ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Mraka, Rimska cesta. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora; 2. čitanje in edobrenje pravil; 3. sprejem novih članov; 4. volitev odbora ter nadzorstva; 5. slučajnosti. k vsah vrši v Cieil. SITAR LJUBLJANA etra c«k it®* Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči FELLER-JEV ..ELSAFLUID" ket KSSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za um vanje, ker I« radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja n»|boljšeg« učinka. Ravno tako jc priljublien kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za dr$nen!e hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mm go močnejši in delu ofi nepo Frauf cosko žganje in najbolje sre .stvo te vrste Tisoče prb.nanja I Z zamotom n« poštnino za v s n k o g a: 3 dvojnate alt 1 špecijalna steklenica. .... K 48. Za piodalaini 12 dvojn. rti 4 spec. steklenice ....... K 168, 24 dvi in. ali S spec. stekie ................K 780, 36 drojn, ali 12 spec. steklenic ....... K 304. .»PoBtnlne prosto na Vašo pršto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. Pri m o t: Elsa cbltž za kurja očesa K 5 n 750, Eisa mentolni Mirtič K 12, Eisa posipa'nI prašek K D, pravo Elsa r bje oije K 85, Els. voda za usta K 36. Elsa kolonska voda K 41, Elsa šumskimiris K 41, Oljcerin K 6 in 30, Lysol, Lys. form K 30, Kitajski čaj K 3, Els« mrčesni prašek K 15, St u;> za podgane in miši po K 8 in 12. IlhlasL, [|]QEH I. FELLER, Man Sl! H tu st za Ohrestovfnje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiriev, deviz in valut, borzna m* r* Žila, nredirimi in h red ti LJUBLJANA, Prefcrueve tuHca št. S©, v testnem r ©stepi«. Btsojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Telefon if. 40 In 4S7, vsjtke vrste, eskemnt fn inkhso mrnic ter kuponov, nakažita v tu- in tnozemBivo, safe-deposts itd, itd. _ raL-a^^rsu J.er ^ iGUiii Tekfsn St £88. Podryž»ic@: L|Kfe3fana, Maribor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. st. 470. tel. št. 133. BI&E32S Piti piili sl visi na ©rebs?'* ft3 slelislc. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne W«lter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga ceiih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. P 0 © S* O 2J k Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel in na novo preuredil znano JmijI trgovino z urami, Jm zlatnino in optičnimi 'f predmeti F, K. KBOHfilM Velika izbira božičnih in novoletnih daril po zelo znižanih cenah. Za obilen obisk so priporoča Etiuard Škopek, bi ar. absolutni utotsks iebnifne Sole. Lastna strokovna delavnica Ljubljana, Mestni trg 8. O NK «< £ 19 *> u>a F* & i : Risalna orodja : na veliko hi na drobno. Tehnične potrebščine. - Svetlobni prozorni in dr. papirji. * Rektificiranje geodet, instrumentov. - Brušenje risalnih peres. Vsa popravila točno v delavnici za precizno mehaniko Vi!j. Sequardt, Ljubljana, Dalmatinova ul. a ali v prodajalni E, Škopek, urar. egGgrsd, Knez Mihajlova ulica 3. in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat se popravi v lastni delavnici, oz todi na Hcu mesta, strokovno pod jamstvom In ceno. Izvršijo se tudi druga v preciz. mehaniko spadajoča dela. Velika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena. TVRDKA JOSIP REBEK, Llukifane, Cankarjevo »abrežje 9 sprejme S* ko j v trajno delo 1 proti dobri »talni plah. m m m m m m m m M m m m ti V trgovini 0. Bernatovlč Mestni tm St. 5 se dobe še po jako nizki ceni: moške obleke..........od K 650 naprej, moške raglane.........od K 1100 naprej, moške hlače...........od K 150 naprej, damski plašči.........od K 550 naprej, damski kostumi.......od K 600 naprej, damske modne obleke . . od K 900 naprej, damska krila..........od K 300 naprej, kožuhovina............od K 300 naprej. Vse te stvari so »a ogled o vsakem časaa. m m 1« F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestna trg 25- COSULICH-LINE (prej f?.USTK©«iMEBSKRHa{ 11*JU prevaža potnike v New-York redno w E aS>«L siBteb & ^7 3 krat, v Južno-Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in predaja voznih listkov. UMVTVf' glavni zastopnik za Slovenijo OimUiVi fi\iVEL. £ ILTj, v Ljiuljani, Kolodvorska ulica 26. U ©SsaS^saiSS ®*s*. Petra nasip L za rodbinsko in obrtno rabo, vse poSrebšiin© za šivilje, krojače, čevljarje. Srajce, krcvate, zlite, vilice, dožb i. t. d. iii 3 Llssbliana za mizarsko podjetje išče s takojšnjim nastopom tvrdka MATIJA PhRKO, strojno mi zarstvo, Zgorn « Siska, nasproti .hotela Vega“. Poštni predal št. IS. Te - fon mlet*. št. 178. Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana*4. mmo belic, H i zlatar en esrsguijar £ L J u b B i a n a mminik i priporoča svoio m' ilaMo is fnptto iMa fj§ j za nova dela in popravila vsake gg vrste, kakor tudi za poz) ato-gg vonje in po srebrova n je. S) V zalogi ima zlatnine in srebril 1 nine, poročne prstane po vseh Eh uzorcih in merah, uhane i. t. d. | m ! k upu je tudi zlato in srebro ter g£§ plačuje po najvišjih cenah, ali g| j pa izmenjava za novo blago. Hranilni oddelek 4V Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov veleirski, šentjanški in trboveljski premog vseli kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čeiiosfovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Kanska ulica 19. sprejema hranilne vloge in tih obrestuje od dne vloge do dne dviga po večle vloge proti polletni fg 01 9 odpovedi po P® H&anilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah ceintrala ¥ Uufellani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežice, Črna I., Crna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes WF nad 3 miljene kron. Cian društva postane lahko vsak. Pristopati se zarnore v vseh gori navedenih podružnicah. Delež K 200-—. = Pristopnina K 10. Delnliika g s a tt n ! c 8 ti se,fcatf.eeo. Rezerve okroglo K 45,C0C.C80*—• Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Telefon št. 2G1 in 413. Prodaja srečk razredno lolerile. Kupuje in modam v »e vnh vrednostnih papirjev, financira crarične dobav«- ssss Brzojavni naslov: Banka. *r= Podružnice: V Splitu, Trslu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Brežicah. - v.ak.,„i». kredite. — Izdajatelj: Ivan MU*iar. Tisk Učiteljske tiskarne v Liubliani. Odgovorni urednik: Maks Žagar.