KOLEDAR (Vestnik) -..- - XXXII. —■ šolske Družbe sv. Cirilu in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1918. -------- Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 50 v. ^40<:x5- V Ljubljani. Tislc ..Narodne tiskarne", Olool)'o£g £\\«s bi6/ .? ?)} JU? Leto 1918. je navadno in ima 365 dni (med temi-i^nedelj in praznikov); začne se in konča se s torkom. Začetek leta 1918. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo. Godovinsko število. Zlato število . . . .19 Rimsko število ... 1 Epakta ali lunino kazalo XVII Nedeljska črka ... F Solnčni krog .... 23 Letni vladar: Mars. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. ! Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 22. rožnika. j Začetek zime 22. grudna. Znamenja za lunine premene. Mlaj © Prvi krajec J) Ščip @ Zadnji krajec ( Solnčni in lunini mraki leta 1918. Leta 1918. bosta solnce dvakrat, luna pa enkrat mrknila, obakrat nevidno v srednji Evrooi. 1. Popolni solnčni mrak se prične 8. rožnika ob 8 29 in neha 9 rožnika ob 1-46 Ta mrak bo viden v severni Aziji in na severnem Tihem morju. 2. Delni lunini mrak se prične dne 24. rožnika ob 10*46 in neha ob 12 9 ter bo viden v Južni Ameriki in Avstraliji. 3. Solnčni mrak v kolobaru se prične dne 3. grudna ob T21 in neha ob 722 ter bo viden na južnem Tihem morju, v Južni Ameriki in na južnem Atlantiškem morju. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, na Telovo in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. -3 -f£jf PROSINEC * JANU ARI J _-. —l_ ......... Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 5 Tor. Sred Čet. Pet. Sob. Novo leto. Obrez. Gsn/ ■ Makarij, op.; Zlatan.-^k^V Genovefa, dev.; Slavimir. / Tit, šk ; Dobromir. Telesfor, p. m.; Grozdana. ( Beležke. /. — 0 Modrih iz Jutrovega Mat. 2. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3 kralji ali razgl. G. Darin. Valentin, šk.; Svetoslav. Severin,op.; Bogoljub. . Julijan m ; Nikosava. Pavel, pušč.; Dobroslav. Higin, p. in.; Božidar, op. Arkadij, m.; Bodigoj. © r- sttIUvc y-Z- ~ 'J 121etni Jezus v templju. Luk. 2. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. po razgl. G. Ime Jezus. Srečko Nol.; Neda. Maver, op.; Radoslav. Marcel, p.; Tmislava. Anton p.; Ratislav. Sv. Petra stol v R.; Vera. Kanut, kr.; Hranimir. ]) 0 ženitnini v Kani Gal. Iv. 2. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. po razgl G. Fab. in Seb. Agna, d. m.; Janja. Vinko, m.; Sviloj. Zaroka M. D.; Voliica. Timotej, šk.; Milislava. Izpreob. Pavla; Kosava. Polikarp,šk. m.; Vsevlast. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 2U. 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. 70nloa. Ivan Zlatoust. ©. Julijan, šk ; Dragomil. JZ>*r Fran Sal. šk,; Gonslava. Martina, d.; Desislav. Peter Nol , sp ; Divna. Dan vzraste za 1 uro 1 min. Dan je dolg 8 ur 26 min. do 9 ur 27 min. SVEČAN ★ FEBRUARIJ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji lj Pet 2: Sob. Ignacij, Sk.; Budimil. Jorvrt Svečnica. Dar G. Ljubom. Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. SOnlca. Blaž, šk.; Bojmir,-Andrej, sp.; Daroslav. ( Agata, d. m.; Jagoda. ■faf*r Doroteja d. m ; Zalimi«, Romuald, op.; Malina. Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag.i Apolonija, d. m.; Blagoslava. Befelkef TIP"- — Jezus ozdravil slepca. Luk. 18. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. SOnlca Šolastika, d.; Jfojm Adolf, šk.; Dobrana. Pust. Evlal., m.; Zvonimir, t Pepelnica Vrativoj. Valentin, muč.; Cvetna. Favstin in Jovita; Ljubosl. Julijana, dev ; Strahomir. Hudobni duh skušal Jezusa. Mat. 4. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. postna. Donat; Vesela. Simeon šk.; Dobrana. j) Julijan, sp.; Bratomil. + K v. Elevterij; Dragovan. Maksimilijan, šk.; Miloslav. t Kv. Stol sv. Pet. v A. t K v Peter D., šk.; Čudomil, Jezus se izpremenil na gori. Mat. 17. 2. post Matija, ap.;Vladoj. Valburga op.; B'udomir. ® Marg. Koit.; Nikna. Leander, škof.; Inoslav. Roman op.; Raiko._____________ Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. M SUŠEČ * MARCU Hrvatsko: Ožujak. Češko: Brezen. Luž.-srb.: Nalčtnik. Poljsko: Marzec. 31 dni. Malorus : Mnpeilb. Bolgarsko: MnbTh. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Pet. 1 Albin, šk.; Belin. Sob. ; Simplicij, p.; Milena. Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. post. Kunigunda. ; Mislav Kazimir, sp.; Sladoje. Agapeta, m.; Danica. j. Fridolin, op.; Zvezda. Tomo Akv.; Košana. Ivan božji, sp.; Bodin. Frančiška R.; Danimir.f r y^ £ Jezus nasitil 5000 mož. Ivan 6. 10 Ned. 4. postna (sredp). 40 muč. 11 Pon. Heraklij, m.; Radoja. m Tor. Gregor 1., papež; Božana.@ 13 Sred. Rozina, vd.; Svetovid. 14 Čet. Matilda, kraljica; Desimir. 15 Pet. Longin, m ; Velislav. 16 Sob. Hilarij, m.; Ljubi§lava. Judje hoteli Jezusa kamenjati. Iv. 8. 17 Ned. 5. post. (tiha). Jedert. 18 Pon. Ciril Jeruz.; Slavoljub. 19 Tor Josip, ž. D. M.; Zlata. ]) 20 Sred. Feliks in tov.; Vlada. 21 Čet. Benedikt, opat; Tuga. 22 Pet. Marija 7 žal.; Slavo. 23 Sob. Vrktorin, m.; Dražislav. Jezusov piihod v Jeruzalem. Mat. 21. Ned. 6. post. (cvet) Gabrijel. Pon. Oznan. M. D. Piedtag. Tor. Emanuel m ; Srdan. Sred. Rupert, šk.; Stanimir. Čet. f Vel. čet. Ivan Kap. Pet. I •• Vel. pet. Ciril šk. Sob. | Vel. sob. Angela F. Jezus vstal od smrti. Marko 16. 311 Ned. | Velika noč. Vstaj. Gosp. Beležke. A Dnevi | Godovi in nedeljski evangeliji l Pon Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Vel. poned. Hugon, šk. Beležke. -v J 3 4 5 6 Fran. Pavl.; Gojmir. Jot. Abundij, škof; Žarko. Izidor, škof; Dušica. C Vinko F., sp.; Dabiživ. Sikst, p.; Čudna. —mn" — Jez. se prikazal pri zaprtih vratih. Iv. 20. 7 8 9 10 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. povelik (bela). Herman sp. Albert, šk.; Viljenica. Marija Kleofova; Ljuban. Ezekijel, p.; Srčanica. Lev I., pap.; Rada. © Zenon, šk.; Ljubomir. Hermenegild, m.; Sveslav. Jezus, dobri pastir. Iv. 10. 14 15 16 17 18 19 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. povelik. Just., m.; Jeliča. Helena, kr ; Gestirad Turibij, šk.; Božislava. Rudolf, m.; Radojca. Apolonij,m.; Gradislava. ]) Lev IX., p ; Tihorad. Marcelin, šk.; Dragislav. *ee. / J*} J. Jez. napovedal svoj odhod. Iv. 16. 21 22 23 24 25 26 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. povelik. Varstvo sv. Jos. Soter in Kaj. Ljutomer. -+ Vojteh, m. šk.; Dragisjkrv. n Jurij, m.; Jurislav. Mamo, ev ; 1'ugomir. Klet, p.; Sekana. ® | Žita d.; Peregrin; Raduna. ~lT • Jezus obljubil uč. sv. Duha. Ivan 16. 28 2S 3C Ned. Pon. Tor. i 4. povelik. Pavel kriški, ‘f* j Peter, m. Tankos'ava. v Katarina S., d ; Samorad. r 'TJ ^4/86- . Dan vzraste za 1 uro Dan je dolg 12 ur 50 min. do 37 min. 14 ur 27 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 Sred. Filip in Jakob, a p ; Žiga. Beležke. Cet. Pet. Sob. Atanazij, škofj Zivana. Najd. sv. križa; Solnčarica. ( Florijan, m.; Čvetko. UT" ~ Jezus učil o molitvi. Ivan 10. fitrtoofo. /ffJjr č/ 5 6 7 8 9 10 11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. po velik. Pij V., p.; Desirad. Ivan Ev. p. 1. vr.; Zdemir. Stanislav, šk. m.; Ognjana.^ Prik. sv. Mihaela; Budislav. Krist, vnebohod. Gregor N. Antonin, šk.; Dvorna. © Mamert, šk.; Ljerka. Jez. govoril o pričanju sv.Duha.lv. 15. 12 13 14 15 16 17 18 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. povelik. Pankracij, m. Servacij, škof.; Jasna, v , Bonifacij, m.; Svetolik.-^jr Zofija, m.; Jaromira. Ivan Nep., m.; Mladena, f*-Paškal, sp.;. Dušoje. /]) Feliks, sp.; Mladica. rkr Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 19 20 21 22 23 24 25 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Binkošti. Duhovo. Blnk. poned. Bernard, sp. f Srečko Kant. sp. Jelina. 'v f K v. Julija d.; Boža. Deziderij, šk.; Milorad. + Kv Mar. dev.,p.kr; Cveta. T Kv. Urbari, p.*Nosimir.® L- . Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 26 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. čet. Pet. 1. poblnk. Sv. Trojica. Magdal. Pac., d ; Volkašin., Avguštin, šk.; Jatomir. # Maksim, šk.; Dancu, Telovo. Milica, i '^v// ^ Angela, d.; Bojslav. . Dan vzraste za 1 uro Dan je dolg 14 ur 31 min. do 15 min. 15 ur 46 min. ROŽNIK * JUNIJ 'm H* Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l| Sob. | Juvencij, m.; Radovan Prilika o veliki večerji. Luk. 14. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. poblnk M m.; Velimir. Klotilda; Radoslava. -t-Fran Kar., so.; Dika. Bonifacij, šk.; Dobromil. Norbert škof; Milutin. Srce Jezusovo. Bogomil. Medard, šk.; Višeslav.-tf' Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. pobink. Prim. in Fel., Marjeta, kr.; Dostana. -+ ~^Y/9/S' Barnaba, ap.; Rusmir. Ivan Fak., sp.; Hrvoie. Anton Padov.; Zorica. ••• Bazilij, šk.; Zlatana. r Vid, m.; Vidoslav. ’ mr O velikem ribjem lovu. Luk. 5. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. O fari Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. poblnk. Fran Reg., sp.]) Adolf, šk.; Tratomir. ^ Feliks in Fort., m.; Bodin. Juliiana F.; Volkosava. Silverij, pap.; Milava. Alojzij, sp ; Vekoslav. « Aliacij, m.; Miloš. zeiski pravičnosti. Mat. o. 5. pobink. Cen., sp«; Ivan Krst. Kres. c/ Viljem op ; Grlica Ivan in Pavel, m.; Hrana. Hema, m.; Vladislav, m. ■*«-' f Lev II, p.; Zorana, r Jr. Peter In Pav., ap. Peroslav. Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8. JOj Ned, j 6. pobink. Sp. sv. Pav. Beležke. ta/J? m. J&dar/rJ* “*• I C. JZ , Dan vzrastf? do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. MALI SRPAN » JULIJ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Teobald, pušč.; Bogosl. ( Obisk. M. D.; Dragonama. Helijodor, šk.; Nada. Urh, škof; Beiizar. Ciril in Metod, šk., slov. ap. r Izaija, pr; Domogoj. 7 8 9 10 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 7.pobink. Vilib., šk.; Negoda. Elizabeta, kr.; Milolika. ©* Anatohja, d.; Hvalimir. . Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 Čet. Pet. Sob. Vezi Petra, ap.; Dedomir. , Pore.; Alfonz; Bojan. * Najdba sv. Štef.; Mirača. ž^^Beležke. 3 —ni"T — Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7. 4 5 6 7 8 9 10 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 11. pobink. Dom., sp.; Ljubač. Marija Dev. Snež. Predobra. Izpreobr. Gosp.; Vlastica ® Kajetan, sp.; Vidojka. Cirijak in tov. m.; Godeslav. Roman, m.; Našemir. /■ •»*»«*-Lovrenc, m.; Juriča. p/. 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 11 12 13 14 15 IG 17 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 12. pobink.Tiburcij; Bolemir. Klara, d.; Dobrogost. Hipolit in Kas. m.; Davola. t Evzebij, sp.; Dobrina. Vel gosp Vn. M. D. ^ )) Rok, sp.; Nemira. Liberat, m.; Radigoj. Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17. 18 19 20 21 22 23 24 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 13. pobink. Hel. vd ;Branisl. Ludovik Tol., šk.; Ljudevit. Stefan, kr.; Žarka. Iv. Frančiška, v.; Mirjana. Timotej m.; Ostrivoj ® Filip Ben.; Bogovoljka. Jernej, ap.; Borivoj. 0 božji previdnosti. Mat. 6. r. . 25 20 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 14. pobink. Ludovik, sp. ^ Cefirin 1.,; Perun. Josip K., sp.; Liubidrag. Avguštin, šk.; Milogaj. ( Obglavlj. sv. Ivana Krst. Roža Lim., d.; Milka. Rajko, sp.; Mildrag. Dan se skrči za 1 uro 34 min. KIMAVEC * SEPTEMBER 1- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Jez. obudil mladeniča v Najmu. Luk. 7. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 15. poblnk. Angelska. Egidij. Štefan, kr.; Miljeva. Evfemija in tov. m.; Lepa.-*-Rozalija, d.; Nedamisel. Lovr. Just, šk ; Nedeljka. Hermogen, m.; Radonica. Bronislava, n.; Mrena. Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. Ned. Pon. 10 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 16. pobink. Mala g. R. M. O. Korbinijan, šk.; Vsemir. Nikolaj Tol., sp ; Rakira. Prot in Hijacint; Slaven. Macedonij, šk.; Večedrag-. J* Virgilij, m.; Zremil. Poviš. sv. križa. Znanoslav. Sinezij, m.; Široslav. Lucija, d. m.; Vitača. Spiridijon, šk.; Vojmir. Ivan Krstnik pričeval o Kristu. Iv. 1. 15 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. adv. Kristina, d.; Cvetana Evzebij, šk.; Jaronega. Lazar, šk.; Stroislav. @ f K v. Gracijan, šk.; Ljubon Nemezij m.; Uglješa. i Kv. Liberat, m.; Boživoj. f Kv. Tomo; Tomislav. Ivan Krst. poklican v prorok. Luk. 3. 22 Ned. Pon. Tor. Sred. 6et. Pet. Sob. 4. adv. Cenon, m.; Zvezdana. Viktorija, m.; Ozrislav. t Adam in Eva; Duma. Božič. Rojstvo Gosp. ( Stefan, muč.; Zlatka. r .,,, Ivan Ev., ap.; Pelislav. + Ned otročiči; Zorica. Simeon in Ana v templju. Luk. 2. Ned. Pon. Tor Ned. pred n.letom.Tomo,šk. David, kr.; Branimir Silvester, p.; Blažena. Beležke. Dan se skrči do dne 22. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 5 min. Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 25 min. Petindvajsetletnica Ciril Metodovih podružnic. Leta 1918. bodo slavile jubilej naslednje podružnice: Kranjska: Postojna, ženska. Stari trg in Lož, moška. Štajerska: Celje, ženska. Koroška: Velikovec in okolica. Navedenim podružnicam je bilo ustanovno leto 1893. Poštne določbe. *• Navadne pisemske poštne pošiljke brez označene vrednosti. A. Fr a n k o v a n a predaja. 1. Pisma: za pismo do 20 gr 15 v za vsakih nadaljnih 20 gr 05 „ 2. Poštne dopisnice (Navadne dopisnice): a) za poštno dopisnico izdano od poštne uprave z vtisnjenimi poštnimi vrednostnicami 08 „ b) sicer (poštne dopisnice brez uradno vtisnjenih poštnih vrednostnic) 10 „ 3. Tiskovine: a) za nenujne za vsakih 50 gr 03 „ b) za nujno odpremo brez razlike teže povišek za 02 „ Pristojbinski povišek se mora plačati s posebej za to izdano nujnostno znamko. Te so po dva in pet vinarjev. Z nujnostnimi znamkami po 5 vin. se plača navadna pristojbina in povišek za tiskovinske pošiljke do 50 gr. Za plačevanje drugih pristojbin se nujnostne znamke ne morejo rabiti. 4. Poslovni papirji: za vsakih 50 gr 05 v najmanj pa 25 . 5. Blagovni vzorci: za vsakih 50 gr .........................................05 „ najmanj pa 10 , 6. Mešane pošiljke: (iz tiskovin, poslovnih papirjev ali blagovnih vzorcev zložene pošiljke) za vsakih 50 gr.....................................................05 „ toda najmanj 10 vin , če obstoja pošiljka iz tiskovin in blagovnih vzorcev in najmanj 25 v, če vsebuje tudi poslovne papirje. 1. Nujne tiskovine se morajo predajati popolnoma franko-vane, ker drugače nimajo pravice do nujne odpreme. 2. Nenujne tiskovine, poslovni papirji, blagovni vzorci in mešane pošiljke se morajo predajati vsaj deloma fran-kovano. 3. Pisma in poštne dopisnice se smejo predajati tudi popolnoma nefrankovano. — Nefrankovane ali deloma franko-vane pisemske poštne pošiljke sc obremenjajo z dvojnim zneskom, ki manjka do pristojbine za popolnoma franko-vano pošiljko; ako ta dvojni znesek ni deljiv s 5, se za-zaokroži na bližnje višje število, ki je deljivo s 5. II. Zavitki. A. Fran kova na predaja. 1. Zavitki brez označene vrednosti: Za take je treba plačati pristojbino za težo: a) navadna pristojbina za težo v tuzemskem prometu do 1 kg 60 v „5 80 „ „ 10 200 „ „ 15 „ 300 „ „ 20 400 „ v prometu z Ogrsko in Bosno-Hercegovino do 5 kg 80 v „ 10 200 „ „ 15 ....................... 300 „ „ 29 ....................... 400 „ b) znižana pristojbina za težo: v prometu med kraji z večjim številom prebivalstva ko 30.000 (glavni kraji) in onimi kraji, ki ieže v ugod-nostnem okrožju okoli njih (zunanji kraji), se zniža pristojbina za težo pri zavitkih do 5 kg na 60 v. Polumer ugodnostnega okrožja znaša: aa) za glavne kraje z večjim številom prebivalstva ko 100.000 50 km bb) za druge glavne kraje...............................25 „ Znižana pristojbina velja pri glavnih krajih tudi za promet v poštnem kraju, med tem in zunanjim okrajem in v zunanjem okraju glavnega kraja. Za medsebojni promet zunanjih krajev glavnega kraja .pa ne velja. Kraje, ki prihajajo tu v poštev, objavi posebej poštna uprava. c) Zvišana pristojbina za težo : Pri takozvaneni razsežnem zavitku sc zviša pristojbina za teže vedno za polovico. 2. Zavitki z označeno vrednostjo: za take se pobira razven pristojbine za težo kakor pod 1. vrednostna pristojbina. Ta znaša: za vsakih 300 K napovedane vrednosti ali začeti del od tega v tuzemskem prometu............................05 v najmanj pa..............................................10 „ v prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo ...................................................10 , B. Nefrankovana predaja. V tuzemskem prometu se smejo predajati zavitki tudi ne-frankovani, v kolikor to ni izključeno za posebne vrste zavitkov ; nefrankovan zavitek se obremenja s pristojbino kakor za enak fran-kovan zavitek in s poviškom 20 v. K prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo nefrankovana predaja ni dovoljena. III. Vrednostna pisma. 1. Zaprto predana vrednostna pisma ; za take je treba plačati: a) pristojbino, kakor za vknjiženo pismo enake teže in b) vrednostno pristojbino: za vsakiti 300 K označene vrednosti ali začeti del od od tega v tuzemskem prometu 5 v, v prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo 10 vin. Skupna pristojbina za vrednostno pismo znaša najmanj 60 vin. 2. Odprto predana vrednostna pisma (le v tuzemskem prometu in za neuradna vrednostna pisma); za te je treba plačati: a) pristojbino, kakor za zaprto predano vrednostno pismo (kakor pod 1) in b) povišek k vrednostni pristojbini v znesku 10 vinarjev za vsakili 1200 K označene vrednosti ali začeti del od tega. Zaprta kakor tudi odprta vrednostna pisma se morajo predajati frankovana. IV. Poštne nakaznice. 1. Navadne poštne nakaznice: za take se mora plačati: v tuzemskem prometu in v prometu z Ogrsko in Bosno-Hercegovino (v prometu z Nemčijo.) a) Osnovna (temeljna) pristojbina 15 v za vsako poštno nakaznico in b) vrednostna pristojbina 5 v za vsakih 50 K ali začeti del od tega (vrednostna pristojbina.) 2. Brzojavne poštne nakaznice: za take se pobira: a) pristojbina kakor za navadne poštne nakaznice (kakor pod 1), b) brzojavna pristojbina, c) pristojbina za nujno dostavljanje kakor pri pisemskih pošiljkah — (ako ni poštna nakaznica naslovljena poštno ležeče)......................... Vse poštne nakaznice se morajo predajati frankovane. V. Povzetje na vknjižene pisemske pošiljke, na vrednostna pisma in zavitke. 1. Pristojbine pri predaji: a) pristojbina za pošiljke kakor za enako pošiljatev brez povzetja, (Zavitki proti povzetju se ne smejo predajati nefrankovani.) b) predložilna pristojbina (ki jo je treba plačati vedno pri predaji) 10 v. 2. Pristojbine za slučaj, da se povzetje reši: Za odpošiljanje povzetega zneska se zaračuna navadna poštno-nakaznična pristojbina; ta se odtegne od povzetega zneska. VI. Postranske pristojbine pri oddaji. 1. pri navadnem dostavljanju se pobira: a) za vrednostno pismo z označeno vrednostjo do 1000 K . ............................................10 v čez 1000 K se zviša ta pristojbina za ... . 10 „ za vsakih 1000 K ali začeti del od tega b) za zavitek brez označene vrednosti...........ali z.....označeno vrednostjo do 1000 K 20 „ pri večji označeni vrednosti kakor 1000 K se zviša ta pristojbina za..........................10 » za vsakili 1000 K ali začeti del od tega; c) za znesek poštne nakaznice ali plačilne nakaznice do 10 K . . ; 05 * čez 10 K ... ....................................... 10 . čez 1000 K se zviša ta pristojbina za . . , . 10 „ za vsakih 1000 K ali začeti del od tega; d) za naznanilo vrednostnih pisem in zavitkov potoni prejemnega obvestila......................05 „ za vsako pismo ali vsak zavitek. 2. za shrambo v dviganje pridržanih pošiljk: a) ako obsega pridržek navadne in vknjižene pisemske pošiljke ter vrednostna pisma ali le eno ali dve vrsti od teh, pristojbina za pisemski predal in sicer, če za- klepnega predala ni, mesečno . . 2 K za navaden zaklepni predal 3 „ za večji predal ............... 4 * b) ako obsega pridržek poštne in plačilne nakaznice ali le eno vrsto od teh, pristojbina za denarni predal, in sicer mesečno...................................5 , c) ako obsega pridržek zavitke; aa) predalna pristojbina za zavitke mesečno . . 5 » bb) pristojbina za kos mesečno 5 vinarjev in sicer v krajih, kjer se zavitki dostavljajo brez ozira na njih težo, za vsak zavitek, v drugih krajih pa samo za one zavitke, ki bi se brez pridržka za dviganje morali dostavljati. Prejemniki v okraju selskega pismonoše ali v okrožju poštne habiralnice, ki so si pridržali dviganje zavitkov, ne plačajo niti Predalne pristojbine za zavitke niti pristojbine za kos. K a (-c) Predalne pristojbine je treba plačati ponaprej, pristojbine za kos pa pri vsakem prejemu zavitka. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov (veljavne od 1. oktobra 1916. I. nadalje vsled cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916. 1.). Lestvica I. Kolek za menice. Prislojbinski znesek K h do 100 K 10 čez 100 do 150 — 20 » 150 300 — 40 300 600 — 80 600 900 1 20 900 1.200 1 60 . 1.200 n 1.500 2 — „ 1.500 1.800 2 40 , 1.800 3 20 , 2.400 3.000 4 —. , 3.000 4 500 „ 6 — . 4.500 . 6.000 8 — Pri znesku čez 6000 K je plačati od vsakih nadaljnih 3000 K po 4 K več, pri čemur se znesek pod 3000 K računa za polno vsoto. 1 1 Lestvica II. Kolek za pobotnice, zadolžnice itd. Računska podlaga Prislojbinski znesek K h do 40 K 20 čez 40 80 — 40 80 120 — 60 120 '200 1 — 200 . 400 2 — 400 600 „ 3 — 600 800 4 — 800 „ 1.600 8 — „ 1.600 . 2.400 12 — „ 2.400 . 3.200 16 — „ 3.200 . 4.000 „ 20 — . 4.000 . 4.800 24 — Pri znesku čez 4800 K je plačati od vsakih nadaljnih 16C0 K po 8 K več, pri čemur se znesek pod 1600 K računa za polno vsoto. Lestvica III. Kolek za pogodbe. Računska podlaga Pristojbinski znesek K h do 20 K 20 čez 20 40 — 40 40 60 — 60 60 100 „ 1 — 100 „ 200 , 2 — 200 „ 300 3 — 300 . 400 „ 4 --- . 400 . 800 8 .— . 800 „ 1.200 12 — „ 1.200 . 1.600 16 — . 1.600 . 2.000 20 — „ 2.000 „ 2.400 24 — Pri znesku čez 2400 K je plačati od vsakili nadaljnih 800 K po 8 K več. pri čemur sc znesek pod 800 K računa za polno vsoto. čez Kolek za račune. Od vsake pole je plačati: do zneska 20 K — K2v 20 K „ „ 100........................— „ 10 „ 100 1000 — „ 20 „ 1000 .................................................. 50 „ A A J5) oooo^oooo (9_ A A o Mal položi dar domu na altar! O 'Tale napis nosijo vžigalice Družbe sv, Cirila in Metoda, Kdor jih kupuje in drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga izvršuje :: že osemindvajset let :: Družba sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo, da ima družba sv. C. in M. ! samo od teh vrst vžigalic dohodke. ! □□□□□□ □□□□□□ □□□nnnnnnnnmnnmmnr mnnnnn Narodnemu delu, Ko se je pripravljala naša domovina na proslavo 68. obletnice vlade F^ana Josipa I., je prekinila nenadoma zvečer dne 21. listo-pada 1916 smrt njegovo dragoceno, 86 letno življenje. Ob njegovi krsti so žalovali narodi širne Avstrije; vzet jim je bil njihov prvi ustavni vladar. Potrt je stal ob njej slovenski narod. Zarja svobodnega razvoja mu je zasijala ob nastopu cesarja Frana Josipa. Slaboten kakor dete je bil takrat; a njegove',moči so rasle od desetletja do desetletja tako, da se mu je blagopokojni vladar čudom čudil, ko je poselil našo domovino in njeno glavno mesto leta 1883. Za njegove dolgoletne vlade so vstajali naši učni zavodi; prosveta je objemala in dvigala slovenstvo; poljedelstvo se je krepčalo; ustanavljale so se obrtne naprave. Pod varno cesarsko zaščito so se osnavljala naša društva — med njimi Družba sv. Cirila in Metoda — z vzvišenim namenom, da pospešujejo razvoj naroda. Za cesarjevanja Frana Josipa je vzrasel slovenski narod v krepkega moža, sposobnega za tekmo s sosedi. Žarke milosti, padajoče z vzvišenega prestola je vsekdar poizkušal plačati s krvjo svojih sinov. Spomin na cesarja Frana Josipa ostane nepozaben v slovenskih družinah, neizbrisen tudi v Družbi sv. Cirila in Metoda, ki se mu je tolikrat prespoštljivo klanjala na svojih velikih skupščinah. Tisti večer, ko se je ločil z avstro-ogrskega prestola cesar Fran Josip, ga je zasedel njegov mladostni pranečak Kapol I. Njemu in Njegovi prevzvišeni soprogi cesarici Žiti se je poklonil po svojih zastopnikih v zvesti udanosti slovenski narod. Njima se z največjim poštovanjem klania Družba sv. Cirila in Metoda. Ob Njijinih prestolih se porajajo nove nade našemu izza dolgotrajne vojne do skrajnosti izmučenemu narodu. Rad bi zbral svoje ude, kolikor jih je v porečju Save, Drave, Soče in ob sinjem morju in v miru zopet obdeloval svoja polja, zemeljska in duševna. Odkod pomoči, da se obistini ta njegova živa želja? Od tam, od koder mu je že v kratki dobi poslednjili mesecev prišel mnogokak dejanski dokaz iskrene ljubezni, od Njega, ki je s krepko roko razdejal vezi kaznjencem, odprl ječe obsojencem, omogočil vrnitev pregnancem, —-od Nje, ki kakor vtelešen angelj stopa po bolnicah, otirajoč na desno in na levo solze, lajšajoč neznosne bolečine. Preblagima cesarskima srcema, objemajočima vse avstrijske narode, istinito ljubečima tudi naš bedni narod, kliče Družba sv. Cirila in Metoda: Živeli! Dva dobrotnika Dražbe sv. Cirila in JVIetoda. 1. Fran Jarc. Dne 14. svečana 1917 je umrl za luido pljučnico v Medvodah Fran Jarc, veleposestnik in iskren narodnjak. Fran Jarc je bil rojen leta 1863. kot sin stare, slovite rodovine Jarčeve, po domače Martanove v Medvodah. Z veseljem se je večkrat pokojnik spominjal dijaških let, ki jih je preživel v Ljubljani. Vsled stroge očetove vzgoje je tudi okusil, kako trd je kruh slovenskega dijaka. Oče je kmalu poklical mladega dijaka domov, da bi mu pomagal pri velikem posestvu. Kogar je v onih časih vodila pot proti Gorenjski skozi Medvode, je občudoval krasno urejeno Martanovo gospodarstvo. Lepa živina, krasna poslopja, mlin in cvetoča gostilna ob cesti je pričala, da mora voditi to gospodarstvo žilava, krepka roka. Pri očetu se je Fran Jarc naučil one trezne sodbe, onega jasnega vpogleda v gospodarstvo, ki ga je spremljevalo vse dneve življenja, da je takoj na prvi pogled razsodil in prav ocenil vsako stvar. Ko je doslužil vojake, se je vrnil na očetov dom. Po smrti očetovi je prevzel gospodarstvo brat Josip Jarc. Sloveča je bila v oni dobi rodbina Jamnik-Tosni-kova v Medvodah. Komu ni bilo znano ime Nikolaja Jamnika, vinskega trgovca in posestnika. Stari ljudje ne morejo pozabiti onih jesenskih dni, ko je Nikolaj z osmimi pari belih „šimeljnov“, vpreženih v zelene parizarje, v blesteči opremi, vozil rujno vince na Svetje v znane kleti k Starmanu, na rojstveni dom soproge Marije. Tam gori je imel lepo mlado živino pinc-gavske pasmi, dočim je redil starejšo živino v Medvodah in vodil dobro obiskano gostilno Tosnikovo. Po smrti Nikolaja Jamnika leta 1889. je prevzela gospodarstvo njegova žena Marija Jamnikova. Leta 1893. se je z njo poročil pokojni Fran Jarc; z njo je živel v iskreni ljubezni. Tedaj je dobil priliko, da je razvil svoj gospodarski talent. Lahko se trdi, da je dal pokojnik Medvodam novo lice. Lepa lega vasi, gozdnata okolica, vodna sila, bližina železnice in mesta, vse to je spoznal pravočasno Fran Jarc kot potrebne pogoje, da se razcvete gospodarstvo in obrt. Lotil se je prezidave starih poslopij in je ustvaril lično letovišče premnogim ljubljanskim rodbinam. Sezidal si je krasno vilo v angleškem modernem slogu z lepim vrtom, ki daje Medvodam in vsej okolici tako tipični značaj. Po smrti brata Josipa Jarca leta 1906. je prevzel varuštvo in oskrbništvo Martanovega veleposestva in mladoletnih dedičev, katerih poštena vzgoja mu je bila tako zelo pri srcu. Tako je pokojni Fran združil s svojo energično silo tri stare rodbine v eni osebi. Pokojni je bil pravi tip pridnega Slovenca. Vse življenje neumorno delaven, točen kot ura. Ni čuda, da si je pridobil mnogo prijateljev, ki so poznali njegove zmožnosti; zato gaje „Kmetska posojilnica" poklicala na tako odlično mesto in mu poverila nalogo cenilnega moža. Dasi zelo imovit, je bil izredno skromen v zasebnem življenju in tak je bil tudi v javnosti. Nikjer in nikdar se ni silil v ospredje. Nikoli ni iskal javnih časti in še manj lastnega dobička iz javnega delovanja. Vedno ga je peklo, ko je videl večkrat nepotrebni boj med brati Slovenci. Svoje narodnosti ni prodajal po hrupnih veselicah, ampak jo je kazal v dejanju in resnici. Vselej je imel odprte roke, kadar in kjer je šlo za našo narodno stvar. To je dejansko dokazal še zadnjič na smrtni postelji, kjer ni pozabil svojega naroda in je volil šolski naši Družbi sv. Cirila in Metoda tri tisoč kron. Odprto srce in odprte roke je imel tudi za reveže. Podpiral je zlasti slovenske dijake. Njegova gostoljubna hiša je bila odprta vsakomur. Radi so prihajali okoličanje vprašat pokojnega Franceta za svet, radi so zahajali k njemu tudi meščani. Bil je zadnji gospodar - domačin v Medvodah. Bil je mož na svojem mestu. Žal te pristne naše korenine, blag mu bodi spomin našega naroda! V. Z. 2. Martin Krže se je rodil leta 1857. v Sodražici kot sin kmetskih starišev. Dovršivši dva razreda realke v Ljubljani je ostal doma in pomagal očetu v trgovini z jestvinami. Leta 1879. je odšel v Trst, kjer sta njegov oče in pokojni Fajdiga iz Sodražice ustanovila trgovino z lesnimi izdelki. Po triletnem marljivem in vspešnem vodstvu je pokojni Martin Krže prevzel trgovino na lastno ime, jo razširil z neumorno delavnostjo, povzdignil do lepega razcvita in jo postavil na trdno podlago. Ali ob vseh velikih skrbeh in nalogah, ki mu jih je nalagala trgovina, ni pokojni Krže pozabil, da je slovenskega naroda sin — ni opuščal dolžnosti slovenskega rodoljubja. Čim se je nekoliko seznanil z razmerami v Trstu, se je pridružil kolu tedanjih prvo-boriteljev za pravice in svetinje naroda našega v tržaškem mestu. Tedaj je bilo narodno gibanje v Trstu še le v prvih začetkih — trebalo je orati ledino za ustvarjanje naše politične in socijalne organizacije. Tem težja je bila naloga malega števila kremenitih, nevstrašenih in žilavih dramiteljev, boriteljev in kli-carjev na delo, ki jim je bil na čelu vzorno navdušeni, brezprimerno energični in neupogljivi Fran Dolinar. Tej četi se je z vsem srcem dejanjsko pridružil Martin Krže. Kjer se je zasnovalo kako društvo, je vstopil naš Martin v kolo njegovih podpirateljev in dobrotnikov. Društvom, ki so se porajala, je bil ustanovnik ali član, vsem pa darežljiv dobrotnik. Posebno velike so bile njegove zasluge za ustanovitev Sokola in Tržaškega podpornega in bralnega društva, ki je danes med najmočnejšimi društvi v Trstu (pred vojno je štelo kakih 1500 članov). Ponosno in brez strahu — in to je pomenjalo nekaj v tedanjih razburkanih časih, ko je plamtelo divje sovraštvo iilorodcev proti dvigajočemu se slovenstvu — je pokojni Krže korakal v rdeči srajci sokolski po tržaških ulicah in na izletih po naši okolici, tedaj še po velikem delu razorani in zastrupljeni po divji, nasprotni agitaciji. Krže pa ni poznal strahu, ko je trebalo ugotoviti obstanek našega življa ter manifestirati za naša stremljenja. To živo zavest in odločnost treba ceniti tem višje, ker bi bila mogla ob tedanjih razmerah postati usodepolna za mladega trgovca. Pa tudi kot človek je dajal pokojni Krže jasne zglede darežljivosti. Ni bil darežljiv samo za naša narodna društva, ampak je bil dobrotnik zlatega srca tudi za poedince, če so bili res podpore potrebni, zlasti za tiste, o katerih je vedel, da so na delu za narodno stvar. Pri tem mu ni bilo do zahvale ali javne hvale — levica ni vedela nikoli, kaj je dala desnica. In kako ljubezniv je bil v občevanju! Kakor je rekla „Edinost“ v nekrologu: Vedno miren, veder, smehljajočega se obraza je bil naš Martin! Leta 1896. se je poročil. On in brat njegov Ivan, ki mu je bil pomočnik v trgovini, sta vzela sestri iz znane rodbine Lovšinove iz Ribnice. Od tedaj se je njegova trgovina še bolj večala in je prišla na sloves tudi pri italijanskem prebivalstvu. Kržeta sta bila pač poštena, delavna in postrežljiva trgovca. Okoli leta 1906. je začel pokojnik bolehati in je vsled tega trgovino prepustil bratu Ivanu. Sam pa se je preselil s soprogo — dece ni imel, — v svoj rojstni kraj. Ali tudi potem je z največjim zanimanjem in z vsem srcem zasledoval dogodke v Trstu. Kadar je le mogel, je prihajal v Trst, da vidi, kako vzpeva trgovina in kako raste naše — narodno drevo, ki je je on pomagal vsaditi in ki mu je tako izdatno prilival s svojo darežljivo in delavno roko. Bolezen je napredovala. Sam se je zavedal, da se bliža konec. Ali tudi na smrtni postelji mu je klila tista vroča ljubezen do naroda. Posvedočil jo je zopet z dejanjem v svoji zadnji volji. Poleg drugih volil, ki jih je zapisal v narodne in dobrodelne namene, je zapustil naši Družbi sv. Cirila in Metoda izdatno svoto 2000 K. To skromno in vendar tako plodno, dobrotniško življenje je končalo v znamenju čistega plemenitega rodoljubja. Martin Krže je dne 1. velikega srpana 1916 izdihnil svojo lepo in blago dušo v prijazni Sodražici. Ohranimo mu najblažji in hvaležen spomin za vse, kar je dobrega storil v pro-speh svete naše slovenske stvari 1 Slava 1 M. C. Materi! V deželo nepoznano, ki ni sledu ji znati, v kraj večnega pokoja odšld si draga mati. Po tebi grenka solza oko mi napolnjuje, za taboj srce bedno žaluje in zdihuje. Ah, ni te več . . . Spomin le najblažji hranim nate, spomin na materinske nauke tvoje zlate. Nauke, ki si ti jih božaje me po lici sadila v srce mlado v slovenski govorici. Nauki ti so bili v življenju mi merilo, v veselja dneh v bodrenje in v tužnih tolažilo. Kar sem in kar premorem, — to srce se zaveda — vse dala mi po tebi slovenska je beseda. Do slednjih dni življenja ji zvesta čem ostati, zaklad je moj najdražji, spomin je nate, mati. Manica Komanova. Česa si človek želi. najhen deček stoji na mestni ulici. Čez mehko otroško lice mu je razlita zamišljenost, iz velikih oči mu zre otožnost. Motri mimoidoče, kakor bi koga težko pričakoval, kakor bi koga iskal. Pa pristopi k njemu neznana deklica — njegova usoda. v „Česa si želiš, fantič?“ Deček jo gleda zmedeno in sramežljivo. Šele čez čas, ko ga pomirijo in obodre njene blage, prijazne oči, ji prizna tiho: „ Kruha." „Imel ga boš“ — pravi deklica in izgine. •X- Malo let pozneje. . . . V senci širokovejnatega drevesa leži mlad dijak. Ves je zamaknjen v knjigo, ležečo pred njim v travi. Lica mu rde od notranjega nemira, od burnega valovanja misli in čustev, ki jih budi v srcu čtivo. Oči mu gore. Zdaj zdaj iztegne roko, jo stisne v pest, kakor da je on junak, ki se vojskuje in bori v knjigi. Tako ves živi življenje knjige, da ne opazi vitke mlade deklice, ki je tiho in oprezno pristopila in ga motri s čudnim smehljajem na lepih sočnatih ustnicah, s smehljajem, ki bi bilo težko določiti o njem, je li samo prijazen in dobroten, ali tudi nekoliko zasmehljiv in porogljiv. Nenadoma pa izpregovori in povpraša: „Česa si želiš, fant?" »Slave!" pravi dečko naglo in odločno, ter komaj malo privzdigne glavo vznad knjige, da površno pogleda tujko, ki se mu pa zdi vendar znana, kakor bi jo bil že kdaj videl. »Pribori si jo 1“ — pravi dekle in izgine. •X* Nekaj let pozneje. . . . Ob dehtečem pomladanskem popoldnevu sedi na vrtu, napol že ozelenelem, napol se šele prebujajočem, kodrolas mladenič. Knjigo, ki je pravkar bral v nji, je povesil na kolena. Strmi v daljavo, sanja. Okoli in okoli je vse ozračje polno nemirnega mladega življenja, polno mladoletnega hrepenenja. V grmovju ob vrtu kliče in vabi proseč ptičji glas. Iz seče za vrtom mu odgovarja drug, istotako kipeč in hrepeneč. V gozdu, ki se mrači za travniki, kuka kukavica, čaka, kuka spet, čaka, kliče spet in spet. Mladenič posluša molče, polzavestno. V te žive speve mu zveni s še večjo močjo, še s silnejšim hrepenenjem pesem, ki jo je pravkar bral v knjigi, pesem že davno umrlega samotnega, trpečega srca. Večje in večje je tudi hrepenenje njegove duše. »Po čem hrepeniš, o mladenič?" — ga nenadoma vpraša tuja mladenka, ki se mu je približala po poti ob vrtni ograji, da ni čutil, kdaj, da ni vedel, odkod. Mladenič se zgane, kakor bi ga neznanka zalotila pri zločinu. In začudi se vprašanju. A ko pogleda mladenki v globoke, tajinstvene in obenem tako dobre, vzpodbujajoče oči, ne more drugače, ko da pove resnico in prizna: »Po ljubezni!„ »Užil jo boš!" •— pravi mladenka in izgine. Leta hite, hite. . . . Pozno v noč sedi ob mizi mož, nagnjen čez delo. Naglo hiti pero čez bele liste, kakor bi se silno mudilo, kakor bi vsaka izgubljena ali vsaj zamujena minuta tehtala zelo zelo težko na tehtnici življenja in na tehtnici večnosti. Vendar pridejo hipi, ko se začuti tako telesno slabotnega in izčrpanega, tako duševno izmučenega in onemoglega, da mora nehote z delom prenehati. Tedaj si podpre glavo z roko in oči zapre, kakor da namerava ob mizi, ob delu zadremati in prespati noč. Ko bi ga opazoval kdo ob takih hipih, bi videl, da so brazde čez čelo in gubice po licih mnogo številnejše in mnogo globlje, nego se zdi ob belem dnevu, zunaj v življenju, ko skrbno skriva pred svetom skrbi, utrujenost in postaranost. In lasje so ob tem mirnem, ostrem in prodirnem blesku luči še bolj osiveli nego zunaj ob širokovaloveči, nemirni luči dneva in oddaljenega solnca. In ko bi mu prodrl kdo ob teh vrtajočih, izdajalskih pramenih luči skozi globoke črte čela v skrivni stan misli, bi videl in slišal, kako si govore utrujene, pokoja željne: »Delo, večno delo! Včeraj delo in trud, delo in trud danes, delo in trud jutri, pojutrišnjem, do groba!" Kar se nenadoma skloni k njemu visoka resna žena, ki je ni opazil in slišal, ne kdaj da je vstopila v sobo, ne kdaj je pristopila k njemu, in ga vpraša poltiho,^ sočutno: »Česa si želiš, o mož?" »Miru!" — pravi mož s polzadušenim vzdihom in komaj pogleda tujko, tako utrujena mu je duša, tako tuje in brezpomembno mu je vse, kar ni mir in počitek. »Imel ga boš, ko pride ura!" — pravi žena in izgine. x Leta hite, beže. . . . Ob odprtem oknu sedi starec, slaboten in betežen. Redki, snežnobeli lasje se mu kakor mrtvi povešajo ob koščenem čelu in udrtih senceh, ki pričajo o bolezni in slabosti — za kratko uro je vstal danes in prisedel k oknu, ker je zunaj tako čudovito krasen dan. Oči mu začudeno, kakor oči otroka, ki gleda prvič tuj, prekrasen svet, strme iz globokih jamic vun v svet, kjer se smeji z vedrega neba solnce tako čudežno krasno, kakor ga ni videl brž še nikoli poprej. Zemlja brsti, zeleni in cveti pod njegovim oživljajočim in osrečujočim smehljajem, lepa in nemirna, kakor deviška nevesta ob poročnem dnevu. Ves svet se smehlja v radosti, v kipeči moči in v toplem, silnem življenju. Oči starčkove motrijo poželjivo vse to cvetenje, življenje in kipenje, begajo čez daljno jeklenasto nebo, čez livade, travnike, njive in drevje, na daleč in na široko, kakor daleč in široko sega pogled. Nemirno, ljubeče mu božajo vso to lepoto, pijejo jo žejno, hlastno jo srkajo v se. Ne morejo se je nagledati, ne se je nasititi. Izsušene prsi se mu dvigajo naglo, sunkoma, kakor bi ga pekla v njih bolna misel, težko, žgoče koprnenje. Počasi dvigne koščeno, drhtečo roko. Pogladi si čelo, kakor bi si brisal izza njega čudne, neprikladne misli: „Malo še, in ne bom te videl več, ti čudežni, prekrasni svet!“ Obriše si oči, ki silijo v nje in iz njih solze. Pa pristopi tiho in neopažena k oknu resna, skoro mrka starka in vpraša s strogim, nekako karajočim in očitajočim glasom: „Česa si želiš, starec?" Ne da bi pomišljal, zahrepeni starček, kakor bi mu mogla tujka v hipu izpolniti željo: »Življenja!“ Zena se napol otožno, napol usmiljeno nasmehlja, a ne reče ničesar. . . . Ksaver Meško. G) 0 Prevara. (Iz cikla: Pesmi mladeniča.) I. V večerni tišini. Na beli mizi tiha luč gori. Vsa soba tiha, ko da v boli spi. Tišina zunaj; tiha, tiha noč. Sedim ob mizi. Glavo oberoč podpiram si in v beli list strmim, ki tiho, hladno z mize nd-me zre: „Ne veš, ne veš, kako trpim, trpim, ker varalo se v čustvih je srce. Vsa leta mislila, da sem ljubila, a zdaj spoznavam, da sem se motila. Odpusti!" — Tiho v sobi. Noč molči. A ti srce — kaj to iz te kriči? II. Gluhi bogovi. Puščavnik star je vse življenje čakal, da Bog se v čudežu mu razodene: Da spet drevo usahlo brst požene, mu dan za dnevom skrbno je primakal. Da nekega se dne bi sok pretakal po debla vitrah, veje spet zelene se spno nad njim, vse s cvetjem okrašene, je molil, plakal. Čuda ni izplakah Kaj sem za tvojo se ljubezen trudil in v prah se pred teboj poniževal, da boljši človek v meni se je čudil. A nisem, znaj, slabič ko samotar: Izrul sem iz srca te, v prah steptal — ne sodi gluh malik v srca oltar. Ksaver Meško. Sinica. nrzel veter je pihal z bosenskih gor in zrnast, oster sneg je naletaval. Čim bolj se je mračilo, tem bolj je pritiskal mraz. Vse, kar čuti zimo, je iskalo zavetja. Stopil sem v svojo borno, a toplo sobo, koje stene in tla so bila od vrha do tal in čez in čez pokrita z žimnatimi bosenskimi koci in preprogami. Nisem se še dobro ukeril v domu, ko sfrči sinica izza kovčega in sede na mizo. Gotovo je nedolžna žival, iskaje živeža in gorkote, opoldne, ko je bilo odprto okno, zašla v mojo sobo in čute se ujeto, skrila se za kovčeg. Obveselil sem se božjega bitja, ki je prišlo k meni v gosti in sočutno sem zrl na živalco, ki je sede na mizi vidno drhtela strahu. Mehki čuti so mi napolnili prsa in dobrodejno usmiljenje. In začel sem drobno gostjo loviti. Hotel sem jo potolažiti, pobožati, povedati ji, da ji žalega ne storim in jo potem spustiti v zlato svobodo. Oprezno sem se bližal mizi, ali ptičica je zletela na posteljo; po prstih sem se prikradel k postelji, stegnil roko — moja jetnica je švignila na peč. Pristavil sem stol in zrl v nedolžno stvar, ki je slutila Bog ve kako nevarnost in morda celo pretečo smrt. Počasi sem se bližal, stegnil roko, ali zastonj; sirota je odskakljala na stran, počenila in brezsilno in plašno pogledala name. Zdelo se mi je, da je opešala, da jo tare morda glad ali pa žalost po sorodu in po izgubljeni svobodi. Zdelo se mi je .tudi, da tu sem poklican pomagati, storiti konec trpljenju. Pa jedva se je moja roka dotaknila mehkih perot, že se je dvignila nesrečnica; onemogla in omočena od prižgane luči je sfrfotala k svetilki in obvisela s krempeljci na stenski preprogi; no tam se ji ni zdelo varno; znova je napela sile, zletela in v omotici sedla na mojo ramo. Segel sem po njej, ali ujel je nisem, ker je zbežala na polico. Sedel sem k mizi, da bi čital knjigo, pa čitati nisem mogel, ker mi usoda živali ni dala pokoja. Naklonil sem glavo na roko in prašal serii se: ali ni bitje nad nami polno ljubezni in skrbi za nas, za naš blagor, za našo časno in večno srečo, mi pa ne razumemo te skrbi, ljubezni in dobrote in slepci bežimo pred onim bitjem, bežimo in hitimo v propad in pogubo, jadikujoči in obupujoči, a Vsevedec drži svojo mogočno roko nad nami in nam jo nudi! In še enkrat sem poskusil rešiti. Vzpel sem se in pod kapo sem hotel podvezniti ptičico; odletela je in padla tik vroče peči v oni predal sobe, kjer je stala nekdaj domača kopel turških žen. Tja lezti bi bilo težavno. Prepričan sem bil, da je ptica pogubljena na veke, da v tem toplem kotu, nevajena take vročine, pogine čez noč in da zjutraj bom vrgel njeno telesce na dvor. Ali misel, da je nisem mogel rešiti, me ni zapustila. Neprestano sem si ponavljal: ali v vseh nadlogah, ki te tarejo, skrbeh, ki te more, boleznih, ki se javljajo, ni božja roka nad teboj, čuvajoča te, vabeča, dvigajoča te k sebi, ti pa neveden in nezaupljiv jadikuješ, togotiš se in jeziš, a treba bi bilo, da zaupljivo obrneš pogled kvišku v jasno lice Onemu, ki te hrepeneče vabi v svoje okrilje! Zakaj ne zaupaš onemu, ki te skuša danes, da te nagradi jutri! Precej ko sem drugo jutro vstal, sem pogledal v kot tik peči in glej — ptičica še živi in čepi pod desko. S palico sem lahno potipal na rep, moleč izpod deske. In čudo — sinica je sfrfotala na polico. Tam je počenila, a kakor bi dremala in pojemala. Pa glej, zunaj pod oknom na drevesu je zadonel ptičji glas, izzivajoč in klikajoč. Kako novo, vedro življenje je mahoma probežalo po telescu moje sirote, kakšen krepek glas je odgovoril drugu v svobodi! Odprl sem okno, ali takoj ni mogla najti odprtine; na peč je smuknila, polna bistrega življenja in radostna, da je zopet slišala domače glasove. Novi kliki so se razlegali v sobo. Jetnica je naposled zletela na omreženo okno in od tam — kako čvrsto je plavala s svojim drugom čez dvor v svoj dom, v mrzlo, prozorno ozračje! Nemo sem zrl za srečno dvojico. 1.) Kreposten sin ne spoštuje le svoje matere, nego tudi jezik, katerega ga' je ona učila. 2.) Kdor trdi, da ljubi svoj narod, a njegova dejanja pričajo nasprotno, je hinavec in lažnik. 3.) Vsaka govorica je lepa, a materina vedno najlepša. 4.) Govorica vseh narodov je kakor krona, katere vrhnji in najlepši dijadem nam bodi —jezik materin! 5.) Človek druge narodnosti nam bodi kot brat, naš narodni brat pa nam bodi kot del lastnega telesa! 6.) Dajmo Bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, in narodu, kar je narodovega ! 7.) Med dolžnostmi, ki nam morajo biti najsvetejše, je uvrščena tudi dolžnost do našega naroda. 8.) Marsikdo se zvesto čuva najmanjšega dolga, a ob enem tako rad pozablja, kaj je dolžan svojemu narodu. 9.) Narodno delo je delo dvojne vrednosti, ker koristimo z njim drugim in sebi. 10.) Ne posvečujmo narodu le besed, nego tudi roke, dušo in srce! Manica Komanova. Podlimbarski. Nekaj resnic. & F^anc LteVec. 5 smrtjo dvornega svetnika Fr. Levca je izgubil slovenski narod enega svojih najboljših, mnogo-stransko delavnih kulturnih delavcev. Bil je dolgo let središče našega književnega delovanja, kot šolnik ima trajne zasluge za napredek ljudskega šolstva na Kranjskem. Levec je doma z ljubljanskega Posavja; narodil se je na Ježici leta 1846. Že v nižjih razredih ljubljanske gimnazije se je predstavil javnosti s preprostimi pesniškimi prvenci; prijateljstvo, krasota narave, ljubezen do naroda so po večini njih motivi. Na dunajskem vseučilišču se je pripravljal za profesorski poklic. V tistih letih se je zbirala okoli Stritarja vsa tedanja mlada pisateljska generacija, ki je podpirala idealnega Janežiča pri njegovem Glasniku, izdala en letnik Mladike in nam ustvarila dunajski Zvon. Tega književnega in javnega življenja se je pridno udeleževal tudi Levec. S šolskim letom 1871. je dobil službo na goriški gimnaziji, kjer je poučeval dve leti slovenščino v vseh razredih. V jeseni 1873 je prišel na ljubljansko realko; tu je služboval 28 let, dokler ni bil imenovan 1901 za ravnatelja ljubljanskega učiteljišča. Dve leti nato je postal deželni nadzornik za ljudske šole na Kranjskem, leta 1909. je bil odlikovan z redom železne krone 3. razreda, 1913 je postal dvorni svetnik, v začetku leta 1915. je stopil v težko zasluženi pokoj, ki mu ga ni bilo dano uživati dolgo. Dne 2. grudna 1916 je po daljših telesnih in duševnih mukah izdihnil svojo plemenito dušo. Na književnem polju slovi Levec kot naš najboljši slovstveni zgodovinar, ki je s svojimi klasičnimi življenjepisi prispeval z nedogledno vrsto sestavkov za bodočo zgradbo naše slovstvene zgodovine. V začetku njegovega slovstvenega delovanja stoji ogelni kamen naše literature: Prešeren in z njim se je leta 1900. tudi poslovil s krasnim predavanjem ob stoletnici njegovega rojstva. Trajno vrednost ohranijo Levčeve monografije o Vodniku, Čopu, Koseskem, Jurčiču, Levstiku, Erjavcu, Valjavcu, spomini na Janka Kersnika; njim se pridružuje nešteto nekrologov, ki so pisani s finim umevanjem in v tisti značilni plastični Levčevi slovenščini. Ko je umolknil Stritarjev Zvon, je zapel ob novem letu 1881 „čez hrib in plan“ Ljubljanski Zvon; • njemu je bil Levec prvo desetletje nedosežen urednik. Zbral je okoli sebe najboljše pisateljske moči, znal je poiskati in vzgojiti si novih. V bogatem listku je vestno zabeležil vsak kulturni pojav; tako nam je Levčev Zvon najvestnejša slika našega duševnega dela tistih deset let. Kar je začel z Zvonom, to je uspešno nadaljeval pri Slovenski Matici, katere odbornik je postal leta 1882. Skoro dvajset let je načeloval književnemu odseku in po Marnovi smrti jo je vodil do malega travna 1907 kot predsednik nad vse uspešno. Pre-osnoval je njen Letopis, začela je izhajati Zabavna knjižnica; njej so sledili »Prevodi iz svetovne književnosti", trinajst let je urejeval Knezovo knjižnico; za Matico je uredil Erjavčeve izbrane spise in Va-ljavčeve poezije. — Levčeva izdaja Jurčičevih zbranih spisov je postala prava narodna last; pošlo je več zvezkov kljub novim natiskom. Z nemalim trudom je dovršil izdajo Levstikovih spisov in je oskrbel enotno jezikovno popravo dr. Tavčarjevih „Povesti“. — Leta 1899. nam je podal ..Slovenski pravopis", delo mnogoletnega vestnega truda, ki ni zaslužilo ostrih napadov, često s strupenim želom osebnega značaja. Bivši Levčev goriški dijak, prof. Štrekelj, kateremu je Levec pokazal pot do slavistične stolice, je njegov pravopis uspešno zagovarjal. Nad 30 let je Levec slovenil razglase deželne vlade in njene predloge za kranjski deželni zbor in je s tem obogatil slovenski besedni zaklad, ker je za mnoge nove pojme moral ustvariti tudi nove izraze. — V realčnih šolskih poročilih je priobčil dve nemški razpravi; v prvi nam je podal podrobno analizo Trubarjevega jezika v prevodu evangelija sv. Matevža (1878), v drugem je zgodovinsko preiskal prvih 24 turških napadov na Kranjsko in 11 na Primorsko (1891). Za monumentalno delo cesarjeviča Rudolfa o avstrijsko - ogrski monarhiji je spisal pregled kranjske zgodovine. Levec je bil sotrudnik Planinskemu vestniku, publikacijam Muzejskega društva za Kranjsko; v koledarju Ciril-Meto- dove družbe za leto 1907. je pojasnil Prešernov „divnjek“. V mlajših letih je mnogo pisal za politične liste, posebno za „Sočo“, katere urednik je bil za časa svojega goriškega bivanja in v Slovenski Narod, posebno dokler mu je živel prijatelj Jurčič. „Tiskovna zadruga" v Ljubljani pripravlja pod spretnim uredništvom dr. Iv. Prijatelja izdajo Levčevih zbranih spisov in njegove dragocene korespondence. Ko bo ta knjiga pred nami, tedaj šele bomo mogli pregledati in presoditi obsežno njegovo delo in preceniti izgubo moža. S slovstvenim delovanjem pa še Levčev pomen ni izčrpan. Hvaležno moramo omeniti, kar je storil kot vestni učitelj slovenščine, ko je v mladih srcih netil ogenj ljubezni do materinščine in budil zanimanje za naše slovstvo. Vzgojil nam je dokaj kremenitih značajev. V spomladi 1886 je Levec postal ljudsko-šolski nadzornik za radovljiški okraj, o božiču pa za mesto Ljubljano. Skrbel je, da so se razširile ljudske šole in da je postal šolski obisk rednejši. Lep napredek ljubljanskega ljudskega šolstva zadnje četrti stoletja je po večini Levčevo delo. Nastale so nove vzorne stavbe, ustanovile so se nove šole, dvignil se je ugled učiteljstva. Da ni mogel kot deželni šolski nadzornik doseči marsikaj, je krivda v žalostnih naših političnih razmerah, ko je pri važnih odločitvah često diktirala le politična strast in ne pravica in dobrobit naroda. Te tužne razmere so Levcu zagrenile zadnja leta njegovega službovanja in urad mu je postal prava muka. — Levec se je živo zanimal za našo šolsko družbo, njen napredek v Trstu ga je posebno veselil. Pri vsaki priliki je navduševal odlična omizja za druž-binske zbirke, tako pri Belem volku in zadnji čas pri „Figovcu“, o čemer pričajo „kamni“ v njegovo posvetitev. Slava Levčevemu spominu! Š. E3 financ Hubad. Dne 3. grudna 1916 je umrl v Ljubljani c. kr. nadzornik srednjih šol na Kranjskem v p., dvorni svetnik Franc Hubad, v 67. letu svojega življenja. Služboval je v letih 1875—1884 na ptujski nižji gimnaziji, kjer se je tedaj godilo slovenščini bolje kakor dandanes in slovenskih profesorjev niso gledali kot tujce. Nekaj let je deloval na prvi državni gimnaziji v Gradcu, odkoder je bil poklican za referenta v naučno ministrstvo. Kot ravnatelj učiteljišča v Ljubljani se je leta 1894. povrnil v domovino; leta 1901. je postal deželni šolski nadzornik. Za svoje zasluge na polju šolstva je bil odlikovan z viteškim redom železne krone in dve leti pred upokojitvijo je postal dvorni svetnik. Rajnki Hubad je bil odličen šolnik in mladinski pisatelj v dobi, ko je bila naša mladinska književnost še prav skromna. Za slovensko mladino je izbral tri zvezke „Pripovedk“, ki so doživele več izdaj. Ko je naša šolska družba začela leta 1888. izdajati mladinsko „Knjižnico“, je bil Hubad med prvimi njenimi sotrud-niki. Spisal je dva prigodna zvezka v spomin 40-letnice in 50-letnice vladanja Franca Jožefa L, v drugem zvezku je podal slovenski mladini prikupno sliko o Rudolfu Habsburškem, očetu avstrijske cesarske rodovine; 4. in 7. snopič sta priobčila njegove »Junake", črtice povečini iz vojaškega stanu. Plemeniti namen, ki je vodil pisatelja pri sestavi teh knjižic, je dosegel pri mladini svoj uspeh. Zdi se mi ob tej priliki primerna opazka, da bi Družba sv. C. in M. nadaljevala svojo »Knjižnico"; posebno zgodovinski članki in življenjepisi znamenitih mož najdejo najlažje pot v mlada srca. — Z ravnateljem Schreinerjem je sestavil Hubad čitanke za ljudske šole. Na znanstvenem polju je gojil predvsem narodopisje. V nemških člankih po raznih revijah je seznanjal širši svet z jugoslovanskimi običaji, pisal je v Letopis Matice Slovenske, Ljubljanski Zvon, bil je sotrudnik Mohorjeve družbe; priredil je tretji in četrti natis Janežičevega slovensko-nemškega slovarja. Naraščajoči stanovski posli, ki jih je opravljal z izredno vestnostjo, so ga popolnoma odtegnili književnemu delovanju. Ko je stopil v pokoj, je posvetil svoje moči v procvit Glasbene Matice, katere neumorno delavni predsednik je bil do svoje smrti. Hubad je bil kremenit značaj, ki je z neupogljivo možatostjo zagovarjal korektnost pri porabljanju zakonov. Slovensko srednješolstvo bo njegovo trdno, nepristransko roko toda blago srce težko pogrešalo. Naj mu ostane med nami ohranjen časten spomin! I. Privoznlk. Hajko Perušek. Ob napovedi italijanske vojne se je umaknil iz Ljubljane, svojega rojstnega mesta, začasno na Dunaj, da se v mirnejših trenutkih zopet povrne v slovensko kulturno središče. Toda kruta realnost sedanjih razmer mu je izpodkopala zrahljano zdravje, da je omahnil dne 25. svečana 1917 v grob daleč od drage mu domovine, kateri je žrtvoval mnogo let svoje najboljše moči. Perušek je bil plemenit rodoljub in je nesebično deloval v raznih društvih, ki so služila pravemu napredku narodovemu. Bil je mnogo let predsednik Pisateljskemu podpornemu društvu v Ljubljani; kot odbornik Slovenske Matice je deloval v književnem odseku, enako pri Slov. profesorskem društvu; bil je pokrovitelj Ciril Metodove družbe, mnogo let odbornik prve ljubljanske moške podružnice ter je še letos poslal naši Družbi novoletno darilo v znesku 50 K. — Odločilnega pomena zanj je bilo njegovo dveletno službovanje na novo ustanovljeni realni gimnaziji v Sarajevu (1880—1882), kamor ga je gnala želja, da se seznani z bratskim narodom, z njegovim žitjem in bitjem, kar nam je opisal v par leposlovnih črticah v Ljubljanskem Zvonu in v zanimivih podrobnih etnografskih slikah v Kresu. Med slovenskimi profesorji je bil Perušek eden najboljših poznavateljev srbohrvaščine, kar je pokazal v raznih književnih poročilih in v svojem prevodu „Gorskega venca“. — Osem let je deloval na novomeški gimna-ziji^V Novem mestu je sodeloval pri raznih društvih, posebno pri Narodni čitalnici, pri Dolenjskem pevskem društvu. Za Krajčevo „Narodno biblioteko" je priredil ponatis Kranjske čbelice, oskrbel je izdajo spisov Andrejčkovega Jožeta in poslovenil Sofoklejevega „Edipa na Kolonu". Gimnazijsko izvestje je priobčilo važno njegovo razpravo o zloženkah v novi sloven- ščini. — Od .1890 —1910 je služboval na prvi ljubljanski gimnaziji. V tej dobi je razvijal mnogostransko književno delavnost. Za Matični Letopis je sestavljal Jr* [h O/ fin, šest let bibliografske preglede, priobčil je par razprav v gimnazijskih izvestjih, med temi življenjepis prof. Ivana Vrhovca in študijo „0 rabi dovršenih in nedovršenih glagolov v novi slovenščini,,; udeležil se je pravopisnega boja z brošuro „Bravec ali bralec", bil je mnogo let marljiv sotrudnik Ljubljanskega Zvona in publikacij Muzejskega društva. Poleg jugoslovanskih in klasičnih jezikov je bil vešč novogrščine, laščine in francoščine. — Perušek je bil odkrit značaj navzgor in do svojih kolegov; kar je mislil, to je tudi govoril, pa naj si je nakopal tudi kako zamero. Odlikovanja ni iskal; zavest, da je storil svojo dolžnost, pošteno in vestno, mu je bilo najslajše plačilo! J. Khpistran. Daleč tam ... pvaleč tani, kjer meč strašno pesem peva, kjer smrt žanje vsepovsod, branijo rojaki naši mili dom in rod. Kar je lev v boju za mladiče svoje, to je v bitki Slave sin, ni mu mar strahu, ne smrti, mar ne bolečin. Žalibog da sred bojnega grmenja se prečesto dogodi: ... lev omahne — zemljo tujo moči naša kri. A nekoč iz krvi te, ki razlita je čez zemeljsko ravan, nam proniknil zmagoslavno bo vstajenja dan. Manica Komanova. Vojne in drage smrtne žrtve v vrstah D. G. JVI. Še vedno kosi neugnana morilka zavezanih oči. Lani že ni našla več toliko naših mož in mladeničev na bojnih poljanah; posekala jih je že prva leta. Na njihova mesta so morali stopili mladi, ki do vpoklica še niso imeli toliko prilike, da bi že bili mogli razvijati svoje idealne načrte in duševne vrline v prid svojemu narodu. Tern kruteje pa je smrt posegala v vrste onih naših mož, ki so še kot redki stebri s podvojenim naporom podpirali naše narodno domovje, ki so morali mašiti zevajoče vrzeli pri vseh panogah narodnega in prosvetnega dela med nami in bili posebno naši šolski obrambi nenadomestljiva pomoč. Večina teh zadnjih pa je tudi legla v grob kot neposrednja žrtev krute vojne. Ker pa valovi bor in mor na vseh mejah države in so pretrgani še vedno redni stiki med našo osrednjo organizacijo in njenimi podružnicami in zaupniki širom slovenske domovine, tudi nismo zvedeli za marsikatero trpko izgubo. Krvavo bomo pogrešali vse pri novi gradnji domovine, za vsemi bomo točili tihe solze. Vsem ohrani preizkušeni naš narod hvaležen in trajen spomin. v- Jurij Šumnik je bil rojen v Šmihelu poleg Pliberka. Obiskoval je učiteljišče v Mariboru leta 1909. do 1913. Družba sv. C. in M. mu je dajala tedaj mesečno pod- Jurij Šumnik. poro. Ko je nastopila vojna, je moral iti Šumnik v vojake. Kot poročnika ga je doletela smrt leta 1916. Hvaležno spominjaje se nekdanje podpirateljice je v oporoki zapustil Družbi sv. C. in M. 200 K. Dr. Rudolf Repič. Dne 7. vinotoka 1916 je umrl po kratki bolezni okrožni in železniški zdravnik v Št. Vidu pri Zatični dr. Rudolf Repič, star 53 let. Že kot mlad zdravnik se je naselil v Št. Vidu, kjer je ostal daleč naokrog sloveč in priljubljen celih 24 let. Svojemu vzvišenemu poklicu se je ves posvetil; neprestano je proučeval zdravniško vedo in se izpopolnjeval. Odmor je posvečal svoji ljubljeni rodbini in vzornemu vrtu. V javnosti se ni kazal, nekaj mu je za to nedostajalo časa, nekaj pa je bil preskromne, tihe nravi. Vendar pa je Dr. Rudolf Repič. bil z vso dušo rodoljub, neomahljiv in vedno za žrtve pripravljen. Za lepe uspehe ondotne C. M. podružnice se nam je poglavitno zahvaliti njemu in njegovi blagi gospe soprogi Ani, ki je celo vrsto let delavna podpredsednica. Pokojnik je bil tudi pokrovitelj Družbi, toda na izrecno željo brezimen (dr. R. R.). Dr. Lev Kreft. Kot neposredno vojno žrtev smo izgubili tega značajnega rodoljuba v najlepši moški dobi. Umrl je dne 28. grudna leta 1916 v dunajski bolnici na živčni bolezni, ki si jo je nakopal kot vojaški višji zdravnik. Največ je pospešilo njegovo prezgodnjo smrt duševno razburjenje vsled divje gonje zoper slo- Dr. Lev Kreft. venske rojake ob izbruhu vojne. Pokojnik je bil potomec ugledne prleške rodbine od Sv. Jurija na Ščavnici. Njegov oče je bil izredno bistroumen gospodar in več let deželni poslanec. Kot zdravnik se je pokojni dr. Kreft nastanil v svoji rojstveni hiši in ostal vedno priprost in skromen domačin med domačimi. Njegov gostoljubni dom, še bolj pa njegov vzorni vinski liram je bil zbirališče odkritih prijateljev in znancev. Za narodne težnje in potrebe je imel vedno odprto srce in odprte roke. Ko se je pred leti ustanovila za ondotni kraj C. M. podružnica, so ga izvolili soglasno za predsednika, kar je ostal do začetka vojne, ozir. doprerane smrti. Ivan Mejač. Po daljšem bolehanju nas je zapustil dne 30. grudna 1916 ugledni ljubljanski meščan, trgovec in posestnik Ivan Mejač. Pokojnik je bil kremenit rodo- Ivan Mejač. ljub. Rodil se je dne 27. prosinca 1. 1857.‘v Motniku. Z lastno marljivostjo in vztrajnostjo si je pridobil lepo premoženje, s svojo značajnostjo in neomaliljivo narodno zavednostjo pa zelo ugledno stališče in splošno čislanje med someščani. Njegova solidna in obsežna trgovina izdelanih oblek slovi po vseh slovenskih deželah. Someščani ljubljanski so mu izkazovali neomajno zaupanje in splošno spoštovanje s tem, da so ga izbrali v različna, odlična zastopstva. Bil je član gremija trgovcev, podpredsednik in nekaj časa tudi predsednik trgovske in obrtniške zbornice, zadnjih 15 let pa neprestano svetnik te važne korporacije. Nadalje je bil odbornik ljubljanske Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke, Kmetske posojilnice, trgovskega društva Merkur. Podpiral je bogato vsa narodna društva, sploh je imel vedno odprte roke za vsako narodno in dobrodelno napravo. Družba sv. C. in M. je izgubila s pokojnikom velikega dobrotnika. Bil je njen trikratni pokrovitelj, nadalje je zastopal po eno pokrovitcljnino omizja „pri roži“ in omizja „pri belem volku", dokaz, da je pri vseh teh zbirkah izdatno prispeval. Fran Kovač. V Višnji gori je umrl dne 14. prosinca 1917 vpokojeni nadučitelj iz Zatičine Fran Kovač, ki je šele malo poprej šel v zasluženi pokoj po 451etnem neumornem učiteljevanju. Bil je čislan vzgojitelj mladine in vnet delavec za svoj narod, kar dokazuje dejstvo, da je bil celo vrsto let do svoje smrti predsednik ondotni C. M. podružnici. (Slika, žal, prišla prepozno.) Janko Forte. Dne 21. prosinca 1917. je preminul v Trbovljah veleposestnik in gostilničar Janko Forte kot žrtev vojnih razmer, star šele 48 let. Pokojnik je bil zelo delaven rodoljub, ki je mnogo pripomogel k probuji važne trboveljske občine. Bil je več let občinski odbornik, član vseh narodnih društev, predsednik C. M. podiužnice, sploh mož povsod na braniku domovine. Trboveljski narodni krogi ga bodo težko pogrešali. Josip Gregorin. Dne 31. prosinca 1917 je umrl na Viču pri Ljubljani vpokojeni nadučitelj Jos. Gregorin. Pokojnik je bil do svoje nesrečne bolezni skrben vzgojitelj mladine, hkrati delaven in neustrašen rodoljub. Na Viču je bil soustanovitelj C. M. podružnice in njen prvi odbornik. Vsled popolnega opešanja vida je bil primoran zapustiti šolo, a narodno gibanje je tudi pozneje zasledoval z mladeniško ognjevitostjo, udeleževal se vsake podružnične prireditve in s plamtečimi nagovori navduševal rojake za ljubav in delo za narod. Janko Forte. Avgust Jensko. Po daljšem bolehanju je preminul dne 6. malega travna 1917 v ljubljanski bolnici Avgust Jensko, učitelj z Bleda, star šele 38 let. Pokojnik je bil rojen v Fužinah v Bohinjski kotlini. Kot učitelj je služboval najprej v Nevljah pri Kamniku, potem do bolezni na Bledu. Kot učitelj in kot rodoljub je bil neomahljiv in neutrudljiv. Prosti čas je posvečal pri-rodnim krasotam in narodnemu delu. Bil je mnogo let do smrti tajnik ondotne C. M. podružnice in si je posebno za proslavo njene 251etnice pridobil lepih zaslug. Josip Gregorin. Beno Kunej. Dne 10. velikega travna 1917 je umrl na graški kliniki 50 let stari revizor celjske Zadružne zveze Benjamin Kunej. Pokojnik je bil član ugledne narodne rodbine iz Št. Petra pod Sv. Gorami na Šta' jerskem. Še mlad se je naselil v Rajhenburgu, kjer so tržani agilnega narodnjaka izvolili za župana. Pozneje se je posvetil zadružništvu ter je prevzel tajništvo brežiške posojilnice. Kot tak si je pridobil velike zasluge za povzdigo narodnega in družabnega življenja med ondotnimi Slovenci. Z vnemo je sodeloval pri vseh Avgust Jensko. narodnih društvih, bil starosta Sokola in odbornik C. M. podružnice do preselitve v Celje leta 1910., ko ga je nastavila Zadružna zveza za svojega revizbija. Tudi v Celju se je takoj oklenil vseh narodnih društev ter bil izza leta 1911. do smrti prvi odbornik ondotne moške — Gl — C. M. podružnice. Pokojnik je bil strokovnjak vjraznih panogah narodnega gospodarstva. frf ’H Fran Ferlež. Meseca velikega travna 1917 je ubila laška granata nadebudnega narodnega mladeniča, računskega podčastnika Frana Ferleža. Pokojnik je bil Beno Kunej. rojen leta 1888. v Št. Juriju ob južni železnici iz ugledne narodne rodbine. Šele 20letni mladenič je organiziral S svojim ožjim domačinom in somišljenikom Andrejem Osetom zvezo slovenske napredne mladine. Pozneje je bil delaven odbornik Sokola in C. M. podružnice do poziva k vojakom ob splošni mobilizaciji. Vekoslav Bahovec. Dne 15. majnika 1917 je zadela srčna kap v mariborskem Narodnem domu poštnega kontrolorja Vekoslava Bahovca. Pokojnik je bil član ugledne ljubljanske trgovske rodbine, rojen dne 29. ve- Franjo Ferlež. likega travna 1864 v Zagradcu na Dolenjskem. Kot poštni uradnik je služboval v Ljubljani, Pulju, Trstu, na Zidanem mostu, izza leta 1892. pa v Mariboru. Imel je častni delež na probnji in preosnovVnarodnega življenja mariborskih* Slovencev. Bil je ali soustanovnik ali pa"vsaj podpiratelj'.in sotrudnik pri vseh narodnih društvih. Po smrti nepozabnega tovariša Janka Voglarja je prevzel njegove težavne posle pri ondotni moški C. M. podružnici, a zadnje leto je bil njen predsednik. Nadalje je načeloval Glasbenemu društvu, bil so-ustanovnik in podpredsednik Podravske podružnice Vekoslav Baho\ec. slov. planinskega društva, odbornik Slovenske čitalnice, član nadzorstva Posojilnice. Pred leti je ustanovil pevski kvartet „Vandrovčki“, katerega voditelj in predsednik je bil do konca njegovega obstoja. Njegov kvartet je sodeloval pri številnih .narodnih prireditvah po Spodnjem Štajerskem in^celo po Koroškem in mnogo storil za probujo naroda. Povsod so bili „Vandrovčki“ z veseljem sprejeti. Pokojni Bahovec je tudi požrtvovalno podpiral uboge slovenske dijake, jim plačeval hrano in jim dajal denar za knjige in obleko. Marsikateri slovenski razumnik bi mu moral hvaležen biti za svoj obstanek. V restavraciji mariborskega Narodnega doma je bil nekak hišni gospodar, ljubeznivo in veselo je sprejemal vsakega novega gosta in zbiral narodne kroge. Kot predsednik stalnega samskega omizja je največ pripomogel, da krase Narodni dom številne diplome pokroviteljnin za Družbo sv. C. in M. Pokojnik je bil sploh preblaga, narodno čuteča duša, markantna prikazen v življenju mariborskih Slovencev, ki njegove izgube ne bodo mogli tako brž nadomestiti. Hinko Franzi. Dne 30. malega srpana 1917 nas je zapustil Hinko Franzi star., posestnik in tovarnar na Prulah v Ljubljani. Pokojnik je bil zlata slovenska duša, ki je živel tako rekoč za trpeče človeštvo. Njegova dobrodelnost in radodarnost ni poznala mej. Nihče se ni zastonj zatekel k njemu s kakršnokoli težnjo. Seveda so mu bile istotako pri srcu tudi vse narodne potrebe, zato je bil član in podpornik vseh društev v svojem okraju in v Ljubljani sploh. Iz svojega najvzorneje negovanega vrta je delil najlepše cvetke za vse narodne prireditve. V javnosti se ni rad kazal; vendar so ga skoraj prisilili leta 1911. za predsednika šentjakobsko-trnovske moške C. M. podružnice. Ponovno izvolitev je v svoji skromnosti odklonil, a ostal je podružnici odbornik in vnet pospeševatelj. Istotako je bil odbornik Sokola II., preglednik Gospodarskega naprednega društva itd. Na korist Družbi sv. C. in M. se je že pred leti zavaroval za 500 K. Poznavajoč njegove plemenite želje so številni njegovi prijatelji počastili ob smrti njegov spomin z darili za D. C. M. In teh daril je bilo dokaj čez 100 K, pač dokaz, koliko iskrenih prijateljev in čestilcev je imel ta plemeniti naš mož ! Alojzij Novak. Dne 8. malega srpana 1917 je umrl v Idriji za srčno kapjo vpokojeni šolski ravnatelj Alojzij Novak, star 65 let. Rojen Idrijčan je učiteljeval v svojem rojstvenem mestu na c. kr. rudniški šoli celih 40 let. Kot vzgojitelj mladine je užival velik sloves med tovariši in someščani, a prosti čas je posvečal posebno v mlajših letih probuji naroda in mnogo Hinko Franzi. pripomogel, da se je nekdaj „nemška“ Idrija prelevila v narodno zavedno slovensko mesto. Več let je bil občinski odbornik in svetovalec, odbornik in predsednik Narodne čitalnice. Pred 26 leti se je v Idriji ustanovila zlasti po njegovem prizadevanju C. M. podružnica, ki ji je bil predsednik celili 13 let. Zadnja leta je s po- Alojzij Novak. sebno vnemo deloval v odboru Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb in v odboru Vdovskega učiteljskega društva za logaški okraj. Avgust Agnola. Dne 18. malega srpana 1917 je umrl v Ljubljani po daljši bolezni trgovec-steklar Avgust Agnola v najlepši moški dobi. Pokojnik se jez izredno vnemo udeleževal vsega narodnega dela, podpiral vsa narodna društva, posebno pa našo šolsko Družbo sv. C. in M., ki ji je bil tudi pokrovitelj! A. B. Šolstvo Družbe sv. Cirila in |VIetoda V Trstu. Vodstva treh slovenskih ljudskih šol, ki jih vzdržuje v Trstu Družba sv. C. in M., so izdala za šolsko leto 1916 17 letno poročilo, iz katerega so posneti naslednji podatki (»Edinost" 1917 št. 201): Najvažnejša izprememba, ki se je zgodila tekom prošlega šolskega leta v našem narodnem šolstvu v Trstu je pač, da so se v smislu odredbe naučnega ministrstva, izdane 21. vinotoka leta 1916., izpremenili najvišji trije razredi deške osemrazrednice v meščansko šolo, in sicer tako, da se je I. razred meščanske šole otvoril v začetku minulega šolskega leta, II. in III. razred pa se otvorita bodoče in naslednje šolsko leto. Za slovensko šolstvo v Trstu pomeni to dejstvo znamenit napredek. Družba sv. C. in M. je ustanovila drugo slovensko meščansko šolo, ki jo imamo Slovenci sploh (prva je meščanska šola v Postojni). To je storila tista družba, o kateri je pred desetimi leti nekdo trdil, da je takrat zborovala zadnjikrat. Iz šolske kronike posnemamo nadalje, da so se vsi trije zavodi udeležili tekom leta raznovrstnih patri-jotičnih in dobrodelnih prireditev in sodelovali pri Taznih zbirkah in podpisovanju vojnih posojil. Posebej naj omenimo uprizoritev Ribičičeve bajke „V kraljestvu palčkov**, s katero je naša šolska mladina z velikanskim uspehom nastopila tudi v ljubljanskem deželnem gledališču 21. in 22. velikega travna 1917. Otroci naših šol so tudi deležni šolske refekcije, najprej brezplačnega zajtrka, potem pa kosila. V obednici, ki se nahaja v šolskem poslopju pri Sv. Jakobu, je dobivalo brezplačno kosilo nad 700 otrok, dočim je bilo na Acquedottu deležnih nad 310 otrok te dobrote. Otroci dobivajo hrano tudi v počitnicah. Na vseh treh zavodih se je poučevalo v 37 razredih. Na deški ljudski šoli so bile do vštetega IV. razreda po 3 vzporednice, dve pri Sv. Jakobu, ena na Acquedottu, V. razred je imel eno vzporednico pri Sv. Jakobu, drugo na Acquedottu, VI. razred pri Sv. Jakobu se je izpremenil v I. meščanski razred, v VII. in VIII. razredu pri Sv. Jakobu pa se je poučevalo tudi po učnem načrtu za meščanske šole. Dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu je štela 12 razredov in je imela vzporednice do vštetega IV. razreda. Dekliška ljudska Šola na Acquedottu je štela 8 razredov. Na deški in meščanski šoli je štel učiteljski zbor 31 učnih moči, od katerih je bil en strokovni učitelj prideljen slovenski trgovski šoli, en učitelj nemški državni ljudski in meščanski šoli, 7 pa jih je mobiliziranih. Med učiteljskim zborom 31 oseb je bilo 19 državnih učnih moči, 10 nameščenih od Družbe in 2 pomožni učni moči (kateheta). Na dekliški šoli pri Sv. Jakobu je poslovalo 16 učnih moči: 3 državne, 10 nameščenih od Družbe in 3 pomožne. Na dekliški šoli na Acquedottu je bilo zaposlenih 11 učnih moči: 3 državne, 5 nameščenih od Družbe in 3 pomožne. Na deški ljudski in meščanski šoli se je ob začetku prošlega šolskega leta vpisalo 855 otrok, med letom jih je vstopilo 89, tako da je bilo vpisanih 944 otrok. Med letom jih je odpadlo 113 in je ostalo koncem leta še 831 otrok. Dekliška šola pri Sv. Jakobu je štela ob začetku leta 677 otrok, med letom jih je vstopilo 34, odpadlo pa 42, tako da jih je bilo koncem leta 669. Dekliška šola na Acquedottu je sprejela ob začetku leta 462 deklic, med letom jih je vstopilo 29, odpadlo pa 23, tako da jih je bilo koncem leta 468. Na vseh treh zavodih se je v začetku leta vpisalo 1994 otrok in jih je bilo koncem leta 1968, kar je toliko, kot 39 več, kot pa jih je bilo koncem šolskega leta 1915 — 16. Po veri je bilo 1964 katoličanov, 4 drugih veroizpovedi. Po narodnosti je bilo 1953 Slovencev, 15 drugih narodnosti. Domovinsko pravico v Trstu je imelo 1044 otrok, drugie na Primorskem 594, v drugih avstro-ogrskih deželah pa 330. Učni uspeh je bil na vseh treh zavodih približno enak: na deški šoli je bilo 19'6%, na dekliški pri Sv. Jakobu 19'570, na dekliški šoli na Acquedottu 19% otrok nezrelih za višji razred. V prvi meščanski razred se je vpisalo 53 učencev, torej nadnormalno število, in jih je bilo koncem ieta še 49. Tu je bil uspeh precej neugodnejši, kajti zrelih je bilo 29, nezrelih 17 (34-7%), neizprašani pa 3. Neobvezno se je učilo laščine (od IV. razreda dalje) na deški ljudski in meščanski šoli 183 učencev, na dekliški pri Sv. Jakobu 128, na dekliški na Acquedottu 216 učenk, skupaj torej 527 otrok. Iz vseh teh statističnih podatkov naj poudarimo za sedaj le dva. Predvsem ugotavljamo, da jih je med 1968 otroki imelo 1044 domovinsko pravico v Trstu, kar pomenja toliko, da je naša šolska Družba morala vzdrževati namesto tržaške občine za 1044 Tržačanov ljudske šole, katere bi v rednih razmerah morale šteti najmanj — 26 razredov! — Ker je po veljavnih določbah treba vsaj za vsakih 40 šolskih otrok poseben razred, bi bilo treba, da bi tržaška občina, in ako ta ne, pa država vzdrževala v Trstu za deco, ki zahaja sedaj v šole CMD, 50 razredov ljudskih in meščanskih šol. Tako prehajamo k drugi točki, ki smo jo hoteli poudariti, namreč k prenapolnjenosti naših šol. Prvi razred je štel na vseh treh zavodih v vseh vzporednicah najmanje 73 otrok, na dekliški šoli pri Sv. Jakobu I. b razred celo 81. Skupaj je bilo v 1. razredu 456 otrok, povprečno torej 76 na vzporednico. Vse do V. razreda imamo povsod številke nad 50, v deškem V. a še vedno 70, v dekliškem V. pri Sv. Jakobu 72, v VI. pa 54, in v dekliškem VI. na Acquedottu 63, v VII. pa 52. Ker je bilo vpisanih v vseh 37. razredih 2146 otrok jih je prihajalo torej na razred — 58, reci: oseminpetdeset! )ol)o()o O {) O 0 o ( Komur bije srce ohranitev Slovenstva, naj po svoji moči deluje na korist Družili n Cirila in Metoda! Pojasnuje naj znancem njen namen in njene dosedanje uspehe! Pridobiva naj jej denarne doneske in razširja njeno blago! Mirno in dostojno naj :: zavrača družbene obrekovalce! :: 1 o fl o fl o () o p o o o p o (} o p o (J o p o (J o o o {) o j o o \?estnik o o o Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. o o Pii. o Bilanca družbe sv. Cirila in Metoda v za leto 1916. —<|o[>— ■Prejemlji. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1915. 1. . . . Dohodki leta 1916. 1.) Račun prispevkov podružnic in sicer udnina, pokroviteljnine, i. s. a) Kranjska............ 6.529 K 17 v b) Štajerska........... 5.578 . 83 , c) Koroška................ 62 . 18 . d) Primorska i. s. Goriška . 2 266 K 04 v Trst . . 19.788 „ 03 „ Istra . 60 . 64 . 22.114 „ 71 , e) Nižje Avstrijska . .... 300 . — „ Skupaj . . . 34.584 K 89 v 2.) Račun dohodkov daril in podpor občin . . . 600 K — v posojilnic . . 4.370 „ — . društev ... 70 . — . Skupaj.................. 3.) Račun raznih darov .... 4.) Račun darov Slovencev v Ameriki.......................... 5.) Račun dohodkov iz družb, nabiralnikov..................... 6.) Račun zbirk časnikov i. s. .Slov. Narod' .............. Odnos . . . 52.815 K 80 v Odnos . . . 5.040 . — . 7.288 . 97 , 434 . — . 1316 . 48 . 4.151 K 46 „ Ljubljani 9.292 K 19 v Prenos . . Prenos ... 52.815 K 80 7.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih vžigalic .... 10.936 „ 90 8) Račun dohodkov iz prodaje družb, kave 2.000 „ — 9.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega čistila za kovine in tla ter vazelina za čevlje 200 „ — 10.) Račun dohodkov iz prodaje družb, cilindrov za svetilke 580 „ — 11.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega čaja in ruma. . 170 „ — 12.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega platna i. s. za leto 1915 . . 200 K — v • 1916 • • 200 . — . Skupaj . . . 400 „ — 13.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih knjig 64 „ 35 14.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega koledarja i. s. za leto 1916. . 664 K 12 v „ 1917. . 2.893 „ 03 ,. Skupaj . . . 3.557 „ 15 15.) Račun dohodkov iz prodaje narodnega kolka 296 „ 23 16.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih razglednic. ... 4 „ 44 17.) Račun dohodkov iz prodaje družb. rač. listkov 1.121 „ 60 18.) Račun obresti od naloženega denarja 19.887 „ 21 19 ) Račun dohodkov iz družbenih poslopij in posestev .... 7.089 ,, 44 , 20) Račun vrnjenih predujemov 1.146 64 Odnos . . . 100.269 K 76 ' . 9.292 K 19 v v II ii ii n ii »> Prenos . . . 9.292 K 19 v Prenos . . . 100.269 K 76 v 21) Račun raznih prejemkov . . 6.709 „ 69 „ 22.) Račun dohodkov za obr. sklad 3.314 „ — „ 23.) Račun dohodkov iz volil i. s. po A. Poljšaku 10.215 K 76 v razna volila . 965 . —• . Skupaj . . . 11.180 „ 76 v Dohodki znašajo torej leta 1916 ........... 121.474 „ 21 „ Račun prehodnih prejemkov................. 29.898 ,, 93 „ Dvigneni zneski leta 1916 i. s. iz družbene glavnice . . . 10.385 K 67 v „ K. Kotnikovega sklada . 49.777 „ 84 „ „ Iv. Fabjančičevega sklada 36.922 „ 54 „ „ pokojninskega sklada . . 311 „ 33 „ Skupaj . . . 97.397 ,, 38 „ Skupaj . . . 258.062 K 71 v Izdatl-ci. 1. Račun stroškov deške ljudske in meščanske šole pri Sv. Jakobu v Trstu. a) Plače in remuneracijc učit. osobju in katehetom . . . 16.422 K 45 v b) Plača slugi 1.550 „ — „ c) Najemnina..................... 4 924 „ 80 „ d) Razne adapcije, učila, tiskovine i. t. d....................... 2.623 ,, 59 „ e) Kurjava, razsvet., čiščenje itd. 1.241 ,, 50 „ f) Revnim učencem obleko, obutev i. t. d.......................... 853 „ 08 „ Skupaj . . . 27.615 K 42 v 2. Račun stroškov dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu v Trstu. a) Plače in remuneracijc učiteljskemu osobju in katehetom 23.676 K 31 v b) Plača strežnici.................. c) Razne adapcije, učila, tiskovine i. t. d........................ d) Kurjava, razsvet., čiščenje itd. e) Revnim učenkam obleko, itd. Prenos . . . 27.615 K 42 v 23.676 K 31 v 960 „ — „ 2.449 „ 95 „ 1.170 „ - „ 853 „ 08 „ Skupaj . . . 29.109 „ 34 „ 3. Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu (ulica Acquedotto). a) Plače in rcmuneracije učitelj. osobju in katehetom . . . 11.924 K 97 v b) Plača slugi...................... 1.050 ,, — „ c) Najemnina........................ 4.924 „ 80 „ d) Razne adapcije, učila, tiskovine i. t. d 1.285 „ 62 „ e) Kurjava, razsvetlj., čiščenje 330 „ 1U ,, f) Revnim učenkam obleko, obutev i. t. d............................ 426 „ 54 „ Skupaj . . . 19.942 „ 03 „ 4. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu. a) Plača vrtnarici 1.200 K — v b) Najemnina........................ 1.999 „ 67 „ c) Razni stroški....................... 57 ., 18 ,, Skupaj . . . 3.256 „ 85 „ 5. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta1). a) Plača vrtnarici 800 K — v b) Najemnina.......................... 250 „ — Skupaj . . . 1.050 „ — „ Odnos . . . 80.973 K 64 v *“) Vrtec je prevzela s 1. septembrom 1916 mestna uprava v Trstu. 6. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu. a) Plača vrtnarici.................. 1.475 K — v b) Najemnina.......................... 320 „ — „ c) učila............................... 69 „ 13 „ Skupaj . . . 7. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju. a) Plače vrtnaricama................ 1.360 K — v b) Plača strežnici.................... 240 „ — „ c) Razni stroški 169 „ 11 ,, Skupaj . . . 8. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdeii. a) Plača vrtnarici.................. 1.275 K — v b) Najemnina.......................... 240 „ — „ Skupaj . . . 9. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu. a) Plača vrtnarici.................. 1.200 K — v b) Najemnina.......................... 700 ,, — „ c) Kurjava, čiščenje i. t. d. . . 144 „ 21 „ d) Razni stroški...................... 287 „ 48 „ Skupaj . . . 10. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu. a) Plača vrtnarici................... 1.200 K — v ti) Razni stroški 12 „ 16 „ Skupaj . . . Odnos . . . 1.864 „ 13 „ 1.769 „ 11 „ 1.515 „ - „ 2.331 „ 69 „ 1-212 „ 16 „ 89.665 K 73 v 11. Račun stroškov otroškega vrtca v Kolonji . 73, . , Kovk . 578, . , Šturije cenjeno skupaj na . . . ■ 36.750 „ — „ II. III. Skupaj Šolski inventar in učila. . . . Inventar družbene pisarne . . IV. Zaloga družbenih knjig. . . . V. Zaloga družbenih razglednic VI. Terjatve (gotove) i. s. n) za koledar................... 1.100 K b) „ narodni kolek................ 36 „ c) „ rač. listke.................. 76 „ d) „ razne terjatve............ 4.546 „ 892.410 27.495 850 300 50 K — v » 67 „ .. H „ 09 VII. Brezobrestna posojila Skupaj Odnos 5.758 24.600 „ 09 „ 951.463 K 87 v VIII. Družbena glavnica. a) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. . . . 200 „ b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 14.492 pr.. . . 100 „ c) Vložna knjižica zadruge ,.Lastni Dom" v Celju, št. 490 pr. 1.000 „ — d) Brunšviška srečka, serija 7690 št. 16 pr 70 „ e) Delnica ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, št. 1422 pr. 400 „ - /) Intab. terjatev pri društvu ,,Mladika" v Ljubljani 50.000 kron, pri glavnici delni znesek 20.930 „ — g) Intabul. terjatev pri društvu „Mladika" v Ljubljani v znesku 25.000 „ h) 3 kom. ogrskih Joziv-srečk 4690 1486 4222 . A „ Št “647 TO," ~T Ž 4 K 12 ” i) Zadružna knjižica posojilnice in hranilu, v Trstu št. 6022 pr. 60 „ — j) Zadružna knjižica posojilnice v Mariboru št. 5631 pr. . . 20 ,, — Skupaj . IX. Pokojninski sklad za učitelje i. t. a) Vink. 4°/o avstrijska kronska renta z dne I. marca 1910 št. 82.789 pr................... 21.700 K b) Vink. 4'2°/o avstr, srebrna renta z dne 1. aprila 1915 št. 80.917 pr................. 45 000 „ - Odnos . . . 66.700 K Odnos . V n 47.792 „ - „ v v Prenos . . ! 66.700 K — v c) Vink. 4'2°/o avstr, papirna renta z dne 1. februarja 1915 št. 224.694 pr............... 8.000 „ — „ d) Vink. 5'/2% III. avstr, vojno posojilo z dne 1. januarja 1916 št. 3438, serija K pr. . 20.0j0 „ — „ e) Vink. 5 ‘/2°/o IV. avstr, vojno posojilo z dne 1. junija 1916 št. 152 pr...................... 5.000 „ — „ f) Vink. 5' 2% V. avstr, vojno posojilo z dne 1. decembra 1916 št, 51 pr........................ 4.000,,—,, g) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 pr....................... 1.228 „ 67 „ Skupaj 104.928 „ 67 X. Ciril-Mctodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 pr 23.662 K 74 v b) Vložna knjižica ljudske posojilnice v Gorici št. 4105 pr. . 2.000 ,, — „ c) Vložna knjižica posojilnice v Celju št. 16098 pr 1.400 „ — „ d) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr. . . . 1.000 „ — „ e) Vložna knjižica kreditnega društva v Kranju št. 935 pr. 600 „ - „ /) 1 kom. 6°/0 ogrskega vojnega posojila z dne 1. decembra 1914, št. 316.890 Lit. A pr. 100 „ — „ g) 1 kom. 51 /a°/0 I.avst. vojnega posojila z dne 1. novembra 19L4, serija B, št. 052.976 pr. s kuponi od 1.4. 1917. 1. h) 1 kom. 51 /2°/0 IH- avstr, vojnega posojila z dne 1. januarja 1916, serija B, številka 255.884 pr............................. i) lntab. terjatev pri društvu „Mladika“ v Ljubljani . . . 200 „ - 200 „ 180.287 „ 79 Skupaj 106.000 K — 3.500 XI. Zapuščinski sklad Viljem Polaka. a) Vložna knjižica ljub. mestne hranilnice št. 60.758 pr. b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . . . c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 9146 pr. 7.479 „ 63 d) 10 kom. 4 obveznic bosensko - licrceg. železniškega posojila i. s serija B št. 3060-3069 k 1000 K skupaj 10.000 K in 5 kom. serija C, št. 4863-4867 a 2000 K skupaj . . . . . . 10.000 „ Skupaj .... s kuponi od 1.4. 1917. 1. e) 2 zadolžnici priv. avstr, za voda za zemljiški kredit i. s serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. K a 200 K nom. vrednosti, skupa s kuponi od 1. 4. 1917 1. 20.000 400 142.379 K 63 Odnos . . . . 209.450 „ 53 „ v i > Prenos . . . Prenos . . . 142.379 K 63 v f) 2 zadolžnici posojila za rcgu-lovanjc Tise, serija 851 št. 61 in serija 1624 št. 99 it 200 K nom. vrednosti, skupaj . . . 400 „ — , s kuponi od 1. 4. 1917. 1. , . g) Turška srečka št. 385276 pr. 400 frankov v kron. vrednosti 382 „ — , h) 30 delnic deln. družbe kranjskih parnih opekarn št. 392 do 421 ž 500 K, v nom. vrednosti skupaj 15.000 K - 30», n t. j. 4.500 „ — , i) '/a vrednosti od 2 kreditnih srečk Dunaj z dne 31. marca 1. 1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 š 200 K skupaj 400 K nom. vredn.; družbi pripade '/3 vredn. t. j. 133 „ 33 , j) Intab. terjatev pri društvu ..Mladika" v Ljubljani 50.000 kron; pri V. Polakovem skladu delni znesek .... 29.070 „ — , k) Intab. terjatev do I. K. . . ■ 1.050 ,, — , Skupaj . . . XII. Zapuščinski sklad Karol Kotnika. a) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166, 3216, 3218, 3287, 3321, 68.889 h 40 K nom. vrednosti, skupaj 360 „ — „ b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev, v kronski veljavi 254 „ 50 „ Odnos . . . 614 K 50 v 177.914 „ 96 „ Prenos . . 614 K 50 v c) 1 delnica Narodnega doma v Rudolfovem, št. 166/118 pr. 100 ,, — ,, d) Vložna knjižica (konto ko- rent) ljublj. kreditne banke št. 459 pr.................. 293 „ — „ XIII. Zapuščinski sklad Mar. Vilharjeve. a) Vložna knjižica Mestne hranil. v Ljubljani št. 99.662 pr. 68 167 K 42 v b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 19.172 pr 33.000 „ — „ Skupaj . . . 101.167 „ 42 „ XIV. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1916. 1. a) pri c. kr. poštno-hranilnič-nem uradu na Dunaju, ček. konto št. 810.153 .... 1.744 K 39 v b) pri Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice v Ljubljani, št. 55 (tekoči račun). . . . 3.031 ,, 46 ,, Skupaj . . . 4.775 ,, 85 „ Skupaj . . . 1,598.500 K 80 v B. Pasivna imovina. I. Posojila pri hranilnicah in posojilnicah . . . 356.656 K 69 v II. Dolgovi pri stavbah in posestvih..... 7.164 „ 74 „ III. Razni neporavnani dolgovi............. 4.759 „ 14 ,, IV. Pokojninski sklad................... 104.928 „ 67 „ Skupaj . . . 473.509 K 24 v C. Čista imovina. Ako od aktivne imovine 1,598.500 K 80 v odštejemo pasivno imovino 473.509 ,. 24 ,, Stanje imovine dne 31. grudna 1915. 1. aktivna imovina 1,638.352 K 52 v pasivna imovina 498 608 „ 37 l) čista imovina 1,139.744 K 15 V Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1915. 1 1,139.744 K 15 v s čisto imovino z dne 31. grudna 1916. I. . . . 1,124.991 „ 56 1» vidimo, da se je čista imovina zmanj- šala za 14.752 K 59 v Ako primerjamo pokojn. sklad z dne 31. grudna 1915. 1 94.700 K — v z dne 31. grudna 1916. I 104.928 „ 67 1» vidimo, da se je pokojninski sklad po- množ il za 10.228 K 67 v Družba je imela dne 31. grudna 1916. 1. i. s. a) lastnega premoženja . . 1,124.991 K 56 v b) premoženja za pokojninski sklad.................... 104.928 67 „ Skupaj . . . 1,229.920 K 23 v Dne 31. grudna 1915. I. i. s. a) lastnega premoženja . . 1,139.744 K 15 v b) premoženja za pokojninski sklad.................. 94.700 „ — „ Skupaj . . . 1,234.444 „ 15 „ Skupno premoženje (lastno družbeno in premoženje za pokojninski sklad) se je z m a n j š a I o z a...................... 4.523 K 92 v V odstvo: Andrej Senekovič 1. r., Aleksander Hudovernik 1. r., prvomestnik. blagajnik. Za nadzorstvo; Dr. Vladimir Ravnihar I. r. Proračun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1918. Stroški............................ 160.000 K — v Podružnice. A. Doneski podružnic leta. 191G. I. Kranjska. 1. Vrhnika, m. in ž K 1.100'— 2. Ljubljana, mestna, ž.................................... 500-— 3. Ljubljana, L ljubljanska, m............................. 402'— 4. Kranj, ž............................................... „ 374'— 5. Ljubljana, šentpetrska, m........................... „ 294'— 6. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž.................... „ 224'— 7. ljubljana, šentjakobska trnovska, m.......................... 219-50 8. Krško, m.................................................... 217-17 9. Jesenice, ž.................................................. 204-22 10. Litija...................................................... 200-— 11. Novomesto, ž.................................................. 200-— 12. Idrija, ž „ 185 80 13. Idrija, m...................................................... 16L50 14. Ljubljana, šentpeterska.................................ž............................... „ 134-— 15. Kamnik in okolica, m..................................... 129-— 16. Cerknica in okolica...................................... 126-— 17. Trojane in okolica , 114-90 18. Škofjaloka in okolica...................................., 108 50 19. Mokronog.................................................... 105'— 20. Št. Vid, Podraga, Vrabče................................ „ 9915 21. Kamnik, ž............................................... „ 98-— 22. Trebnje in okolica ................................... 98 — 23. Ribnica in okolica, ž.................................................................... 84-— 24. Črnomelj, m............................................. „ 75'— 25. Šiška, m................................................ „ 75'— 26. Novo mesto, m................................................. 73-10 27. Šiška, ž....................................................... 72-40 28. Železniki na Gorenjskem........................................ 72-— 29. Zagorje ob Savi............................................. 68-23 30. Tržič in okolica............................................. 68’— 31. Črnomelj, ž.............................................. 59'— 32. Logatec,.................................................ž................................................ 58 — 33. Ribnica, m............................................................................................ 58-— 34. Kostanjevica............................................... 56'— 35. Bistriški okraj,...........................................ž.......................................... 54-— 36. Jeseniška občina „ 50'— 37. Velika dolina z okolico „ 45'14 38. Št. Rupert................................................... 44 83 39. Mengeš in okolica „ 44-— 40. Pivka s sedežem v Št. Petru na Krasu „ 42' — 41. Unec „ 35’— 42. Knežak in okolica „ 26' — 43. Begunje-Breznica......................................... „ 23’— 44. Št. Jernej................................................, 16 51 45. Vreme in okolica.......................................................................................... 16 22 46. Posavska pri Ljubljani.......................................................................... 6- — 47. Sodražica in okolica....................................... „ 5'— 48. Logatec, m................................................. 4'— 49. Vič........................................................ „ 4 — Skupaj ... K 6.529 17 II. Štajerska. 1. Maribor, m K 1.475-56 2. Gradec, izvenakademiška, m................................... 613-09 3- Ptuj, m....................................................... 450-50 4. Gabrje................................................... 339 — 5. Celje, m................................................. 237 63 6. Vransko........................................................ 20370 7. Maribor, železničarska......................................... 17870 8. Hrastnik in okolica, ž.................................., 17510 9. Maribor in okolica,.....................ž...................... 173’— 10. Gradec, ž „ 141 •— 11. Rogaški okraj „ 128-— 12. Vuzenica, Muta in okolica............................. 110 — 13. Hrastnik, m.................................................... 10210 14. Dol pri Hrastniku........................................ 100— 15. Gornjigrad, m „ 100-— 16. Šmarje in okolica,......................................ž.................................... „ 98" — 17. Ormoški okraj, ž „ 90'— 18. Rajhenburg, Videm in okolica........................... 75-— 19. Velenje............................................. . „ 75'- 20. Ribnica na Pohorju................................................................................ 72- — 21. Planina in okolica............................................. 66-40 22. Hoče, Slivnica in okolica...................................... 50-25 23. Celje, ž.................................................... 5020 24. Limbuš in okolica...................................................................................... 50’ — 25. Sevnica................................................. „ 50'— 26. Središče in okolica..................................... 50'— 27. Ljutomer in okolica, m „ 49’50 28. Ljutomer in okolica,........................................ž.................................. 49 50 29. Trbovlje in okolica, ž..................................... „ 46 60 30. Št. Peter pod Sv. Gorami in okolica......................... 45'— 31. Sv. Barbara, Št. Janž, Sv. Martin in Vurberg . . „ 30'— 32. Bizeljsko in okolica....................................... „ 30'— 33. Polenšak „ 30‘— 34. Ponikva.................................................... „ 18'— 35. Braslovče.................................................. „ 12-— 36. Polskava-Pragcrsko......................................... „ 12' — 37. Laški trg in okolica..............................................2'— Skupaj ... K 5.57883 III. Koroška. 1. Kotmaravas in okolica K 35'18 2. Beljak in okolica............................... ,, 27'— Skupaj ... K 6218 IV. Primorska. a) Goriška. 1. Ajdovščina in okolica, m „ 1.114'40 2. Sežana in okolica, ž „ 375'64 3. Sežana in okolica, m „ 176'— 4. Brje pri Rilienberku,....................................ž................................. ,, 148'— 5. Ajdovščina in okolica, ž.................................................................... 126'— 6. Cerkno in okolica, ž...................................... 100'— 7. Prvačina, ž „ 92'— 8. Šmarje „ 70'— 9. Lokev in okolica ........................................ 34'— 10. Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Žablje .... ... ,, 30 — Skupaj ... K 2.26604 b) Trst. 1. Trst, m K 9.514-50 2. „ ž................................................................4.122-70 Odnos ... K 13.637-20 7 3. „ Sv. Jakob..................'................................ 2.44170 4. „ Greta-Rojan........................................... 1.000'— 5. „ Sv. Mar. Magdalena Zg............................. „ 500'— 6. „ Sv. Ivan.......................................... „ 475 67 7. „ Kolonja.................................................. 350 — 8. „ Škedenj.................................................. 33926 9. ,. Barkovljc......................................... „ 265'— 10. „ Bazovica in okolica......................... „ 202-20 11. „ Vrdelca................................................... 200 - 12. „ Opčina in okolica................................. „ 160-— 13. „ Lonjer............................................ „ 140'— 14. „ Rocol in Kjadin.............................. 77'— Skupaj ... K 19.788-03 c) Istra. 1. Kozina in okolica K 60 64 V. Nižja Avstrijska. 1. Dunaj, izvenakademiška.........................K 300-— Posnetek. 1. Kranjska — 49 podružnic..................................K 6 529-17 2. Štajerska — 37 „ „ 5.578'83 3. Koroška - 2 „ . ................................ „ 62 18 4. Primorska: a) Goriška — 10 „ . . K 2.266 04 b) Trst — 14 „ . . „ 19.788 03 c) Istra — 1 „ . . 60-64 Skupaj ... „ 22.114-71 5. Nižje Avstr. — 1 300'— Skupaj ... 114 podružnic K 34.584-89 Izkaz o prejetih zneskih za Ciril-Metodov obrambni sklad od 1. julija 1909. do 31. decembra 1916. 1. Leta Vplačani zneski na račun kamnov Prejete obresti Skupaj K h K h K h 1909 29.143 13 29.143 13 | 1910 56.767 16 1.048 37 57.815 53 1911 27.229 83 1 834 71 29.064 54 1912 29.761 94 4 602 17 34.364 11 1913 13.114 42 6.357 56 19.471 98 1914 9.437 83 7.714 93 17.152 76 1915 1.256 74 8.757 34 10014 08 1916 3.314 9.110 40 12.424 40 170.025 05 39.425 48 209.450 53 Pri obrambnem skladu vplačani zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Denarni promet družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v 1. polletju 1917. 1. Proračun za leto 1917 (glej koledar 1917, stran 105) izkazuje stroškov 160.000 K, torej za 1. polovico 1917 . . 80.000 K — v izdalo se je pa po družb, knjigah v 1. polovici 1917 70.112 „ 97 „ torej manj za 9.887 K 03 v Po družbenih knjigah se je v 1. polovici 1917. prejelo 38.346 K 61 v izdalo.............................................. . 70.112 , 97 . torej je bilo v tej dobi primanjkljaja, ki se je Pokril iz glavnice, ozir. zapuščinskih skladov 31.766 K 36 v H. Imenik podružnic letei 1917. I. Kranjska. 1. Begunje-Breznica: Ustan. z odi. dež. vlade z dne 28./VI. 1910, št. 2031. 2. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 10./XI. 1910, šl. 3705. 3* Bled: Ustan. z odi. min. dne 30./1I1. 1886, št. 4775. 4.* Bohinjska Bistrica: Ustan. z odi. dež. predsedstva dne 25./X. 1911, št. 3493. 5.* Borovnica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 26./II. 1910, št. 63S/P. 6.* Brdo: Ustan. z odi. deželne vlade dne 24./X. 1907, št. 5848. 7.* Bučka: Ustan. z odlok. okr. glavarstva v Krškem dne 16./XII 1909, št. 32.661. 8.* Cerklje pri Kranju: Ustan. I. 1889. 9.* Cerklje in Čatež: Ustan. z odi. deželnega predsedstva v Ljubljani dne 28./X. 1910, št. 3035. 10. Cerknica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 18./VII. 1907, št. 4288. 11.* Col, Budanje in Podkraj: Ustan. z odi. dež. predsed. dne 16./IX. 1910, št. 3193. 12. Črnomelj: Moška. Ustan. z odi. okr. glav. v Črnomlju dne 21./I. 1887. 13. Črnomelj: Ženska. Ustan. 8./X. 1892. 14.* Dobrunje in okolica: Sedež v Stepanji vasi. Ustan. z odlokom okrajnega glavar, v Ljubljani dne 30./IX. 1909, št. 26.010. 15.* Domžale in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 8./V1II. 1908, št. 3793. 16.* Dovje-Mojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./IX. 1908, št. 4444. 17* Gorenjska Dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne 8./IV. 1886, št. 6134. Z zvezdico * zaznamovane podružnice niso v letu 1916 prispevale z nobenim prispevkom. 18.* Grosuplje: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani, dne 20./III. 1909 št. 7062. 19. Idrija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./IX. 1885, št. 8837. 20. Idrija: Ženska Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 29./X. 1892, št. 13.037. 21.* Ilirska Bistrica-Trnovo: Ustan. dne 13./VIII. 1886. 22.* Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 20./XII. 1910, št. 4141. 23. St. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./111. 1909, št. 589. 24. Jesenice občina: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 11./VIL 19?5, št. 2534. 25. Jesenice: Ženska. Ustan. z odi. okraj. glav. v Radovljici dne 15. I. 1908, št. 852. 26. Kamnik in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./111. 1889, št. 3502. 27. Kamnik: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 6./IX. 1891, št. 11.014. 28. Knežak in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. predscd. v Ljubljani dne 6./11. 1911, št 379/P. 29.* Kočevje in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. dne 27./VI. 1910, št. 2036. 30. Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 31 /111. 1909. št. 649. 31.*Košanska Dolina: Sedež na Kalu. Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 16. V. 1910, št. 576. 32.* Kranj: Ustan. dne 28./XL 1885, št 4426. 33. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./V111. 1892, št. 10.889. 34.* Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. dne 30. lil. 1886, št. 4775. 35. Krško: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 24./III. 1887. I. št. 3013. 36.* Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 27. VIL 1894, št. 13.985. 37.* Ledine in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 10. IV. 1910, št. 1145/Pol. 38. Litija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./XI. 1886, št. 10.929. 39. Ljubljana: I. ljubljanska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 14./X. 1885, št. 10 133. 40. Ljubljana: Mestna ženska. Ustan. dne 25./V1I. 1892. 41. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska. Ustan z odi. deželne deželne vlade dne 29./111. 1886, št. 3164. 42. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4./VI11. 1892, št. 9208. 43. Ljubljana: Še n tpetrs ka moška. Ustan. z min. odi. dne 14. IV. 1886, št. 5771. 44. Ljubljana: Šentpetrska ženska. Ustan. dne 12. IV. 1891. 45. Logatec: Moška. Ustan. dne 6./I. 1887. 46. Logatec: Ženska. Ustan. dne 21./Vlil. 1892, št. 9854. 47 * Loški Potok, Draga in TraVa: Ustan. z min. odi. 28./IV. 1886, št. 6133. 48 * Matenja vas in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Postojni dne 13./111. 1910, št. 5669. 49. Mengeš in okolica: Ustan. z odi. dežel, vlade dne 17./IX. 1909, št. 18 240. 50.* Metlika: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 16/IV. 1886, št. 4886 51. Mokronog: Ustan. leta 1886. 52.* Moravče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 10. IX. 1909, št. 2527/Pol. 53.* Moste: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 27./Vili. 1909, št 22.997. 54. Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./III. 1886, št. 3318. 55. Novo mesto: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Novem mestu 15./XI1. 1901. 56. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustan. z odi. deželne vlade dne 3./X. 1886, št. 9917. 57.* Planina in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 30./X. 1910, št. 3638. 58 * Podkumska s sedežem v Št. Jurju: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 18./VI. 1912, št. 2183. 59.* Poljanska dolina: Ustan. dne 17./IX 1886. 60. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 12./IX. 1913, št. 2134. 61.* Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13./Vlil. 1886, št. 8053. 62.* Postojna: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 17./1V. 1893, št. 2161. 63.* Prem in okolica: Ustan. z odi. dežel, predsedstva v Ljubljani dne 12./II. 1912, št. 453/Pol. 64. Radeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./111. 1909, št. 648. 65* Radovljica :*Ustnn. dne 27./lX. 1892. 66 * Radovljica in okolica: Ženska. Ustan. dne 8./Vili. 1900, št 3502. 67.* Raka in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 25./I 1910, št. 275. 68. Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5./II. 1886, št. 1571. 69. Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. 1 ./IX. 1898, št. 18.964. 70. Št. Rupert: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 11./1. 1910, št. 73. 71.* Sava, Javornik, Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 4./IX. 1907, št. 5554. 72.* Semič, Gradac in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani 8,/X. 1910, št. 3401 /Pol. 73.* Senožeče: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljublj. 23./IV. 1886, št. 4033. 74. Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 29./VIII. 1909, št. 2425/Pol. 75.:!: Stari trg in Lož: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19/1. 1893, št. 15.820. 76. Šiška: Moška: Ustan. z min. odi. 17./II. 1886, št. 1269. 77. Šiška: Ženska. Ostan. z odi. dež. vlade dne 13./II. 1909, št.34. 78.* Šiška Gornja: Ustan. z odi. dež. preds. dne 16./V. 1910, št. 1575. 79 * Škocijan in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./1. 1910, št. 301. 80. in 81. Škofja Loka in okolica: Moška. Ustan. z min. odi. dne 23./I1I. 1886, št. 4772. Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 14. II. 1894, št. 1551. 82* Škofljica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 17./IV. 1909, št. 820. 83.* Toplice: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 4./VII. 1909, št. 1716/Pol. 84. Trebnje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 4./VIII. 1908, št. 3714/Pol. 85. Trojane in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kamniku dne 17./Vlil. 1909, št. 15.605. 86. Tržič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./VI1I. 1899, št. 4547. 87. Unec: Ustan. z odi. dež vlade dne 13.IV. 1904, št. 8581. 88. Velika Dolina z okolico: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 3./Xl. 1911, št. 3592. 89.* Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kočevju dne 2/1. 1896, št. 12.271. 90. Vič: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Ljubljani dne 6./X. 1908, št. 24.851. 91. Št. Vid, Podraga, Vrabče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16/IX. 1910, št. 3192 Pol. 92*Vinica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 28./Vlil. 1909, št. 15.254. 93.* Vipava: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani 16./VIII. 1908, št. 3920/pr 94. Vreme in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 24./111. 1912, št. 971/Pol. 95. in 96. Vrhnika: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19. 111. 1887, št. 4123. — Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 10/III. 1892, št. 12.368. 97. Zagorje ob Savi: Ustan. z odlok. okr. glav. v Litiji 27./XI. 1892, št. 3152 98* Zalog, Vevče in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 9./VI. 1913, št. 1478/Pol. 99.* Zatična-Višnja Gora-Št. Vid: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 3./lX. 1886, št. 8967. 100. Železniki na Gorenjskem: Ustan. 17./VI. 1886, št. 5. 101.* Žiri in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Logatcu dne 29./XlI. 1909, št. 22.986. 102.* Žuženberk in okolica: Ustan. z odi. deželne vlade dne 2./VII 1887, Št. 6490. II. Štajerska. 1.*Sv. Ana na Kreinbergu, Marija Snežna in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30./VII. 1913, št. 8-2178/1. 2.*Sv. Andraž in Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu 1. 1913. 3.* Sv. Barbara v Halozah in okolica: Ustan. z odi. nainest. v Gradcu dne 19./X11. 1913, št. 8-3066/1. 4. Sv. Barbara, Št. Janž, Sv. Martin in Vurberg: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 17./111. 19.3, št 8-963/1-183. 5. Bizeljsko in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 13./XI. 1912, št. 8-2696/1. 6.*Bočna pri Gornjem Gradu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./Vlil. 1910, št. 8-2221/1. 7. Braslovče: Ustan. z odi. min. za not. zad. 3./III. 1886, št. 6521. 8* Breg pri Celju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1./VI1I. 1910, št. 8-2220/1. 9* Brežiški okraj: Sedež v Brežicah. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27/VII. 1890, št. 15332. 10.* Brežice: Ženska. Ustan. dne 26./VI. 1908. 11. Celje: Moška. Ustan. z minist. odi. dne 14./XII. 1885, št. 3563. 12. Celje: Ženska. Ustan. z odi. nam. dne 19./XI. 1893, št. 29547. 13.* Dobova in okolica: Ustan z odi. namestn. v Gradcu dne 30./IV. 1912, št 8-1123/1, 1912. 14. Dol pri Hrastniku: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 25./XI. 1912, št. 8-2822-1, 1912. 15.* Dramlje: Ustan. z odi. nam. dne 6./II. 1909, št. 8-462/1. 16.* Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Mariboru z dne 31./III. 1911, št. 12530-11. 17.* Fala, Puščava, Selnica: Ustan. 6./XI. 1910. 18.* Fram in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2./I 1910, št. 8-2521/1. 1909. 19. Gabrje poleg Celja: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 4./VII. 1909, št. 8-1250/1. 20.* Globoko: (za Artiče, Globoko, Pišecc in Sromlje): ustan. z odi. namest. v Gradcu 29./VI. 1913, št. 8-1888/1. 21. Gornji Grad: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./il. 1886, št. 2593. 22.* Gornji Grad: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 5./I. 1909, št. 8-3525/1. 23.* Gornja Radgona: Ustan. I. 1901. 24.*Gradcc: Akademiška. Ustan. z odi. dne 26./I. 1886, št. 1112. 25. Gradec: Izvenakadcmiška. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231. 26. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8-1844/1. 27.* Grobelno: (za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid s sedežem v Gro-belnctn) Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30./VI1. 1913, št. VIII-2171 /'. ■28. Hoče, Slivnica in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu 29./XII. 1913, št. 8-3146/1. 13 29. Hrastnik: Ustnn. z odi. okr. glavarstva v Celju 26./II. 1908, št. 8-867 I. 1908. 30. Hrastnik in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu 2. II. 1913, št. 8-363/1, 191 i. 31.* Sv. Jakob in Sv. Marjeta, Sv. Jurij v Slov. Goricah, s sedežem pri Sv. Jakobu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 8./'X. 1913, 8-2563/1, 1913. 32.* Sv. Jurij ob Ščavnici: Priglašena dne 20./6. 1913, št. 122. 33.* Št Jurij ob juž. žel.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8. V. 1836, At 395. 34.* Št. Jurij ob juž žel.: Ženska. Ustan. z odi. nanicst. v Gradcu 9. XI. 1891, št. 19.609. 35.* Kapele pri Brežicah: Ustan. z odi. c kr. namestništva v Gradcu 28. III. 1912, št. 8-891/1. 1912. 36.* Konjice: Ustan. z odi. mlnist 26./III. 1886, št. 4252. 37.* Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 18. II. 1904, št. 6044. 38.* Sv. Križ-Veržej: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 29/111. 1910, št. 8-987,1. 39.* Ksaverij-Ljubno v Savinski dolini: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 27./V. 1912, št. 8-1466/1. 40. Laški trg in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 18. IX. 1891 št. 21 2' 6. 41. Limbuš in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 2./X. 1907, št. 8-2731 /1. 42.* Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 13. X. 1888, št. 21.440. 43. Ljutomer in okolica. Us an. z odi namest. v Gradcu dne 10/X. 1892, št. 13.714. 44. Ljutomer: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 7.111. 1909, št. 8-2483'I. 45.* Št. Lovrenc nad Mariborom: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 1 /VII. 1901, št. 22.669. 46. Maribor: Ustan. z min. odi 10 I. 1888, št. 353. 47. Maribor in okolica: Ženska. Ustan. z dne 14/V. 1893, št. 12.381. 48. Mariborska železničarska podružnica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 3. I 1913, št. 8-3093/1, 1912. 49.* Sv. Marjeta, Sv. Marko niže Ptuja in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 25./IV. 1914, št. 8-1281/1. 50* Meža, Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30.,X. 1911, št. 8-2693/1. 51.* Mozirje: Gornjesavinska ženska. Ustan. z odi. namest. v Giadcu 23./XII. 1907, št. 8-3362/1, 1907. 52.* Ormoški okraj: Ustan. z odi. deželne vlade dne 17./X. 1887, št. 21.104. 53. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27. I. 1892, št. 721. 54.* Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 5. VII. 1909, št. 8-2184/1. 55.* Št. Pavel pri Preboldu: Ženska. Ustan. z odi. namestništva v Gradcu z dne 25 /11 1912, št. 8-483/2. 56. Sv. Peter pod Sv. Gorami in okolica: Ustan. z odi. namcst. v Gradcu 7/VI. 1910, št. 8-1658/1. 57.* Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VII. 1909, št. 8-2116/1. 58. Planina in okolica: Ustan z odi. namcst. v Gradcu dne 4,/XI. 1909, št 8-2387/1. 59.* Podčetrtek in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu z dne 28./VII. 1912, št. 8-2010/1-12. 60.* Podsreda in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI. 1910, št. 8-1659/1. 61. Polenšak: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VIII. 1910, št. 8-2420/1. 62. Polskava-Pragersko: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 22./IX. 1909, št. 8-2661/1, 1909. 63.* Polzela: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 26.. IV. 1903, št. 5339. 64. Ponikva: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 13. IV. 1910, št. 1129/1. 65 Ptuj: Ustan. z odi. nam. v Cradcu dne 27./XII. 1885, št. 25.2Q8. 66.* Ptuj: Ženska. Ustan. z odi. namcst. v Gradcu dne 10./V11I. 1908, št. 1-6795/08. 67.* Ptujska Gora, Št. Lovrenc in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2.111 1912, št. 8-558/1. 68. Rajhenburg-Videm in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne ll./XI. 1907, št. 130’. 69* Rečica v Savinski dolini: Ustan. z odi. min. dne 15./IV. 1886, št. 5233. 70. Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 6. V. 1909, št. 8-1676/1, 1909. 71. Rogaški okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 22./V. 1910, št. 8-1544/1. 72.* Ruše in okolica: Ženska. Ustan dne 26./XII. 1898. 73. Sevnica: Ustan. z odi. min. dne 27./V. 1886, št.8017. 74.* Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. namcst. v Gradcu dne 13./IX. 1892, št. 20.790. 75.* Slovenji Gradec in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 8./III. 1887, št. 3926 76.* Slov. Gradec in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne lo./VI. 1912, št. 8-1653/1. 77. Središče in okolica: Ustau. z odi. namcst. v Gradcu dne 6./lX. 1909, št. 8-2609/1. 78.*Šmarje pri Jelšah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 10./XII. 1886, št. 24.839. 79. Šmarje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VI. 1910, št. 8-1894/11910. 80.* Smartin na Paki, Letuš in okolica: Moška. Ustan. z odi. nam. v Gradcu 26./V. 1913, št. 8-1636/1. 81.*Šmartin in Rečica na Paki: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./1. 1911, št. 819/1. 82.* Šoštanj in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8. IV. 1913, št. 8-1919/1. 83.* Trbovlje in okolica: Ustan. z odi. natnesln. v Gradcu dne 30./III. 1892, št. 6047. 84. Trbovlje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 19./11. 1901, št. 5466. 85.* Sv. Trojica-Sv. Anton, Sv. Benedikt: Ustan z odi. naniestn. dne 23./Vlil. 1913, št. 8-2334-1/13. 86. Velenje: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne 19,/IX. 1891, št. 2879. 87.*Vojnik in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./1V. 1913, št. 8-1151/1. 88. Vransko: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30./XlI. 1890, št. 45 968. 89.* Vuhred - marenberški okraj: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu 10./II. 1886, št. 2958. 90. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. 29./Xli. 1907. 91.* Zidan most in Loka: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 27./XII. 1912, št. 8-3074/1. 92.* Žalec poleg Celja: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 28., II. 1886, št. 2621. 93.* Žalec poleg Celja: Ženska: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 5./XU. 1905, št. 54.651. III. Koroška. 1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 21,/X. i884, št. 1954. 2.* Blače, Loče in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Beljaku dne 14./VIII. 1909, št. 23.620. 3.* Borovlje: Ustan. 1. 1908. 4.* Celovec in okolica: Ustan. I. 1909. 5.* Olinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu, dne 8./VI. 1909, št. 2498. 6. Kotmara vas in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 11./Ul. 1888, št. 298. 7.* Prevalje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 10./11I. 1910, št. 967/prez. 8 * Velikovec in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 6./X. 1893, št. 1616. IV. Primorska. a) Goriška. 1. Ajdovščina in okolica; Ustan. z odi. okr. glavarstva v Gorici dne 9.'IX. 1896, št. 11.979. 2. Ajdovščina in okolica Ženska. Ustan. z odlokom namestn. v Trstu dne 11,XI. 1892, št. 19.261. 3 * Št. Andrež: Ustan. z odi. nain. v Trstu 23./IV. 1909, št. 815. 4.* Bilje in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./111. 1912, št. 640. 5* Bovec: Uslan. z odi. nam. v Trstu dne 10/XII. 1886, št. 19 586. 6.* Breginj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne ‘2.IV. 1910, št. 578. 7.* Briška podruž. s sedežem v Biljani: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 29./XI. 1888, št. 18.671. 8. Brje pri Riltenberku: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 30./1. 1908, št. ,114. 9. Cerkno in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 31./111. 1910, št. Pr. 415/2. 10.* Cerovo, Št. Ferjan, Vipolže: Ustan. I. 1909. 11.* Čepovan: Ustan. z odi nam. v Trstu dne 12./XI. 1908, št. 1942. 12.*Devin in Mavhinje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./X. 1911, št. 638/2. 13.* Divača: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2.IV. 1910, št. Pr. 681-10. 14.* Dornberg: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 14./VII. 1892, št. 13.893. 15 * Dutovlje in okolica: Ustan.z odi. nam. v Trstu dne 4./III. 1911, št. 381. 16.* Gorica: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 29./III. 1886, št. 4773. 17.*Gorica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./V. 1889, št. 7300,1. 18.* Kanal: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 23/11. 1888, št. 3002, 19.* Kobarid: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 11./XII. 1886, št. 18.840. 20.* Komen: Ustan. prvotno z odi. namcst. dne 5./VII. 1891, razpuščena 24./VIII. 1907, nanovo ustanov, dne 15./V. 1909, št. 309. 21.* Kostanjevica in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 13./11. 1913, št. Pr. 356. 22.* Kred in občina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 28. V. 1911, št. 967. 23. Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Žablje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 18./IV. 1911, št. 733. 24.* Krmin in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./XI. 1911, št. 1875. 25* Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 11 XI. 1908, št. 1804. 26. Lokev in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 14./VII. 1909, št. 1172. 27* Sv. Lucija in Baška dolina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 17./VII. 1909, št. 1272. 28.* Miren in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. <1641. 29 * Nabrežina: Ustan. z odi. okr. glav. v Sežani dne 31./XII. 1909, št. 16.134. 30.* Opatje Selo in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 13 /11. 1913. št. Pr. 357. 31.* Št. Peter pri Gorici: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 9./IV. 1913, št. 721. 32.*Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav v Gorici dne 14./XI. 1909, št. 18.962. 33.* Pliskovica, Gabrovica in Vel. Dol.: Ustan. z odi. c. kr. namestil, v Trstu dne 13./XII. 1912, št. 2144. 34.* Podgora in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 24./X. 1911, št. Pr.,'840. 35.* Prvačina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264. 36. Prvačina: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264. 37.* Ravnica in Podgozd: Ustan. z odi. nam. v Trstu leta 1904. 38.* Renče: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 22./XI. 1913, št. Pr. 2132/13. 39.* Rihemberg: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./IV. 1909, št. 318/1. 40.* Selo, Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 4./1.1911, št. 2275/10. 41. Sežana in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 10./V111. 1894, št. 14.126. 42. Sežana in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 6./X. 1892, št. 16.977/1. 43.* Solkan: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 17./IV. 1910, št. 717. 44.* Šempas: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 15./VII. 1886, št. 9830/1. 45. Šmarje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./VIU. 1909, št. 9830 I. 46.* Štanjel in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Trstu 7./VII. 1911, št. Pr. 1080. 47.*Tolmin: Moška. Ustan. dne 2.IV. 1909. 48.* Tolmin: Ženska. Ustan. 24./X. 1892. 49.* Tomaj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 19./VI. 1910. 50.* Volčja Draga in Vogrsko: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne I0./1II. 1911, št. 510. 51.*Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 27./I. 1905 št. 317. b) Trst. 1. Barkovlje pri Trstu: Ustan. dne 28./VIII. 1910. 2. Bazovica in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 2.IV. 1910, št. 547. 3. Greta poleg Trsta: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2./II. 1889, št.'2377,1. 4. Sv. Ivan v Vrdeli poleg Trsta Ustan. dne 4./III. 1887. 5. Kolonja pri Trstu: Ustan. z odi. namest. v Trstu 25/1. 1913, št. Pr. 156. 6.*Sv. Križ pri Trstu: Ustan. z odi. namestn. v Trstu 1. 1910. 7. Lonjer pri Trstu: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 24./II. 1911, št. 244. 8. Opčine in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910. št. Pr. 543. 9.* Prosek, Kontovelj in Zgonik: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 14/111. 1911, št. 545. 10.* Trebče in okolica; Ustan. 1. 1910. 11. Trst: Moška. Ustan. z min. odi. dne 27./II. 1886, št. 3267. 12. Trst: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 12./II. 1887. št. 1800/1. 13.* Trst I. mestni okraj: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 25./lX. 1912, št. 1729. 14.* Trst IV., sedež v Belvcderu: Ustan. z odi. nam. v Trstu 9./VIII. 1911, št. 1321. 15. Trst. Sv. Jakob: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 3./V. 1907. št. 534/1. 16. Sv. Marija Magdalena Zgornja: Ustan. z. odi. nam. v Trstu dne 28./II. 1910, št. 819-1/1. 17. Trst Rocol in Kjadin: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 7./III 1909. št. 405. 18. Trst-Škedenj: Ustan. z odi. nain. v Trstu z dne 30./VII. 1908, št. Pr. 811/1. 19. Vrdelca: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2JV. 1910, št. Pr. 493/1-10. c) Istra. 1.*Breg pri Trstu (za vasi Boljunec, Boršt, Dolina in Ricmanje): Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 20./lX. 1911, št. 1252. 2.* Klanec-Ocizla-Materlja: Ustan. z odi. nam. Trstu dne 19./V1. 1910, št. 1083. 3. Kozina in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 728. V. Druge avstrijske dežele. 1.* Dunaj: A kade m iška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne 23./I1I. 1911, št. Z. V. 7393. 2, Dunaj: Izvcnakadcmiška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne 23/111. 1911, št. Z. V. 740/1. Družbe sv. Cirilei iri Metoda v Ljubljani častni člani: 1. •(• Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na II. vel. skupščini dne 19. mal. srpana 1887; umrl dne 16. pros. 1888. 2. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestni prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne 6. vel. srpana 1903. 3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X. vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v p., odbornik ..Društva za krščansko umetnost”, vlastelin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. vel srpana 1907. 4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski itd. v Ljubljani; izvoljen na XXV. vel skupščini dne 3. mal. srpana 1910. 5. Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v p. itd. v Ljubljani,izvoljen prav takrat. 6. f Dr. Josip Vošnjak, dež. bolnice primarij v p., posestnik v Visolali pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat; umrl dne 21. vin. 1911. 7. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani; izvoljen prav takrat. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so po § 4 a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturijenti slovenski 1896. leta v Ljubljani, zast. dr. Leon Stare; 3. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1891. leta; 4. Abiturijenti II. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zastopnik Ivan Kecelj, 5. Abiturijenti v Celju L 1909., zastopnik dr. Rado Brenčič; 6. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu; 8. Akad. ferijalno društvo „Prosveta“, 1. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo »Prosveta", II. v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. •erijalno društvo »Prosveta", III. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik; 11. Akad. društvo slov. kat. »Danica" na Dunaju; 12. Akad. telin. društvo »Triglav" v Gradcu (nabrano ob 35 letnici); 13. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6., zast. Stefan Singer, župnik v Logavesi; 14 Alijančič Andrej prelat In stolni kanonik v Celovcu; 15. Oa. Alijančičeva M. na Dobravi pri Kropi;. 16. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 17. Gdč. Accettova Josipina, posestnica v Ljubljani. 18. f Benedik Iv., župnik v p. v Gradcu; 19. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. leta; 20. Bogoslovci slovenski, Gorica 1894. leta; 21. Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 22. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. leta; 23. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895 leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1892. leta; 25. Bogoslovci ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, vikar; 26. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zastopnik Ivan Pogačar; 27. Bogoslovci mariborski 1892 leta; 28. Bogoslovci mariborskega šol. leta 1895/6; 29. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 32. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Fridauer; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904 5.; 34. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905/6., zast. Ivan Širec; 35. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju; 36. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 37. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnlk-rojak, sedaj Fr. S. Finžgar; 38. Bukovec Fr, župnik v Artvižu v Istri; 39. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 40. Bidovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 41. Dr. Celestin Fr., vseučiliški profesor v Zagrebu. 42. Ce-sarjevičevi rodoljubni vojaki v Judenburgu I. 1917, zastop. E. D. 43. Čitalnica narodna v Kranju; 44. Čitalnica v Postojni; 45. Čitalnica v Planini pri Rakeku; 46. Čitalnica v Spodnji Šiški; 47. Čitalnica Slovanska v Trstu; 48. Čitalnica v Vipavi. 49. Ga. dr Dečkova Adela, odvetnikova vdova, graščakinja v Celju; 50. Dekanija Šinartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Riliar; 51. Dijaki slov. I. drž. gimn. v Ljubljani, za t. Janko-Vranjek; 52. Dobrotvor narodni, neimenov; 53. Dr. Dolenc Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani; 54. Dolenc Oroslav, posestnik v Ljubljani; 55. Dom Gorjanski v Gorjali, zast. njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar; 56. Doin Katoliški na Vrhniki; 57. Domoljub, neimenovan v Idriji; 58. Slov. izobražev. iu podporno društvo »Domovina", v Gradcu; 59. Ista št 11; 60. Ista št. III; Drčar Martin 4, župnik v Preski; 61. Gdč. Druško-vičeva Ana, trgovčeva liči v Ljubljani; 62. Gospa Druškovičeva Valentina, omož. Goljaževa v Pulju; 63. »Društvo bralno" v Sv. Ivanu poleg Trsta; 64. »Društvo bralno" Litija; 65. »Društvo bralno" Trebnje; 66. »Društvo bralno" slovensko, Tržič; 67. »Društvo delavsko podporno" v Trstu; 68. Društvo gasilno v Trbovljah; 69. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju štev. L; 70. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju štev. II.; 71 »Društvo Kamnik" v Kamniku; 72. »Društvo Kamnik" v Kamniku II., zastopnica gospa Alojzija Žargijeva; 73. Društvo katol. delavsko na Jesenicah; 74. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 75. Društvo kat. tisk. v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 76. »Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli; 77. Društvo pevsko »Kolo" v Trstu; 78. Društvo pevsko »Zvon" v Šmartinu pri Litiji; 79. Društvo slov. katoliško po- litično za radovljiški okraj v Radovljici; 80. „Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani; 81. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju, zastopnik Ferdinand Kranjec; 82. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik; 83. „Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 84. „Društvo vzajemno in podporno" v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 85. Društvo „Zvezda“ na Dunaju; 86. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 87. Družba Vincencija v Tržiču; 88. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 89 Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zast. mestni župnik Martin Malenšek f; 90. Ista št. 11., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe j-. 91. Einspieler Andrej f, mnsgr, profesor v Celovcu. 92. Ferk Feliks f, zdravnik in veleposest, v Mariboru; 93. Fon Jakob, župnik v Kredi. 94. Gerdol Iv., posestnik v Škorldji pri Trstu; 95. Dr. Glančnik Jern., odvetnik v Mariboru; 96. Govedič Ivan-j-, župnik v Šoštanju; 97. Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; 98. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 99. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; 100. Gruden Jakob f. župnik. 101. Hajšek Ant. f, č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici; 102. Ga. Hočevar Josipina f, velepost. v Krškem; 103. Hrašovec Fr. j-, sodnik v pokoju, Gradec; 104. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica v Ljubljani, Krakovo; 105. Hren Jak., c. kr. dež. sod. nadsvetnik v p. v Ljubljani; 106. Hrovatin Ant. f, mnsgr., častni kanonik v Trstu. 107. Jan Juri f, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri; 108. Dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 109. Jelačin lv., trg. v Ljubljani (povodom poroke hčerke Angele); 110. f Jenko Davorin, dvorni skladatelj, Ljubljana; 111. Jerman lv. rač. rcvident v Ljubljani; 112. Jurca And., veletržec v Ptuju; 113. Jurca Fran, trgovec v Postojni. 114. Gdč. Kadivčeva Ant., posestnica v Ljubljani; 115. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 116. Kalister Frančišek f. veletrgovec v Trstu; 117. Ga. Kalistrova Ivana, soproga velctrgovčcva v 'Frstu; 118. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. L; 119. Klub slovenski v Celovcu; 120. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik; 121. Koblar Anton, dekan v Kranju; 122. Ga. Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji; 123. Ga. Koblarjeva Vekoslava, omož. Slančeva v Litiji; 124. Kogej Jak., notar v Postojni; 125. Kollman Fran f, veletržec v Ljubljani; 126. Dr. Košmerlj Fran f, c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani; 127. Košmelj Frančišek, župnik v Ameriki; 128. Kotnik Fran f, veleposestnik na Vrhniki; 129. Kralj Ivan, c. kr. sodnik v Metliki; 130. f Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v p. v Gradcu; 131. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani št L; 132. Isti št. II.; 133. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; 134. Gospa Kroftova Minka, sopr. banč. uradnika v Ljubljani. 135. Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani; 136. Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani St. II.; 137. Kržič Anton, učiteljiški profesor, častni kanonik, kot 8 zast. „Katol. društva dctoljubov"; 138. Ga. Bukovčeva Ana, sopr. odv. v Celju. 139. Lavrenčič Jos., župan Postojna; 140. Ur. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani; 141. Ljudska pesmarica, zast. dr. Pečjak Gregorin, gimnazijski profesor; 142. Luckmanii Karol f, ravnatelj na Jesenicah; 143. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku. 144. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 145. Ga. Majdičeva Ana, veletovarnarjeva sopr. v Hudinja pri Celju; 146. Majdič Peter, ve-letovarnar v Hudinju pri Celju; 147. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju; 148. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva sopr. v Ljubljani; 149. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani; 150. Dr. Marinko Josip, gimn. prof v pok. v Preski; 151. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 152. Martelanc Drag. f, liranilnični uradnik na Greti pri Trstu; 153. Maselj Fr., c. in kr. računski stotnik v p.; 154. f Matjan Jakob, veleposestnik v Zgornji Šiški; 155. Mejač Ivan, f trgovec v Ljubljani; 156. Mejač Ivan, f trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberne; 157. Mencinger Tomo, trgovec v Ljubljani; 158. Mestna občina v Idriji; 159. Mestna občina Ljubljana; lbO. Meško Fr. Ks. župnik in pisatelj pri Mariji na Zib; 161. Miklavčič Karol f, župnik v pokoju; 162. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek, 163. f Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 164. Murnik Ivan f, ces. svetnik v Ljubljani; 165. Gospa Murnikova Marija f, sopr. ces. svetnika. 166. Nabergoj Ivan f, posestnik na Proseku; 167. Naselbina slovenska v Pulju, zast. mornarski župnik v p. Iv. Ambrož; 168. Notar Anton, eksposit v Storjah, p. Sežana; 169. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zas. njen sin Stanko Novak. 170. Občina Draga; 171. Občina Selce na Gorenjskem; 172. Občina Sežana na Krasu; 173. Občinski svetniki ljub Janški št. L, zast. dr. Fran Novak, dež. poslanec; 174. Isti št. II., zast. dr. Josip Pipenbacher, gimn. profesor; 175. Isti št. III. zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 176. „0bitelj Truden-Bogdanovič" v Barkovljab pri Trstu v spomin g. Natalije Trudnove; 177. Oblak Ivan, župnik na Bledu; 178. Omizje „Ciril-Metodovo“ pri Rošu v Hrastniku, zast. Miloš Roš, učit. v Hrastniku; 179. Omizje „Za plotom", L, zast. Vojt. Vidmajer f v Ljubljani; 180. Isto II. zast. dr. M. Triller v Ljubljani; 181. Isto 111. zast. dr Fran Kandare v Ljubljani; 182. Isto IV. zast. dr. Fran Režek v Ljubljani; 183. Isto V. zast. prof. Fran Kralj j- v Ljubljani; 184 Omizje stalno pri .Roži", L zast. Ub. pl, Trnk6czy v Ljubljani; 185. Isto II. zast. V. Rohrmau v Ljubljani; 186. Isto 111. zast. Iv. Mejač f v Ljubljani; 187. Isto IV. zast. Mat. Zatnida v Ljubljani; 188. Isto V. zast. AL Hudovernik v Ljubljani; 189. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražen, dež. pos.; 190. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Verovšek, mag. rač. uradn.; 191. Omizje Bohinjski kot pri .Zlati kaplji" št. 1. zast. prof Jos. Verbič; 192 Omizje samcev pri ,.Zlati kaplji'1 št. I. zast. Ivan Škarja; 193. Isto št. 11. zast. Matija Krajc, stavb, nadko-misar v Ljubljani; 194. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 195. Omizje slovensko v Gradcu št. 1.; 196. Omizje slovensko v Celovcu, zast. Beno Gruden; 197. Omizje pri „Bel. volku" I. zast. pošt. ofic. Al. Vernik; 198. Isto II. zast. Ivan Bonač; 199. Isto III. zast. Vinko Borštner, f gimn. prof. v p; 200. Isto IV. zast. Iv. Bele, učitelj v Ljubljani; 201. Isto št. V. zast. Josip Lenče; 202. Isto št. VI.; 203. Isto št. VII. zast. Al. Lenček; 204. Isto št. Vlil. zast. Janko Cesnik; 205. Isto št. IX. zast. f Ivan Mejač; 206. Isto št. X. zast. dr. Fr. Tominšek; 207. Isto št. XI. zast. Karel Settnig, trg.; 208 Isto št. XII; 209. Omizje v gostilni pri Bergantu v Trnovem; 210. Omizje Mrakovo pri ,,Novem svetu" v Ljubljani, zasr. Fr. Barle, mag. pis. ravn; 211. Omizje v gostilni Peter (Mar. Mayr) v Kranju, zast. Pctko Mayr; 212. Omizje v gostilni Bekselj v Kranju, Tončka Mllielč; 213. Omizje stalno pri Figovcu v Ljubljani št. L; 214. Isto št. 11. 215. Perdan Ivan f, veletrgovec v Ljubljani; 216. Dr. Perne Fr. gimn. prof. v Kranju; 217. Dr. Pertot Sim. f, zdravnik v Trstu, 218. Petričič Vaso f, veletržec v Ljubljani; 219. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 220. Pleteršnik Makso. gimn. prof. v pok. v Ljubljani; 221. Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju; 222. Podružnica m. v Ajdovščini št. 1. 223. Podružnica m. v Ajdovščini št. II.; 224. Podružnica akademiška v Gradcu; 225. Podružnica Bled v proslavo 50-lctnice vladanja cesarja Frana Josipa L; 226. Podružnica Brdo; 227. Podružnica Brežice; 228. Podružnica v Clevelandu, zast. Ivan Lah; 229. Podružnica Dobrunje; 230 Podružnica m. v Gorici; 231 Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 232. Podružnica Grosuplje št. L, zast. Fran Kos; 2233. Podružnica Grosuplje št. 11.,zast. M. Ogorclčcva roj. Rusova; 234. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 235.; Podružnica Kanal, Goriško; 236. Podružnica Kropa-KamnaGorica-Dobrava št. 1; 237. Ista št. II.; 138. Ista št. III.; 239. Podružnica v Litiji št. I. zast. vsakratni prvomestnik, sedaj I. Roglič, višji sod. oficijal v p.; 240. Podružnica v Litiji št. II. zast. ga. Terezija Svetčeva; 241. Podružnica m. v Logatcu; 242. Podružnica v Loškem potoku; 243. Podružnica v Mokronogu; 244. Podružnica pivška" v Št. Petru;, na Krasu št. L; 245. Ista št. II.; 246. Podružnica Šiška m. št. L, 147. Ista št. II.; zast. trgovec Ant. Pogačnik; 248. Ista št. III.; 249 Ista št. IV. 250. Podružnica na Viču ; 251. Ista št. II; 252. Ista št. III. 253. Ista št. IV; 254. Podružnica v Železnikih; 255 Podružnica m. v Celju št. I; 256. Podružnica m. v Celju št. 11., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teh namestniki; 257. Podružnica m. v Celju št. 111., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teti namestniki; 258. Podružnica m. v Celju št. IV.; zast. vsakokratni preds., blagajnik in tajnik, oz. njih namestniki; 259. Podružnica m. v Kamniku št. L; 260 Ista št. II., zast. višji okr. živino zdravnik Jos. Nik. Sadnikar; 261; Ista št. III. zast. f lekarničar Jos. Močnik; 262. Podružnica m. v Kranju št. I.; 263. Ista št. II.; 264. Podružnica v Kranju (iz nabiralnika kavarne Jiiger), zastopnica gdč. Karla Jiiger; 265. Podružnica m. v Postojni; 266. Podružnica m. v Remici v Savin: dolini; 267. Podružnica m. v Ribnici št. L; 268. Ista 3L II., zast. višji dež. sodni svet. Fr. Višnikar f; 269. Ista št. III,; zasl. sod. nadoficijal Anton Spende; 270. Ista št. IV., zast. dr. Schiffrer; 271. Ista št. V., zast. notar Ig. Gruden; 272. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani, št. L, zast. trg. poslovodja Fran Mu-laček; 273. Ista št. II., zast. notar Luka Svetec; 274. Ista št. III.; 275. Ista št. IV.; 276. Ista št. V.; 277. Ista št. VI.; 278. Podružnica ra. v Sežani št. I.; 279. Ista št. II.; 280. Podružnica v Solkanu; 281. Podružnica v Slovenjem Gradcu; 282. Podružnica Sodražica; 283. Podružnica m. v Starem trgu št. I., zast. vsakokratni prvomestnik; 284. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jak. Žebre; 285. Podružnica v Škofljici; 286 Podružnica m. v Trbovljah, št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 287. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 288. Ista it. III.; 289. lsla št. IV.; 290. Ista št. V; 291. Podružnica v Tebnjem št. I.; 292. Ista št. II.; 293. Ista št. III.; 294. Ista št. IV.; 295. Podružnica m. v Trstu št. I.; 296. Ista št. II.; 297. Ista št. 111.; 298. Ista št. IV.; 299. Ista št. V.; 300. Ista št. VI.; 301. Ista št. VII.; 302. Ista št. VIII.; 303. Ista št. IX; 304. Ista št. X.; 305. Ista št. XI. 306. Ista št. XII.; 307. št. XIII.; 308. št. XIV.; 309. Ista št. XV. 310. Podružnica na Turjaku št. I.; 311. Ista št. II.; 312. Podiužnica v Vipavi; 313. Podružnica m. na Vrhniki št. I.; 314. Ista št. II.; 315. Podružnica v Zagorju ob Savi št. I; 316. Ista. št. II.; 317. Ista št. III.; 318. Podružnica m. v Žalcu; 319. Podružnica ž. v Ajdovščini št. I.; 320. Ista št. II.; 321. Ista št. III.; 322. Ista št. IV. 323. Podružnica ž. v Celju št. 1., zastopnica vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 324. Ista št. II, zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 325. Ista št. III., zast. vsakokratna predsednica , tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 326 Ista št. IV., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 327. Ista št. V.; 328. Podružnica ž. v Cerknici; 329. Podružnica ž. v Dornbergu; 330. Podružnica ž. Gornji Grad; 331. Podružnica ž. v Idriji št. I.; 332. Podružnica ž. v Idriji št. II.; 333. Podružnica ž. v Idriji št. 111; 334. Podružnica ž. v Št. Jurju ob južni železnci; 335. Podružnica ž. v Kamniku št. I.; 336. Ista št. II.; 337. Ista št. III. zast. gospa Marija Fischerjeva; 338. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova soproga gospa Ana dr. Krautova; 339. Ista št. V., zast. gospodična Terezija Karolnlkova; 340. Ista št. VI., zast. ga. M. Vremšakova; 341 Ista št. VII., zast. Terezija Kcmperletova; 342. Ista št. VIII., zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 343. Podružnica ž. v Kranju št. I.; 344. Ista št II.; 345. Podružnica ž. v Krškem; 346. Podružnica ž. v Laščah št. 1., zast. ga. Šuflajeva; 347. Ista št. II., zastop ga. Kristina Grcbenčeva; 348. Ista št. lil., zast. ga. Ana Hočevarjeva; 319. Ista št. IV., zast. ga. Ema Pucljeva; 350. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 351. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Somrakova; 352. Ista št. VIL, zast. Leopoldina Stefančičeva, nadučit. sopr.; 353 Ista št. VIII., zast. Ana Finkova, učiteljica; 354, Ista št. IX., zast. Marija Tekavčeva, c. kr. poštarica; 355. Ista št. X., zast. Josipina Smodejeva, notarja sopr.; 356. Ista št. XI.; zast. ga. Pavla Staretova, soproga davč. ofic; 357 Podružnica mestna ž. v Ljubljani št. L, zast. ga. Marija pl. dr. Blcivvcis-Trstcniška; 358. Ista št. II., zast. dvornega svetn. gospa Julija dr. Ferjančičeva; 359. Ista št. III., zast. ga. Ana Lahova f; 360. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 361. Ista št. V., zast. »Glasbena Matica” po vsakokratnem svojem prvomestniku; 362. Ista št. Vi., zast. gdč. nadzorovalna dama mestnega dekliškega liceja Marija Wcssnerjeva; 363. Ista št. VII., zast. ga. odvet. soproga Lina dr. Hudnikova; 364. Ista št VIII., zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grassellijeva; 365. Ista št. IX., zast. vsakokratni prvomestnik akad. kluba »Mladost” v Zagrebu; 366. Ista št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetcc; 367. Ista št. XI, zast. ga. Vera dr. Šlajmerjeva; 368. Ista XII., zastopnico voli vsako leto občni zbor; 369. Ista št. XIII, zast. ga. Amalija Widrova, trgovčeva soproga v Ljubljani; 370. Ista št. XIV., zast. gdč. Marija Mehletova, mestna učit. v Ljubljani; 371. Ista št. XV., zast. ga. Pipa Tavčar-Arkova v Zagrebu; 372. Ista št. XVI., zast. gdč. Zorka Hudover-nikova, hči notarja v Ljubljani; 373. Ista št. XVII., zast. gdč. Milica Sadarjeva, zasebnica v Ljubljani; 374. Ista XVIII, zast. Mil. Kunčeva v Ljubljani; 375. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. L; zast. ga. ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 376. Ista št. II., zast. ga. Ivanka Gutnikova f; 377. Ista št. III., zast. ga. ravnateljica mest. slov. dekl. šole Minka Maroltova; 378. Ista št. IV., zast. ga. mest. učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 379. Ista št. V., zastop. magistratni pis. pristav Anton Gutnik f ; 380. Ista št. VI., zastop. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 381. Ista št. VIL, zastopnica gospa Ivanka Supančičcva; 382. Ista št VIII., zastop. ga. Marija profes. Perušekova; 383. Ista št. IX, zast. ga. Marija dr. Kušarjeva; 384. Ista št. X., zast. gdč. trg. Jerica Lozarjeva; 385. Ista št. XI., zast. gdč. veletrg. hči Brigita Souvanova; 386. Ista št. XII, zastopnica g. Josipina Vidmarjeva; 387. Ista št. XIII., zastopnica gospa Milica Hribarjeva; 3S8. Ista št. XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice” Matej Hubad; 389. Ista št. XV., zast. ga. Jelka dr. Brellova; 390. Ista št. XVI., zast. veletrg. hči gdč. Vera Souvanova; 391. Ista št. XVII., zast. not. soproga ga. Lea Demšarjeva; 392. Ista št. XVIII., zastopnica ga. Antonija Gogolova; 393. Ista št. XIX., zastop. voli vsako leto občni zbor; 394. Podrnžnica 1. ž. šentpetrska v Ljubljani št. L; 395 Ista št. II.; 396. Ista št. 111., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšeku; 397. Ista št. IV., zastop. častni član družbe sv. C. in M. uotar Luka Svetec; 393. Ista št. V., v spomin f prvo-mestnici g. Mariji Trčkovi; 399. Ista št. VI.; 400. Ista št. VIL; 401. Ista št. Vlil.; 402. Ista št. IX.; 403. Ista št. X.; 401. Ista št. XI.; 405. Podružnica ž. v Logatcu št. L; 406 Ista št. II.; 407. Ista št. III. zast. ga. Ivana Šegova; 408. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazi-jeva; 409. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva; 410. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 411. Ista št. VIL, zast. ga. Josipina Mazijeva; 412. Podružnica ž. v St. Lovrencu nad Mariborom; 413. Podružnica ž. v Novem mestu ; 414. Podružnica ž. v Postojni; 415. Podružnica ž. v Prvačlni št. 1; 416. Ista št. 11.; 417. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 418. Ista št. II.; 419. Ista št. III.; 420. Podružnica ž. v Ribnici št. L, zast. ga. notarjeva sopr. Marija Grun-tarjeva; 421. Ista št. II., zast. ga. Alb. Višnikarjcva, sopr. viš. dež. sod. svetnika; 422. Ista št. III.; zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 423. Ista št. IV., zast. ga. notarjeva sopr. Marija Gruntar-jeva; 424. Ista št. V., zast. ga. Amal. Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 425. Ista št. VI., zastop. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr., 426. Ista št. VII., zast. ga. Franja Picckova ; 427. Podružnica v Št. Rupertu; 428. Podružnica ž. v Sežani št. I., zastop. ga. Marija dr. Treova v Gorici; 429. Ista št. II., zast. ga. Zinka dr. Rybareva v Trstu; 430. Ista št. III., zast. ga. Franja Guličeva; 431. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 432. Ista št. V., zast. ga. Maša Gromova v Trstu; 433. Ista št. VI., zast. ga. Ant. Dru-fovka; 434. Ista št. VII.; zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjali; 435. Ista št. VIII., zast. ga. Janja Stolfava; 436. Ista št. IX.; 437. Ista št. X., zast. ga. Ant. Grahlijeva v Klancu, Istra; 438. Podružnica ž. v Šiški št. I; 439. Ista št. II.; 440. Ista št. III.; 441. Podružnica ž. v Škofji Loki št. L, zast. ga. Jerica Hubadova; 442. Ista št. II.; 443. Podružnica Trebnje (iz nabiralnika pri Springerju); 444. Podružnica ž. v Trbovljah št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 445. Ista št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 446. Ista št. III.; 447. Ista št. IV., 448. Ista št. V.; 449. Podružnica ž. v Trstu št. L, zast. f ga. Natalija Trudnova; 450. Ista št. II, z st. gdč. Milica Mankočeva; 451. Ista št. III., zast. ga. Franja dr. Pertotova; 452. Ista št. IV., zast. g. učit. Marica Nadlišek-Bartlova: 453. Ista št. V„ zast. ga. Karla Ponikvarjeva; 454. Podružnica ž. Št. Vidu nad Ljubljano; 455. Podružnica ž. na Vrhniki št. L; 456. Ista št. II.; 457. Ista št. III.; 458. Ista št. IV.; 459. Pogačar, c. kr. vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani; 460. Pollak, tovarnar v Ljubljani; 461. Posojilnica v Celju št. L; 462. Ista št. II.; 463. Ista št. III.; 464. Ista za ilirsko-blstriški okraj v Trnovem; 465 Ista kmetska za ljubljansko okolico št. L; 466. Ista št. II.; 467. Ista št. IIL, 468. Ista št. IV.; 469. Ista št. V ; 470 Ista št. VI; 471. Ista št. VII ; 472. Ista št. VIII.; 473. Ista št. IX.; 474. Ista št. X.; 475. Ista št. XI.; 476. Ista št. XII.; 477. Ista št. XIII.; 478. Ista št. XIV.; 479. Ista št. XV.; 480. Ista št XVI.; 481. Ista št. XVII.; 482. :Sta št. XVIII ; 483. Ista št. XIX.: 484. Ista št. XX.; 485.; Ista št. XXI.; 486. Ista št. XXII.; 487. Ista št. XXIII.; 488. Ista št. XXIV.; 489. Ista št. XXV.; 490. Ista št. XXVI.; 491. Ista št. XXVII.; 492. Ista št. XXVIII.; 493 Ista št. XXIX.; 494. Ista št. XXX; 495. Ista št. XXXI.; 496. Ista v Logatcu; 497. Ista v Mariboru št. L; 498. Ista št. II.; 499. Ista št. IIL; 500. Ista št. IV.; 501. Ista notranj. v Postojni; 502. Ista v Ormožu; 503. Ista v Radovljici; 504. Ista v Ribnici; 505. Ista Savinjska v Žalcu; 506. Posojilnica In hranilnica v Trstu; 507. Posojilnica v Vitanju; 508. Ista v Zagorju ob Savi; 509. Potočnik Tomo f župnik na Breznici; 510. Predovič Elija, veletrgovec v Ljubljani; 511. Prezllk Jaromil, mag. pliarm. v Litiji; 512. Profesorji slov. I. drž. gimn., zast. vpok. prof. M. Pleteršnik. 513. Ramoveš Andr., velcžupnik v Dobrcpoljali; 514. Romoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko; 515. Ga. Ravnikarjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 516. Resman Iv. Nep. f, vpok. načel. žel. postaje; 517. Roblek Fran, veleposetnik v Žalcu; 518. Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. velikega srp. 1897. Zast. Jos Verbič, posestnik v Borovnici; 519. Rode Jos. f posestnik v Kamniku; 520. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; 521. ..Rodoljubi lokovski", zast. ga. Marija Muhova; 522. Rolirman Viktor, posestnik in tovarnar v Ljubljani; 523. Rozina Julij f, trgovec v Pudobu pri Ložu; 524. Rozman Karel, gostilna „ pri vratih *, Novo mesto št. L; 525. Isti št. 11. 526. „Sava“, društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju; 527. „Samci novomeški"; 528. „Samci šentpetrski" na Krasu; 529. Schrey Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah; 530. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr.; 531. Dr. Sernec Janko, t zdravnik v Celju; 532. Dr. Simončič Fr., c. kr. viš. bibliotekar v p. v Gor. Radgoni; 533. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 534. Skočir Avgust, župnik dež. bolnice v Gradcu; 535. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 536. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast. oficijal lv. Hafner; 537. Slavija, banka v Ljubljani št. L; 538. Ista št. II.; 539. Ista št. III.; 540. Slovenci stalnega omizja pri Štolfi v Sežani; 541. ,,Slovenke litijske" št. L, zastopnica gospa Josipina Koblarjeva; 542. Iste. št. II., zast. ga. Helena Bevkova; 543. Iste št. III., zast. ga. Milivoja Vončinova, Ljubljana, Karlovška c. 544. Iste št. IV., zast. ga. Ljudmila Roblekova, pos. v Litiji; 545. Iste št. V., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 546. Iste št. VI., zast. ga. Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani; 547. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva; 518. Iste št. Vlil., zastop. ga. notarjeva Ter. Svetčeva; 549. Iste št. IX., zastop. ga. Hel. Bevkova; 550. št. X., zaslop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 551. Iste št. XI., zast. gospa Ana Kozlevčarjeva, vdova postajenačelnika na Rakeku; 552. ..Slovenke litijske in šmartinske" št. L, zast ga. Ter. Svetčeva; 553. Iste št. II., zastopn. gdč. Ljudmila Roblekova; 554. Iste št. III., zast. ga. Marija Zoretova; 555. Iste št. iV., zast. Iv. Knafličeva; 556. Ista št. V., zast. učiteljica gčd. Kristina Demšaijcva; 557. Iste št. VI., zast. g. Marija Jerctinova, sopr. okr. tajnika; 558. Iste št. Vil., zastop. gdč. Amalija Jenkova; 558. Iste št. VII'., zastop. ga. Jos. Bartlova, naučitcljeva soproga v Ljubljani; 560. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach f v Gradcu pri Litiji; 561. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 562 Iste št. XI., zast. gdč. Ana Moosova, bivša učit. v Šiški; 563. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingcrjeva, posestnica in trgovka v Litiji; 564. Iste Št. XIII., zastop. ga. Ljudmila Roblekova; 565. Iste št. XlV., zastop. ga Josipina Steinerjava; 566. Slovensko omizje v Pliberku, zastop. g. Ivan HornbOck; 567. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 568. Slovenski trgovski akademiki v Gradcu; 569. Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 570. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani; 571. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu; 572. „Sokol Ljubljanski"; 573 „Sokol pri Sv. Jakobu" v Trstu; 574. Souvan Fr. Kš. f, veletrgovec v Ljubljani; 575. Ga. Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 576. Dr. Sernec Jos., odvetnik v Celju; 577. Dr. Stare Jos. fin. prok. adjunkt v pokoju v Ljubljani; 578. Gospa dr. Storova Ana, sopr. odvetn. v Teliarjili na Štajerskem 579. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. I.; .'80. Isti št. II.; 581. Stor Stanko, pravnik v Teharjih; 582. Svetec Emilija, okr. kom. sopr. v Litiji; 583. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 584. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M., notar, pos. i. dr. v Litiji; 585. Svetina Iv., častni kanonik, giinn. prof. v Ljubljani. 586. Šabec Ivan f, veletrgovec v Trstu; 587. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 588. Ga. dr. Škofič-Trtnikova Iv. f sopr. prof.; 589. Stepančič Fr. +, vclepos. v Temnici; 590. Leopoldina Sturmova, komisar, soproga v Ljubljani. 591. Tarokisti celjski v .Narodnem domu", zastopnik Milan Detiček f, not. kand.; 592. Ga. dr. Tavčarjeva Franja sopr. odvetnika, ljublj. župana itd. v Ljubljani; 593. Tiskarna Blasu kova v Ljubljani, zast. gdč. f Albina Blasnikova; 594. ,,Tiskarna Narodna1' v Ljubljani št. I.; 595. Ista št. II.; 596. Ista št. III.; 597. Ista št. IV.; 598. Ista št. V.; 599. Tomažič Iv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 600. Trcvcn A., posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 601. Trg Litija; 602. Trg Vrhnika, zast. vsakratni župan; 603. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast. ga. Josipina Bluinauerjeva; 604. Trpin Iv., župnik v Mošnjah; 605. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 606. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli. 607. Uradno osobje mestne hranilnice v Ljubljani; 608. Dr. Uše-ničnik Aleksi j, prof. bogosl. v Ljubljani. 609. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 610 Vas Podliolm prt Blejskem jezeru, zas. duh. pred. gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar; 611. Vas Šmartin pri Litiji; 612. Vas Št. Vid pri Zatičini; 613. Vatovec Ivan Marija j, dež. poslanec v Trstu; 614. Vavru Ivan f, upok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 615. Ga. Velkovrliova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 1898. leta, v spomin 50-let. vladanja ces. Frana Josipa L; 616. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 617. Verhič Josip, tovarnar v Bistrici; 618. Dr. Vlcco Anton j-, graščak v Podgradu v Istri; 619. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu; 620. Vilhar Ivan j, hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 621. Visokošolcl slovenski na Dunaju 1. 1892.; 622. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; 623. Dr. Vošnjak Jos. f, zdravniški svetovalec, posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici; 624. Vošnjak Mih., pos. v Gorici; 625. Dr. Vrečer Karel, c. in kr. višji štabni zdravnik v Gradcu; 626. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani; 627. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani; 628 Vuti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku. 629. Ga. Wiesel Ana v Divači. 630. Zadravec J., vclepos. v Središču; 631. Zalokar J., duh. pastir v Red Jacketu, Michigan, U. St. of N. America; 632. Zamejic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 633. Zarnik Ant. f, pos. in trg. v Krtini; 634. Zavedni Slovenci v Jolietu; 635. „Zveza zagorskih Slovenk11 št. L, zast ga. M. Weinbcrgcrjcva; 636. Ista. št. II., zast. gdč. Amalija Čerinova; 637. Ista št. lil., zast. gdč. Lavoslava Eibcnsteinerjeva; 638. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jerinova; 639. Ista št. V., zast. ga. Ivana Polšakova; 640. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu; 641. Zelenik Josip f, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja; 642. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistor. svetnik gimn. profesor, vlastelin i. dr.; 643. Zupančič Iv., gos. in pos. na Martinovi cesti v Ljubljani; 644. Dr. Zupanec Jernej f, notarske kamore prvomestnik. 645. Dr. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu; 646. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu ; 647. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik Brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik J. Lavrič; 648. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 619. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 650. Župnija Kranjska goia, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik; 651. Župnija St. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 652. Župnija trnovska v Ljubljani zast. župnik Ivan Vrhovnik; 653. Župnija Rojan pri Trstu; 654. Župnija Višnja gora; 653. Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega .Sokola". Pokrovitelji: B. hi so vplačali do 15. vel. srpana 1916. za Clril-Metodov obrambni sklad 200 K 1. Abiturijenti in abiturijentinje na I. drž. gimnaziji v Ljubijani 1. 1916.; 2. Abiturijentstvo ljubljanske realke, zastop. Stanko Dimnik; 3. Absolventi trg šole Malirove v Ljubljani, zast. Rajko Turk; 4. Agnoia Avg., trg. v Ljubljani; 5. Akad. fer. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr. v Trstu; 6. Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 7. Isto št. III. zast. Čitalnica, Narodni dom ; 8. Akad. dr. Ilirija v Pragi (Kralj. Vinohrady); 9. Akad. teh. dr. Triglav v Gradcu; 10. Arce Rajko v Ljubljani; 11. Arkova Josipina v Zagrebu; 12. Arima-tejsko pogrebno društvo v Barkovljah; 13. Aškerčev kamen ^nabralo C. M. omizje .Skala* pri .Golobčku" v Ljubljani). 14. f Babič Fr., posestnik v Ljubljani (Dol. cesta); 15.'Bahovčev kamen (nabrali mariborski rodoljubi in pok. prijatelji; 16. Banja-luški Slovenci; 17. Bavdek Helena, posestnica v Ljubljani; 18. Berce Anton, župnik v pokoju; 19 t Bevc Ivan v Gorici; 20. Belo-lokranjska rodoljubka; 21. Bergmanova Franja v Žalcu; 22 Bergmanova Olga v Žalcu; 23. Bernik Josip, miz. pomočnik v Čikagi; 24. Bilardni klub roboljubnih angelčkov v kavarni .Prešeren" v Ljubljani; 25. Bleiweiš vitez Trsteniški Janko, magistratnl svetnik v Ljubljani; 26 Bogdanovič Ante (ženska rodoljubka v Trstu); 27. Bole Josip, veletržec na Reki št. I.; 28. Isti št. II.; 29. Isti št. III.; 30. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu; 31. Isto v Trebnjem; 32. t Dr. BrenčičlAI., odvet. v Celju; 33. Brenčič Mihael, veleposestnik v Rogoznici pri Ptuju; 34. Brinšek L v Trnovem; 35. Breznik Ivan, meščan in posestnik v Kamniku. 36. Gospa Bučar Josipa v Zagrebu. 37. Prof. Jos. Celestinov kamen, 38. Ciril-metodar v Ajdovščini; 39. Ciriimetodovski fantje v Kranju, zast. Albert Pučnik; 40. Co-staperaria Mira v Trstu; 41. Colnar-Cvetnič v Ljubljani; 42. Cvar Josip, knjigovodja v Kranju; 43. Cvetnič L. v Spodnji Šiški. 44. Černe Amalija v Tomaju ; 45. Dr. Červeny Jos., okr. zdravnik v Cerknici; 46. Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 47. Češka obec v Ljubljani; 48. Čitalnica narodna v Kranju; 49. Čitalnica narodna v Novem mestu; 50. Člani učit. zbora 11. drž. gim. v Ljubljani. 51. Dr. Defranceschi P., zdravnik v Gorici; 52. Defrancescbi Božidar, železniški uradnik v Tržiču na Primorskem; 53. Dr. De Glefia Stanko v Ljubljani; 54. Dekleva Josip, trgovec v Gorici; 55. Delavsko podporno društvo v Trstu; 56. Demšar Gojmir, c. kr. notar v Ložu; 57. Dr. Dereani Ernest, zdravnik v Gorici; 58. Desetorica profesorjev v Kranju, zast. prof. Anton Zupan; 59. Detiček Juro, c. kr. nolar v Celju; 60. Dr. Detiček Milan f, not. kandidat v Celju; 61. Deu Fr. v Tržiču (Gorenjsko); 62. Dijaki slovenski I. drž. gimnazije v Ljubljani; 63. Dijaki slovenski II. državne gimn. v Ljubljani; 64. Dobertova Elizabeta v Zagrebu; 65. Dobida Jos., dvor. svetnik v Ljubljani; 66. Dobrotvor narodni, neimenovan št. L; 67. Isti št. II.; 68. Isti št. 111.; 69. Isti št. IV.; 70. Dolenc Rih. v Novem mestu; 71. Doinobranik v Ljubljani; 72. Doljan A. v Postojni; 73. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. Št. Ferluga, dež. posl., nadučitelj na Opčinah; 74. Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučitelj v Ajdovščini; 75. Isto št. II., zastop. Križman, nadučitelj v Dornbergu; 76. Isto št. III; (Fran Finžgarjev kamen); 77. Društvo učiteljsko v Ljutomeru, 78. Isto za tolminski okraj; 79. Društvo slovenskdi učiteljic v Ljubljani; 80. Društvo učiteljsko za ptujski okraj; 81. Društvo učiteljsko za sežanski okraj; 82. Družba vesela pri Rošu v Hrastniku, zast. gdčna. Miroslava Gnusova; 83. Dunajski Slovenci; 84. Dunajski slov. tehniki, zast. Lad. Bevc; 85. Dvanajst rodoljubov pri omizju konz. društva v Rojanu. 86. Endlicher Pavel v Ljubljani. 87. Fludernik Ig., prof. v Sarajevu; 88. F. T. v Kostanjevici; 89. Dr. Franko Alojzij, odvetnik v Gorici; 90. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici. 91. fieometri na Kranjskem; 92. Glavna .sloveti, posojilnica v Ljubljani; 93. »Glista", omizje v Barkovljah; 94. Gnus Ant., nadučitelj v Dolu pri Hrastniku; 95. Godina Ivan v Škcdnju št. 330; 96. Gojenci otroškega vrtca Cir. Met. Družbe na Videli, zastopnica Antonija Čarga-Ipavic; 97. Gorenjska Sokolska župa v Kranju, zast. Cvar Jos. in Janko Sajovic, menjavaje sc; 98. Gorjup Fran, župan in dež. poslanec v Kanalu; 99. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj; 100. Goštiša Jos., visokošol. v Kalcu pri Logatcu; 101. GrdešičJos. v Novem mesUi; 102. Dr. Gregorič Viktor, zdravnik v Ilir. Bistrici; 103. Dr. Gregorin Gustav, odvetnik itd. v Trstu; 104. Gubernija .Zaplotnikov" pri Moharju v Šp. Šiški, zast. Drag. Vučnlk. 105. Hauptman Fr., c. kr. šolski svetnik v Gradcu; 106 Dr. Hočevar Gabrijel, okr. zdravnik na Bledu; 107. Holz Vatroslav f. pi- satclj v Ljubljani; 108. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju, in soproga Vida; 109. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju št. I.; 110. Isto št. II.; 111. Isto št. III.; 112. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 113. Dr. Hrašovec Bogumil, v Celju; 114 Hrast Anton v Trstu; 115. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju; 116. Hren Jakob, c. kr. višji sodni svetnik v pok. v Ljubljani; 117. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 118. Hribar Ivan, ravnatelj banke Slavijc itd. v Ljubljani; 119. Isti št. II.; 120. Isti št. III.; 121. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 122. Hudovernic Aleks., notar v Ljubljani. 123. Igralci narod. Čitalnice v Ljubljani; 124. Jakil Andrej, tov. v Mirnu pri Gorici; 125. Dr. Jenko Ivan v Ljubljani; 126. Dr. Jenko Andrej, zdravnik v Ložu; 127. Jugoslovansko dijaštvo I. drž. gimnazije v Ljubljani povodom 5001etnicc ustoličenja koroških vojvod; 128. Jurtela A, prof. v Moskvi; 129. Dr. Jurtela Fr., odv. v Ptuju; 130. Južnoštajerska hranilnica v Celju št. I ; 131. Ista št. II.; 132. ista št. lil. 133. Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru št. L; 134. Isti št. II.; 135. Sonja dr. Kalanova v Ribnici; 136. Kalmus F., tov. v Ljubljani; 137. Kalister Anton, veletržec v Trstu; 138. Kamen pok. Jederti Pretnarjevi roj. Vodnik, zast. sin Miroslav Pretnar, ravnatelj priprav, v Trstu; 139. Kamen obč. zbora celovške podr.; 140. Kamen jugoslovanskega dijaštva v Ljubljani; 141. Kamen v spomin na dr. Stan-kota Trnovca v Trstu, darovali njegovi prijatelji in znanci; 142. Kavčič Ivan, posestnik v Gorici; 143. Kegljaški klub „Edinost“ v Ljubljani, zastop. Al. Lllleg; 144. Kegljaški klub ,,Ruši“ v Ljub- ljani; 145. Klančičeva Milka učiteljica v Podgori; 146. Klun Anton, uradnik v pok. v Gorici; 147. Klub „Narodni Pipec" v Mariboru, zast. Iv. Tomšič; 148. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju št. I ; 149. Isti št. II.; 150. Isti št. III; 151. Isti št. IV.; 152. Isti št. V.; 153 Klub slovenskih biciklistov Ljubljana; 154. „Krjavelj“ (klub slovenski samski) v Sarajevu ; 155. Klub „0rgeljce“ v Trstu; 156 Klub strelski in keglašk! Hrastnik - Dol; 157. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 158. Knez Ivan veletržec v Ljubljani; 159. Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni; 160. Kogej Julija, soproga c. kr. notarja v Postojni; 161. Kokalj Ivan, c. kr. revident v p. (v spomin f soprogi Mariji); 162. Dr. Kolšek Josip, odv. v Laškem trgu; 163. Kollmann Fran (tvrdka) v Ljubljani, zast. Rob. Kollmann; 164. Kollmann Robert, veletržec v Ljubljani št. L; 165. Isti št. II.; 166. Dr. Komljanec Jos., profesor v Ptuju; 167. Komparetova Antonija v Trstu; 168. Kopitar Valentin, upravitelj »Slov. Naroda* v Ljubljani; 169. Korber Mih., c. kr. notar v Sevnici; 170. Korenčan Iv., trgovec v Ljubljani; 171. Koroški slov. učitelji; 172. Dr. Kos Fran, profesor v Gorici; 173. f Kozlevčar Ant. Vrhnika; 174. Krajec Ivan, v Novem mestu; 175. Dr. Kraigher AL, mestni zdravnik v Ljubljani; 176. Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 177. Ana dr. Krautova v Kamniku; 178. Kreditno društvo v Kranju; 179 Dr. Krisper Val., °dv. v Ljubljani; 180. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (Fr. Repič); 181 Kumše Anton v Ljubljani; 182. Dr. Kušar Valentin, profesor v Ljubljani. 183. Lah Ignacij v Sarajevu; 184. Lapajnetova Lucija v Grižah; 185. Dr. Lapajne St., dvor. odvet. na Dunaju; 186. Dr. Lapajnetova Vida na Dunaju; 187. Lavrenčič Josip, župan v Postojni; 188. Dr. Lavrenčič J. ml., odvetnik v Ljubljani; 189. Lavtižar Fr., c. kr. okr. šol. nadzornik v Ljubljani; 190. Dr. Lemež Urban, odv. v Slov. Bistrici; 191. Lenče Jos., veletržec v Ljubljani; 192. Lenče Terezina, soproga veletržca v Ljubljani; 193. Dr. Lisjak Andrej, zdravnik v Ljubljani; 194. Litijska dekleta, zast. gdč. Pavla Mešekova; 195. Litijsko-šmartinjske Slovenke št. L; 193. iste št. II.; 197. Iste št. III.; 198. Lokar Artur, notar v Ajdovščini; 19 9; Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 200. Dr. Lokar Janko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 201. Lovšin Ivan, trgovec v Ribnici; 102. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem. 203. Majdič Vinko, veletržec v Kranju; 204. Dr. Malerič Jos., zdravnik v Črnomlju; 205. Malik Mili. v Ajdovščini; 206. Mankoč Ivan, trgovec v Trstu; 207. Mankovčeva Ljudmila v Trstu; 208. Ista št. II.— XIX. poslala ž. podr. v Trstu; 209. Mankoč Radoslav, trgovec v Trstu; 210. Margreiter Karla (Milkina pušica); 211. Mariborski napredni dijaki; 212. Marinič Frid., nadučitelj pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricali; 213. Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani; 214. Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 215. Meden Viktor, trgovec v Ljubljani; 216. Medica Fran, posestnik in trgovec v Ljubljani; 217. Mejač Ivan, f trgovec v Ljubljani; 218. Merhar Amalija, prof. vdova; 219. „Dr. Ivan Merharja kamen"; zložili njegovi prijatelji v gostilni Dekleva v Trstu; 220. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 221. Modic Janko ml., trgovec na Blokah; 222. Možina Janez f, nadučitelj v p. na Bregu pri Ptuju; 223. Muha Ant., veleposestnik v Lokvi; 224. f Dr. Munda Fran v Ljubljani; 225. Jela dr Murkova, soproga vseučiliščnega profesorja v Gradcu; 226. f Murnik Iv., ces. svetnik i. dr. v Ljubljani. 227. Narodna Čitalnica v Črnomlju; 221. Narodna Čitalnica v Vipavi; 229. Narodni duhovnik št. L; 230. Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu v Trstu; 231. Narodna tiskarna v Ljubljani; 232. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 233. Neimenovana iz Novega mesta št. L; 234. Ista št. II.; 235. Neimenovan v Gradcu; 236. Neimenovan v Ljubljani št. L; 237. Neimenovan v Ljubljani št. II.; 238. Neimenovan v Ljubljani št. lil.; 239. Neimenovan v Ljubljani št. IV.; 240. Neimenovan v Ljubljani št. V.; 241. Neimenovan v Ljubljani št. VI.; 242. Neimenovan v Črnomlju; 243. Neimenovan v Litiji; 244. Neimenovani Notranjec; 245. Neimenovan v Radovljici; 246. Neimenovan na Bledu; 247. Neimenovan iz Kostanjevice; 248. Neimenovan v Št. Petru na Krasu št. L; 249. Neimenovan iz Škofje Loke; 250. Neimenovan v Šenčurju pri Kranju; 251. Neimenovan učitelj v p. na Štajerskem; 252. Neimenovan v Kranju v spomin na j prof. dr. Jos. Cerka; 253. Neimenovan v Gradcu; 254. Neimenovan v Ptuju; 255. Neimenovan v Črnomlju; 256. Neimenovan v Ljubljani; 257. Neimenovan v Trstu; 258 Neimenovan v spomin na pok. dr. Ant. Stareta, c. i. kr. general, štab. zdravnika v Ljubljani; 259. Dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani. 260. Novak M. Lj. v Gradcu. 261. Občina Dekani; 262. Občina Ilirska Bistrica; 263 Občina „Sej je vse glih" v Radovljici; 264. Občina Podgora pri Gorici; 265 Občina mestna v Kamniku; 266. Občina mestna v Metliki; 267. Občina mestna Novo mesto; 268. Občina mestna v Ljubljani št. I.; 269 Ista št. II.; 270. Ista št. III.; 271. Ista št. IV.; 272. Ista št. V.; 273. Občinski zast. v Nabrežini; 274. Občni zbor moš. in žen. šcnt-peterske podr. v Ljubljani; 275. Obitelj S. v B.; 276. Obitelj Fr. Mikeliča v Rojanu; 277. Dr. Oblak Jos. C., odvetnik v Ljubljani; 278. Obrtnijsko društvo v Barkovljah; 279. Odborniki slov. bral. iti podpor, društva v Gorici; 280. Odposlanci koroških Slovencev; 281. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani; 282. Okrajna posojilnica v Kobaridu; 283. Ontizje Bergantovo v Trnovem (Ljubljana), zast. Jak. Smole; 284. Omizje »Dolga vas“ v Ljubljani; 285. Omizje Gor-šetovo pri Novem svetu; 286. Omizje „Grad“ v Črnomlju; 287. Omizje slovensko v Gradcu št. L; 288. Isto št. II.; 289. Isto št. III., zast. vlad. svet. v pok. Jos. Modic; 290. Isto št. IV., zast. dr. Jaki Kušej; 291. Omizje slovensko v Sarajevu (Trebevičev dom); 292. Omizje slovensko v Beljaku; -293. Omizje stalno pri Vugi na Gro-belnem; 294. Omizje „pri Roži“ št. L; 295. Isto št. II.; 296. Isto št. III; 297. Isto št. IV.; 298. Isto št. V., zast. Iv. Pribil, podravnatelj „Slavije“, ali Tone Bončar, pos., ali Hinko Logar, zasebnik v Ljubljani; 299. Isto v Prešernovi sobi pri Roži; 300. Omizje stalno v Nar. Domu v Ljubljani št. L; 301. Omizje v »Sladki luknjici" v Celovcu; 302. Isto pri Moharju v Spod. Šiški, zastop. V. Maurer-303. Isto št. II.; 304. Isto št. III.; 305 Omizje v »Narod. Domu" v Brežicah; 306. Omizje samcev pri .Zlati kaplji* v Ljubljani; 307. Omizje stalno pri »Lectarju" v Radovljici v spomin pok. Ivana Korbarja, c. kr. komisarja; 308. Dr. Oražen Ivan, zdravnik itd. v Ljubljani št L; 309. Isti št. II.; 310. Oswald Rudolf na Jesenicah. 311. Papst Fran, revident juž. žel. v Gorici; 312. Pahernik Fran, vclepos. v Vuhredu; 313. Pahernik Ivan v Vuhredu; 314. Pa-hernikova Marija, velep. v Vuhredu; 315. Pakiž Emil, nadučitelj pri Sv. Križu v Trstu; 316 Pavletič Jos, velepos. v Mirnu pri Gorici; 317. Pavser Adolf v Novem mestu; 318. Pedagoško društvo v Krškem; 319. Pepelnak Stanko v imenu Mozirskih otrok; 320. Perdan Ivan! veletržec v Ljubljani; 321. Perušek Rajko, f prof. v pok. na Dunaju; 322. Petovar Lovro, trg. itd. v Ivanjkovcili; 323. Pevec Rud., trg. v Mozirju; 324. Pfeifer Mar., c. kr. učiteljica v Trstu; 325. Pikel Ivanka v Gorici; 326. Pikel Bogomir v Postojni (volilo pok. očeta Gregorja, župana itd.); 327. Dr. Pipuš R., od v. v Mariboru; 328. Dr. Pirnat Jak, St. Ilj pri Velenju; 329. Pisarna notarska v Črnomlju; 330. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 331, Pleteršnik Makso, prof. v Ljubljani; 332. Pleivveis Karel, c. kr. notar v Višnji gori; 333. Plohl Ant., šol. nadz , Sarajevo; 334. Isti št. 11.; 335. Dr. Ploj Miroslav, senat, predsednik na Dunaju; 336. Dr. Podlesnik Miti., okr. zdravnik v Velenju; 337. Podružnica ž. v Ajdovščini; 338. Ista *H- v Ajdovščini; 339. Ista v Bazovici št. L; 340. Ista št. II.; 341. Ista na Bledu; 342. Ista na Braslovčah; 343. Ista na Bregu (Istra); 344. Ista na Brdu; 345. Ista v Brdih (Briška); 346. Ista Celje ž; 347. Ista Cerklje-Čatež; 348. Ista št. II.; 349. Ista v Cerknici št. I.; 350. Ista št. II.; 351. Ista št. III.; 352. Ista št. IV.; 353 Ista št. V.; 354. Ista št. VI.; 355. Ista št. VII.; 356. Ista št. Vlil. 357. Ista št. IX.; 358. Ista moška v Črnomlju št. 1.; 359. Ista št. II.; 360 Ista ž. št. I.; 361. Ista št II.; 362. Ista v Dobrunjah; 363. Ista Dunaj izvenakad.; 364. Ista moška v Gorici; 365. Ista v Dunlo (Amerika); 366. Ista v Dutovljah; 367. Isti ženska v Gorici; 368. Ista moška v Gornjem gradu; -369 Ista gornjesavinjska ž. v Mozirju št. I.; 370. ista št. II.; 371. Ista št. dl.; 372. Ista moška v Gorici; 373. Ista v Grosuplju; 374. Ista št. II.; 375. Ista ženska v Hrastniku; 376. Ista Hrastnik-Dol; 377. Ista moška v Idriji; 378. Ista pri Sv. Jakobu v Trstu št. 1.; 379. Ista št. 11.; 380. Ista ž. v Idriji; 381. Ista št. II.; 382. Ilirsko-bistriška-trnovska m.; 383. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zast. Antonija Germek; 384. Ista m. v Kamniku ; 385. Ista za Klanec, Ocizlo; 386. Ista v Kobaridu; 387. Ista v Komnu št. I.; 388. Ista št. II.; 389. Ista v Konjicah; 390. Ista št. II.; 391. Ista v Kozini; 392. Ista v Kozjem št. I.; 393. Ista št. II.; 394. Ista ž. v Kranju št. I.; 395. Ista št. II.; 396. Ista št. III ; 397. Ista m. Kranj; 398. Ista m. v Krškem; 399. Ista ž. v Krškem; 400. Ista v Laškem trgu; 401. Ista v Št. Lenartu v Slov. Goricah št. L; 402. Ista št. II. 403. Ista m. v Logatcu št L; 404. Ista št. II.; 405. Ista ž. v Logatcu št. I.; 406. Ista št. II.; 407. Ista v Lokvi; 408. Ista Lonjer pri Trstu št. 1.; 409. Ista št. II.; 410. Ista ž. Mariboru; 411. Ista v Mirnu pri Gorici; 412. Ista ž. v Metliki; 413. Ista št I'.; 414. Ista št. III.; 415. Ista v Nabrežini št. I; 416. Ista št. 11.; 417. Ista št. III.; 418. Ista št. IV.; 419. Ista ž. v Novem mestu; 420. Ista v Planini (Notr.); 421. Ista v Št. Petru na Krasu; 422. Ista v Št. Petru pod Sv. Gorami; 423. Ista v Petrovčali; 424. Ista ž. v Pevml ; 425. ista v Podgori; 426. Ista m. v Postojni; 427. Ista št. II ; 428. Ista ž. v Postojni; 429. Ista v Poljanah nad Škofjo Loko; 430. Ista na Polzeli; 431. Ista št II.; 432. Ista na Proseku; 433. Ista na Raki; 434. ista Rajhenburg-Videm; 435 Ista Št Rupert (Dol.) št. I.; 436. Ista št. II.; 437. Ista ž. v Rušah; 438. Ista ž. v Ptuju; 439. ista v Ribnici na Pohorju; 440. Ista v Ribnici ž. (Dol.); 411. ista Sv. Ivan pri Trstu, zastop. Antonija Germek; 442. Ista na Rocolu; 443. Ista v Rojanu, 444. Ista ž. v Šiški; 445. Ista v Senožečah; 446. Ista v Sevnici; 447. Ista v Sežani m.; 448. Ista v Starem trgu pri Ložu št. I ; 449. Ista št. 11.; 450. Ista št. III.; 451. Šentpet. m. v Ljubljani; 452. Ista m. in ž. v Šiški; 453. Ista tn v Šiški; 454. Ista v Škofljici; 455. Ista v Šmarju (Goriška); 456, Ista v Šmarju pri Jelšah m.; 457. Ista št. II.; 458. Ista v Štanjelu; 459. Ista ž. v Tolminu; 460. Ista v Trebnjem; 461. Ista št. II.; 462. Ista ž. v Trstu IV. (Bclveder) .Aškerčev kamen"; 463. ista na Uncu št. L; 464. Ista št. II.; 465. Ista št. III.; 466. Ista v Velenju; 467. Ista v Volčjidragi, zastop. Avgusta Schiosserjcva; 468. Ista ira Vcrdeli pri Trstu; 469. Ista na Vrhniki št. 1.; 470. Ista št. II.; 471. Ista v Vuhredu;‘472. Ista v Vuzenici; 473. Ista v Zatičini; 474. Picek Tina v Ribnici; 475. Pogačnik Edvard v Cerknici; 476. Poljanec Leopold, profesor v Mariboru; 477. Pollak Fran, predsednik čitalnice v Ptuju; 478. Poniž Benedikt, vad. učit. v pok. v Gorici; 479. Isti št. II.; 480. Is'i št. III.; 481. ,,Posavčev“ na Dunaju št. 1 ; 482 Isti št. II.; 483. Isti št. 111.; 484. Posojilnica v Ajdovščini; 485. Ista okrajna v Bovcu; 486. Ista na Bledu; 487. Posojilnica v Celju; 488. Ista v Črnomlju; 489. Ista v Framu; 490. Ista v Gornji Radgoni; 491.Ista v Konjicah; 492. Ista ljudska v Gorici; 493. Ista kmetska ljubljanske okolice št. I.; 491. Ista št. II.; 495. Ista št. III.; 493. Ista st. IV.; 497. Ista št. V.; 498. Ista št. VI.; 4s9. Ista št. VII.; 503. Ista v Mariboru št. I.; 501. Ista št. II.; 502. Ista št. III.; 503. Ista št. IV.; 504. Ista I. dol v Metliki; 502. Ista okrajna v Ormožu; 506. Ista notranjska v Postojni; 507. Ista v Radovljici; 508. Ista v Ribnici; 509. Ista v Rogatcu; 510. Ista v Starem trgu pri Ložu; 511. Ista Šaleška v Šoštanju; 512. Ista v Trebnjem; 513. Ista na Vranskem; 514. Ista kmečka na Vrhniki; 515. Ista v Vojniku; 516. Ista v Žužemberku; 517. Poštni uradniki v Mariboru št. L; 518. Isti št. II.; 519. Povšič Fr., prof. v Gorici; 520. f Praprotnik Avgust star., posestnik v Lokvi; 521. Praprotnik Edvard, nadučitelj v Mirnu pri Gorici; 522. ..Preferancarji" v Škofji Loki; 523. Dr. Pregl Makso, zdravnik v Vuzenici; 524. dr. Preindl Ferdo, fin. tajnik v Sarajevu; 525. Preschern vitez Henrik, zasebnik v Gradcu; 526. Prijatelji pok. Štefka Pogačnika št. I.; 527. Isti št. II.; 528. Profesorji slovenski ljubljanske realke, zastop. prof. A Tavčar; 529. Prva češka deln. zavarovalnica na življenje v Trstu; 530. Prvi slovenski zdravniški shod v Ljubljani. 531. Dr. Rajh Jakob, odvetnik v Gradcu; 532. Dr. Rakež Jos., okrožni zdravnik Šmarju pri Jelšah; 533. ,,Rdeča raarela'1 v Pulju št. I.; 533. Ista št. II.; 534. Dr. Reja Izo, zdravnik v Bazovici; 535. Dr. Repič Rudolf v Št. Vidu pri Zatični; 536. Repič Fr., trgovec \ Ajdovščini; 537. Ga. Repičeva Augusta, trgovčeva soproga v Ajdovščini; 538. Roblek Fr., veleposestnik v Žalcu; 539. Ga. Roblekova Mar., sopr. veteposest. v Žalcu; 540. Rodoljub neimenovan iz Selške doline; 511. Rodoljub Podbreški; 542. Rodoljubi v Kobaridu, zastop. Mir. Preinrov; 543. Rodoljubi v Rojanu (12 rodoljubov v konzuin. dr. v Rojanu); 544. Rodoljubi vipavski; 545. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani; 546. Rodoljubno osobje neke odvetn. pisarne v Ljubljani; 547. Rohr-man Viktor, industrijec itd. v Ljubljani; 518. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru; 549. Rozman Iv., poštni oficial v Sarajevu; 550. j Rudež Jos., graščak v Št. Jerneju; 551. Rusjanov kamen, zastop. Celestin Sirk, trgovec v Trstu; 552. Dr. Rybar Otokar, drž. posl. v Trstu. 553. Sabadin Iva, učiteljica, Sv. Ivan pri Trstu; 554. Sajovic Janko, trg. v Kranju; 555. Samec Ivan, trg. v Ljubljani; 556. Samci v restavraciji Nar. doma v Mariboru, zastop. Ant. Holinjcc, c. kr. učitelj v kaznilnici; 557. Sedej Jos., pos. v Spod. Šiški; 558. Seidl F., vi. svetnik v Novem mestu; 559. Seidlova Mimica v Novem mestu ; 560. Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Gorici; 561. Senekovič Andrej, vi. svetnik, prvomestnik družbe Sv. C. in M. v Ljubljani; 562. Dr. Sernec Gvidon, odv. v Ormožu; 563. f Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. 1.; 564. Isti št. II.; 565. Dr. Sernec Jos., odv. itd. v Celju; 566. Skale Otm., višji živinozdravnik v Novem mestu; 567. Skupina gostov »Nar. D jima" v Vrdeli pri Trstu; 568. Simčič Vincenc, posestnik v Ločali pri Beljaku; 569. Slane Fr., veleposestnik v Litiji; 570. Dr. Slane K., + odv. v Novem mestu; 571. „Sloga“ godbeni orkester v Kranju; 572. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos. Rus; 573. Slovenske narodne abiturijentke v Gor ci; 574. Slovenski gimnazijci v Celju; 575. Slovenski notarji in notarski kandidati št. I.; 576. Isti št. II.; 577. Isti št. III.; 578. Slovenski vojaki povodom zopetne oživitve .Slov. Matice"; 579. Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani; 580. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 581. Sku- pina rodoljubov v Skednju, zastop. Iv. Godina; 582. Stefan L, Zagreb; 583. Spomin na prof. dr. Jos. Cerka (zložili kolegi in prijatelji); 584. Spomin na f Jos. viteza Gorupa pl. Slavinskega, darovala obitelj Gorupova št. L—XXV.; 585. Starkež Marija, kuharica v Ljubljani; 586. t Strelec Ivan, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. Goricah; 587. Strmecki Rudolf v Celju; 588. Supan Ig., učitelj v Brežicah; 589. Svetec Luka, notar v Litiji; 582. Svetoivanski rodo-Ijubi-diletanti; 590. Svetolucijski Ciril-Metodarji; 591. Svoboda Makso v Rojanu; 592. Sturm K., deželni agronom v Ljubljani; 593. Dr. St. A. v Ljubljani. 594. Šaleško učit. društvo; 595. Santel Ant., šol. svetnik v Gorici; 596. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 397. Dr. Edv. Savnik, c. kr. okraj, višji zdravnik v Kranju v počaščenje spomina na padlega sina Bogdana; 598 Dr. Savnik Janko j-, odvetnik v Trstu; 599. Dr. Šegula L, odvetnik v Novem mestu; 600. Šentakova Ema na Vranskem; 601. Šepič Ivan, posestnik v Konjicah; 602. Serko Fr., trg. v Cerknici; 603. Škerlj Ivan, c. kr. višji sod. svetnik v Novem mestu; 604. Širca Josip, župan v Žalcu; 605 Schiffrer Albin, mestni uradnik, Novo mesto; 606. Šlajpah Franja v Veliki Loki; 607. Dr. Schmirmaul Mat., zdravnik v Rajhenburgu; 608. Schrcy Al, višji poštar na Jesenicah; 609. Schrey Emanuel v Rojanu; 610. Schwentner L., trg. v Ljubljani; 611. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 612. 'j' Štiftar St. B, profesor v Kalugi (Rusija). 613. Tarokisti rodbin Močnik-Orožen v Kamniku; 614. Telo- vadno društvo ,,Sokol1* v Ribnici; 615. Dr. Toplakova Anka, v Ljubljani; 616. Tinčetovi otroci v Idriji; 617. Trabesingerjev kamen v Celovcu; 618. '|* Trček Janko, volilo (619—628) 629. Dr. Tičar Jos., zdravnik v Kranjski gori; 630. Trgovska in obrtna zadruga v Gorici; 631. Tridentinski Slovenci, zast. ga. Berta Medičcva; 632. Triunivirat Cicibanov in zavedni tovariši na bojnem polju , kjer niso zabili obrambo ožje domovine; 633. Isti št. II.; 634. Isti št. III.; 635. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 636. Trnovec Vladko, trgovec v Trstu; 637. Dr. Trnovec Stanko, f c. kr. polic, komisar v Trstu povodom smrti očeta dvornega svetnika M. A. Trnovca; 638. Trojica slovenska dunajske okolice; 639. Truden Ant., veletržec v Trstu; 640. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru; 641. Turnšek Anton, trg. v Na-zarjih; 642. Turnšek Anton ml., trgovec v Rečici; 643. Turnšek Viktor, strojni inž. v Ljubljani; 644. Tvrdka Fran Kollmann v Ljubljani; 645. Tržaški kvartet, zast. Mahkota; 646. Tržaško podp. in bralno društvo; 647. Tržaški slovenski srednješolci, zast. Franc Peric, trg. ak.; 648. Tržaške Slovenke; 649. Tržaške Sokolice, zast. Joška Saksida; 650—654. Tržičan za 5 kamnov. 655. Učenke dekliške šole v Trstu na Acquedotto; 656. Učiteljstvo meščanske šole v Krškem; 657. Uradniški krog v Ajdovščini; 658. Uradniki železnični in poštni v Št. Petru na Krasu; 659. Isti št. II.; 660. Isti št: III.; 661. Isti št. IV., zastop. Alojzij Kovačič; 662. Isti št. V.; 663. Uradniki ..Kmetske posojilnice" v Ljubljani; 664. Isti št. II.; 665. Uradnice poštne v Ljubljani, zast. gdč. Karla Modičeva; 666. Urbančič Ant., pos. na Čatežu pri Veliki Loki. 667. Valenčič Ivan, tovarnar v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 654. V. J. v Ljubljani; 668. V. I. v Višnji gori; 664. Vavken Janko f, tajnik južnoštajerske hraniln. v Celju; 670. f Velkavrh Ivan, c. in kr. nadpor. v Ljubljani; 671. Velkavrh Josip f, c. in kr. podpolkovnik v Gradcu; 672. Venec blagopok. gdč. Nataliji Jakilovi v Mirnu pri Gorici; 673. Veselič Ivan v Ormožu; 674. Visokošolci slovenski v Pragi; 675. Višnikar Albina, vdova viš. sod. svetnika v Ljubljani; 676. Janko Voglarjev kamen; 663. Vojska Vladimir v Gradcu; 664. Dr. Vošnjak Bogumil v Gorici; 677. Vošnjak Mih., pos. in inženir v Gorici št. L; 678. Isti št. II.; 679. Isti št. III. itd. do št. X.) ; 680. Voušekova Pavla, soproga dvor. svetnika v Mariboru; 681. Dr. Vrečer Karol v Gradcu. 682. Wassitscheva Regina, Celje. 683. Zaplotniki slovenski v Opatiji in Voloski; 684. Združena slovanska mladina v Trstu, zast. Čok Drejček, drž. učitelj; 685. *|* Zelenik Josip, pos. pri Sv. Urbanu; 686. Zlatorog kamen, zast. gdč. Irma Kunčeva, hčerka krojača v Ljubljani; 687. Isti št. II.; 688. Zorman Iv. v Ljubljani; 689. Zurc Anton, trgovec v Črnomlju; 690. Zupančič Fr, c. kr. geometer v Kranju; 691. Zwenkel Ant., vele-tržec, St. Peter, Štajersko. 692. Železniški uradniki goriških postaj; 693. Dr. Žerjav Gr., odv. konc. v Gorici; 694. Žiberna A. v Trstu; 695. Žigon Jos., veleposestnik v Žalcu; 696. prof. Žilih Ida, v Gorici; 697. Jakoblna dr. Žitekova v Novem mestu; 698. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 699. Železniški uradniki juž kolodvora v Ljubljani, zast. viš. revid. Fr. Potočnik št. L; 700. Isti št. II.; 701. Županstvo Kanal (Goriško); 702. Županstvo mestno v Kranju; 703. Županstvo mestno v Idriji; 704. Županstvo Miren pri Goriei; 705. Isto v Sežani; 706. Županstvo Solkan pri Gorici. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo. po volitvi na XXVIII. veliki skupščini V Domžalah, dne 8. kimavca 1913. 1. Prvomcstnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1913. 2. Dr. Jos. Abram, odvetnik v Trstu, 1913. 1. 3. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1911. I. 4. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1911. 1. 5. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr., 1912.1. 6. Ivan Kejžar, višji revident južne železnice v Leobnu, 1913. 1. 7. Dr. Karol Koderman, odvetnik v Mariboru, 1913. I. 8. Matija Prosekar, posestnik v Kotmarl vasi, 1911. I. 9. Namestni prvomestnik: Častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1911. I. 10. Tajnik: Dr. Janko Šlebinger, realčni profesor, 1912.1. 11. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, župan itd., 1913.1. 12. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1912. 1. Ožji odbor: Načelnik Senekovič, Svetec, Hudovernik, dr. Šiebinger, dr. Tavčar, Vrhovnik. B. Nadzorništvo. 1. Dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju. 2. Mate Kante, okr. šolski nadzornik v Sežani. 3. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani. 5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. C. Razsodnlštvo. 1. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru. 2. Mat. Marinček, c. kr. notar v Tržiču. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani. Č. Pisarna. Ljubljana, Slovenski trg št. 9: uradne ure ob delavnikih od 3.—6. popoldne. Vodja: Andrej Senekovič. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Registrator: Eran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. D. Potovalni učitelj. Ante Beg, Ljubljana, Rožna dolina 216 p. Vič pri Ljubljani, v letu 1915 mobiliziran. Družbe sv. Cirila in Metoda XXIX. velika skupščina, ki bi se morala vršiti dne 8. kimavca 1914 v Gorici, a je bila radi vojne preložena na nedoločen čas, se je tudi za 1. 1915, 1916 in 1917 preložila na nedoločen čas. Denarno stanje Družbe sv. Cirila in Metoda je razvidno iz bilance, razvoj njenih podružnic in šolskih zavodov iz statističnih razpregledov. Družbeni zavodi. i. Statistični pregled družbenih otroških vrtcev v šolskem letu 1916/17. Število otrok JŽ Ime vrtca koncem leta v začetku [ leta cd JD B o CJ H detkov deklic detkov deklic O 1. j A. D r u ž b c n a: Celje 16 17 16 17 2. Gaberjc pri 24 27 20 25 3. Hrastnik 1 18 28 22 30 4. 1 Hrastnik II 18 28 23 30 5. Jesenice 19 30 21 32 6. Krmin*) — — — — 7. Maribor 20 26 14 23 8. Ormož 11 11 10 11 9. Pcvma pri Gorici*) .... — — — — 10. Rocol pri Trstu 29 41 17 30 11. Rojan 63 58 20 22 12. Sava pri Jesenicah I. . . . 19 19 24 25 13. Sava pri Jesenicah 11. . . . 17 20 21 24 1 '4. Sv. Jakob v Trstu 66 74 71 76 ,15. Sv. ivan poleg Trsta** . . . — — — — ; 16. Škcdenj 102 103 30 34 , 17. Tržič 27 26 28 30 18 Verdcla 79 71 32 34 19. Blanča pri Gorici*) .... — — — — 20. Sv. Mar. Mag. zgornja, Trst . 76 70 20 15 21. Kolonja 22 23 18 24 2? B. Podpirana: Podgora I.*) 123. Podgora II.*) — — — — Skupaj . . . *) Zavoill zaznamovenl s * se naliaji 626 | 672 1298 ijo v vojnem 417 | 482 899 )zeinlju In so a prti. *») Vrtec pri Sv. Ivami polen Trsta Je prevzel mestni magistrat. II. Statistični pregled družbenih šol v šolskem letu 1916/17. Število šolarjev cd XI E o :a6ellcij. sšolsstcoga leta 1010/1017. 1. Otroški vrtec v Celju. Otvorjen dne 20. grudna 1886. Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Matildis Čenogava. Pomočnica: Marija Babiičeva. 2. Otroški vrtec v Gaberju pri Celju. Otvorjen dne 16. kimavca 1907. Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Vrtnarica: Marija Poglajenova. 3. Otroški vrtec na BlanCi v Gorici.*) Otvorjen dne 24. kimavca 1911. 4. Otroški vrtec v Hrastniku I. Otvorjen dne 2. prosinca 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Minka Richterjeva. 5. Otroški vrtec v Hrastniku II. Otvorjen dne 5. vinotoka 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Klara Balohova. 6. Otroški vrtec na Jesenicah. Otvorjen dne 15. kimavca 1903. Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova. 7. Otroški vrtec v Kolonji. Otvorjen dne 5. maja 1914. Voditelj: Anton Šeme. c. kr. učitelj. Vrtnarica: Štefanija Bunčeva. 8. Otroški vrtec v Krminu.*) Otvorjen dne 20. kimavca 1909. 9. Otroški vrtec v Mariboru. Otvorjen dne 1. vinotoka 1894. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Vohova. Vrtnarica: S. Mr. Regina Gosakova. Pomočnica: S. Barbara Senekarjeva. 10. Otroški vrtcec v Ormožu. Otvorjen dne 1. rožnika 1909. Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Pavla Pernatova. II. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici.*) Otvorjen dne 1. vinotoka 1888. 12. Otroški vrtec v Rocolu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1900. Voditeljica in vrtnarica: Malvina Plaperjeva. 13. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjen dne 19. kimavca 1889. Voditelj: Josip Pertot. šolski vodja v p., dež. poslanec itd. Vrtnarica: Marija Resova. bivša vrtnarica v Krminu. 14. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I. Otvorjen dne 15. vinotoka 1903. Voditeljica in vrtnarica: Meta Podkrajšekova. 15. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II. Otvorjen dne 1. vinotoka 1905. Voditeljica: Meta Podkrajšekova. Vrtnarica: Roza Maraževa, bivša vrtnarica v Pcvmi. 16. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu. Otvorjen dne 16. kimavca 1912. Voditelj: Vinko Engelman, c. kr. vadniški učitelj. Vrtnarica: Vera Ponikvarjeva.*) 17. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen dne 1. malega srpana 1898. Vrtec je prevzel z šol. letom 1916/17 mestni magistrat. 18. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1899. Voditelj: Ferdo pl. Kleinmayer, mestni učitelj v Skednju. Vrtnarica: Marica Oodinova. 19. Otroški vrtec v Tržiču. Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču. Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva. 20. Otroški vrtec Sv. Marije Magdalene zgornje pri Trstu. Otvorjen dne 14. vinotoka 1912. Voditelj: Vinko Engelman, c. kr. vadniški učitelj. Vrtnarica: Viktorija Godinova. 21. Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta. Otvorjen dne 15. kimavca 1909. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, omož. Ipavičeva. *) Je vstopila v mestno službo, nadomestovala jo je od 15. maja 1917 do konca šol. leta ga, Marija Zorman r. Zupančič. 22. Mešana dvorazrednica v Krminu s pravico javnosti.*) Otvorjena dne 29. kimavca 1908. 23. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šolskih sester v Mariboru. Otvorjen dne 15. kimavca 1905. Voditeljica: S Mar. Stanislava Vohova. Učiteljica: S. Akvilina Jermanova. Učiteljica i. r. del: S. Šibila Zorkova. Katehet: P. Anton Avbelj O. F. M. 24. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti s pravico javnosti. Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. malega travna 1908. Učitelj-voditelj: Anton Hren, (11. r.), mob. 28. VII. 1914, nadomešča ga suplentka Marija Pretnarjeva. Učiteljica: Ana Hrenova, roj. Enohova, (I. r.) Katehet: Karol Guček, kapclan na Muti. 25. Deška ljudska in meščanska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu.*) z 9 vzporednicami. Otvorjena 15. vinotoka 1888. I. Mešanska šola. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: Voditelj: Ivan Vrščaj, ravnatelj meščanske in voditelj ljudske šole. Fran Kos, c. kr. strokovni učitelj X č. r., razrednik I. r. m. š. Fran Marinček, c. kr. strokovni učitelj X. č. r., prideljen »Slov. trgovski šoli v Trstu. Matija Škabar, c. kr. katehet X. č. r. Avgust Waschte, c. kr. učitelj X. č. r., razrednik Vil. razreda. *) Z odredbo c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 21. oktobra 1916, št. 27.660, se je Družbi sv. C. i. M. dovolilo preosnovati višje tri razrede v meščansko šolo tako, da se vsako nastopno leto odpre 1 razred. b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: Josip Ribičič, voditelj družbine šole v Krminu, razrednik VII. razr. II. L j u d k a šola. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: Emil Adamič, c. kr. učitelj, X. č. r., mobiliziran, v ruskem ujetn. Nikolina Carchovicheva, c. kr. suplentinja, lazrcdnica II. b razreda. Andrej Čok, c. kr. učitelj X. č. r., mobiliziran. Valerija Čučekova. c. kr. suplentinja, razrcdnica II. c. razreda. Ivan Dimnik, c. kr. učitelj XI. č. r., mobiliziran. Marija Dolenčeva, c. kr. suplentinja, razrcdnica III. b razreda. Vinko Engelman, c. kr. učitelj X. č. r., razrednik III. c. razreda, v II. polletju na dopustu. Ivan Garvas, c kr. učitelj X. č. r., mobiliziran. Valentin Katnik, c. kr. učitelj XI. č. r., razrednik IV. b razreda. Karol Mahkota, c. kr. učitelj X. č. r., prideljen nemški c. kr. deški ljudski in meščanski šoli v ul. Sanita 20. Ciril Petrovec. c. kr. učitelj X. č. r., razrednik IV. c. razreda. Anton Šeme, c. kr. učitelj X. č. r., razrednik V. b razreda. Nada Vinšekova, c. kr. suplentinja, razrcdnica III. c. razreda za dobo dopusta c. kr. učitelja V. Engelmanna. Ema Zamejčeva, c. kr. učiteljica X. č. r., razrednica IV. a razreda. b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: Ljudmila Erjavčeva, stalna učiteljica družbine šole v Krminu. Olga Goljevščekova, suplentinja, razrcdnica III. a razreda. Herman Ipavec, suplent, mobiliziran v ruskem ujetništvu. Egon Jezeršek, stalni učitelj, mobiliziran, c. in kr. poročnik, odlikovan s .Signum laudis*. Josipina Kossoveu-Vatovec, suplentinja, razrcdnica I. c. razreda. Albina Lahova, suplentinja, razrednica II. a razreda. Ivan Slavec, suplent, mobiliziran, c. in kr. poročnik. Ida Vergna, stalna učiteljica javne ljudske šole v Št. Andrežu pri Gorici, splcntinja, razrednica I. b razreda. Anton Vovk, suplent, razrednik V. a razreda. c) Pomožno učiteljstvo: Karel Jamnik, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu, katehet. P. Oton Kocijan iz reda o. kapucinov, katehet. 26. Osemrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu. s 4 vzporednicami. Otvorjena dne 30. kimavca 1895. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: Mira Engelmanova, šolska voditeljica, c. kr. učiteljica X. č. r., razredna učiteljica I. b razreda. Milena Rohrmanova, c. kr. učiteljica XI. č. r., razredna učiteljica III. a razreda. Matko Škabar, c. kr. katehet C. M. šol. b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: Mara Baranova, stalna učiteljica, razredna učit. VIII. razreda. Josipina Delkinova, stalna učiteljica, razredna učit. II. a razreda. Anica Gantarjeva, stalna učiteljica, razredna učit. IV. a razreda. Amalija Hartmanova, stalna učiteljica, razredna učit. VII. razreda. Marija Herenova, stalna učite jica, razredna učit. V. razreda. Marija Kmetova, stalna učiteljica, razredna učit. VI. razreda. Marija Pfeiferjeva, stalna učiteljica, iazredna učit. I. a razreda. Erna Rozmanova, stalna učiteljica, razredna učit. IV. b razreda. Josipina Švigeljeva, stalna učiteljica, razredna učit. III. b razreda. Jožica Trdinova, stalna učiteljica, razredna učit. II. b razreda. c/ Pomožno učiteljstvo: Albina Lah, suplentka deške šole je poučevala laščino v V. in VI. razredu. Nikolina Carcovich, suplentka deške šole je poučevala laščino v IV. in VII. razredu. Ivan Omeisa, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu, katehet. 27. Osemnizredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 20 v Trstu s pravico javnosti Otvorjena dne 16. kimavca 1907. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo: Roža Goli jeva, c. kr. učiteljica X. č. r., šolska voditeljica, razrednica III. razreda. Pavla Hočevarjeva, c. kr. učiteljica XI. č. r., razrednica II. rozreda. Vida Kersnikova, c. kr. učiteljica XI. č. r, razrednica V. razreda. b) Od družbe nastavljeno učiteljstvo: Ana Črnagojeva, stalna učiteljica, razrednica VIII. razreda. Minka Medičeva, stalna učiteljica, razrednica VI. razreda. Marija Perhauc, suplentka, razrednica I. razreda. Dora Vinšekova, proviz. učiteljica, razrednica IV. razreda. Klotilda Waschte-Burgerjeva, definitivna učiteljica, razrednica VII r. c) Pomožno učiteljstvo: Valerija Čučekova, c. kr. drž. suplentka, poučevala italijanščino v VI. in VII. razredu. Angela Valentičeva, suplentka, nadomestovala g. Waschte 2*/2 mes. Josip Križman, duhovnik župn. sv. Vincencija, pomožni katehet. 28. Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu.f) Otvorjena dne 25. vinotoka 1906. Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik. Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva. Učiteljica: S. Frančiška Jelenova. Učiteljica: S. Kornelija Zegova. Učiteljica: S. Nikolaja Krulčeva. Učiteljica ženskih ročnih del: S. Bcnicija Grobelnikova. 29. Mešana trirazrednica na Blanči v Gorici, s pravico javnosti.*) Otvorjena dne 24. kimavca 1911. Voditelj, učitelj: Rudolf Žnidarčič, mob. 15. V. 1915. Od družbe podpirana zavoda. 30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I.*) Otvorjen dne 1. kimavca 1887. 30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II.*) Otvorjen dne 26. listopada 1896. t) Po pogodbi z dne 18. oktobra 1913 je vzela šolo .Kongregacija šol. sester 3. r. sv. Frančiška Asisi v Mariboru" za več let v najem pod pogojem, da ostane šola slovenska. Družba daje kongregaciji za vzdrževanje šole letno 1500 K. Slovenci! ned redkimi društvi, ki niso ustavila delovanja v svetovni vojni, se nahaja Družba sv. C. in M. Res da ji ni bilo mogoče že 4. leto sklicati glavno skupščino, kjer bi se bilo priobčilo zastopnikom podružnic in družbenim pokroviteljem poročilo o njenem delu, vendar je vsakomur, kdor se zanima za Družbo, popolnoma jasno njeno stanje iz bilance in iz statističnega pregleda njenih zavodov v pričujočem Vestniku. Bilanca je toplomer gorečnosti slovenskega občinstva za Družbo sv. C. in M. V začetku vojne je precej globoko pal; lani se je jel zmerno dvigati; dvig se opazuje v še večji meri letos. Grom topov ni mogel zadušiti zavesti, da smo dolžni mladino rešiti narodne smrti. Darovi v ta namen so jeli zopet prihajati, manjši in večji, najobilnejši iz strelskih jarkov, spremljani s toplimi, z dna narodnih src prihajajočimi opomini, da bi darežljivost pošiljalcev ne ostala osamljena, da bi jo rojaki živeči v zaledju posnemali in bi globočje segali v denarnice v prid Družbi sv. C. in M. zlasti tisti, ki jim je naklonila vojna večje dobičke. Našim hrabrim vojakom darovalcem izrekamo najsrčnejšo zalivalo za njihovo izredno požrtvovalnost in za krasni zgled dejanskega ro-doljubja. Srčna hvala vsem njihovim posnemalcem! Vsak, tudi najmanjši dar je dobro došel prispevek za ugotovitev slovenske bodočnosti. Poleg bilance, najvažnejšega oddelka družbenega Vestnika, naj se uvažujejo izkaziošolskihzavodih. Tudi tu govore številke. Vojna je vsekala naši Družbi hude rane;, najhujša je propad goriške in krminske šole in ondotnih vrtcev. Drugi družbeni zavodi delu- jejo, kolikor mogoče, redno. Kakšno je bilo tržaško družbeno šolstvo v preteklem šolskem letu, razvidite iz posebnega članka v pričujočem Koledarju. Število učencev je narastlo. Razredi so prenapolnjeni; treba bi bilo novih. Kako naj jih pomnoži Družba, ko ji pohajajo sredstva za vzdrževanje dosedanjih razredov? Ali naj pustimo, da začne hirati tržaško šolstvo, ki se je ob veliki darežljivosti ondotnih narodnih slojev in vse Družbe iz neznatnega gorčičnega zrna šentjakobskega vrtca razraslo v mogočno drevo, čegar vrhunec se zove: Slovenska meščanska šola? Kakor bilanca nam tudi izkazi o družbenih zavodih živo priporočajo požrtvovalnost v prid Družbi sv. C. in M. Vztrajno nabirajmo zanjo I Nabiralniki, toliko časa praznujoči, naj se zopet polnijo. Družbeni kolki, računski listki, užigalice naj se pridno kupujejo. Veseli in žalostni dogodki v rodbinah naj se izkoriščajo za zbiranje darov namenjenih Družbi. Podružnice naj obnove delovanje kolikor mogoče. Ako ni blagajnika, naj se loti njegovega posla kak podružnični odbornik in naj pobere članarino! Velecenjene prijateljice in podpiratclje Družbe sv. C. in M. iskreno prosimo, naj si neutrudno nabiraje za njo prizadevajo, da bo prihodnja bilanca njena ugodnejša nego ona za leto 1916. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 15. kimavca 1917. e % v j4U. * Knjige, izšle v založbi Družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo. Simon Gregorčič, Poezije II. — cena 1 K. Pesmi Valentina Vodnika — cena 60 v. Fr. Hubad, Junaki, II. snopič, c. 60 v, vez. 70 v. Fr. Hubad, Franc Jožef I., cena 30 v. J. Mercina, Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole, cena vez. 1 K 20 v. J. Leban, Andrej baron Čehovin, cena 20 v. E. Gangl, Materine sanje, cena 30 v. I. Vesel, Psalmi, cena 1 K. J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, cena 1 K. V. Kurnik, Kraj Rastislav in sv. Ciril, cena 30 v. Lujiza Pesjakova, Smrt pravičnega, cena 20 v. Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, cena 1 K. Družba sv. Cirila in Metoda. Poučna zastonjska knjižica. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za 1904—1909, 1911—1915, znižana cena po 60 v. Vse gori naštete knjige se dobivajo v Družbeni pisarni ali po pošti proti povrnjeni poštnini pod naslovom: Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom. * *• •X- V zalogi »Slovenskega Branika" (Vič pri Ljubljani) so izšle: J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. IV. zvezek, cena 75 v. L. Brunčko, Vse za šolo! Cena 20 v. VSEBINA. Koledar. Petindvajsetletnica C. M, podružnic 1918. Poštne določbe. Lestvice. Narodnemu delu. t Cesar Fran Josip 1.....................................................26 Cesar Karol 1............................................................27 Dva dobrotnika Družbe sv. Cirila in Metoda (s 2 slikami,) . 28 Materi .................................................................34 Česa si človek želi......................................................35 Prevara .................................................................39 Sinica.......................................................... . . 40 Nekaj resnic................................. ,.........................42 Franc Levec (s sliko)....................................................43 Franc Hubad (s sliko) ...................................................47 Rajko Perušek (s sliko)..................................................49 Daleč tam................................................................51 Vojne in druge smrtne žrtve v vrstali D. C. M. (z 12 slikami) 52 Šolstvo D. sv. C. in M. v Trstu...............................67 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. NAZNANILA v »Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovolc ccnj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Družbenem .Koledarju"; sklicevanje na inserat uverl p. n uvrstitelje o uspehu ====== Inserlranja. - — Slovenci ln Slovenke 1 Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Drutbo sv. Cirila ln Motoda. „Vltgalloe druibe it. Cirila in Metoda e L|ubl]anl“ P v korist „Drulbe sr. Cirila In Metoda v Ljubljani" priporoča založnik: Iran Perdan v Ljubljani. Največja slovenska hranilnica! o CU C L- -d co CD O s -s4 m cu > —' o D c —1 L. CD >CO 43 'aš S as bo O ed S o 4? . U ■ Cu e/5 JiikSidk Vsakovrstne peči in štedilniki, železne blagajne, motorji ter razni poljed. stroji •o vedno v zalogi pri veletrgovini z železnino in stroji Fr. Stupica v Ljubljani Mar. Terezije cesta 1. Istotam se dobivajo vse stavbne potrebščine, portland in roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje i. t. d. E * Peter Štepic restavracija in veletrgovina z vinom. Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubov. tgg*gg»gggggggggggggggggg 2X22 gggggggg* v £jubljani,» Stritarjeva ulica 2. Delniška glavnica : Rezervni zaklad: K 10,000.000. , K 1,500.000. Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev; prevzema: zavarovanje proti kurznl izgubi pri izžrebanju. denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od Vlog na knjižice plačuje banka rentnino sama. , Zamenjava In eskomptuje izžrebane obliga- gacije, srečke in kupone. Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulantnlmi pogoji. Eskomptuje in vnov-čuje menice. Preskrbuje vlnkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kafco se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in Izvede vse tozadevne transakcije najtočneje. Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze Izvede točno in ceno. Nakaznico In čeki na tu- in inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. Poslovnica c. kr. razredne loterije. Podružnice i v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, t. L Ljubljana in Celju. • )o ooooo o & o Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin F. Meršol Ljubljana, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izbera vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Zmerne cene. -------- Troežno blago. trgovska, spedicljska in komisijska delniška družba. Podružnica; Ljubljana, Dunajska cesta 33. = Centrala: Trst. Telefon štev. 100. „BALKAN“ modernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in tia vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozml. Shranjevanje pohištva in blaga ________________ —------- . v suhih posfDnlh skladiščih. —-------------------------- Naročila sprejema tudi blagovni oddeleK *Jadranske banke\ Zmerne cene. Postrežba točna. t SANATORIUM • EMONA /J 1 ZA• NOTRANJE • IN• KIRURG 1CNE -BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA. 7 LJUBLJANA • komenskega- ulica-A 9EPZprwNiiK:pRmRij-DR‘ FR. DERGANC J lxxxlxxx xxxx xx x x x k tf y: tt M Jadranska banka H H H tt tt podružnica v Ljubljani r^ n n H Šelenburgova ulica štev. 7 H H (nasproti glavne pošte). w « rt Centrala v Trstu. Podružnice na Dunaju, H M M v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču, Opatiji, H w Splitu, Šibeniku, Zadru. ——— w H Delniška glavnica K 12,000.000. • H M Rezerve nad miljon kron. M H M Živahna zveza z Ameriko. < rt Nakazila v Ameriko in akreditivi. w M rt Kupuje in prodaja w rt M vrednostne papirje, rente, obliga- M « cije, zastavna pisma, prijoritete. M delnice, srečke i. t. d. H M Sprejema nove vloge, s katerimi se rt H zamore vedno razpolagati, brez ozira M H na določbe moratorija in jih obre- M M stuje po čistih M tt H n » 0 0 H H H M : [xmjtminYMn«si) * Anton Leben, nožar Stari trg štev. 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga. m Brusarnica In papravljalnloa. in ^ — Električni obrat. —* —- Bogato zalogo ščipalcev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov Itd. Ceniki breiplažno. priporoča FR. P. ZAJEC optik ln urar Ljubljana, Stari trg štev. £. —==—; Velika zaloga ur, zlatnine In srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. ————— Postrežba točna In solidna I ————— J. LOZAR v Ljubljani Mestni trg štev. 7 priporoča vse vrste volnenega perila, belih ln barvastih srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, nogavic, žepnih robcev, dokolenlc, telovadnih oblek Itd. — Najnižje cene! X/** *’* V»..xt4f..>fer. *■’* Xfx. xV.\V. xt* x«y xf.» X?« XI« *■ 71 si Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom ulica S. Francesco št. 20, II. nadstr. v hiši lišta ..Edinost". Poštno-hranilnižni račun 75.679. Telefon 16-04. Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obrestuje p® 4VI. večje zneske po dogovoru. Trgovcem otvarja čekovne račune z dnevnim obrestov>anjem. Rentni davek plafiuje zadruga sama. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daje na osebni kredit in na zastave proti plačilu po .dogovoru. Uradne ure s vsak dan za stranke od 8. pred. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. \ ate ate ate a!/, ate ate /h* 3jp A * *kv *i> v.rf št ffl* ate ffis ate /n> ate Sp Vi'j» I *ii» ■»V »J/ ste ate ate sj}? Vii? -4 v h *»> Vij« at * ate rfilfc h1i> Viiv ¥ ¥ Kislo vodo »Silva vrelec in I* vino t» sadjevec i. suho sadje razpošilja A.OSET :/yi v ji' ' ■ _■ pošta Guštanj, Koroško. ¥¥¥¥¥¥1 I — 1 !¥¥¥¥¥¥ *![* Posojilnica v IVIaribora V lastni hiši, v Narodnem domu. Sprejema hranilne vloge na knjižice ter naložbe v tekočem računu. Posojuje na zemljišča, menice in zastave. Eskomptuje menice In otvarja kredite v tekočem računu. ' Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice so brezplačno na razpolago. Rezervni zaklad K 465.05770. Lastno premoženje zadruge K 594.077 70. *— Šestintrideseto upravno leto.------------------------------------------------------------- I :7ac£s^^a\:i=\vava7avz: i DomaCa tvrdka. Najnižje cene. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica. Največja zaloga $ :: izgotovljene obleke za :: p | gospode, gospe in dečke. ^ Velika izbira po poljubnem kroju g 0 izvršene obleke 0 g 1 p k iz najrazličnejšega blaga, za vsak letni čas. ^ S \ g Najcenejši nakup dobro In trpežno izgotovljenih g oblek za lovce, turiste In potovalce. različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gosbode: za gospe plaščev in plaščkov, tudi s krznino obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na izvršitev oblek po izbranem blagu. M Nujna naročila v najkrajšem času. Točna postrežba ^==^3.....—7A\7A\7AVA\~ 7AVA7A7A: Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke LJUBLJANA Mar. tih nasl. M. Polatii Mestni trg 9 priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, havelokov, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Domača tvrdka. Najnlžje cenel j«) Umetna knjigoveznica Ivan Jakopič, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. .13 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje ^ vsakovrstnih lcnjigovešlcib del. Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in društvenih znakov s kvasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. 9«^“^ *---■ob.----OO----O CK---OČ>----<50. -OO------Ol>-----------30----<30.---OO-----<50-____<3tk—_-oo-----—-ol 8 $ ibro blago po znano najnižjih cenah dobite v modni tigovini PETER ŠTERK Ljubljana, Stari trg št. 18 • Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I* kakovosti, moško, žensko in otroško perilo. Dalje moških klobukov, Cepič, slamnikov, čepic za dame ::: in otroke i. t. d. ::: (CA t VfS /17V Svoji tc svojim! KS- Najcenejši, najugodnejši pogoji na kontinentu. „KORUNAu Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi. Vrhovno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu. FMNA slovanska delniška družba LUIi\/i| za ^varovanje na življenje, PHIMA katera kolekuje zavarovalne JLislll/lp listine z narodnim kolekom, FTONA kaiera kolekuje svoj? do-Ll/liiny pjse z narodnim kolekom, PniVA katera sprejema zavarovanje CJLFliV/i| v pr|d „Družbe sv. Cirila in Metoda" in izplačuje njej dotične zavarovane svote ob njih dospelosti, Vabimo vljudno vse zavedne Slovenke in Slovence, naj se pridno oglašajo za ta zavarovanja! Zavaruje najceneje in najugodneje :: :: na vse načine. :: :: Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. Lb. Svoji k: svojim! : Krasne umetniške : in vojne razglednice C/5 rt> Cf> ff rt «x M ar o r-f- £L ST 3 y-K a pc na drobno in debelo N. Tičar Ljubljana. 5. •' ‘*V.; •Kfc V.',- I. specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. N <33 03 S x» rt o rt > o E® a «3 x/i Za trgovce priznano/ največja in : najcenejša izbera! : Covarna strojev in livarna ±= železa in kovine = K. & R. Ježek, BLANSKO (Moravska) se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev in sesalk. Izdeluje motorje na bencin in sesalni plin Popolne opreme opekarn, šamotnih tovarn in tovarn za eement, mlinov in žag. Dvigala, prenašala. Najnovejše sestave : transmisij. : ~J1M Odlikovana z naj-višjimi priznanji na vseh razstavah. f Dopisuje slovensko. Ceniki zastonj in poštn-Lne' prosto. .... — Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka ..Ljubljanska industrija pikovih zamaškov" Jelačin & Ko, Ljubljana. -J p Mal položi dar p domu na altar! 'Fale napis nosijo vžigalice Družbe sv. Cirila in Metoda. hSA&t Avf-.'V^ ». -•'• fV-. ‘ • :- *a' * v - Kdor jih kupuje in drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga Izvršuje že enointrideset let Družba sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo, da ima Družba sv. C. in M’ ! samo od teh vrst vžigalic dohodke ! n brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. o o o o "O CL OL o. O) 11* Priporočamo! Priporočamo! Jos. Petelinc-a najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo! ■'/.f,;'! -f Prvo domače podjetje! Zaloga šivalnih strojev znamke „Gritzner“ in „Afrane“ v poljubnih sistemih, kakor tudi v 'ji luksus in priprostih opremah, prodaja tudi posameznih delov, igel, večletno jamstvo I olja, i. t. d. Naslov za firmo: 1 Jos. Peteline, Ljubljana. Edina tovarniška zaloga šivalnih strojev v Ljubljani Jos. Peteline, Sv. Petra nasip 7 (blizu frančiškanskega mostu levo za vodo, 3. hiša). i Trrr, »mi l iTft t« 8 HTtlH : , - .s vr IS ■M if';' 'f ■?, ■ 1 talila v tani obrestuje hranilne vloge po A Oj 0 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega ■ pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 460.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 1917 je bilo stanje hranilnih vlog nad :: 7 milijonov 800.000 kron. :: Posojil na zemljlšia ter posojil občinam nad 3 milijone 200 tisoč kron. Zaloga stekla, porcelana in — svetiljk ===== C. in kr. dvorni založnik Fran Kolimann Ljubljana, Mestni trg priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za ;==- == : svetiljke : v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Cenovniki na razpolago. Uradnikom • aktivnim vseh kategorij, profesorjem m učiteljem, katerih neobremenjena služnina znaša najmanj K 2300’— na leto, dalje penzijonistomy ki imajo vsaj K 1400'— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 letno amortizacijsko dobo. „SlvAVIJA“ vzajemno zavarovalna banka Pragi. Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zava-' rovanje s stalno plačo in provizijo. Njene poroštvene in rezervne zaloge iznašajo K 90,369.566'28. Za škode je izplačala v 48 letih svojega obstanka K 160,278.154'41. — Letna zavarovalnina in postranska plačila so iznašala K 13,820.552'85. Podrobna pojasnila daje brezplačno Generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani. M Narodni dom j sprejema hranilne uloge daje posojila na hipotekarni in osobni kredit. M H Stanje hranilnih vlog 10,000.000 K. Stanje lastnega premoženja 470.000 kron. n M 7/S7/S7/S7CSL.::::.. :zcsxs2ava^s— 7a\7av7at7^v Z7avavava\: AVAVAVAV/r__Sg=Si?i l Modna in športna trgovina P. MAGDIČ V LJUBLJANI NASPROTI GLAVNE POŠTE. Priporoča za gospode: klobuke, PERILO, KRAVATE, TELOVNIKE, DEŽNIKE, TURISTOVSKE PREDMETE, TELOVADNE POTREBŠČINE. Priporoča za dame: ŠPORTNE KLOBUKE, ČEPICE, HIŠNE HALJE, BLUZE, PLAŠČE, KOSTIME, VRHNJA KRILA, SPODNJA KRILA. PERILO, MODERCE, ROKAVICE, SVILO IN VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE. NARODN*E ZASTAVE, TRAKOVE, :: ZNAKE !. T. D. :: ZALOŽNIŠTVO CIRIL-METODOVIH \ ZNAKOV, BROŠK, IGEL, PRIVESKOV, ^ GUMBOV !. T. D. 7AVAVAVAC AVAVAVAV/ V ■ ■ f. p. Vidic S K0""1 ■ ■ v Ljubljani opekarna in zaloga peči / nudijo vsako poljubno množino paliiriii mi strešnikov : stavbne izdelke. : K p.« ■ ..-j ^ K Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov 3os. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 Prešernova ulica 4. registrovana zadruga z omejenim porošivum TRST Piana Halla [asm St. 2, L naistr. TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. Poštno-It rani Iriičn i račun 16.004. Telefon št. 952. POSOJILA DAJE za vknjižbo 6 xk °/o na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obre- stuje po IBP’ 4°|0 ::: Vetje stalne vloge in vloge na tekoči račun po dogovoru. ::: Rentni davek plačuje zavod sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Ima varnostno celico (sate deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po na j nižjih cenah. Stanje vlog nad 10 milijonov kron. = Uradne ure: od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. Izplačuje vsak delavnik ob uradnih urah. Velika izbera briljantov. | V potrebi ur, zlatnine, srebrnine in kina srebrnih predmetov : priporočamo samo narodno, najbogatejšo, pravo domačo tvrdko P i F. ČUDEN Ljubljana, Prešernova ulica 1. Edino zastopstvo nUnton-Alpina'1 ur za celo Kranjsko in Primorsko. xj Nikjer naj se ne pogreša veliki cenik s koledarjem, ki Je tudi po pošti zastonj! ^ i--------- s Frančiškanska ulica št. 8. Poštnohran. račun št. 76.307. Telefon št. 118. „UCiteljska tiskarna” je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so vse šolske in druge tiskovine. Enobarvni kakor tudi veCbarvni tisk. Cene zmerne! Cene zmerne! : Litografija. :