Dopisi. Iz Slatine, 10. juu. — Na Slatini ni letos do zdaj nič kaj prav živo. Mislilo se je pred, da bodo veseli Dunajeani, kteri jako radi na Slatino bodijo, svoje hiie na•Dunaji za dragi penez tujcem prepustivši, v obilici v cenejšo Slatino tiošit prišli; pa dosedaj jih še ni, če jih se ne bp. — Borzni ,,švindel" jim je menda pretrdo dal. Židov je na Slatino leto na leto več prihajalo, da se je že Slatini priimek obesati jel: ^Judenbad". Lani je tega predrznega, skopega iu požrešnega rcdu že tako vse migolelo, da je to najčednišim in najimenituišim ostalim gostom že jako presedalo, in so zavoljo židov sicer rajsko Slatiuo že popusčati jeli. Letos še dozdaj o židovskib gostih ui ne duha ne sluha, jili tudi veliko menda ne bo. Ker irnajo judje gotovo največ zgubiti, kadar golufija zgubi, so tudi sila veliko na borzi zgubili. Žid pa nima božjega mira niti počitka, dokler ni zopet ,,našahral", kar je bil zgubil. Bil je pa tudi letošnji majnik bolj za sedeti pri topli peči, nego za spreliajanje rahlokožne gospode po bladnih kopališčib. Lepo gledališče imajo tudi ua Slatini. Deželo samo le stane uekaj jezer gold, Kako živo da ga je treba, razvidno je poleg mnogo druzega tudi iz tega, da so bili pri predstavi bink. pone- deljek, kakor pravijo trije poslušalci! Vrli godci so se nevoljuo ozirali po obširui praznoti in godrujali: ,,Čenm vraga le sami sebi godemo?" — Še drngi uzrok je, da se gospoda letos tako kesno na Slatino spravlja. Boji se namrcč črnega spomina grenke smrti. 0 tem pa zdaj rajši molčim in povem drngo pot, kadar tega uzroka vec ue bo. — Naj še to povcm, da se nam jako čndno zdi, zakaj bi ,,Slov. Narodu" v glavo ne moglo ,,Gospodavjev<>" iinenovanje od liberalno stranke zamoluanili 1 i beral nili slov. kandidatov. ,,Gosp." jili ni bilo treba dolgo iskati, saj jib je ,,Tagesp." nekaj dni pred imenovala; če na ,,Gospodar" pvavih zasledil ui, se je pa uajbolje čuditi temu, da ,,Narod"' imenovanim nc oporcka, inesto jeziti se in kregati. Iz Ljutomera. Pri volitvab v okrajui zastop smo Slovenci rrlo zmagali. Pii velikem posestvu je voljenih 8 narodnjakov, pri kmetiškib občinab 11, trg Veižeje je volil 4; zastopuik velikega posestva je tudi Slovenec, kterih bode v okrajnem zastopu 24 proti 8 uemškutarjem, ktere je volil ljutom. trg. Nemškutavji so bili vse žile uapeli, da bi zmagali. Agitirali so uoč iu daa, volilci so se pred njiini bali iu skrivali kot nekdaj pred Turkom. Vendar so dobili pri kmetiškib volilcib kandidati nemškutarjcv samo 13 glasov, čeravno vsi ujiliovi kaiididati niso bili nemškutarji. Slovenci pa so dobili 39 glasov. Nasprotniki so slepili volilce, češ, da bode uaf.elnik njibove stranke zastonj delal pri okiajuem zastopu! Neki kmet jiin na to odgovori: ,,Č'e Slovenec, uaš domačiu, ne uiove zastonj vse delati, koliko manj bode to storil ptujec, ki je k nam priroraal, ali pa tak človek, ki zasmebnje slovenskega kraeta, ki le n e m š k i govori in pisari, ki rarna s kme.toni, kakor s svojim blapcem. Kolika dobrota je to za nas, da se uam pri okiajnem zastopu in posojilnici slovenski pise!" Bog živi take ktnete! — Iz ijutomerske okolice, 10. juaija. (Letina.) Letiua kaže tukaj slabo. Žita je zvečinom rja poškodorala, koruza je ostala zavolj slabega in mrzlega vreinena pod zeinljo in tudi krompir z drugirni spmnladanskimi setvami ni takušea kakor druga leta; tudi sadja razun češenj ne bo skoro uič. Naj veče upanje še sedaj stavimo na vinograde; toda bojimo se, da nam vedno spremenIjivo in mrzlo vreme še tudi tega upanja popolnoma ne uniči. Iz okolice sv. Lenarta v Slov. goricah. — (Na sramoto zapeljivcem in zapeljanim.) Proti budobiji svojih nasilnikov in proti mačkinji natori svojili vrstnikov nemamo kmetje druge pomoči več, kakor da v javnosti svoj glas povzdignemo iu vsem, kateri so še poštencga srca, oči odprerao. Razglasi torej, predragi nam ,,Gospodai-!:< čudnc spletke, ki so zopet letos se godile pri v o 1 i t v i v o k r. z a s t o p! Goiičani sentlenarskega okraja smo zopet obsojeni, v okr. zastopn inieti ljudi, do kterib z a 11 p a n j a nenia m o. Izvoljen je bil 20. maja z večiuo glasov prejšni okr. zastop, obstoječ večjidel iz možakov, ki na^ili potreb ne poznajo, ali jih pa v svoji timoglavosti poznati nečejo. — Predsednik okr. zastopa, Urbančič Jan., je že lani pokazal, da ui mož beseda. Dnč 10. sušca 1872 je vpričo predstojnikov celega okraja obljubil, da se bodo steze v uatoii — p<> navažanjn peska od dotičnib srenjčanov — posipavale, kar je ljudem imajočim živiue iu potrebnib ljudi, najbolj prilično. Urbančič je pa svojo besedo pregriznil in posipavanje na dražbo dal_ kar uam toliko več prizadeva, ker je za denar v sedanjem času velika stiska. — Vprašal bo svet, zakaj da si Goričani zopet te ljinli volijo? Zato, ker so — zaspane mevže, ki se dajo advokatu Jugu slepiti in strabovati! Jng je poslal — in to (čujte!) v imenu okrajnega zaptopa! volilcem ukaz dne 24. maja, štev. 136.. v kterem zapovednje, da se prejsni- odborniki volijo, in na Jugovo komando prikimajo nevedui in neeamostalni volilci, pa volijo, kakor jirn advokat Jng zapoveda. V svojeni ukazu je že bil tudi vsa mesta v odboru razdelil, sebi podpredsedništvo pridržavši, preden še je vedel, ali bo izvoljen ali ne. Izvoljeni so torej po Jugovej volji: Urbančič Jau. s 16 glasovi od 27, bil je že prej načeluik; dr. Jug Jož., kot podpredsednik, kar je tudi bil poprej; špekulativnik za svojo pisarnico; Pauer Pav., bisui uajemnik graški, zastopau po svojem oskrbniku, toraj izvedenec okrajnih zadev, da je kaj; Weiss Mih., o kterem se mora pokazati, ali je bel ali pa čru; Sollag (slov. Solak), je še najboljsi v tej družbi; Gosak Fi1., gladek kot riba in mebek kot šiba; Spitzi Jož. stareji, kterega že bralci itak poznajo, ker ga je neki dopisnik v 20. štev. ,,Gospodarja" sicer špicasto, pa dobro opisal. Povemo le, da je z načelnikom v zarodbini, kar je včasib dobro. Svojim rojakom in vrstnikom pa rečem: Dokler vam vnda v usta ne teče, se ue boste spametovali! Tržani naj skrbe za se, mi kmetje imam.o dosta prebrisanih glav, da bi si izvolili zastop, ki pozua naše potrebe in po tem spoznanji tudi ravnal. Od Marije Snežnice v Slov. gor. Binkostni pondeljek je bil pri neki pobožiri udovi blagoslovljeu lep nov križ, ki stoji na meji treh duhovnij, zatorej se je mnogo ljudstva iz vseh krajev svečanosti udeležilo. — Majnik je na koncu pri nas skoro s zimskim repom zavibnil; po grabali je bil velik mraz, po sosednih planinab se je videla nova bela odeja, po murskcm polju okoli Cmureka je mraz kornzo, krompir itd. zlo poškodoval. Sadja se ne kaže nič preobilno. Sliv celo malo. — Te dni se je tukaj potepal tudi stekel pes, kije 3 otroke iu vee živadi ogrizel. Ce bi se kje zopet taka nesreča zgodila, Bog varuj kiv, iz rane tekočo, ustaviti ali rano zavezati, marveS se mora skrbeti, da kri vedno teče iz raue, dokler se zdravnik ne pokliče. Z gornje Radgone, 9. junija. — Tudi volitev obeiu v okrajni zastop je končana. Borba je bila stiašanska; ni jej jiara na vsem Slovenskem. Tiajala je od desetili pred poldnevom do šestib zvečer. Tiikrat so morali voliti in slednjič so zadnjega še le srcčkanjem odločili. Sreča je zadela vrlega narodnjaka. Volitev ni ravno najslabše izpala. Izvoljenih je nekoliko izvrstnib, splob pa vrlih kmetovalcev, razve enega, ki je bil siloma ])otisnjeu med izvoljene. Da se ni vse po volji izšlo, kriva je bila komisija, kteia je bila po polovici sestavljena iz nasprotnikov. Med drugim je pa še liberalno-nemčurska stranka kmete neznano terorizirala (posiljevala). Posebno veliko truda sta si storila Petrovška učitelja Erženjak in Kvas, ki sta volilce tje do volilne sobane se svojimi sitnostmi nadlegovala. Vsakako bodo narodnjaki zoper to volitev ua merodajnem mestu vložili protest in pritožbo zarad nepostavnosti, katcre so se pri njej godile. Od sv. Jerneja pri Ločah, 26. maja. (Ljudstvo potepubom izdano.) Kar je rSlov. Gospodar" v listu od 15. majnika št. 20. iz našib krajev poročal, je žalostno, še bolj pa, da takih hudobij in nesreč konca ni. Se ni dolgo, kar so tatovi pri nekem dobrem kuietu v shrambo z mesom in žitom vdiiali. Ko jih gospodar začuje, vzauie nabito pusko, leti vuu in ustreli proti mestu, kjer je lamanje slišal, nevedši, ali je kaj zadel ali ne, kajti ui bilo najti sledu. Tatovi poteni zbežijo. Nevoljni, da jim ni šlo po sreči, pridejo tietji večer zopet do hiše, ter ropotajo in kličejo gospodarja, naj pride vun, da nm bodo nekaj povedali. Pa ou čnri uevarnost in ne gre spod strebe, potem pa grejo obljubivši mu, da ga bodo že dobili, in grede po poti stre- Ijajo- — Ravno tako delajo voglarji in pouočni tovariši, kojim nobena noč ni pretemua in nobena parna provisoka. In če jili gospodar začuje ter jih gie odganjat in bianit žeustva, gred6 nekoliko od stiehe, ter ga klieejo, naj k njim bližej pride, in ga s strelom pozdravijo. In kjerkoli se fantiui nekoliko sporečejo, se stepo, in zdajci je v rokah nož ali pa pistola, kakor v nedeljo na sv. Florijana v tukajšni gostilnici, karaor so prišli fantje pit. Eden, na kterega so že delj časa srd imeli, pride. vmes, iu ker euti nevarnost, jo koj potegne, drugi pa skoči 7.a. njim. Ko pridirjata kakib 100 korakov od hiše, se hudobnež obrne, vzeine iz žepa pistolo, in v nasprotnika ustieli, pa k sreči ga ni zadel. Bode li taka pravica zdaj na svetu vladala? Zato pa pravimo, da bi bilo dobro, naj bi se ne le pnškaiji, nego tudi trgovci in prodajalci strelne robe pod ogled spravili, in strelnega prahu, kapic in svinčnjakov nobenemu prodavati ne smeli, razun kdor prinese izkaznico orožja (Waflfenpass), ali pa dovoljenje od kake uradnije, za kaj da bo strelivo rabil. Tako bi se morebiti sčasoma nesrečam v okom prišlo, v tem ko zdaj budobnežem eloveško življenje čisto nič več ne velja.. Ce se jim količkaj zameriš, ti zažugajo z umoroni, rekoč: Kaj mi pa je potem, ako pridem dve ali tri leta v zapor, saj mi je boljši nego doma, ker mi ni treba skrbeti ne za živež, uiti za strebo. Tako hudoben dub liberalizma ljudi pači in lumpe dela, liberalna pravica pa lumpe ob naših stroških lepo redi, namesto da bi se jim z batom in trdim vsakdanskim postom pamet vcepovala ter bi se ue več ječe veselili.