Št. 64.
V Gorici, dne 16. avgusta 1898.
Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden v štirih Izdanjili, in sioer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno priloge vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
"Vse leto.......gld. C-—
pol leta........*   3-—
četrt leta ........   »   1-50
•PosamiCne Številke stanejo 6 kr:
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki .-ulici stv. i* v Gorici v <Goriski Tiskarni« A. Gabršcek vsakdan od 8. ure zjutraj do «J. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
„PItlMOREC" izhaja neodvisno od «SoJ5e> trikrat mesečno in .stane vse leto gldf i •_ŽJJ. _
«foea» in *Trinniri'<"> se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in .1 ellersi t v. \ Nunski ulici; — v Tr>tn v tobakarni Lav reni-i i na trgu delta Caaerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Izda'j za deželo).
UrednlStro In odpravništro
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvu.                                     r    J J
Neplačanih pišem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.               .____.
Oglat/, |n poslanic« se racunijo po p^t-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plaža« loco »orle«.
„«orlškii Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «So8e» in »Primorca« Šo »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno t gld. 8» kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. potit-vrstica.
¦»>»  Bog In narod!  «**            «Gor, Tiskarna. A. Gabršcck (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal."
Prvi vseslovenski shod
Iričuski • seiijalftil delavcev v Ljubljani.
Vse in slovenskim k r š č a n s k o-s o c i j a 1 n i m delavcem po Kranjskem, štajerskem, Koroškem in Primorskem naznanjamo, da bo v nedeljo, dne 18. septembra t. I. v Ljubljani prvi veliki vseslovenski .shod krščansko-socljulnih delavcev.
Kaj nas nagiba, da sklicujemo tak shoil ?
Letos praznuje naš ljubljeni vladar svojo petdesetletnico,. Ko se vse veseli njegovega slavja, ne smejo zaostali slovenski delavci. Hvala Bogu! velikanska večina njihova si je se ohranila zavest dolžnost i j, ki jih ima do svojega cesarja, z a vest hvaležnosti do njega, ki je porušil ovire delavskim organizacijam, ki je v skrbi za delavsko varstvo in zavarovanje vstvaril že mnogo koristnih zakonov, ki je zadnji čas tudi v politiškem življenju dal mesto delavskemu stanu. Zato bodi njegovega blago-nosnega dela spominu v prvi vrsti posvečen nas shod, — dokaz nase siuovske udauosti in ljubezni.
Vseslovenski shod sklicujemo, ker je sedaj bolj kot kedaj treba, tla javno nastopamo proti pogumnemu internacijonul-stvu, ki se iz tujine zanaša med nase delavce, in da veličastno pokažemo, da v obrambi narodnih pravic stoji slovenski krščanski delavec vedno v prvih vrstah.
A še drugih razlogov imamo dovolj. Žalostni, obupni prizori na vseh straneh! Kdo z žalostjo ne opazuje, kako naglo propadajo slovenski delavski stanovi sploh? Komu pač niso znane žalostne razmere slovenskega delavstva? Kako vsej tej nesreči pomagati? Premišljujmo, posvetujmo se, delajmo najprej sami, in Bog bo blagoslovil naše misli in delo. To je gotovo : če bomo mi storili v s e, kar zahteva od nas krščanska pravičnost pa krščanska ljubezen, bo tudi Bog storil vse, česar nam je treba.
Za taka posvetovanja so potrebni shodi. In zato sklicujemo letos prvi vseslovenski shod krščansko-socijainih «1 e I a v c e v. Sobratje! Pridi na shod vsak, kdor le more! Na tem shodu se bomo ozrli po svetu ter si ogledali, kako si drugod pomagajo delavci, v prvi vrsti krščansko-socijalni delavci, potem pa hočemo preudariti,
g^C-^^'^^"^--^"žg^g^^X^^^^"^--y^
t-
Avstrijcem se danes krasno Razgrinja na jugu obzorje, Da vsakdo obrača oko V slovensko obmejno Primorje, Katero proslavlja spomin Odličnega svojega sina, Ki vzor je vojaških vrlin, Da cfsla ga vsa domovina..—
2. Braniea mu rojstni je kraj, — Slovenska ga mati rodila, — Braniea, — da branil še kdaj Bo Avstrijo, — pela mu Vila. -Že deček si srčno želel Časti je in slave junaške — Kot mož pa visoko popSl Do hrabrosti se je prvaške.
3. Junak Čehovin, — ti ponos Slovencev in Avstrije cel« —• Kdo tebi je v boju bil kos, Ko drzno so švigalo strele?
kako si hočemo m i, vsi slovenski krščansko soeijalni delavci, s k u p n o pomagati.
Sobratje! Dosedaj smo napravljali le vsak v svojem ožjem kraju delavske shode, sedaj nas je pa že toliko povsod, kjer prebivajo Slovenci, da lahko napravimo velik, veličasten vseslovenski delavski shod. Na tem shodu si hočemo znova utrditi svoje p r e-pričanje, /.nova se na ud uši ti za misel krščunsko-socijalno.
Ob jednem se bo tisti dan blagoslovila našit zastavil, zastava slovenskega krščansko-socijalnega delavstva, zastava vse slovenske krSčansko-socijalne organizacije. Ta zastava bo za naprej vidna vez, ki nas bo vezala in nas vodila v našem težkem boju!
Ker pa bo zastava skupna last vse slovenske krščansko - socijalue organizacije, zato vabimo ob jednem vsa slovenska društva te organizacije in sploh vse prijatelje slovenskega krščansko - socijalnega delavstva : p r i d i t e k s 1 a v n o s t i b1 ago i I o v I j e n j a naš e z a s t a ve!
Trdno smo prepričani, da s tem dnevom naredimo velik, važen korak naprej proti cilju, ki nam ga j«.- zarisal z neizbrisnimi črkami poglavar naše svete cerkve, papež Leon XIII., v blagor in čast slovenskih delavcev. Dr. A. G r e g o r c. i č, dr. Jan. Ev. Krek,
.). Ž i č k a r, zastopniki V. skupine.
Adam Miekiewiez,
njegovo delovanje in njegova dela.
(Dalje).
Ankvičevi so imeli hčerko Kvo-IIenriko. Bila je to pobožna, nenavadno izobražena deklica, ki je močno ljubih fjodbo in pesništvo. Adamovo srce je kop^.olo po ljubezni in na Evo je napravil tr adi. tako znameniti pesnik globok utis. Evh i mati je želela mlada človeka združiti, toda oče se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi on dal hčer revnemu, dasiravno slavnemu pesniku. Mickievvicz je to čutil in videl in radi tega ni prišel snubit Eve, tako, da se je vse razdrlo.
Iz Piirna je odrini! v Neapel in potem v švieo. Tu se je spoznal z Zigmundom Krasinskim, ki je bil tudi že znamenit pesnik.
Med tem je izbruhnila v Varšavi ustaja dne J9. novembra 1830. I.   in ta   novica je
Kot lev si se hrabro boril Za dom in za Avstrijo drago, Sovraga razkropil, pobil, Pridobil za zmago si zmago.
Junaštva sijajni dokaz Podal si tam pri   Montanari, Pri   Sommacampagni. poraz Sovragov, pri «Volti*, ^Mortari* Le tvoj pri   Novari* pogum Propast je sovragu provzroeil, Ti strah si sovražnih bil trum. Ti zmago si slavno odločil.
Ko vname srditi se boj, Vse pada, na levi, na desni, Približa sovragov se roj   ~
- Trenutek osodni in resni — Takrat pa junak Čehovin Tam z enim le topom se brani Sovragom provzroei pofdn, Avstrijcem pa časti ohrani.
Oslavil si svoje ime
Z junaštvom pri mestu: «Livorno>,
Premagal nasprotne vrste,
Osvojil trdnjavo uporno.
Zato te sam svetli vladar:
*Moj Čehovin ljubi!« — pozdravlja;
J.n slavni Piadeckv glavar —
Vsej vojski za vzgled te postavlja.
začetkom decembra dospela v Rim. Mickie-vvieza je močno osupnila ta novico, ker ni verjel v uspeh ustaje, toda navzlic temu je želel odriniti na bojišče. Ker pa je bil posodil Garčinskemu denar, ni imel potrebnih sredstev za na pot. To ga je močno jezilo in celo sram ga je bilo,
Koncčno meseca aprila 1831. odide v Pariz, misleč si, da so mu tam posreči pridobiti Francoze, da bi pomagali ustašem. Od tod je odšel dalje v Veliko Poljsko, hoteč od tam dospeti v tabor narodne vojske. Toda vstavil se je v Šmilovem pri grofu Gorzen-skim, ker ni mogel priti čez mojo, katero so Prusi tesno zaprli. Pesnik je moral ostati v Veliki Poljski. Naposled je napočil september 1831. I. Krdela ustašev so bila strta, poljska vojska je odložila orožje ter odšla Čez mejo. Začelo se jo izseljevanje, čegar prod se je obrnil v Liaždane, prestolnico saksonske države. Tam so bili Poljakom naklonjeni, torej je z drugimi vred pohitel tjekaj tudi pesnik Mickicvvicz. H tem so konča tretja doba njegovega življenja in njegove pesniške delavnosti.
V. V protfiiaiistvu.
S plamtečo vero v duši je dospel pesnik z izselniki v Draždane. V narodu je vladala velika žalosi in celo obup, da je vsa krvna in denarna žrtev bila zaman, kajti Rusija je potlačila ustajo. Kakor je nekdaj samega sebe, ko je trpel v Kovini, tolažil v žalosti z molitvijo, tako je navajal sedaj tudi izselnike, iskati tolažbo pri Bogu in v njegovi pravičnosti.
Ustaši so mu pripovedovali o junaških delih, o vzgledih vitežkega junaštva, spomi-njajočih na velika dela očetov po Kirchhol-moin, Ilocimom, ali Dunajem. To pripovedovanje je napolnilo pesnika z žalostjo, da ni mogel biti tam, kjer se je prelivala kri. Novice o prepirih, o porazu, o surovosti zmagovalcev so ga prevzele z globokim trpljenjem. Tako je bil pesnik otožen in je še tem urneje priganjal sebe in druge k molitvi.
Pisal je mnogo, ker delo je poslalo mu zdravilo za žalost. Sam je dejal, da se je posoda poezije razbila nad njegovo glavo. Napisal in naslikal je nekoliko prizorov iz poslednje vojske, namreč »Reduta Ordona", »Polkovnikova smrt", »Prenočišče" in »Pesem vojaka". Sedaj je napisal v nekolikih tednih III. del Dziadov.
In kdo ti na strani je stal ?
Kdo vodil te v boj je krvavi?
Kdo čuval te, ran varoval T
Kdo peljal te k zmagi in slavi? -
Pogum in pa samozavest,
Na temelju božje pomoči,
Krotila sovražno ?ta pest
Po tebi tam v vojni vroči.-------
Tako ti postal si junak, lil ljubljenec cele armade; Izgled tvoj posnema naj vsak, Navduši naj stare in mlade. Junaško podobo kras« Zasluženi križci, redovi, —   -  -Navdušeno tebe slave Vsi Avstrije zvesti sinovi.
Slovencem se danes oko Upira v spomenik Čehovina In Avstrija kaže z roko:
Glej mojega vrlega sina! ------ —
Zato pa ga danes slav? Vsa širna okrog očetnjuva —, In glas mogočen doni: Junaku na veke «Slava*!
Po napisanju tega dela se pesnik ni mogel vrniti več v domovino, ker ga je tam čakala ječa, ali pa prognanslvo v Sibirijo. Radi tega je ostal na tujem. Pa tudi v Draz-danih ni bilo zanj več varno, kojti ruska in pruska vlada sta zahtevali od saksonskega kralja, naj odstrani Poljake iz svoje države ter si celo prizadevali, da bS bil Mickiewicz oddan ruski vladi. Torej ni kazalo druzega, nego zapustiti Saksonsko in v Franciji iskati zavetja.
DOPISI.
Is Št. Andreža. — V zadnjem dopisu v cenjeni »Soči« iz naše vasi nam je naznanjal g. dopisnik, da se je ustanovilo pri nas „Pevsko in bralno društvo*. Pravil je, kako lepo se je vršil ustanovni občni zbor omenjenega društva. Upalo so jo tedaj, da vsaj to novo društvo obudi naio vas, knr se do sedaj tudi izpolnjuje. V svoji sredi Ima dosti starejših mož, pn tudi mladeniCev, kateri redno obiskujejo pevske vaje, da se vadijo v lepem narodnem petju.
Da so ti pevci, v tem pogledu, ker je društvo še mlado, in da se pevci le malo Časa vadijo v petju, vrli pevci, je pokazala tudi zadnja veselica, ob enem prva tega društva, pri kateri so peli tudi par težkih skladeb. Vseh pevcev je čez 40, ali še mnogo mladeničev jo, kateri v svoji zaslepljenosti, ne samo k društvu ne pristopijo, ampak mu še celo skušajo škoditi in ovirati njegovo delovanje, kakor se je zgodilo pri zadnji veselici, koso med tem, ko se je igralo na odru, prišli ne* kateri razgrajači na cesto pred veseličnim prostorom ter upili in zabavljali proti društvu. Če imajo Usti kakšna osebna nasprotstva z udi društva, zakaj pa hočejo ovirati pri veselici javno delovanje društva ? Raje naj še oni pristopijo k društvu in vsa osebna nasprotstva naj izginejo! Pa tudi mnogo odličnih možje še v naši občini, kateri niso še pristopili k društvu, kar bi bilo želeti. Mladim pevcem kličemo, naj le vstrajajo dalje, kakor so vstra-jali do zdaj. Izmed njih naj izginejo vsi prepiri in vsi naj bodo kakor eden, ker le v slogi je moč. Društvu pa želimo obilo uspehov.
Odkar so javni plesi odprti po okolici, se pleše vsako nedeljo ali v tej vasi, ali v onej, večkrat pa celo na več krajih. Tudi v St. Andrežu so sklenili nekateri fantje imeti ples. In res, v nedeljo 31. juh, so naznanjali lepaki po goriških mestnih vogalih, čudno da samo slovenski, kar se prejšnja Jeta ni zgodilo, da se bode tisti dan plesalo v Št. Andrežu. Tukaj so čutili vsaj nekoliko narodnega ponosa in so pokazali, da oni vabijo samo Slovence in ne laških razgrajačev. Lepaki so bi!i -tiraj slovenski, ali v kaki slovenščini so bil: pisani?! Danes dne 31. julija veliki ples v Št. Andrežu. Ni bilo toraj pisano, ali je bil ples Usti dan, ali je, ali pa bode. „v Št. Andrežu", (kakor bi moralo biti pravilno pisano), ni bilo kljukice nad z, pač pa je bila ena nad u. In kaj je krivo taki pisavi? Uzdržilelji plesa niso dali tiskati sami lepakov, ampak godci. In kateri godci? — Goriški laški godci!! — Vkljub temu, da je »Soča* že nekoiikokrat opominjala okoličane, naj ne jemljejo laških godcev, so jih Štandrežani vendar najeli. In med uzdržitelji plesa je bilo tudi par udov „Bralnega in pevskega društva*, kateri so imeli priložnost citati dotični opomin v „SoČi". Toda njim ni bilo zadosti, da so plesali tisti dan. Sklenili so še prihodnjo nedeljo plesati. Šli so toraj k županu in ta jim je — dovolil imeti ples. V nedeljo 7. avgusta so bili spet lepaki po mestu, toda ne samo slovenski, ampak tudi laški. Slovenski pa
so bili: Danes dne 1 august veliki ples v S t Andrezu. Šiandrežki fantje kaoi jadrate? Ali se ne sramujete s takimi oznanili vabiti ljudi k plesu in plesati na .laški takt?!« Pač žalostno!         Videč.
Iz Kambreškega. — Ker bi marsikateremu Citatelju cenjene .Soče« utegnilo biti neznano, kje se nahaja gori navedeno gorsko selo, naj najprvo povem, da isto stoji nad Kanalom blizu italijanske meje, torej na čisto slovenski zemlji, kjer noben vaščan, ki se ni nekoliko ogledal po obširni zemeljski krogli, ne razume in ne govori dijzega jezika kot .kanjski" —, potem še le preidem k stvari, ki mi je dala povod pisati pričujoče vrstice, katerim prosim nekoliko prostora v vašem listu. — Torej! Dejstvo, ki sem ga doživel in katero hočem tukaj prav na kratko opisati, priča o pretresujoči narodni nezavednosti tukajšnjega prostega ljudstva, oso-bito pa našega ženstva, ako ima isto priložnost, naučiti se par besed kakega tujega jezika. Jz naše vasi so nekatere Ženske tako .srečne*, da so se omožile celo v Trstu; ena izmed teh je prišla letos hladit se v svojo rojstno vas in pripeljala je seboj tudi kopico svojih otrok, kateri so prav čedni ali
—  čujte in strmite 1 noben teh otrok ne zna niti ene besedice slovenski! med tem, ko njih mati še pred 15. leti ni znala ne ene trohice italijanščine, v kateri zdaj šče-beta s svojimi otroki. Vprašal sem dotično »mater*, če se sramuje, in zakaj da svoje otroke ni naučila jezika, v katerem je ona sama prosila kruha svojo mater? Invganite, kaj mi je odgovorila ? Kaj hočete, moji otroci zmiraj pravijo: »noi no volemo ešer ščavi e no volemo iraparar <juella Hngua* (mi nočemo biti sužnji in se ne bomo učili tega jezika). Ona pa ne razume, da je v teh besedah njenih otrok že precejšna merica zaničevanja za njo, rojeno Slovenko, in ne pomisli, da jo bodo morebiti otroci preklinjali, ko bo že p-d zemljo počivala, zakaj da jih ni naučila tudi slovenskega jezika, ker, kakor uparn bo enkrat tudi naš jezik na Primorskem postal pogoj do boljšega kruha.
Ne bi spravljal tega v javnost, ako bi bil gori navedeni slučaj posamezen, ali žali-bog temu ni tako; naša dekleta, ki grejo služit v Trst ali v Gorico, se navadno z redkimi izjemami vse kaj hitro in rad« popri-mejo žvižgajoče italijanščine, bodisi, da mislijo, da je to kdo ve kako imenitno, ali pa da jim to toliko poprej pripomaga do »ljubega*, kar se včasih res zgodi, ali večidel v sramoto in škodo dotične in njenih sorodnikov. Toliko prizadetim v prevdarek.
Iz Pulja, dne 11. avgusta. (V odgovor .Slovenskemu Narodu*.) — Med tem, ko imam tu v Pulju polne roke dela z urejevanjem .Narodne tiskarne', vlači .Slov. Narod" po svoj;. predalih tudi mojo osebo, ker mu ne zadaja robato udrihanje po »Soči*. V štev. od torka pa me skuša onečastiti pred slovenskim svetom z neko pravde nje »Goriške tiskarne" v Ljubljani proti tamošnjemu .rodoljubu", češ, da ta pravda se vodi od moje strani v nemškem jeziku, — in na to slede ..Narodove"   preljubezuive   brce  moji  osebi.
—  Na .Narodovo* brcanje ne bom reago-val, saj je splošno priznana surovost in neotesanost sedanjih matadorjev, — ki so se polastili tega prvnga narodnega glasila v večno škodo in sramoto prelepemu naslovu; pač pa pojasnim na kratko, kako je s to — nemško pravdo, da bodo čitatelji videli, komu je v sramoto, kar navaja .Narod", ali meni ali pa — »beli" Ljubljani!
Moja .Goriška tiskarna" pošilja mnogim knjigarjem v komisijelno razprodajo vse svoje knjige. Vsi ljubljanski nemški in nemškutatski knjigotržci so vedno redno in pošteno plačevali prodane knjige, eJ:no s knjigarjem »Narodne tiskarne" nisem r.iogel priti nikdar na čisto; nad pet let mi ni podal računa, marveč me potolažil večkrat s kakim petdesetakem »na račun*. Ali po preteku štirih let sem hotel priti na čisto, kako je prav za prav z najinimi računi. Tod-i nad eno leto me je vodil za nos in do računa nisva prišla. Lani v avgustu sem doznal, da je ta rodoljub blizu konkurza. Ker je znašala moja imovina pri njem nad 400 gld., sem ga hotel prisiliti sodnim potoni, da mi poda svoj račun. Toda, ko sem iskal odvetnika, ki bi me zastopal, so me na dveh krajih odslovili, češ, da proti temu rodoljubu ne morejo sprejeti mojega zastopništva. Naposled &era vendar našel zavetišča v pisarni odličnega ljubljanskega odvetnika, ko pa njega samega ni bilo doma. Jeden koneipi-jentpv mi je obljubil, da pozove knjigotržca najprej • pisarno, da se reč uredi izvensodnim potom. Ne bom pripovedoval, kako je isti rodoljub vodil zdaj za nos gospode v tej odvetniški pisarni, rečem le, da so potekali tedni in meseci, ne da bi bil podal račun, med t ? m pa so ga tudi tuji upniki rubili, drug za drugim.
Meseca novembra sem prejel od svojega odvetnika pismo, da mirnim potom ničesa ne odpravim, da bo treba nastopiti sodno pot, in sicer nujno, češ, da mož stoji v slabi koži itd., toda on da me iz teh in teh razlogov ne more zastopati. In dostavil je še, da med slovenskim! odvetniki sploh težko dobim odvetnika, ki bi resno nastopil
proti temu velikemu .rodoljubu" (ki je pustil, da so čifuti prišli pred menoj doplačila!) Svetoval mi je,najizročimto pravdo kakemu »poštenemu Nemcu", in sicer da mi ga on preskrbi.... Kaj mi je bilo storiti?! V Ljubljano nisem mogel iti, ker prav takrat sem imel mnogo skrbij s svojo ubogo pokojno soprogo, katero mi je bilo spraviti iz hribov v Gorico in od tu dalje na jug v Lošinj. Pisal sem torej svojemu ljubljanskemu odvetniku, narodnjaku od temena do pete, naj ukrene, kar se mu najbolje zdi, da pridem do svojega denarja. Odvetnik je izročil vse reč — dr. Wurz bach u, ki je potem za me tožil. Jaz se pozneje za to reč nisem več brigal, da niti danes ne vem, kak6 je s to pravdo. Jaz nisem videl nobene vloge.
Da je dr. W. tožil  nemški, je verjetno; to sem tudi slutil in me je jafco jezilo, kar bo lehko umevno  vsakomur,  kdor pozna mojo doslednost v takih vprašanjih in moje boje v vseh instancah od I. 1890. naprej za enakopravnost slov. jezika pri sod-nijah v Gorici, Ali sem   si   mogel  pomagati pri takih razmerah ljubljanskih?! Da je bil torej  tožen knjigar   .Narodne  Tiskarne* v nemške m jeziku, je resnica,      ali komu je v sramoto, meni aH  razdivjani Ljubljani? O tem naj sodijo čitatelji sami. A. Gabršček, lastnik .Narodne tiskarne* v Pulju in .Goriške tiskarne* v Gorici.
Domače in razne novice.
P^ Dolžnik« pozivamo zadnjič, naj poravnajo svojo dolžnost. Šo osem dnij časa fin* damo, ako torej na poravnajo do 20. t. m. jim ustavimo Ust In jiti Izročimo odvetniku, kateri potirja dolg.
Imenovanja. — Poštnimi vežbenikiso imenovani absolvirani srednješolci Anafesto F a b r o iz Poreča, Oskar S o II i n g e r iz Trsta in Leonard L o dat ti iz Gorice.
—   Goriški okrajni glavar g. Al. p I. B o s i z i o je imenovan pravim dvornim svetnikom.
Premeščenja. — Nameslništveni kon-cipist dr. pl. Musil je premeščen oti okrajnega glavarstva v Pazinu v Tolmin, kon-cipist pri okrajnem glavarstvu v Tolminu Sig. baron B a u m pride v Gorico. Dalje je konceptni praktikant dr. pl. R i e d I premeščen od tukajšnjega okr. glavarstva v Sežano in konceptni praktikant Aleks. pl. Bos iz i o od okr. glavarstva v Kopru v Pazin.
Novi maši sta darovala doslej preč. gg. Grbec Anton v Šmarijah in Crnigoj Hinko v vipavskem Križu.
Preč. g. dr. Gregorčič je odšel včeraj za štirinajst dnij v Kamnik na Kranjsko, kamor naj se mu pošiljajo nujnejša poročila. Društvo .Šolski dom" bo za ta čas zastopal cesarski svetnik g. Franc V o d o p i v e e, na katerega se je obrniti v društvenih zadevah.
Smrtna kosa. — V sredo v jutro je izdihnil v Gorici po nevarni operaciji v bolnišnici svojo dušo Ernest H m e 1 a k, sin znanega narodnega veleposestnika in trgovca v Lokavcu pri Ajdovščini.
Mladi, komaj 23 let stari Ernest Hmelak je trpel že dlje časa na eksudatu. Oče je poskusil vse, da bi rešil sina smrti; zadnji poskus je bila operacija, kateri pa je sledila
—  smrt. Danes zjutraj so ga pripeljali iz Gorice v J /Kavec, kjer so položili njegove zemske ostanke k večnemu počitku v rodbinsko rakev. Naj v miru počiva!
G. Ilmelaku pa izražamo svoje sožalje na nedomestni izgubi.
—  5. t. m. je umrl v Cerknem po dolgotrajni mučni bolezni preč. g. Fr. Sita r, župnik v pokoju. V svoji težavni službi na Bukovem si je nakopal hudo udno bolezen, kateri je končno podlegel. R. i. p.
Laški .ricordi storiei*. — Pokojnemu dr. Doljaku židje v .Corrieru* ne dajo miru. Sedaj, ko mož že spi v zemlji slovenski — kakor so rekali zaničljivo ob negovi  smrti
—  mu očitajo »politiške" grehe, katere je po njihovem mnenju storil s tem, da je oddajal svoj glas za grofa Coroninija itd. Očitajo mu, da v politiškem pogledu pokojni Doljak ni poznal pravičnosti in poštenosti, sklicujoči se pri tem na zgodovino. Tako ravnajo z možem, ki se je trudil pravično in pošteno postopati z obema narod nostima v deželi! Človeka obide stud, ko čita taka grda očitanja o spoštovanja vrednem možu.
Ta dejstva pa tudi jasno kažejo, '¦-ako nizko je padla ta iaško-čifutska svojat, ki i*-.-*ce kamenje na grob moža samo radi tega, -ker ni trobil v .irredentovsko*-čJfutski rog in ker ni stal v vrstah onih slo:. -.ožrce'.- ki bi nas radi kar čez noč pogoltni1'
Tolike duševne propadlosti kot pri teh ljudeh je pač težko najti še kje drugje.....
Slovenščina na dopustu. — Sedaj je tisti čas, ko hiti iz mesta ven na deželo vsakdo, kdor le utegne. Tako se vrstijo na dopustu tudi uradniki po raznih c. kr. uradih. In to je baš križ.
Pri nas je tako, da načelniki raznih c. kr. uradov ne znajo slovenski, ali pa le ,za silo". Tako .silo" smo občutili pri zadnji zaplembi. Niti z daleka nismo pričakovali, da nas g. državni pravdnik zapleni, ako govorimo o »irredenti", o protiavstrijskem čutu, kateri biseširilvPrimorju med Italijani itd., potem, ko bi se to in to dogodilo.
O protiavstrijskem čutu smo imeli lep dokaz še ni davno od tega v Trstu v mestni dvorani. Moj Bog, kaj so že razni nemški in slovanski listi o tem pisali, pa niso bili zaplenjeni t In kako tudi, če se piše v korist v Avstriji, vendar ne more avstrijska cenzura tistih odstavkov zapleniti. Če pa končno še rečemo, da gospodje v namestili?-; palači v Trstu nam niso naklonjeni, in bi tudi v prihodnje ne bili. kaj smo vendar zagrešili, ko je to tako znano dejstvo, da o njem že vrabci po strehah okoli državnega pravdnistva čivkajo.
Vprašajte pa uJfje naše Italijane, kje bi bili rajši, alt v Avstriji ali v blaženi Italiji, boste videli, da dobite tak odgovor, kakoršni smo mi že zdavnaj objavili, seveda, ako hočejo govoriti resnico, kar pa ni njihova navada. Nsjrajše bi priklopih primorske dežele kraljestvu onstran Idrije, kar se kaže baš v tem, da v slavnostnih trenutkih ne čutijo nič za Avstrijo, temveč obide jih mrzlota in nejevolja, dočim dogodke iz Italije na demonstrativen način obhajajo. In vse to trpi naša vlada. Je li to v prilog Avstriji ali v škodo, razsodi čitatelji!............
Nemalo smo se čudili zaplembi, katero si moremo tolmačiti le tako: Gori smo že povedali, da načelniki raznih uradov ne znajo slovenski, ali pa le .za silo*; namestniki teh so po navadi še 1«? rojeni Slovenci, ki poznajo slovenski jezik. In če gre. namestnik na dopust, gre iz dotičnega urada na dopust tudi — slovenščina, vsled česar nastajajo nepotrebne konfuzlje. — K d a j bodo n a § i uradi preskrbljeni z urad ni ki, zmožnimi slovenščine, da se v prihodnje ne bodo godile nepriiike, katerih nočemo več trpeti!
Dostavek: Zaplenjeni stavki so pisani povsem mirno in vragove zaplembe more videti v njih le tisti, ki ne razume vsebine. O „irredenti" je »Soča* pisala že. večkrat, pa ni bila zaplenjena, čeprav vemo, da so razna c. kr. uSesa kaj občutljiva ob slovu: »irredenta*!
Komisija za obrtni davek. Da se udeleže te deželne komisije, so pozvani nastopni gospodje; Finr-tti de Diego iz Gradišča ob Soči, M i k I a š i č Ivan Iz Volč, L o k a r Anton iz Ajdovščine, N a g 1 o s I. iz Kormina, B o m b i g I., K u h a č e v i (¦ pl. Jak., finančni svetnik, Š o 11 i n ge r Ivan, vsi trije iz Gorice, M u ti a Ani. iz Lokev in Kofol Val. iz Kanala.
Osebna dohodarlin*. - .Soča* je jako ostro obsodila delovanje onih .komisij za odmerjenje osebne dohudarine." Da je imela povsem prav, dokazuje tudi okrožnica finančnega ministra, ki pravi, da so postopale nezakonito vse one komisije, ki so odmerile komu višje dohodke, wgo jih je sam napovedal, in to te da bi ga bile pozvale na odgovor ali pojasnilo. — Kdorkoli torej ni bi uradno pozvan, da Se enkrat dokaže svoje dohodke, a so mu jih odmerili več, — vsakdo je krivično obdačen. In takih je prav veliko! Ker bi minister rad izvedel, ali se je veliko kršil zakon na tak način, je dal reč preiskovati. Da ministru mnogo prikrijejo, je gotovo. Zategadet bi ne bilo napačno, ako bi posamičniki naznanili svoje slučaje naravnost na ministerstvo.
Po plesu v Pevmi. — Nekdo nam piše: .Slišal sem nekaj Purianov. ki so se pogovarjali o plesu v Pevmi. Med drugim so se tudi čudili, kako da dovolijo v Pevmi plesati brez »ruskih" zastav, češ Pevma je slovenska in za to tičejo plesu tam .ruske* zastave*.
To naj si zapomnijo vsi tisti, ki so posredno ali neposredno provzročili škandal z goriškimi zastavami! S ponosom in odločnostjo se doseže spoštovanje pri nasprotniki}'., s ponehavanjem in omahovanjem pa ne!!
Javni plesi so pogubonodni našemu ljudstvu in za to je zadnji čas, da jih 'pristojna oblast prepove! Kaj bomo še nadalje gledali pretepe nedeljo za nedeljo? lu njih posledice!
Kam pridemo po taki poti dalje! — Oblasti so radi tega tukaj, da zubranjujejo izgrede, ne pa, da dovoljujejo javne plese, pri katerih se sme že naprej računati na — krvave pretepe.       Čudno, čudno...
Slišali smo, da okrajno glavarstvo prepove sploh javne plese. Skrajni čas!
Zldje lažejo. Iz Gorice ima .Piccolo deila Sera" dopis, v katerem laže, da je preč. g. Bud in ušel iz Pevme radi škandalov v nedeljo. G. Budin ima čisto vest glede na žalostne posledice plesa v Pev-r.i; odšel pa je res v ponedeljek v kopališče, kamor je bil že prej namenjen, ni pa odšel iz strahu pred svojimi župljani. Zid je vedno nesramen in izkoristi vsako priliko v svoje namene, ponzjveč z lažjo.
Laški godci — tiskarji. — Tiste lepake, ki naznanjajo v tako popačeni slovenščini plese, napravljajo laški godci sami. Na papir si načrta okvire črk ter jih potem zmaže s črno barvo, pa je lepak gotov. Poleg tega, da jih slovenski fantje rede s svojimi groši, se dajo tudi od njih voditi in če rečejo godci da bodo sami napravili lepake, pa se jim udajo fantje. Kako pa te fante laški godci, spoštujejo, se vidi iz tega, da je na lepakih na prvem mestu — laščina in še le na drugem — slovenščina; seveda prva pravilna, druga pa — pokvarjena. Fantje, ki ste prizadeti, ali Vas ni sram?!
Našim županom. — Shod slovenskih županov bo prihodnjo sredo, 17. t. m. Kakor smo culi, odide primerno število županov
na shod, nekateri pa vendar če premišljajo, ali bi šli, ali ne. Za to ponavljamo še enkrat, pa bo shod velike važnosti za župane in torej čim večje število jih pojde na shod, tim im-pozantnejše bo isti in tim obširneje bo mo- i goče posvetovati se o naših potrebah. Naloga vsakega župana, posebno še pri nas ob mejah, je velika in odgovornost, katera zadeva župana za občine, ni majhna. Zato pa je treba, da se vsaki župan, kateremu je pri srcu blagor in napredek svoje občine, pobriga za tak shod, kateri bo prirejen nalašč za župane. Torej nič pomišljati več; 16. t. m. v Ljubljano v kolikor večjem številu.
Na županski shod so povabljen: tudi kot gostje vsi slovenski deželni in državni poslanci.
Dne 16. t. m. na predvečer shoda bo ob 8. uri zvečer na vrtu ,Nar. Doma* veselica s petjem, godbo in prižiganjem umetnega ognja.
Torej je potreba našim gg. županom, da odidejo v Ljubljano z vlakom v torek v jutro, t. j. z brzovlakom, ki gre iz Gorice ob 7. uri ter pride v Ljubljano ob i 1 */« ali pa s poštnim vlakom, ki gre iz Gorice ob 'J V, v jutro ter pride v Ljubljano ob -2X\ po-poludne. ¦• Kdor pa ne utegne na mkak način čez dan oditi, naj pa odpotuje zvečer ob 6. uri s postnim vlakom, kateri dospe v Ljubljano o polunoči.
.Kaj   pa  Je  tebe   treba  bilo f"   —
Tega stiha krasne Prešernove .Nezakonske matere* sem se nehote spomnil, pre-čitavSi dopis iz St. Petra v predzadnjem .Primorskem listu*. In če tudi sem pozneje ta dopis Se večkrat čita!, vendar še danes ne \ vem, kaj je g. dopisnik prav za prav t njim namerjal. Je li hotel minuli tomboli braniti, ali mon-bilni prihodnji pol pripravljati i* V prvem slučaju bi bil pač moral moj glavni argument zoper št. peterko tombolo, t. j. mojo trditev, da nimajo St. Petere! za toliko občinstva primernega prostora, pobijati. Prav o tem pa je bi! jako pičlnbesedcu. Dopisnikov stavek; ,. ..da pa nima S t. Peter primernega prostora za narodno slavje, kakor je tombola, to odločno zanikam* diši preveč po cerkvenem dogmatizovauju, ki je v svetnem življenju le pulilo reklo, ako mu uedostaje dokazov. In teli pogrešam v miem dopisu. Ali pa misli monla g. dopisnik, d s je kaj dokazal s predzadnjim odstavkom, kjer piše: ..Prostor na trgu pa je po sodbi ogromne večine gospodov, ki so se bili ude le-žili letošnje tombole, prav primere tj, zlasti še zato, ker se more občinstvo konec igre takoj razi t i po štirih ulicah na vse štiri vetrove*. Kilo pa so ti gospodje? Menda pač naši j razumniki. In teh je bilo pri tomboli več j stotin (večinoma iz mesta), in ogromna vr-čina teh stotin je Vam, g. dopisnik, svojo sodbo izrekla? Vam, ki jih morda niti desetine ne poznate, ker imate v službi skoro s samimi kmeti opraviti, in ker v naše gosposke kroge meščanske uiti ne zahajate, razen v duhovske? Vidite, kako nepremišljeno govorite, in tako govoričenje naj hode dokazovanje, vredno moža, ki hoje biti ,ljudski govornik*! In trditev glede na razhajanje ljudstva iz štirih ulic je tudi jako problematična. Ali je morda g. dopisnik od-kazoval prostor v južni ulici onim. ki so prišli od juga, v severni onim, ki >.o prišli od severa itd.> Jaz sem videl, da ne. Bilo je pač vse mešano, in razcepljenost ljudstva po ulicah je razhajanje še bolj ovirala. ¦- S tem bi bila .dokaza* g. dopisnika glede na ,primerni* prostor srečno in prav lehko ovržena. Ker se ni g. doj:'stiik, mojih dokazov o neprimernosti prostori direktno niti dotikal, šoiii na to stran pri kraju. Jeden dokaz pa še hočem dane?; dodati. Križišče štirih ulic imenuje g. dopisnik .trg'.*1 Naj bode, dokler so St. Peter**! sami na ; njem. zbirajoči so k službi božji, ali z ozirom na toliko množico IjinRva. kakor ga prihaja k tomboli, se veljava imena .,h>«» jako skrči, tembolj, ker ga nemajhen tlel pokriva košata lipa. ki je zakrivala vid na oder precejšnjemu delu igravcev. G. dopisnik seveda tudi te nepriiike ni zapazil.
Kakor z gorenjimi .gospodi* bode naj-brže tudi z .glasovi iz vipavske ^ doline*. Bojiee so le po! ure oddaljene od St. Petra, in s priii. letom bodo tem .glasovom* po vipavski železnici Bojiee bliže nego Št. Peter.     ?
Neumesten in nepotreben je dopisnikov \ stavek. ,:>L. Peterci niso obdržali tombole v St. Petru niti iz samoljubja niti po zvijači". Kdo jim je pa to očital ? V mojem poročilu niti o tem ni duha ni sluha. Pisal sem kolikor možno delikatno in obzirno. Svoj predlog sem podprl z dokazi o neprilikah, ki niso zavisne od volje St. Petercev. Izvzeti bi ( se dal je.dino moj vsfclik o slabem pivu. G. dopisnik naj nikar ne misli, da sem vse navedel, kar s.Mi nas meščane, da si želimo prih. tombole na Hojicah. O ne! Izognil sem se vsemu, kar bi utegnilo žaliti .Slov. Zvezo* in njen odbor. Evo nekaj takega, kar g. dopisnik s svojim dopisom išče. Pričetek tombole je bil naznanjen ob 6., ali igranje se je pričelo še le ob 7. uri. Jed no celo uro smo morali čakati, čakati v onih neugodnih razmerah, katerih nočem takrat zopet naštevati. Rečem pa, da je to z ozirom na mestne gospe neka brezobzirnost, ki se ne da dovolj grajati. G. dopisnik ni seveda tega nič očutii, on je sedel tačas lepo doma med
•} Tudi jaz sem gi .zarad lepSega*.
svojimi gosti pri kozarcu kraškega terana. Mi pa smo morali stoje Čakati, in letos celo brez godbe. Gosp. dopisnik se najbrže-izgovori, da so čakali poznih igravcev. Jaz mu že naprej odgovarjam: Pri taki priliki vsakdo skrbi, da pride za Časa, posebno, če je že listke kupil. In čakati se pač more jedno če-trtinko ure, ne pa kar celo uro. Ako je slav. odbor hotel čakati, naj bi nam bil vsaj preskrbel primerno zabavo, kakor jo jaz priporočam za prih. leto. na Rojicah.
To je jeden. Takih in hujših dokazov imam še poln koš. Jaz sem o stvari dobro poučen. G. dopisnika pa zarad našega narodnega ugleda prosim, naj me vež ne izziva. Tudi mu priporočam, naj se jeden-krat neha drgniti ob »Soeo". Ona je glasilo tudi nas mestnih Slovencev, in . njc*.urednjk_ ne more pač metali v koš naših opravičenih želj. Goriški mestan. „Xarodf n" učitelj. — NVverjetnn, pa resnično. V St. V. pri Dornbergu je M na* obhoduik vprašat učitelja, če naroči rusko-..'iovtMiski slovar. Pa, kakšen odgovor je dobil ? U. učitelj ga je vpra-ai: Kaj ste tudi Vi pansluvist? Potem pa je reke! okorno po rifiniki: S« huiut'.s, dass Sit- voli hier gleich u«>g jn-h'"»!
Dika iicitHji-v, kaj ne?! - Miuo-t je pripravljen purot>vult r potrditi s prisego.
Hvala lepa, g. učitelj! Sama zaved-nust in narodnost!
Ogenj uu železnici. -¦-• V nedeljo po-puludu«* se je vnel na juzui Zele/nici med Trzičeiu in P M> m /ele. ni-ki vu/ z bombažem. Pt^rt rilo veje strojevodji še do.-.pcti .: gorefitn vozom v Nabre/.iiio, kjer so pogasili br/o ogenj, da ni nastala &e v.čja nesreča. lOo kvinlaliiv bomba/a je ;yoreii» in m- pokvarilo pri g.«š«-u;u.
Za trguvw s sadjem. — Trgovinska zbornica v Hamburgu je n.i pro-injo tamoMijih kupcev in razpečavuteljev jnine-r'a sadja s,-obrnila do tukajšnje trgovinske in obrtne zborni« e v /a«levi ju^m-ga ^i^, katero -e prodaja na sever. V /a«Uijem *\i-u se nam-reč množi« pritožbe, da m- suho sadje, breskve, oMije itd. pn-maio MeV, piedno gredo v tii-omet.   Po večini   gledajo   samo na to.   tla
r.u\ preje razpiraj« >»adje; isto spravijo i.-liioVru v zaboje. »,r,iti s<« ;'ačne tako rekoč -e le ka-,li.'=<- med |io!j.», po^ljatev -/gubi tla teži in satire -,'aču«- po navad« prehitro gutit«. To w pa ..•• godi radi te-a, ker m* -adje ii" Mtsi s potrebni« skrbjo. Zf,'iibo v-ied b' maloiiiaru«».Ji ima prodaV.t c m kupe«, tudi. ker sadje, .v ni ndpn-i.uio v dobrein stanju. za«l«»?.ti posii-vim, <¦<• pokvari.
Zalo opozarjamo v*>* pn.Nnh-le v ib/•¦li. *\a je potr«'bn«» v tem pogledu ve«" pa;:)jivo-di, kt r itrii^afe -se lahko pripeti, tla m- ^ev.rni kupci ubrm-j«* drugam po tako ^:m\^\ h. pr. v Kalifornijo.
V interen t!V<e.»ev s sadjem   j«* torej.
da ukrenejo  kaj  potrebnega,   da  morejo z;;-
dovoliti .svoje odjema'.«-.« ter da ne bodo v.-č
j' Hamburga   prihajale pritožbe!    -   Pn/or!
S «Hm  se nekateri r Gorici bavljo.
-   Prosimo čitarte!   VVulsIgeboren   lbnti   N.
Gabršček   senior   Administration   dir   Soča
Zcitung Grtrz. P. T. Kanu ntcht umbin. lbnen
mitzuUh-ilon,   und bitte   Sie das<=. ',be   in  die
Soča zu drucken: Nadutem teh gegtn mesne
•.(.wohnhe.it   abends   sioch   ein   Paar \Vrtel
r.ht s!o«eni-ch^n \Wines jjejrunk«*n utrl «!ann
:.i.. h f filtre dekiinattonen sloHeui-t her \V«t!«t
•.«r-'ifht«1.    t«irte   i-h   miri.    /ur   Kfihe   und
- I.lirf   ein   u:id   hatte    eiueu    ^o!tdt'rb;tren
Tra:u»:   I« h befan i   muh b« hu Ti:ore  eite--
M.uber-iehbares!   Saaie«,   \\o *'uh   eiue   in J
l'arthi»-n   »!t'!h»-ilte VoJk^nn t.^e befaud.   Jene
M.i^tht-uinen^e linfc- w.\r dt- $w^>u- reihls
ein !utbede?,!.eii le, jedoth aV.f >praeben >U-
'»si^ih. K:ne uit dri^e Matur trounte d;e M-n-
-rhemiten^re   voie-inander.   ¦--   l>:e   verdere
Abth-i-un?   tler :š:ik-e!t;p n   Mens.heTiUienp-
knit-te und betote latst oče m,- v..ir.n nd A:v
weiter   l.intert   .-tehett.b-n   th»>i>   ruurnselseit
theils ab< r  at;f da- i.orrh'..>rt.  \vas \t»r^:enr'.
itf-r lin-eiti^e   ilinter^rund   v.ar (itialtr.v'  -«».
• ia>> man nur mehr Ptauchiijureu u.ihrneiuuen
Nemile. — Vor der jranz«-n liukseiti/eti M«'npe
¦«.'»>•!   atif eiuer   kieinen  Anhohe   ein.'   Krau
v»\Ci\i' :\ Nunum-ru der S«>ča Zeilnnjr in der
Hand hatb' umi aus ilerselben vorlies, vvobei
?;e die VVnrte n^mcih-OfTa.-om u. .•;. w. dann
• 1'jan . .. (a'ie deklinationen hiervon) ilcut!«Vh
cr.terstrieli'.   Tn^emein   jiros^e Sto?se  die?er
X-'.tntti» l'«^m am fu<>e di> «,e> Hu,re!s timher.
Die Arbest des Vorle^en? u. Anstreicheti!j
1 ncr Worter vvird hofi'enl'.ii h noch forbhmern r
l>:u re(.ht5eititre Menschonmenge war troblicb
(.•ostinunt. — le h glasibte,   ais   i« h ervvaehte,
ven Fr. Gabršček   und ihren   Gefidirten   im
Jonseits getriumt zti Iiaben.  — Sie ruhe in
»rieden!                           Ihr Abnehmer L. S.
Kaj je to? Al« je ta »proizvod* ustvarila kaka laška ali nemška butica?! Toda, naj si je prišlo od koder koli, ono clovaCe kaže svojj> budalost in svojo podlost, katere smo 2o navajeni pri sinovih raznih »kultur!* Več ne rečemo.
V BranlcI v nedeljo bo velika slavnost povodom odkritja spomenika Andreju baronu C e h o v i n u. Kakor smo culi, bodo tudi vasi v bližini, skozi katere gredo iz Gorice in od drugod počastit slovenskega junaka, v zastavah. 2eleti je bilo slovenskih zastav.
Pesem, katero prinašamo v današnjem številu v podlistku, smo še posebej natisnili, ter jo bodo razprodajah pri odkritju spomenika, kakor menda tudi životopis Cehovinov, kateri je za to slavnost sestavil g. L e b a n.
Za Cehovinov spomenik so še daro- ; vali p. n. gospodje: St. 641 Dunaj-Gorica 100 gld.; po 5 gld.: občine Bilje, Biljana, Komen, Šempas, Sovodnje in Štanjel, častniki ' 61. in 67. pešpolka, častniki 12. domobranskega pešpolka, Anton Bolko v Gorici, Mihalj baron Locatelli v Korminu in dr. Henrik Turna v Gorici; častniki 7. žendar-merijskega zapovedništva v Trstu gld. 4'85; po gld. 2-50: Ivan Pušnik v Sv. Petru pri Celji in Simon Pušnik v Črešnici pri Mariboru; po 2 gUL: občiaLJComai m Lokve, vitez Bujatti v Gradišči, Jakob Ganeva, župnik v Romansu in Ivan Mercina, c. kr. učitelj v Gorici; po 1 gld.: Ivan Hausner, trgovec v Gorici, Oton pl. Glaricini, c. kr. sod. svetnik v Gradišči, Rudolf baron Farfoglia, c. kr. pristav, Hugo Schvrab, c. in kr. podpolkovnik v Pragi, Fran Schegula, vodja kaznilnice v Gradišči, ilr. Fran Zagon, profesor bogoslovja v Goriei in Oroslav Mercina, kurat v Gočah; po ."rt) kr.: Vincencij Tomagnini, kurat v Kobiljiglavi. — Ker z dosedanjimi doneski nikakor še niso pokriti vsi stroški, prosi uljuduo načelslvo veteranskega društva, «la bi se mu blagovolil dopot-lati Se kak prispevek. Zahvala. - ¦ V pokritje stroškov ureditvi prostora okrog spomenika And. bar. <'lehovina so nadalje še podarili: Slavno županstvo v .^marijah pri Ajdovščini 10 golil. ;tt gohpinl Frane Cibej, e. kr, vodja zettiljo-Kiijiznega urada v Ajilovščiui - golih, za kar se podpirani najlopleje zalivaljuje.
(lerkveuo skladovni odbor v llranici. I/. Iiaberja (dne U. avgusta). Lanskega leta meseca avgusta je treščilo v zvonik tukaj, cerkve ter napravilo okoli 200 gl. škode, danes pa v šol. poslopje in to med 2. in :i. uro popoldne. Doma je bil g. učib-lj, kateri je čital v pu-delji neko kujjgo. V drugi .-obi pa s|i» |,ili njegovi sestri. Kar trešči v -treho nad njim ter beži strela komaj meter od nj« ga m tam >e razdeli na dva dela. Kd»'U del be/i v izbo, drugi pa v kuhinjo ter okruši in'kaj zidu, razbije dvoje stekel, ne po:kti'itije pa nikogar. Sedaj j« treščilo ' drugikrat. Ali bi t I r •¦ b u o. da bi slav. c. k. svet napr a vil s t pelo v o I/, Prvaelne. Pišej« Kra*a v U. Mev. .Soče" gled d i s,. j,< v zadnjem trenutku sodelovanju odpovedala pri veselici v Koprivi, ni n-sm-čen. ileš je !e !o: Slavno l.iiiiusiij«' bralno dru"-tvo ]«¦ dne 22. junija pismeno določilo eetio naši ,'odhi, da pride dne 21. julija svirat k ;!; vuosli. (liidbi je določilo cene ugajalo, oziroma ugajalo ui neka; o par litrih vina, kar j- godba takoj društvu naznanila z opazko, na; *«la «»«lgovor. Dne :!(». junija je druMvo (tdgtivorilo. da !'¦«• prijateljsko z godb«) gled«; vina tie skrega. Godba j«' zopet drtiMvu o«l-pisat.i, da sprejme pogoje, in drttMvo naj po-Mje zadatje takoj, da se \č, kako zadržati. I it nit vo je odposlalo z.ulatje stoprav It dni po(e'o, ko ui bila goilba več prosta. Godba se je pogodila dne 10. julija v St. Fior:an. iitisler.i, da si je društvo godbo kje drugod ottiislilo, ker se je samo v pismi izrazilo, da ima na ponudbo eenejo godbo. Toliko resnici na ljubo.
Sv. Križ. — SlaraSinslvo mest m; občine Sv. Krir1. je sklenilo v seji lil. julija, da pri.stopi društvu .Šolski «iomk kot uslanovuik ter da plača v=olo tiH» gld. v letu I S«W. To je posnemanja vreden način, na kateri se V..;vi p« tth-s« t'.etnira pnsvitlega vladarja. Naj ¦d:!o Sv. Kri?.u še mnogo drugih občin •dimh n; loljubov.
Z Yipav>ke!?a. • ¦ Popi.Miik pod ime-uoiii V., ki .sramoti črni^k«« nas, da so lam peli   ,i,asse   pur*   —  kar  je  bih/ r«-s     • j«?
sam prinašal   večkrat   laški časnik ,S......lo",
k,er   >¦   b:]a   tudi   zgoraj   omenjena^ pesem,
m po" tistem uzoru so jo tudi peli. Škandal!
Iz Bovca.     -   Dne   '.«.  t. m.  ob 2V,
Idsie udarila ;•• strela vrh lesene  hlrehe
st.   20il   v   Hovcu   si'  je   podrsnila   po
>{rei;i, raztrgala nekoliko dilj ter padla poleg
hiše v zemljo, kjer j«- nare«lila '.JU cm, široko
in   precej   globoko   okroglo   jamo.   Posebne
škod«* in nesreče ni bilo, vžgalo se ni.
Pri nikHkl rodbini no M snifli jiotir^ati !jai...:iih itv.'!i !4.;.lslj|j ii> Jhhmi'iIi sn'J-l>-v. namre-':
v to po--te   bilo okraj.	Io,>j, po-Sol
nam : Do prvaske g	pis s
gld. 17*27 V«. — Zamorci so požrli: v Čitalnici gld. 2-i9*/i. pri Prinčiču gld. 1-51, pri .Zvezdi" gld. 1*27, pri Fonu v Seme-niski ulici gld. l^Vt« pri Attemsu gld. 5*15, pri Fonu na Solkanski cesti gld. 6*10 (med temi: gld. 1.50 poslal g. E. Str., sodni tajnik iz Trsta, R. Rad., kanci, iz Sevnice in L. Pavi., pristav iz Komna). — Zamorec v gostilni „Pri pošti* na Grahovem gld. 6*41. — Skupaj gld. 69*24%.
Društvene vesti.
Trgovsko- obrtna reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom naznanja gospodom ravnateljem, da v pondeijek, to je dne 15. t. m., odpade seja vsled praznika. Prihodnja seja bo tedaj še le 22. t. m.
, Hralno društvo" v Vel. Zabijali priredi dne 2S. t. m. v proslavo 50-letnice vladanja Njega Veličanstva s svojimi lastnimi močmi veliko veselico s peljem, deklamacijo, govorom, igro, tombolo in plesom. Vspored se kasneje priobči.
Vojaško - veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo dne 21. t. m. svojo redno letno tombolo. Po tomboli bo navaden ples. Več prihodnjič.
Tamhuruški zbor „Rokodelskega bralnega društva" v Tolminu priredi v nedeljo dne 11, t. m. izlet v Boleč, kjer priredi konierl v prostorih gostilne »Pri posli", g. A. Sorča, Vhpored koncertu je sledeči: 1. »Naprej zastava Slave" koračnica. 2. »Danes tukaj jutri tam" — mazurka. II. »Domovina moja" — venček čeških narodnih pesni. - 4. „Moj dom" — koračnica. 5. »Vaise eleganle". «1. »Domovini" — pesen. 7. »Prodana nevesta" koračnica. 8. »Vicnac hrvatskih narodnih pesni*' 0. »Ljubim Te" mazurka. 10. Polka doblinska — francoska polka. 11. „Gelvorka" •-- francoska. 12, »Pod slavjanskiiu barjakom" — koračnica. Vstopnina k koncertu za osebo 30 kr. I'o koncertu je ples. K obilni udeležbi vabi uljuduo pripravljalni odbor. Radodarnemu preplačilu se ne slavijo meje.
tu s> iti l«v
popo hi4.
kanuh-
Radodarnl doneski.
Za ,SlotfoH:
Po društven: položnici: Anton Lazar, župnik Nemškem llulu gld. Krni. - Peter Luviu, učitelj in Karol Cigon, vikar v Voj-ščici vsaki 50 kr. kot udnir.« za lbUS.
Za , Šolski domu:
Prejelo upravnišlvo: Movdovo omizje v Ljubljani prvi donesek 2.5 kron. -- Slovensko služabništvo barona Bianchija in drugi v Rubijah, zavedaje se kot Slovenci pri eitanju »Soče" glede plesa v Rubijah, zložili gld. 3*20. — Zamorec pri Francetu Volku v Sovodnjah gld. 2-80. (Isti zamorec se je preselil k gospodu Kodermacu). — Vesela družba na shodu pri Marijinem Celju 5 gld. (5 gld. je izročeno »Alojzevišftu".) — Peter Luvtn učitelj iz Vojščice 50 kr. — Zamorec, prišedši iz bolnišnice, požrl v »Goriški tiskarni" gld. 1*50. — Hvaležni gostje pri g. Jos. Kocjančiču na Gradišču nad Loenikom zložili gld. 2-50. — Na novi maši C. g. Henrika Cemigoja na Cesti zbrali go-spici Anica Cernigoj in Olga Mrevlje po govoru g. Grbca  z  zamorčevo vsebino  vred
Razgled po svetu.
K položaju. - Ogerska in avstrijska vhuhi se ne moivlt> dogovorili glede na obnovitev nagniiho. Manf fy je odklonil vsaki n.tgodlictii provizorij sploh in še posebej, če bi se imet tak provizorij ali trlo nagodba uveljaviti s § 11. Ministra Danit)- in Lukacs sta se - predno sta odšla z Dunaja — dolgo posvetovala z ministrom za vuanje posle, grofom Guluchovvakim, kateri je šel *J. t. ni. poročat cesarju v I se hI o vprašanju nagodbe z Ogersko. Listi I rde, da odloči v tem pogledu cesar sam in sicer po poročilu Golu-clum-skcga. Castiiki dalje pravijo, da avstrijska vlada nima drugega sredstva, obnoviti na-godbo, kakor s pretnetiibo volilnega reda za državni zbor.
<"'.«• odloči krona z ozirom na nagodbo ali provizorij, utegne nastati ministerska kriza; pa I bi ali Thun ali Banflfv, kakor bi se krona odločila v prilog temu ali onemu. Ogerski listi so svoj čas se prav dobro strinjali z obstrukcijonisli, ali sedaj govore j drugače; prav ostro jih napadajo. Uvideli so I končno, kam tira obstrukcija našo državo. Ogri so zviti; mislili so pač, da jim bo obstrukcija .nesla", pa so se malce zmotili.
Važna I/Java. Češki »Narodni listy" pišejo glede na govor «lr. Ferjančiča na učiteljskem .shodu v Ljubljani tako:
»Ako bi nam vlada ponudila osnovo češke države pod tem pogojeni, da morajo drugi Slovani Avstrije ostati pod nemško hegemonijo, ilobila bi odklonitev, slično oni, ki smo jo dali leta 1870. ministru Giskru, ko nam je ponujal samostojno češko kraljestvo, ako prepustimo nemškemu gospodstvu Moravsko in Siezijo. Naš odgovor bi se glasil: »Nikdar! Ali vsi svobodni, ali j) a ii e m o v s i !¦ Naši slovanski bratje se boje. kakor je razvidno iz njih glasil, proga-njanja od strani vlade Thunove. Vedo naj, da bodetno mi Čehi stali ž njimi skupno proti vsaki krivicnosli in nezakonitosti. V naši vkupni adresi smo določili ludi nastopni postulat: Nov, novim odnošajem odgovarjajoč in narodne manjšine upoštevajoč volilni icd! In pri tem ostanemo!
Bratje Slovenci! V tem pogledu se še ni spregovorila zadnja beseda".
Špansko-amerlŠka vojna. — Španska vlada je končno sprejala pogoje o miru, kakor so jih nureklc Zjedinjene države; dostavila je le, da mora še državni zbor iste odobrili.
Španci izgube Kubo, največji vir španskega bogalstva, Portoriko, jeden ladronski in jeden karolinški otok; za njimi pa gotovo tudi Filipine. Kolonij nima več, zadolžena je do skrajnosti, in kaj more nastati še sedaj v Španiji? Silnemu porazu utegne-slediti revolucija. Proti dinastiji se čujeio vedno bolj ostri glasovi in pretendent za španski prestol Don Carlos de Bourbon ima upanje z revolucijo strmoglaviti vladajočo hišo.
Španija se ne more več ganiti, nima ladij, nima orožja, nima denarja, ljudstvo je razburjeno in na sploh pokvarjeno; svoje brodovje je izgubila Španija pri Manili in pri Santjagu so Amerikanci bežeče španske ladje polovili in uničili brez posebnega boja. Glede Manile poročajo listi, da je baje dne  31. pr. m.   napadlo  Amerikance   pri
Manili kakih 3000 Špancev, ki so bili pa odbiti z velikimi izgubami.
Razgled po slovanskem svetu.
Dobrodelna veselica. —• Meseca julija je bil velik del 47 vasij v približnem številu 36 tisoč prebivalcev obstoječe občine Sinj v Dalmaciji od silnega potresa zadet, pri katerem je bilo veliko hiš, cerkva in šolskih poslopij močno poškodovanih.
Kjer je ubogo bratsko nam ljudstvo občine Sinj že tako v silni bedi, ter je po ti katastrofi se hujše prizadeto, potrebuje tem bolj hitre pomoči.
V ta namen se je v Rojanc ustanovil dobrodelni odbor, kateri priredi 14. t. m. v R o j a n u z dobrohotnim sodelovanjem Tržaškega pevskega društva »Kolo* in Rojan-skega tamburaškega zbora veselico, katere čisti dobiček je namenjen, da se potom visokega namestništva odpravi v podporo bednemu ljudstvu občine Sinj.
Vsaki tudi najmanjši dar se dobrohotno sprejme v Rojanu hiš. št. 6, ter se bode hvaležnostjo skerbelo za objavljenje tih darov v tukajšnjih listih.
Veselica bo obsegala petje, godbo, de-klamacije, umeteljne ognje in šaljivo tombolo,
Začetek ob 5. uri popoludne.
Dr. Ivan Tavčar In zadeva UovSeka proti Jerklihi. — Z ozirom na dopis gosp, dr. IJožiiara V o d n š e k a, koncipijenta pri g, dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani, v katerem trdi med drugim »resnici na ljubo", da ni zahteval g. Rov še k nikoli več nego 200 gld. odškodnine od podpisanega, usojam si objaviti sledeče od g', dr. Tavčarja lastnoročno podpisano pismo s V Ljubljani, dne 12. maja 1898.
Gospod Anton J o r k i e, fotograf v Tolminu. —- Moj klijent g. Davorin R o v § e k, fotograf v Ljubljani, izročil mi jo danes Vtišo brzojavko in pa fisino z dne 10. t. m, Glede na Vašo prošnjo, izraženo v njiju, naznanjam Vam, da je nuj klijent pripravljen ustaiiti kazensko postopanje proti Vam, a le proti iemu, da mu izročite vso ponarejene 'like Missijine in pa vse ploče, ki ste je rabili
ob ponareji, ter mu plačate 500 gld. (pet
sto goldinarjev) odškodnine in povrnete vse
sodne stroške. Ploče in slike uničimo. Seveda pa hoče imeti gospod Davorin RovsekT predno ustavi tožbo, vse navedeno že v
rokah. Toliko da se veste ravnati.
Dopise v tej zadevi izvolile pošiljati naravnost meni.                  S spoštovanjem
Dr. Ivan Tavčar I. r.
Na to sem se obrnil pismeno naravnost na Rovšeka, a ta mi odgovori s pismom z dne 23. maja 1898. med drugim:
»Zakaj iščete sedaj raznih zaveznikov, ko mi škodo, katero ste mi vi napravili, sploh
tudi  z fl. 500 niste v stanu  povrniti ?.....
Dalje se mi ne zdi pošteno od Vas, ko lažete v Vaših pismih na Škofa, dr. Lampeta, Hribarja itd. da se Vaših ponarejenih slik še nobena prodala ni — in me slikate na ta način kot zida in oderuha, ko je dokazano, da jih je več prodanih i t. d."
Pripomnili mi je, da je sodnijska preiskava dognal o, da se v resnieino-bedna istih fotografij ni razprodala. Kakšno škodo je trpel Rovšek in kako je z mano postopal, naj sodi javnost. Jaz pa želim, da bi se naredil konec ti žalostni aferi.
Gorica, dne tO. avgusta 1898.
Anton J e r k i C, fotograf.
Dos ta vek. — Tavčarjev »Božji dar" je trdil v »Slov. Narodu" torej, da Rovšek ni nikoli zahteval več odškodnine nego 200 gld. ter dostavil: ne pa kakor sedaj »Soča" nesramno zavija 500 gld. G. doktor! Kdo zavija »nesramno", Vi ali mi?!
Nesramno je premalo, ne vemo kako naj bi prav imenovali Vašo trditev, ki ne odgovarja resnici, čeprav ste Vi vodili zadevo g. Rovšeka »od nje prvega začetka pa do konca", kakor pišete v  »Slov. Nar.!"
G. doktor, tisto nesramnost le spravite Vi ad perpetuam memoriam!
Številke govori! — Uradni list kro-novine Kranjske »Laibacher Zeitung" je prinesel v svoji izdaji z dne 3. avgusta 1898. štev, 174 v inseratnem delu nastopno oznanilo ravnateljstva kranjske hranilnice (Krai-nisehe Sparcasse) v Ljubljani. Hranilnično oznanilo: V preteklem mesecu juliju se je pri kranjski hranilnici od 1595 strank vložilo 572.542 gld. 56 kr. in 3030 udeležnikov izplačalo 1,066.212 gld. 31 kr. — V Ljubljani dne 1, avgusta 1898. »Ravnateljstvo kranjske hranilnice", — To oznanilo prijavljamo brez komentarja ter si pridržujemo v jedhi prihodnjih številk na kratko očrtati denarni promet, napredovanje ali nazadovanje prvih ljubljanskih denarnih zavodov, namreč mestne hranilnice ljubljanske, ljudske posojilnice in kranjske hranilnice v zadnjih dveh letih.
Škod na Vrhniki na Kranjskem katerega so v nedeljo dne 7. t. m, priredili gg. deželni poslanec Gabrijel Jelovšek in državna poslanca dr. Janez Ev. Krek in Ivan V e n c a j z, je pozval deželni odbor kranjski, da pride na dan s podukom o mirovnih sodiščih, pa da se odločno izjavi proti krivici, ki se godi slovenskemu jeziku pri nadsodišču v Gradcu ter da se izdavi za ustanovitev uadsodišča v Ljubljani. Cas bi   res   že bil,   da   se  deželni odbor
kranjski za to izjavi. Da toliko Časa molči o tako važni zadevi skoro kaže, ch uživa tam še preveč respekta dr. Schaffer.
Glas s Kranjskega.
V  TFSrishofnii nameravajo tamkajšnji Avstrijci letos rojstni dan našega cesarja, t. j. 18. t. m. praznovati na slovesen način, spo-minjajoči se o tej priliki petdesetletnice vladanja cesarjevega. Za slavnost so sestavili poseben odbor, v katerem so odlične plemenite osebe. Čisti dohodek, kateri bo slavnost dala, je namenjen v jako lepo sviho; z istim hočejo utemeljiti »ustanovo cesarja Franca Jožefa" za tamošnje otroško zavetišče. S pomočjo te ustanove bi bilo mogoče pošiljati v Worishofen iz Avstrije bolne otroke zdravit.
---------Za~ustanovapaje potreba 5000 markv
svota, katere s slavnostjo samo ni mogoče doseči. — Za to se obrača Slovenec g. I. B. Okie, urednik lista .Kneippblatter", do dobrodelnih src v Avstriji za prispevke k omenjeni plemeniti ustanovi; posebno se obrača do onih, ki so se kedaj sami zdravili po Kneippovi metodi ter dosegli zdravje zopet. Doneski se imajo pošiljati uredniku O k i C m
V  Vclikovcu na Koroškem je izdal okrajni glavar prav umesten razglas, s katerim prepoveduje dajati otrokom žgane pijače in skuša omejiti wdi med odraslimi pitje žganja. Ali bi ne bilo za nekatere dele tudi pri nas kaj takega umestno?
V  Ltoth je umrl 4. t. m. grško-ka-toliški nadškof, kardinal Silvester Sem-b r a t o w i c 2, katerega so pokopali z velikimi častmi; pogreba se je udeležilo obilo visokih ..vstrijskih dostojanstvenikov.
Književnost.
Jubilejni spisi. — Družba sv. Cirila in Metoda je izdala te dni knjižico r »Franc Jožef, cesar avstrijski". Spisal ravnatelj učiteljišča Fr. Hubad*. Spisana je ta knjižica za mladino sploh; posebno bode ugajala bolj odrasli mladini. Vsakemu slovenskemu bralcu pa jo je priporočati zato, ker spozna iz nje popolnoma svojega cesarja. Ima 72 stra-nij. Gena 15 kr., 100 knjižic 12 gid.
Ob jednem je izšla 04 siranij obsegajoča knjižica; ,Naš cesar Fran Josip I." Spisal prvomestnii; družbe sv. Cirila in Metoda Tomo Zupan. Ta knjižica je pa namenjena bolj naši mladeži po ljudskih šolah. Ker so otroci posebno veseli podob, ima na 30 straneh 27 podob. V množini podob je torej gotovo ne prekosi nobena slična slavnostna knjižica, bodisi že spisana v katerem koli jeziku. So pa vse podobice tako izbrano lepe, da jej tudi v tem menda ne bo nobena druga jednaka. Kar naravnost presunljive so nekatere. Tako n. pr. slika, kako vojaški župnik Gic, deli sv. odvezo kranjskemu pešpolku pred bitko pri Kustoci dne 24. junija 1866. leta. Oblika tej slavnostni knjižici je zelo priročna. Ves njen utis je slavnosten, ker je natisnjena-vsaka stran v lepem okvirčku in ker je papir zelo fin. Pisatelj Tomo Zupan je hotel že z lepo obliko uplivati na mladino. In to ni mala stvar pri odgoji mladeži. Umerjena je za vse slovenske pokrajine, ker ima razun treh cesarjevih podob slike s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Goriškega, Tržaškega in iz Istre. Vsak slovenski otrok bo torej v podobah knjižice gledal svojo domačo deželo. Knjižica je razdeljena v 25 poglavij, je zelo pregledna, kar tudi mora biti za mladino. Vsebina njena sega v najnovejšo dobo. Kako je 24. junija t. 1. slavila dunajska mladina cesarja, že to pripoveduje. Premišljena je dobro v njej vsaka beseda. Jezik je Čist. Cena 15 kr., 100 knjižnic 12 gkl. Naročate naj se pa obe pri trgovcu in knjigovezu gosp. Ivanu Bonaču v Ljubljani.                ***
Rohseidene Bastldeider FL 8*65
Ms 42-75 per Stoff z. kompl. Robe — Tussors und Shantungs - Pongees — scvvie schvvarze, weisse und farbige Hennebcrg-Seide von 45 kr. bis fl. 14-65 per Met. — in den modernsten Gevveben Farben und Dessins. An Private porto- mul steuerfrei ins Hans. Miister uimjehend.                                              (3)
Seiden-FabrUren e.Henneberg (k. a. k. Hofl.) Zurieh.
Sploino je priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo
Basoara Sagrada Nalaga vino
iz deželne lekarne »Pri Mariji pomagaj* Ph. Mr. Milan Leustefc v Ljubljani. 1 vel. stekl. gR 120. — Razpošilja se z obratno poŠto.            117, 37
Dunajska borza
8.. avgusta 1898.
Skupni državni  dolg v notah   ... 101 gld. 70   kr.
Skupni državni dolg v srebrn . . . . 10i    ,    GO
Avstrijska zlata renia.......121    ,   (15
Avstrijska kronska renta 4%  ... 10*    ,    25    „
Ogerska zlata renta 4%......120   ,    75
Ogerska kronska renta 4% .  ....   98    ,    70    *
Avstro-ogerske bančne delnice  .  . .906-        —    *
Kreditne delnice.........365»   *    75    "
London vista...........120   *    05    *
Nemški drž. bankovci za 100 mark .58   *    80    *
20 mark.............H    *    70    "
20 frankov............9    *   53     *
Italijanske lire..........44   "    30     *
C. kr. cekini...........5   *    63     "
Dijake
na  stanovanje  s hrano  sprejme slovenska
rodbina. — Oglasiti  se je  pri upravništvu
pod štev. 196.                3—1
Javna zahvala.
Na mnogih dokazih  presrčnega j sočutja   za  časa mučne bolezni  in J I povodom smrti svoje predrage soproge j
Marije
prav srčno zahvaljujem vse one j blage osebe, katere so mi v najbrM-kejših trenotkih bili v tolažbo, dalje zahvaljujem c. kr. poštnega nad-I oskrbnika blag. gosp. Augscheilerja, I kakor tudi vse svoje predpostavljene^
sorodnike, prijatelje in   znance,   ka- I I teri so mi spremili milo soprogo do j i hladnega grobar posebno se zahvar.. ! Ijujem za lepi sprejem v Solkanu. V G o r i c i, dne tO. avgusta 1898.
Anton Trojstiišek,
soprog.
Gostilna     5
8prve vrste;
{          na Bledu,          *
8^ na najpripravnejšem kraju J ob cesti ležeča,          q
• z velikim prometom, •
S              se odda              S
* v najei i na A.
5      Pisma   pod   naslovom f h. B. št Iti. Bled post re-stante.                       ,.» ._«
Jurij IHose v Gorici
trgovec z manufakttimim (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno vlj za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov
nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih aH žimnatih blazin za posteljo ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni,
da se ne boji tekmovalcev.   102
Zeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v NnnsH ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno Jrk na perilo.              (P .cl.)
Podpisana pr.poročata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno
proilujalnico jestm.
V zalopi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Copnac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različni* vina, gorugiee (Šerif) ter drutro v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač * Kutin 7;t                      trgovca v SciaeiiiSkt ulici St. 1
v hiši, kjer je „Trgovslo-«dir(na zudrupn*.
Svoji k svojim l -^j
Priporočam veleslavnetmi   občinslvu   v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
b r i v ni c o
na Travniku Štev. 21,   /raven   P.deninllijeve knjigarne in loterije.
Obijiibuje lof-no in hitro  postrežbo, se toplo priporočani udani 68—2«                             Anton PucHj.
000000®000000000®0©000
© © © ® ® © © © © ©
Gostilna J. Peternel
na Bledu.
Podpisani  priporočam   slavnemu   občinstvu   svojo gostilno, v kiueri se dobiva   izvrstno   dolenjsko
in istrijansko vino, Koslerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče.
S spoštovanjem                    J.  ^miet,
i9i 32                                                       gostilničar.
•!¦
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za želodec_______________
-------*<!iz »ekarne B. FBAGMER ja V PRAGI j>-
je splošno, že 30 let, znano domače zdravilo.
katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačuje prebavne
organe in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
je staro, najprej v Pragi uporaldjevano hišuo zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečislobe ter ublnžujoče deluje na vročino
V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več.
Y»*		¦oi-ar	i S 21	iven
1    nati,	ujet;	>   in	zal;	mito
priznano	zaš	čitno	znamko.	
'V
Glavna zaloga: Lekarna 6. FRAGNER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spomerove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubicli, Pontoni iti pt. C-ironeoli. p^I)ucyjio_raz|>ojijjiinj« po pošti,— Zalogu v vseh lekarnah Avstro-Ogerttke. -%fl| f^**
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene?
Tryeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti
peronospori, poboljšani sestav Vermorelov.     36 20—7
Mlatifnice, mlini za lito, stiskaSnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tiačilno moč kakor hidravlične vodovodne preše).
Slamoreznice jako lahko za goniti in po zofo zmernih cenab. Stiskalnice, za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller na Dunaju
II/2 Praterstrassc 49. Tred ponarejanjem se je posebno tioba varovati!
• Zastopniki so iščejo.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici
priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavlno primeso iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila In
Metoda.
Združene opekarne
Bilje-Bukovica
(pošla  Bilje   pri  Gorici) imajo veliko zalogo vsakovrstnega opekarniskega materjala
po sledečih zmernih cenah: Navadna stavbna opeka.  št.  2 po '.) gin. tisoč.
Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč. Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč.
1»
II! Š
V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica
in
edina melnuilcnu
popruvljalntcii
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in Šivilje, Vsi stroji za šivilje se vdohe od fdd. .'i2 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
C. kr. privilog.
krojni a p ara t i.
€ttina slov. zaloga dežnikov, sotonikov in rokavic za dame gospode in uradnike.
M. POVEBAJ
krsjiikl Bjjjfer In irfsvee v Ctrlci ur TriMlki
v hodniku in v I. nadstropju v f* št. 22.
I5.wi.ta ».al..-.i vsakf.vi.-.lii.-Kll bla-a, fr..t-,vih iihU-li, j«'rila.
x..>-h pnpr.iv .>* -l\rl.rza vsaki letni eas. -   Itl<.;v>
se pmdiija   tudi na m e t e r
in sieer /e v prvem nadstropju*
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek <ja-kett, pelerine, haveloke) tudi za dame po naj-11 --3(*                     nwejsi modi.
^i?>             t"sojam   si   naznanili slavnemu   ob-   W*
«ig   činstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za  )p#
*;;    komisijonaino in špedicijsko   |
*>
Naročila in >irer mala v   pnSiljalvah   iŠfi
po r> kvr, po poŠti  in od  :i() k^ naprej pa   'j§»
po železnici, izvrševal bom   točno  in ceno.   lq*
^             Razpošiljal bom   razen   kolonijiihic^a   ^§
^=S   blajra   tudi dnifre   na   trf: spadajoče   stvari,   ^>
*5i   kakor:   sadje,  zelenjavo,   ribe  i   dr.   Pečal   fef
a|   se bom z razprodavatijem  domaSih  pridfl-   Sf
*2   ^'"v' s piijemanjem blajra v svoja skladišča,   fe
*^   dajal na i^la   naplačila   in   posredoval  do-   !§r
4-i  Učno prodajo na korist lastnika.                   iŽ#
<^             Trgoval bom tudi z vinom na debelo.   j§>
•^             fjprejr.-.i-m   zastopstva   trdnih   -    za   ^
44   konknreuco sposobnih       ivrdk in polagam   S>
j&   za tu kavcijo.                                                 Lj
•^             Nailejaje se, tla   *e   me  sornjali do-   S?
<4   milijo, ostnjam odličnim spoštovanjem udani   Sf»
#L                               Eniost Pogini.     ^J,
J^   II »i (A.)              v ulici S. Francesco Stv. 6. &j
^^^^^%^^^^%%^^
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjm> , Nj Ivovski razstavi s prvo ceno   - srebrno svetinjo
A JU
Tovarna iizornlb telovadnih priprav
JOS. YINBYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohrad^ka ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznaniii in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču* očih spričal domačih m inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
J^avadi\e priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolno telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštni1' prosto.                                           80,  53-25
Popravo izvrSuje po najulzjlh cenah.