izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na teto. (Za Nemčijo 4 K. z® Ameriko in druge tuje drŽave f K). — Posamezne Številke so prodajajo - po 10 vinarjev. - S prilogama ,Nas kmečki dom" m ,Mm gospodinja . Spisi in dopisi ec poSiljajo; Uredništvu -Domoljuba". Mubliann, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu ..Domoljuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Štev.11. V Ljubljani, dne 12. marca 1914. Leto XXVII. -----—— ]udje in liberalci proti ljudstvu. Tako naglo sc šc ni izlepa nobena [ reč izkazala kakor slcparstvo in lažnivost naših liberalcev, ki so ob dežel-noztKjrskili volitvah vpili, da bo S. L. fck S. z novimi dokladami uničila kmeta in ga na meh odrla. Deželni zbor jc uredil deželno gospodarstvo in brž se je zasukal veter. Najprej so ljubljanski liberalci začeli s svojim besnim vpitjem. Kakor je g znano, ti liberalci niso kmetje. Pridu-P sevali so se na shodu sami med seboj, j brzojavili so ministrom na Dunaj in ; zdaj pripravljajo večjo dcputacijo, ki na j gre na Dunaj in sc tam upre novim 'dokladam. Kdo jo ])o plačal, ne vemo. iz mestne kasc ho denarja težko dobiti, ker je prazna, zastonj pa noben liberalec nič ne naredi. Zato utegne ostali ob samem pripravljanju. Toda pribijmo: ljubljanski liberalci zahtevajo od ministra, naj se to, kar bodo morali bogatejši ljudje odslej več plačati, ne jiotrdi. To se pravi: oni hočejo, naj bi prišlo vse na kmeta in malega obrtnika. Sami so se pri svoji gonji ugriznili v jezik. Zdaj so vrgli krinko z lica in sloje pred kmetom taki, kakršni so v resnici: sovražniki njegovi brez smisla za njegovo potrebe, skrbni samo za svoj lastni žep. In da bi bila njihova grdobija še bolj očita, so se zvezali z judi. Jud-po-slanec in judovski milijonar Taussig sta z dcputacijo danes teden hodila krog ministrov in sc pritoževala, da bodo bogate družbe odslej plačevale 85 odstotkov doklad več nego doslej, medtem ko se jih jc na kmeta naložilo samo petnajst. Zopet imamo tu najgrjo gonjo proti našemu kmetu, ki mu to- varne jemljejo delavce, ki mu draže vse, kttr potrebuje, in ki bi še pri davkih vso rade zvrnile nanj. Samo južna železnica tarna, da bo odslej plačevala po 100.000 K več, nego doslej. Tega pa seveda neče pomisliti, da je naša dežela v ogromni večini navezana nanjo, in da jo dere pri voznih cenah v vseh ozirib. Še nekaj za smeh! Judovski zavezniki naših liberalcev so tudi tarnali pri ministrih, da bodo z novimi dokladami zadeti skoraj samo Nemci, češ, da so velika podjetja vsa v nemških rokah, in da jc torej sklep kranjskega deželnega zbora tudi iz narodnih ozi-rov za Nemce krivičen. Prav se jim je odgovorilo, da no gre toliko za Nemce, kakor z.a jude. Iz teli reči lahko izprevidi naše ljudstvo, kaj bi bilo, ko bi slovenski liberalci imeli moč v deželi. Bremena bi nosil vse kmet, dobiček bi pa spravili ljubljanski in drugi mestni liberalci. Proti kmetu bi se zvezali s samim peklenščkom, ko bi jim kaj pomagalo. Cestni odbori so že večinoma ustanovili svoje cestno dokladc za prihodnje leto. Po nekaterih okrajih so jih znižali do dvajset odstotkov. Tam bodo kmetje dejanski poslej manj plačevali, kakor so doslej. Splošno lahko rečemo, da bi morale biti letos po vseh okrajih cestne doklade za več nego za petnajst odstotkov višje, ko bi ne bilo novega cestncga zakona, ki seveda zahteva, da se višja bremena, ki jih je dežela prevzela, tudi pokrijejo. Še eno reč, ki se davkov tiče, moramo iz zadnjega deželnozborskega zasedanja povedati. Ljudstvu se je znatno polajšal davek na prirastek. Po poročilu poslanca dr. Kreka jc namreč sklenil dež. zbor to-le: Deželni odbor se pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišanju do-tičnega občinskega odbora, ako isti na njega pripadajočo davščino na prirastek odpiše in odpis iste tudi deželnemu odboru priporoča, izjemoma popolnoma ali deloma odpisati dotično pred-pisano davščino od prirastka na vrednosti glede onega dela, ki spada od te davščine na deželo. — Deželni odbor se pooblašča, da sme na izrečno prošnjo prodajalca davščino od prirastka odpustiti, če ta verodostojno dokaže, da je bil zaradi na posestvo že poprej vknjiženih dolgov prisiljen k prodaji ter da jo dobljeno kupnino tudi v resnici porabil v poravnanje označenih dolgov. — Deželnemu odboru sc naroča, da predloži dogovorivši sc s c. kr. deželno vlado primerno novelo k zakonu o davščini na prirastek vrednosti nepremičnin, s katero naj se omilijo po dosedanji izkušnji pretrde določbe o izmeri te davščine, zlasti glede na ekonomske razmere kmečkega prebivalstva in so strožje pritegnejo špekulant-ski razkosevalci zemljišč. — Tako skrbi ljudska večina za ljudstvo! Političen pregled pij DRŽAVNI ZBOR. Dunajski državni zbor sc jc zopet zbral dne 5. marca. Poslanci imajo veliko dela pred sabo. Treba jc rešiti novo vojaško predlogo, katero so Ogri že sprejeli v ogrskem državnem zboru. Po tej predlogi mora dovoliti državni zbor blizu 300 milijonov za izredne vojaške potrebščine za letošnje leto in 50 milijonov za pokritje izvanrednih stroškov v burnem letu 1912., ko smo stali pred vojsko. Potem jc treba dati blizu 30 milijonov za izvanrcdne izdatke za železnice. Vsega skupaj skoro 380 milijonov kron. Dela jc v zbornici veliko — a volje za delo je malo. Takoj v prvi seji se je pokazalo, da ne bo šlo. Češki poslanci so Cisto jasno v zbornici povedali, da ne bo nobenih soj, predno vlada na Češkem miru ne napravi med Čehi in Nemci in ne razpiše novih volitev za češki deželni zbor. Na Češkem ni namreč sedaj ne deželnega odbora no zbora, ampak vlada v ta namen sestavljena državna komisija. UMAZANO PERILO MED ČEŠKIMI POSLANCI. Na Češkem se odkrivajo sedaj prav lepe reči. Češki poslanci se eden drugega zmerjajo kakor cigani i:ii si razne vrste sleparije in un azonosti očLajo. Najprej so prišli Mladočelii na vrsto. Tem dokazujejo, da jo njih stranka od vlade podkupljena na Dunaju in da zato vlado podpira. Za volitve in za svoje liste da dobiva stranka denar iz blagajno ministrskega predsednika grofa Niurgkha. Ta stvar so še ni polegla in na v>c strani pojasnila, kar se začno odkrivati veliki škandali v stranki narodnih so-cialcev. Tem očitajo Mladočehi, da so špioni, spjcelni in zaupniki policije. Načelnika stranke, dr. Sviha, ki je odložil vso časti, dolže, da je bil v službi policije in vlade, da jo izdajal tajnosti in skrivnosti čeških zborovanj in jih nosil vladi in policiji na nos. Za to da ga je policija dobro plačevala in mu vsako loto več tisočakov v roke stisnila. Pravijo pa, tla jc še 18 takih poslancev med Čehi, ki si delajo iz politike denar. Obljubili so baje tudi vladi, da bodo obstrukcijo na Dunaju ustavili, ako jim vlada da 350.000 kron. Če jo vse to ros, kar listi pišejo, potem je v resnici žalostno, da sede med državnimi poslanci tako propali ljudje. Sicer je pa na Češkem zares silno veliko gnjilobe. V vsem javnem življenju imajo prvo besedo sami liberalci. Na Dunaju ni s Češkega niti enega samega krščanskega poslanca; vsi so liberalci. Liberalci imajo pa denar za boga in za denar vso storijo. Nobena dežela ni tako bogata kakor Češka, pa tudi nobena v takem gospodarskem neredu kakor Češka. Tudi v nobeni deželi ni takega zoprnega in umazanega hlastanja po denarju kakor na Češkem. V verskem oziru ni da bi govorili. Večina Čehov voli liberalne poslance in je tudi za versko življenje 3ilno mrzla in hladna. S Češkega doli so zanesli tudi k nam slovenski študentje gibanje proti veri in cerkvi, znano pod imenom svobodomiselnost in sovraštvo proti katoliški organizaciji. Bodimo veseli, da smo to gibanje zadušili. Češka dežela nas uči, kam privede ljudstvo liberalizem in proti-verstvo. k« KNEZ VILJEM WIED PREVZEL VLADO ALBANIJE. Dno 7. t. m. se je knez Viljem Wiod z avstrijsko vojno jahto Taurus pripeljal v Sati Giovanni di Mcdua, ob 2. popoldne je pa došel v Drač. Prebivalstvo ga je slovesno sprejelo. Mednarodna kontrolna komisija je princu Viljemu na to izročila vladarsko oblast. KROGI.JE IZ BALKANSKIH VOJSKA. Solun. Na štiri parnike so naložili več tisoč po 50 kg težkih vroč, ki so napolnjene s krogljami z balkanskih bojišč. Parniki se odpeljejo v Marseillc na Francosko. syyi ricfpt/ iyyi PPPPI LI51CK Mppg V deveti deželi. " Iz angleščine po Ilidcr Haggardu prevel I. M. (Konec.) ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Konec (od drugo roke). Leto dni je minulo od dneva, ko je moj dragi prijatelj Borovski napisal besede: »Govoril sem,« s katerimi je končal popis naših doživljajev. Tekom poslednjih šest mesecev jc delovalo več obmejnih komisij na mejah zuvendske dežele, ki so imele nalogo, dognati, ako je znabiti vendarle kaka pot, po kateri bi bilo mogoče priti v deželo ali iz dežele; ena teh komisij je v resnici našla tako pot, ki so jo dozdaj prezrli. Očividno jo to pač edina, in sicer prav tista, po kateri je pobegnil tisti neznanec, ki je bil pravil angleškemu misijonarju o tej deželi. Pretbio pa zapro tudi ta edini izhod, nameravajo poslati iz dežele sela, ki bi nosil rokopis te povesti. S seboj ponese tudi nekaj pisem Tomiča do njegovih prijateljev in moje do mojega brata. V teli pismih je pisano, da pripada moje in Tomičevo premoženje njim. To pa radi-tega, ker sva skleniia, da sc nikdar več ne vrneva domov. Sploh bi bilo pozneje tudi povsem nemogoče, oditi od tod, in tudi če bi želela. Sel pa, ki pojde to pot, ni nikdo drugi nego naš Alfonz. Že zdavnaj se je bil naveličal zuvendske dežele in njenih prebivalcev. »Lepo je tukaj,« vedno tarna, »pa dolgočasno in pusto.« Nadalje se venomer pritožuje, ker ni gledišč in kavarn, pa neprestano tarna po svoji Aneti, o kateri pravi, da se mu trikrat na teden sanja. Meni pa s^ dozdeva, da ima njegova nevolja vzrok v tem, da se mu ljudje še vedno neznansko smejejo radi njegovega obnašanja v veliki bitki pred osemnajstimi meseci, ko se je bil skril pod Sorajino zastavo, da mu ni bilo treba v boj. Celo otroci na ulicah kriče za njim in mu delajo življenje neznosno. Ubogi Alfonz! Silno težko se nam bo ločiti od njega; upam, da pride do cilja žc zaradi te povesti, ki je gotovo vredna objave. Če so mu aiamera po-sreči in prinese seboj zaklad, ki smo mu ga dali v obliki paličic čistega zlata, bo primeroma bogat človek, da bo lahko živel in tako poročil svojo Ancto, če jo še med živimi in če jo bo volja. Naj pridodam še dve tri besede pi-sanju mojega dragega Borovskega. Umrl je ob zori naslednjega dne, potem ko je bil napisal zadnji besedi poslednjega poglavja. Nilepta, Tomič in jaz smo bili zbrani ob njegovi postelji. Ko je prišla njegova ura, nas je obšla silna žalost. Tomiča so zalile solze. Nobene besedice ni spregovoril do dnevnega svitanja, ko je zaprosil, da bi ga vzdignili, da bi mogel poslednjikrat opazovati solnčni vzhod. »še malo minut,« je rekel, »in potem odidem skozi ta ziata vrata.« Čez deset minut se je zopet vzdignil in so obrnil proti nam. »Zdaj pa odhajam na drugo pot kot je bila naša,« je zašepetal. »Spominjajte se me včasih. Bog z vami. Čakal bom na vas.« Po teh besedah je izdihnil in umrl. Z njim je preminul poštenjak, kakor jih jc malo. Vztrajen, žilav, prijazen, šegav je bil in je imel mnogo tistih lastnoni, ki delajo Človeka pesnika: nedosegljiv pa je bil kot možak dela. Nikogar nisem poznal v celem svojem življenju, ki bi mogel tako dobro presoditi ljudi in njihove nagibe.« Vse svojo življenje som proučeval človeško naravo,« je večkrat dejal, »in mislim, da moram nekaj vedeti o iopolje, se takoj vrne in pride na Rakek ob 7. uri 31 minut zvečer. Dunajskim Slovencem. Meseca marca bo na Dunaju v več okrajih sv. miši-.[on. Slovensko se bo izpovedovalo za časa sv. misijona v cerkvi sv. Otmarja IC»Unter den Weil)gerbern«), III. okraj, Kolonitzplatz (Lovvengasae). Sv. misijon traja od 24. marca do 5. aprila. Slovensko se bo izpovedovalo sledeče dni: Za žene in dekleta: sobota, 28. marca, zjutraj od 6. do 8. ure, zvečer od 6. ure dalje; v nedeljo, 29. marca, zjutraj od šeste ure dalje, zvečer od 6. ure dalje; za može ixi mladeniče: petek, 3. aprila, zvečer po 6. uri; sobota, 4. aprila, zjutraj od C. do 8. ure; zvečer po 6. uri; nedelja, 5. aprila, po 6. uri. (Ob 7. uri je za može in mladeniče skupno sv. obha-41 jilo ta dan.) Rojaki, porabite to priliko in udeležite se sv. misijona! Ako bo dopoldan veliko spovedencev pri spoved-liici, se bo seveda spovedovalo tudi čez 8. uro. Poizkušen umor na šmarni gori. Med soboto in nedeljo, dne 8. t. m. so imeli maloštvilsii prebivalci Šmarne gore zelo nemirno noč. Mir jim je kalil, kot že poprej večkrat, posestnik znane kmetije v dolinici, Šetina, p. d. Gorjanec, ki ga obiskovalci Šmarne gore poznajo že del j časa kot precej rabiatnega človeka. Posebno dobro ga pa pozna v tem oziru njegova žena, ki je morala že večkrat občutiti njegovo moč. Omenjeno noč se je v hiši v\,icl zopet hud prepir med možem, ženo in nedoletnim sinom, ki jc bržkone branil mater. Gorjanec je pri tej priliki rabil 11 mm puško ter ustrelil ž njo sina enkrat v zgornji del telesa, drugič pa v roko. Dognalo se bo seveda šele pozneje, ali je hotel Gorjanec ustreliti ženo in jc sin le slučajno ujel strel s svojim telesom ali pa se je hotel zmaščevati tudi nad njim. Obstrcljeni dečko je imel kljub ranama še toliko moči, da je šel klicat mlajša dva Gorjančeva otroka, ki sta spala pri ccrkvenikovih. V nedeljo zjutraj so peljali sina, ki ga je spremljala mati v deželno bolnico. Gorjanca sta pa orožnika odvedla v zapore deželnega sodišča. Čujemo, da je Gorjanec vznemirjal že tudi raznie Ljubljančane, ki so šli mimo njegove hiše. Umrl je v Opavi dne 3. marca nemški kardinal Kopp. Njegova škofija s sedežem v Vratislavi v nemški Šleziji sega tudi v avstrijsko Šlezijo. Zato je bil pokojni kardinal tudi član deželnega zbora v Šleziji. Leta 1893. je bil celo imenovan za deželnega podglavarja. Rojen je bil leta 1837. kot sili preprostega tkalca. Bil je zelo znamenit mož, ki je veliko storil v blagor cerkve. Njegovo truplo so prepeljali dne 6. marca v Vratislavo, kjer so ga pokopali. Pogreba se je udeležil tudi nemški cesar Viljem, k: je kardinala zelo cenil. Bratomor pred 39 leti. Minoli teden je policija v Ljubljani aretirala 1. 1849. v Trebnjem rojenega Martina Rogla, ki jc obdolžen, da je dne 6. decembra leta 1875. umoril svojega brata Jožefa Rogla. Zgodilo se je to baje radi tega, ker je Jožef Rogelj od svoje matere zahteval, naj mu izroči posestvo. Martin Rogelj je truplo ubitega brata zakopal in odstranil vse sledove storjenega umora, a čez nekaj mesecev je neki pastir našel na skednju krvavo obleko umorjenega Roglja. Martin Rogelj je nato pobegnil in mislilo se je, da je šel v Ameriko, a živel jc na Koroškem in Gorenjskem pod imenom Grebene. Ko jc obolel in bil oddan v deželno bolnišnico, so mu prišli na sled. Sodišče ga jc že pred leti proglasilo za mrtvega in posestvo izročilo ženi. Občinske volitve v Gorici. V Gorici se bližajo občinske volitve. Ker so Lahi pri volitvah vedno sleparili, vodi volitve letos vlada. Do zdaj so bili na goriškem magistratu sami Lahi. Letos se pa utegne zgoditi, da pride v občin- ski svet kak Slovenec. Tega se pa Lahi zelo boje in bodo spravili na volišče zadnjega moža. V Gorici jc blizu 13.000 Lahov in blizu 10.000 Slovencev. Komisija za določevanje mesnih cen v Trstu. Tržaško namestnlštvo je sprožilo misel o ustanovitvi posebne komisije za določanje mesnih cen v Trstu, ker so cene mesa po navadi veliko višje od cen goveje živine. Taka komisija obstoja v Trstu žc glede kruha. V, tej komisiji bodo zastopniki namestni-štva, trgovske zbornice, občine, mesarjev, pomagačev, mestni fizik itd. Tako komisije so postale v večjih mestih prav izrecno potrebne. Snežni plaz zasul 16 vojakov. Na Ortlerju na Tirolskem se je zgodila preteklo sredo velika nesreča. Oddelek vojakov se je podal ob 1. uri zjutraj iz Trafoja na Ortler. V visočini 2900 m se je naenkrat ob štirih popoldne odtrgal velikansk snežen plaz in zasul ves oddelek. Plaz je bil 800 korakov dolg in 150 korakov širok. Štirje so se izkopali iz snega in prišli vsi ustrujeni nazaj; 16 so pa izkopali mrtvih. Bili so večinoma sami mladi fantje, ki so prišli šele jeseni k vojakom. Pokopali so jih z veliko vojaško častjo vse skupaj. Policijska nadzorovalna služba glede izseljencev sc jc temeljilo organizirala. Na Dunaju je ustanovljena posebna centrala policijskih organov, kateri so na poseben način izvežbani. Tečaj je bil ravnokar zaključen in koncem meseca februarja so razvrstili nad 50 takili organov po vseh progah Avstrije. Tudi ljubljanskemu policijskemu ravnateljstvu je dodeljenih več v tej stroki izvežbanih organov, kateri bodo opravljali na kolodvorih in na progi nad-zorovalno službo. Ti organi imajo po svojih navodilih tajna znamenja, tako da bo izključeno, da bi sc moglo še zgoditi, da potuje kdo z drugim potnim listom v tujino. Vsak količkaj sumljiv potnik sc po teh organih, tajno zaznamuje in preden zapusti avstrijsko mejo, je gotovo v roki pravice. Posebno strogo se bo gledalo na takozvane podagente, bodisi lc ali one družbe. Na papirju bodo tudi vsi sumljivi gostilničarji, pri katerih se ustavljajo ali zbirajo izseljenci kakor tudi železniški uslužbenci, ki imajo z izscljcnci stike. Pa ne samo na to se bo pazilo pri tej nad-zorovalni službi, da vojaški obvezanci ne zapusle države, ampak tudi na lo, da razni agentje ne bodo več izrabljali nevednosti izseljencev. To poostreno nadzorovanje izseljencev je lc pozdravljati in bomo to delovanje radi v toliko podpirali, da preprečimo vsako škodo našim rojakom. Slovenska podružnica Rafaelove družbe, ki že več let v tej smeri uspešno deluje, bo seveda slejkoprej svojo dolžnost izpolnila in vsakemu radevolje s svojim poukom postregla. Denar poceni. Denarna draginja jc v Avstriji zadnje mesece zelo padla. Avstro - ogrska banka, največji denarni zavod, je znižala obresti na 4 in pol odstotka in jih bo v kratkem šc za pol odstotka. Vzrok temu, da jc cena denarja padla, je iskati v tem, da v Avstriji vse gos*podarsko življenje hira. Veliki trgovci, podjetniki in tovarnarji vidijo, da kupčija nc gre, zato si ne upajo denarja vložiti v nova podjetja In teko ostaja denar pri podjetnikih in pa v bankah, ker ga ne morejo oddati. Lep spomin na katoliški shod. Kdo udeležnikov katoliškega shoda se z radostjo ne spominja prelepih njegovih dni. Slovensko ljudstvo se je takrat na veličasten način posvetilo Brezmadežni. Zato bi pa moral biti spomin na ta zgodovinski trenotek v vsaki katoliški slovenski hiši, v vsaki naši šoli, v vsakem našem društvu, v vsakem župnišču, in lepo bi bilo, da bi visel ta spomin v vseh naših cerkvah in podružnicah. Za katoliški shod so se v ta namen založile lepe, velike tro-barvne podobe Brezmadežne, katerih je še mnogo v zalogi. Zato prosimo, naj bi se našel v vsaki župniji kdo, ki bi ljudstvo na to opozoril — posebno na čč. gg. župnijske predstojnike gre ta prošnja — in bi potem več teh slik skupno naročil. Cena eni sliki je samo 1 K. Če društva ali Marijine družbe skupno naroče, dobe pri naročilu za vsakih 10 podob 20 odstotkov popusta. Naročila sprejema: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Iz katoliške vere je izstopil sin Lu- | ke Jelenca, predsednika liberalne Zveze učiteljskih društev, Vitomir Fedor Jelene, sedaj srbski uradnik pri okrožni blagajni v Tctovem (Nova Srbija). Graščakinja ustrelila medveda. V I ribniški Veliki gori je graščakinja gospa Olga Rudeževa, rojena Kosler, ustrelila medveda. Medved je samec, star 5 do 6 let, močan, še dosti rejen, čist 98 kg težak. Zobovje jo močno in popolno, podplati 17 cm široki, kremplji ostri in dolgi, greben visok. Barvo je temnorjave, s črno liso po hrbtenici. lOOletni mažarski redovnik. V bu-dimpeštanskem pijaristovskem samo- ' stanu so te dni slovesno obhajali 100. rojstni dan svojega sobrata duhovnika Ivana Matušika. Matušik je leta 1841. postal profesor na gimnaziji v Veliki Kaniži in služil kot profesor, oziroma ravnatelj na raznih srednješolskih zavodih do leta 1883., ko je stopil v pokoj. Spisal je veliko šolskih knjig in sodeloval pri raznih časopisih. Starček ie .še vedno bister in čvrst. Rodovniško haljo nosi že 80 let. Žaloigra v zadrugi. Nikola, Miloš in Dušan Vidakovič v selu Paučju na Hrvatskem so živeli v zadrugi skupaj. Vslecl tega je bil tudi večni prepir med njimi. Ko je te dni Miloš nekaj vozil na njivo, se jc Nikola temu uprl. Miloš in Dušan sta nato, eden s sekiro, drugi s kolom, skočila nadenj. Dasi se je osemletna hčerka Nikole postavila plakajoč med brate, sta Miloš in Dušan Nikolo tako grdo izdelala, da je kmalu izdihnil. Značilno jc, da sta potem šc mirno naprej delala, ko so sosedi mrtvega brata nesli v hišo. Domoljubova pošta. Smihelci pri Nadanjem selu sporočajo dopisniku iz košnnske doline, da se čutijo z njegovo besedo »kotovci«, s katero jih je počastil v »Domoljubu«, žaljene in pričakujejo, da je v listu nc bodo več brali. ? ? Gorenjske novice rt1 1 (0(0(.(0W0(.(C(4(0«0(0(0(0(.(0(0(.(0(0(C(0(C(0(0(0 g Bled. Hranilnica in posojilnica, ki ima svoj sedež v blejskem župnišču, je imela v nedeljo, dne 1.1, m., svoj XII. redni občni zbor. Iz poročila posnemamo sledeče: Vseh zadružnikov koncem leta 1913 je 282. Hranilnih vlog se je vložilo leta 1913 127.144 K 28 vin., dvignilo pa 99.215 K 44 vin., vse vloge znašajo koncem leta 1913 skupaj 492.876 K 55 vin., torej le nekaj tisočev manj kakor pol milijona. Posojil sc jc vrnilo leta 1913 za 41.282 K 68 vin., .dalo se je pa posojil za 23.370 K. Vsa posojila znašajo 408.087 K 14 vin. Skoro 100.000 K leži denarja v Ljubljani pri »Zadružni Zvezi«, da se vsaka hranilna vloga lahko na zahtevo takoj izplača. Leta 1913 se je dalo nad 3000 K darov, in vendar se je rezervni fond zvišal za 1342 K 27 vin.; dobička bi sicer bilo nad 4300 K. Rezervni fond znaša 19.781 K 7 vin. — Za novo poslovno leto so bili na občnem zboru izvoljeni sledeči gospodje: v načelstvo: Janez Burja, župan na Bohinjski Beli; Šimen Ivcžar, posestnik v Zalečah; svetnik J. Oblak, župnik na Bledu; Matej Pem, posestnik v Rib-nem, dr. J. Benedik, okrožni zdravnik na Bledu; Janez Tavčar, posestnik na Ročici; K. Čerin, župnik na Bohinjski Beli in Janez Šoklič, posestnik na Selu. — V nadzorstvo: Janez Kramar, župnik v Ribnem, Janez Vidic in Jožef Pintar, posestnika v Gradu; Matija Go-gala, posestnik na Bohinjski Beli. — Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, naj je ud zadruge ali lie; obrestujejo so po 4 in pol odstot. Koncem vsakega lela se pripišejo narasle obresti h glavnici in se potem skupno obrestujejo. Posojila se dajejo samo zadružnikom proti 5 in pol odstot. obrestova-nju. Zadružnik pa more biti samo tak, ki biva v občini Bled ali Ribno ali ima v teh dveh občinah kaj posestva. Delež znaša 2 K, pristopnina 1 K. — Uraduje se: vsak torek od 10. do 12 ure in vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne. g Gorenja vas v Poljanski dolini. Liberalni trgovec Palečck prodaja iz same nagajivosti protiverske, od škofa prepovedane časopise. Nasproti ljudem se izgovarja, da to ni nič hudega, češ, kaj bo ta papir. Komu naj torej verjamemo, ali liberalnemu tujcu ali svojemu škofu, o katerem vsi vemo, cla žrtvuje svoje zdravje in premoženje za svoje vernike? In take stvari si dovoljuje človek, ki je prišel med nas s prazno torbo, in je obogatel od žuljev naših čipkaric, ki so večinoma v Marijinih družbah, katere družbe sramote časopisi, ki jih Palečck prodaja! g Izpod Grintovca. Leto 1914. je pa res nesrečno leto za šnopsarje. Najprej jim okrajno glavarstvo ob novem letu za vse nedelje in praznike šnops zapre. Kdo ne bi bil zato hud? Kako naj pa sedaj nedelje posvečujejo, če jim je za tak dan najboljša reč zaprta? Pa malokdaj zadene človeka ena sama nesre- ča. Tako je prišla nad šnopsarje o Svečnici takoj druga. Šnops se je podražil. Dva do tri vinarje hoče država od fraklja; enega ali dva pa krčmarji, ker so dvignili ceno od 12 na 16 vinarjev. Seveda ta druga naklada krčmar-ski obrti ni tako zoprna in nevarna kakor državna. Država odira, krčmar pa nobeden. Šnopsarje pa boli ena kot druga. Zato vpijejo: »Hudič naj ga pije, mi ga ne bomo!« Pa ne verjamemo, da bi ga res iz srca privoščili hudiču. Je predober. Sicer pa brihtnejši med šnopsarji že spoznavajo, cla se podra-ženje šnopsa popolnoma vjema s prepovedjo okrajnega glavarstva. Ker ga ob nedeljah ne dobijo, si prihranijo toliko, da ga čez teden vendar lahko navadno merico, četudi je dražji. Bo že še no. Samo pratikarji naj za drugo leto v pratikali zaznamujejo delavnike rdeče, nedelje in praznike pa črne! Pa bo stvar poravnana! g Moravče. Kap je zadela 3. marca Jožefa Klopčič iz Moravč. Bil je mož stare korenine, nad 30 let cerkveni ključar, gostilničar stare sorte, ki je vsakemu potrebnemu rad postregel, pijanemu pa ni dal pijače. Klopčarje-vega očeta, ki je bil znan povsod in vsakomur, ki je poznal Moravče, ki je stregel svojim gostom, nosil župce ob nedeljah, kupoval in prodajal raznih vrst stvari, smo torej izgubili. g Podbrezje. Nadučiteljem na naši šoli je bil imenovan g. Anton Lovše. Mora biti dober učitelj, ker ga radi imenovanja napada »Sava«. Naša nova šola je krasno, moderno, praktično poslopje; najlepše v našem okraju. Zgradba šole se je oddala na javni dražbi za najnižjo ponudbo. Delo je nadzoroval tedanji predsednik krajnega šol. sveta. Župnik ni imel pri zgradbi nobenega opravila. Napredna »Sava« pa mu očita, cla je pri zgradbi šol. poslopja gospodaril tako imenitno, da stane šolska stavba mnogo več tisočakov, kakor je bila proračunana. To je modrost! Škoda, da se ni šola zidala na prostoru — nasproti stari šoli. Svet se je kupil, plačal, odpisal in zopet prepisal na stroške občine. Ta.špas je veljal občino 1132 K 13 h. Data na razpolago. Za prostor sedanje šole so se zeclinili vsi Pod-brežani, ves občinski odbor in kraj. šolski svet. Vsak se lahko o tem prepriča. To jc razvidno iz zapisnika, ki se je napravil ob priliki ogleda dotičnega sveta. Ker se je pa pri kopanju temelja presekala žila laporja, pride ob deževnem vremenu v klet vocla. Tudi te bi ne bilo treba, ako bi bil izpeljan iz kleti kanal, za katerega so prosili. Ob suhem vremenu je klet brez vode. »Sava« očita župniku, da je vsemogočen. Ko bi bila ta trditev resnična, bi imele Podbrezje drugačno lice. Župnik ne sme molčati, ne sme biti gluh in slep — kadar vidi, da se mu kvari mladina in sploh tisti, za katere je odgovoren pred Bogom. g Iz Reteč pri Škofji Loki. V sredo, 3. marca smo položili k večnemu počitku Marijo Kušar po domače Krivčevo Micko iz Reteč. Z njo jc izgubil ženski fil odsek našega izobraževalnega društva najboljšo, najpridnejšo in najbolj izobraženo članico. Pri mnogih gledaliških predstavah, ki jih je uprizorilo v teku petih let naše društvo, je imela najtežjo, prvo vlogo; vanjo se je popolnoma vmislila in jo znala izborno prednašati; vsak človek se jo čudil toliki brihtnosti tega kmečkega dekleta, ki poleg enorazredne ljudske šole^ ni imela nobeno druge izobrazbe. Kakšno veselje je imela do izobraževalnega dela, nam spričujc zlasti to, da sc jc že močno bolna vendar le še udeležila letošnjega občnega zbora, dne 25. januarja, nakar je resno zbolela in lcmahi ni več vstala. Neizprosna jeti.ka je pretrgala nit življenja še ne 20 letnemu, nepokvarjenemu, nedolžnemu deklet u. Morda bo kdo mislil, da ni marala za kmečko delo, ker jo bila tako inteligentna. Kavno nasprotno; vsako kmečko delo jo delala rada; na njivi in trav-ku, v hlevu in gozdu se je znala tako dobro sukati kakor na gledališkem odru. Kaj pa v cerkvi? Bila je prva pevka in mod mladimi dekleti je prejemala največkrat sv. zakramente. Združevala jo v sebi toliko lepili čednosti in bila pri lom ponižna, v družbi dobrih tovarišir vesela in zgovorna. Zato je pa bila splošna žalost, ko se je raznesel glas da jo umrla Krivčeva Micka. Kako so jo /lasti dekleta ljubile, spričujc to. da so nakupile obilo belili nageljev in belili levkoj in ž njimi potrosile truplo nje, ki je tako spretno gojila lope cvetico v lončkih in na vrtu. g Srnam« pri Kranju, V nedeljo 1. t. ni. so ie vršil občni zbor skupine Jugoslovanske Strokovno Zveze. Predaval je g. dr. Jak. Moliorič iz'Ljubljane. Prihodnjo nedeljo 15. t. m. priredi ob 3. uri popoldne našo izobraževalno društvo predavanje. Predaval bo g. dr. Ivan Pregelj iz Kranja. g Sknija Loka. Iz Škofje Loke se poroča, dii se bodo 17. t. m. na sejmu sv. Jederti zopet delilo premije za na semenj prignano živino. Izdalo se bo če/ ;300 K. Kmetovalci, priženite tedaj živino na prodaj in tudi kupci ne zamudite prilike! g iz Tzžiča, t'mrla je v soboto, dne 7. t. m. gdč. Leontina Pollak, mnogo7 letna tajnica dekliške Marijine družbe. Bolehala je več let na jetiki, a kljub svoji bolezni je do zadnjih mesecev, ko je morala v posteljo, vestno vršila vse dolžnosti kot članica predstojriištva. Vodila je tudi družbiuo Čebelico z enako vestnostjo. Bog ji bodi plačnik za vsa njena dobra dela v blagor tržiški dekliški Marijini družbi! — Prihodnjo nedeljo je v kaplaniji občni zbor posojilnico in hranilnice ob 4. uri popoldne. g Sv. Duh pri Stari Loki. Dne 6. t. m. so Lušinovi nakladali steljo v gozdu. Na vozu ,je bila stara mati, še krepka žena. Ker je bil pa konj vprežen, malo voz pretegne, pri tem mati zgubi ravnotežje in pade tako nesrečno na glavo, da si nalomi tilnik. Vsi udje so ji odpovedali; poklicani zdravnik ni mogel nič pomagati, le svetoval je, naj jo peljejo v bolnico. Rekel je, da je do-G1 sli čudno, da ni na mestu mrtva obležala. Kaj bo ž njo, se pokaže kmalu. — Dne 1. sušca so zapeli naši zvonovi prvemu mrliču v tem letu, dočim so lansko leto zvonili šesterim do 16. svečana. Umrla je deklica 18 let stara. Jotika, ki tako ljubi mlade ljudi in zlasti na spomlad zahteva svoje žrtve, je pretrgala tej nit življenja. Ko so odpeli zvonovi tej, je prišla na vrsto zopet dekle, umrla je nenadoma od kapi zadeta. Bila je pridna služkinja' v Loki pri g. Koširju. — Ostri mraz je pustil spomin; tu in tam se oglaša influenca, ki tudi ni nič priljubljena. Zlasti stari jo občutijo. g št. Vid nail Ljubljano. II ranil-n i c a i n posojilnic a je na občnem zboru dne 22. febr. 1.1. predložila letni račun za preteklo leto 1913. Vplačil je bilo v tem letu 515.894 K 41 h, med temi hranilnih vlog 201.139 K 50 h, vrnjenih posojil 116.147 K 97 b; izplačil je bilo 514.549 K 09 h, med temi izplačanih hranilnih vlog 188.686 K 84 vin., posojil 181.849 kron 46 vin. Davka se je izplačalo 433 K 97 vin., upravnih stroškov je bilo 350 K 32 h, daril in podpor za razne dobrodelne namene v domači fari so je dalo samo v toni lotu 2112 K 13 h, čistega dobička jc po izplačanih upravnih stroških, davkih in podporah ostalo še 2443 K 08 li; ta čisti dobiček se je prišlo] k rezervnemu zakladu, ki znaša sedaj ravno 20.000 K. Za tekoče leto 1914 so bili v načelstvo in nadzorstvo izvoljeni vsi dosedanji člani: Valentin Zabrct, Valentin Babnik, Valentin Mrak, Leopold Turšič, Simon Juvan, Franc Tonu\ Fr. Erjavec, Franc Dolničar in Vid Mer-har v načelstvo; v nadzorstvo pa: profesor in knškof. duh svetnik dr. Ivan Knific, župan Anton Belec, šolski vod ja Janko Bajec in posostnika Jožef Knific in .Andrej Kregar. Hranilnica in posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4"/|%, posojila po 5'/-j ozir. po K>%. Ura-duje v župnijski pisarni vsako nedeljo, ponedeljek in torek. Promet .v prvih dveh mesecili 1914 jo sledeči: Hranilnih vlog so je vplačalo 61.626 K 29 h izplačalo pa 31.702 K 77 h; posojil so je izplačalo 21.552 K 99 h, vrnilo 20.322 K 66 h. — Blaž Potočni k ova. čitalnica bo imela redni občni zbor v nedeljo 15. t. ni. ob I. uri popoldne v dvorani stare šole, po popoldanski službi božji pa bo v telovadnici »Orla« igra »Egiptovski Jožef«, po svetopisemski zgodbi prirejeno za naše odre. — Socialni tečaj je preteklo nedeljo priredila J. S. Z., Dopoldne sla poročala urednik g. Fr. Kerlme in Miha Moškere. Popoldne pa sta poročala gg. načelnik J. S. Z. in deželni odbornik dr. Ivan Zajec ter prof. Anton Sušnik. Gospod dr. Zajec nam je živo predočil S. L. S., ki je že tudi šentviškemu delavstvu marsikje koristili!, za kar se jo bo delavstvo še bolj oklepalo. Govornik nam jo tudi pokazal v pravi luči naše liberalce in soc. demokrate; no, hvala Bogu, da pri nas ne pride v poštev ne ena ne druga stranka. Demokratov itak nič ni, liberalci so pa le samo šc za strašilo, ki ginejo od dne do dne, kakor pomladanski sneg pred solnčem. Prof. Sušnik pa je govoril o štrajkih. Celodnevnega, tečaja se je udeležil tudi g. župan Anton Belec. Tečaj je vodil tov. Iv. Krnice. - i Zadnjič smo žc omenili vižmarski ko. lodvor. Danes pa naj še opozorilno na neki neclostatek. Ali bi se ne dala napraviti pred kolodvorom tudi ena lut? Nedavno sc jo pripeljalo in vsulo občinstvo zvečer na cesto; v hipu pn jc ' pridrvel nek voznik brez luči, ki bj se bil zapodil v občinstvo, da ni o pravem 1 času potegnil konja v stran. g Vače. Od nas se širijo daleč na-okoli vedno najnovejše laži o naših poslancih. Kadar so liberalci na Vačah posebno strašili okoličane, je bilo vselej še sama farbarija. Prava reč je žo i en vinar naklade več na kilogram mesa ali pa 2 vinarja na en četrt vina. ; Tega pa no povedo, da bodo zato cestno j naklade pri eni kroni 10—20 vinarjev nižje. Zlasti Bol to na Vačah tako prerokuje, da že samemu sobi ne verjame, ' — Ljudstvo v okolici Vač opozarjamo, naj ne puščajo ob nedeljah ženske mladine brez nadzorstva na Vačah. Kjer se pije, pleše in zabava z »dobrimi« i ljudmi, tam ima noč še posebno moč. ' —• Somišljenikom v Zasavju priporočamo edinost. Kjer se prepirata dva, : liberalec dobiček ima. Godrnjuči in spletkarji so k nam šlulijo, p: ; naši. nmssmmMmsssessma Dolenjske novice || (I Banja Loka. Z veselili smo se, ko smo brali, da je vendar enkrat pri:-!«, na vrsto naša daljna Banja Loka v deželnem zboru. Poslanec škulj s tovariši je sprožil misel in prošnjo z;i izpeljavo f vodovoda Ajbelj Banja Loka Nova ' Sola in soseščina. Zares velike važnosti iin koristi nam bo to delo, ako sc izvrši. I — Slišimo, da se g. poslance Škulj in 1 tovariši zavzemajo tudi za popravo mo- j stičev na Kol niči in Lukeževeni parku, j Za cesto Colnerji- -Muha vas bo lo i/.- ' redne važnosti. Veseli smo, ko vidimo, I da poslanci z vso resnostjo in marljivostjo zasledujejo naše potrebe. d Doberniče. »Slovenski Narodu in »Dan« se jezita nad našim župnikom, J županom in organistom in nad Ahčiče- S vo ženitnino, češ, da je bila brez godcev in plesa. Na to kratek odgovor. Ni res, da imamo v Doberniču samo tri župane, res pa je, da jih imamo celo pet po liberalnem računu. Četrti in l>(l|i imata namreč nadzorstvo nad gostilnami in točenjem »čez uro«, in to sta Šenica in stražmošter Mrak, ker so me držita policijske ure v gostilni. Priče za to so v Kužnikovi gostilni in tudi zunaj "je. Res je, da je naš župan bolj suhe postave, kar mu »Narod« zelo zamcv>-Ampak nam je mož všeč, ker ima pamet za to! Zabuhla glava in rdeč nos sta pa slabo priporočilo za županski 'stol. čc bi šlo po mislih tega možakarja v liberalnih listih, bi morali sploli uvesti namesto občinskih volitev »občinsko tehtanje«. In kdor bi največ potegnil, tisti bi bil župan. Modrost pa taka! Novo šolo bomo delali za zgornji del župnije. Neki možiček bi rad imel šolo pred svojim pragom na Rožemplju, takoj zraven gostilno in prodajalno. Ni I napačna ta misel. Toda o tem bodo odločevali drugačni možje kakor Ferfoli-;ja. — Tudi cesto začno v kratkem uravnavati od Železnega do Pljuske, da bodo nižji klanci. Seveda učeni Ferfo-lija se je pritoževal zaradi te ceste na »notranje« in »zunanje« ministrstvo gor na. Dunaj. Občinski sluga je pa moral oklicati pred cerkvijo celi župniji, da so Ferfolija, po domače Matijevček in tovariši na Rožemplju zaradi ceste na Dunaju pogoreli! d Draga. Nemci hočejo na vsak način ustvariti Drago popolnoma nemško, to je zatreti vsako slovensko kri. Grozno jih boli, ko je naša šola dobila slovenskega učitelja, ker se boje, da ne gre več kot je šlo pod hudim ponemčeval-cem Tschernetom. Ktinzl, uslužbenec 'Auersperga, vodja vsega protisloven- Iskega dela in gonje je klical na pomoč nemško šolsko društvo, ki ima namen ponemčevati slovenske kraje. To društvo je ustanovilo svojo šolo tudi v naši fari z namenom, kolikor mogoče delovati za ponemčevanje. Za učitelja so | "dobili bivšega občinskega tajnika na Travi. Dobili so se res starši, ki so na-•hujskani od Kiinzla vzeli otroke iz šole .v Dragi iji jih prodali ponemčevaLni inemški šoli. Ali na svetu se še dobe • ljudje, ki vedo, kaj je postava. Naši po-& slanci so v deželnem zboru vložili na ■ 'dež. predsednika zahtevo, da se nem-žka šola, ki sc je začela proti vsem postavam, takoj odstrani. In glej, krepak nastop naših zastopnikov jc učinkoval! ! jV par dneh je bila šola zaprta, otroci so morali v prejšnjo šolo nazaj, Kiinzl in drugi nemški patroni so pa dobili meznansko dolg nos. Mi smo pa veseli, ko vidimo, da naši zastopniki zro na nas in naše krivice in nastopajo v boj za naše pravice. Korajžo smo dobili, obračamo se v vseh slučajih na naše poslance in ne brez uspeha. Iskrena zahvala pa vsem onim, ki so svetu pokazali, da Slovenec ima tudi čut za pravico. d Krška okolica. V Krškem sta dimnikar in paša tožila g. župnika Jakoba. Paša se je svoje kosmate vesti tako prestrašil, da je zlezel kar pod klop in se boji, da ga sodnija ne bo več marala za cenilca. Dimnikar jc pa napisal masten račun, pa ni dobil niti fic-lca, ker se je g. župnik pritožil. Zdaj je dimnikarja sram, ker vsi ljudje vedo, da se dobro zastopi na račune, slabo pa na postave. d V Krškem se vrši gospodinjski tečaj. Vodi ga gospica Olga Sittigova, kot' pomočnica ji je prideljena gospica Ljudmila Čemažarjeva. Tečaja se udeležuje z velikim zanimanjem 20 deklet. Trajal bo do Velike noči. Takoj po Veliki noči sc prične še drugi tečaj, ker se je za prvega preveč deklet oglasilo. Prostore je dal blagohotno na razpolago gospod mestni župan dr. Janko Hočevar v svoji lepi hiši. — Otvoril je brezalkoholno gostilno gospod Ivan Murko v poslopju stare sodnije. Ima na razpolago izvrstne brezalkoholne pijače, tudi z dobrimi jedili postreže gostom. Pa pravijo, da Krčani nič ne napredujemo v boju zoper alkohol! d Iz Litije. Kakor je »Slovenec« že sporočil, so se pojavile v predilnici litijski koze. Doslej je pet slučajev. Varnostne odredbe so natančne in obširne. Bolnike so spravili k čč. sestram »Angela variha«. Kužni bacili so se nahajali v volni, katera je baje prišla iz Amerike. Sliši se, da ne bo v Litiji radi koz sredpostnega semnja, kar bo občutna škoda za kupce in prodajalce. V ponedeljek so se stavile koze v Litiji in v Gradcu, v torek pa v Šmartnem starim in mladim in šolski mladini. Smrtnega slučaja ni še nobenega. — V cerkvi v Litiji ima ob petkih zvečer postne govore č. g. Ivan Filipič, kaplan v Šmartnem. Vsebina: Kristus jpi moderni seda nji svet. cl Lukovek pri Trebnjem. Tu je umrl v nedeljo, dne 1. marca zjutraj med rano sveto mašo, previdon s svetimi zakramenti mnogospoštovani posestnik in gostilničar g. Janez Ratajec. Svoji hiši in rodbini zgleden gospodar in družinski oče je bil v občinskem odboru okoli dvajset let. Bil je občinski odbornik im svetovalec, nekaj časa tudi župan občine Trebnje. Vedno je bil od ločen, zaveden in delaven somišljenik Slovenske Ljudske Stranke. Bil je tudi skrben cerkveni ključar. Vsi smo ga ljubili in spoštovali. To je pričal tudi veličasten pogreb prejšnji torek. Udeležil se ga je polnoštevilen občinski odbor z gospodom županom na čelu, fantje telovadnega odska »Orel« v kroju in nebrojna druga množica ljudstva. Naši fantje-pevci so mu zapeli ganljivo na-grobnico. d Iz Prežganja pri Litiji. Naša kmetijska podružnica, ki je v zvezi z jan-ško župnijo, šteje nad 30 članov; vsak mesec imamo razgovore in predavanja. Dobili smo tudi od glavnega odbora 500 kron državne podpore v prospeh sadjarstva, za kar izrekamo hvalo gospodu predsedniku in ravnatelju. Ta podpora se bo porabila za nakup varnostnih pasov proti mrčesu in v druge sadjarske namene. — Mirovno sodišče za občino Trebeljevo je lansko leto izvrstno delovalo; vloženih je bilo 35 tožba, med temi se jih je 20 poravnalo. Koliko stroškov se je s tem prihranilo. Opazuje se, da se možje dajo prej pregovoriti za spravo kot ženske, ki ne nehajo reg-1 jati in iz sovraštva svojemu nasprotniku nočejo odpustiti. Za ljudi, ki za prazen nič po sodnijah in okoli advokatov letajo, da bi svojega nasprotnika ugonobili, za take mirovno sodišče nima pomena. — Čebelica je imela lansko leto nad 60.000 kron prometa; prav je, da ljudje, posebno mladina svoj denar na ta način hrani. — Telovadni od- sek »Orel« ima vsak teden telovadne ure in predavanja; nekateri člani izvrstno delujejo, dočim se je nekaterih prijela lenoba in napuh, kar je silno žalostno. — V kratkem pride deželni inženir 6 potov ukoličit. Je že skrajni čas, da se v tej zadevi kaj stori, ker dosedaj so bila albanska pota in steze. — Lani je bila slaba letina in sedaj primanjkuje živeža za ljudi in živino, katera nima nobene cene. d Ribnica. Gospodarski tečaj se je pričel 2. t. m. Oglasilo se je toliko deklet, da se takoj za tem začne drugi tečaj. Vodstvo je v rokah gdčne Premru, v pomoč ji je gdčna Cesar. Z izrednim veseljem in zanimanjem se dekleta udeležujejo pouka. Zdaj jih v tečaj pohaja 26, zastopane so vse vasi. Omenjati pa moramo še nekaj, sicer neradi, a resnici na ljubo. So namreč ljudje, ki prav nobene stvari, naj je še tako dobra in koristna, ne puste v miru. Vprizar-jajo po trgu in po vaseh vpitje, iz katerega sledi, da bo dežela sigurno propadla v par mesecih, »ker se tako raz-siplje z deželnim denarjem«. Z ozirom na razsodne naše bralce podamo kratek račun, kaj bo dežela na slabšem, ko je priredila gospodarski tečaj v Ribnici in koliko bodo naša vrla dekleta na zgubi — drugi namreč vpijejo, da bodo dekleta menda cele dote uničile radi tečaja. Račun je suh in kratek. Evo ga: Dežela plača učiteljici gdčni Premru pouk (hrane in stanovanja ne), gdčni. pomočnici pomoč pri pouku (hrane in stanovanja n e), tretja gdčna je pa sama učenka. Hrano si gdčni učiteljici oskrbujeta sami. No, in kdo bo plačal stanovanje v učilnici ijn kuhinji ter stanovanje gdč. učiteljici? To pa oskrbi Dekliška Zveza v Ribnici. Kje bo pa ta slednja dobila denar? Tako-le: Nekaj iz lastnega društvenega premoženja (igre, članarina); vložil pa je odbor D. Z. prošnjo za podporo na vse štiri ribniške občine ter Hranilnico in posojilnico. Odzvala se je Hranilnica in posojilnica velikodušno — za kar se ji tem potom najtopleje zahvaljujemo — s podporo 200 K. Občine se niso odzvale, skoro prav, morcla bi bil sedaj vrišč, da bodo občine propadle radi našega tečaja. Koliko bo dežela na zgubi, je jasno, če bo učiteljici plačala le pouk. No, in dekleta, pa njih denarna nevarnost? Računaj! Dekleta plačajo: Hrano vsaka sama zase opoldne ter blago, ki ga rabijo pri šivanju. Hrana opoldne se spreminja med 15 in 34 vinarji (7 do 14 krajcarjev). Neverjetni Tomaži si lahko ogledajo jedilni račun na tabli v učilnici. Blago pa, ki ga rabijo pri šivam ju, ostane dekletom v obliki narejenih kosov perila. Če prištejemo še drva, ki so jih dekleta same dale iz domače skladnice, onda smo našteli vse. Zdaj pa ljuba duša prerajtaj, kdo je v največji nevarnosti, ali dežela, ali dekleta ali pa možgani onega, ki si z vso silo hoče vtepsti misel, da je gospodinjski tečaj nekaj slabega in nevarnega. Z vse dežele dan za dnem prihajajo prošnje za gospodinjske tečaje, in še vedno 7> bolj, ker se vedno bolj uvideva njih korist in pomen. J*-li primeren in koristen pouk za naša dekleta, o tem se pa bomo prepričali pri javni skušnji, ki bo zaključila tečaj; če se priredi obenem skupni obed — ga ne bo dežela plačala. — To je jasno, povsem verodostojno poročilo o gospodinjskem tečaju in njega stroških: podali smo ga, da se jasno uvidi nespametno gonjo, ki se umetno vprizarja proti deželi o priliki tečaja. Jo pač križ; če .se nič ne dela. je vpitje, če se pa kaj prične — in karkoli — je pa zopet krik; seveda pameten in razsoden človek ne bo porajtal za taka jamranja! ti Vel. Lašče. V zadnjem času se je veliko bralo, kako natančni gospodarji >o liberalni župani. V Ljubljani so kar celih lOC.OOO kron meninič tebinič obrnili in porabili v čisto druge namene, kakor je Pilo določeno v obč. svetu. Zato sc tudi pri nas malo bolj zanimamo za upravo obč. denarjev, čeprav to liberalcem ni kaj po volji. — Že zadnjič >mo omenili, da so jim zelo všeč občin-ski prostori — zastonj. Kmalu nato se jo pa z;,čelo govoriti, da je mogočni naš župan od 800 kron, ki jiii je obč. odbor odknzal kot prispevek občine za šolo v lotu 1013, celili 700 kron blagovolil obrniti in samovoljno porabiti v čisto druge namene. Skoro gotovo v milostno podporo tistim »klerikalcem«, za katere tako vneto skrbi, kakor ga hvali liberalno časopisje. Bojimo se pa, da so bo obč. odbor takemu samovoljnemu ravnanju z obč. denarjem uprl in g. župa.na poučil, da sc pri sejah delajo sklopi zelo. da se jih tudi župan drži, četudi je -- liberalec. 11 Šmartno pri Litiji. O prašičereji bo predaval 15. t. m. ravnatelj kmetijsko šolo r.a Grmu, g. Viljem H o h r m a n po popoldanski službi božji v »Društvenem Domu«. Ker jo prašičereja precejšen vir dohodkov za kmeta, so pač izplača, da pridete v obilnem številu poslušat uporabne nauke. Nekaj slu č a j e v k u ž n e bolezni koz se je pojavilo med tovarniškim delavstvom v Gradcu pri Litiji. Baje je priromala ta bolezen s pavolo vred iz tujili krajev. Preskrbljeno je vse, da se bolezen no bo širila. — Novo zložno občinsko cesto delajo iz Vagenšperka proti Javorju. S to cesto bo Javorje mnogo pridobilo. O b č n i z b o r b r a n i 1 n i c e in posojilnico bo v nedeljo, dne 29. t. m. po li-tani.iah v posojilnični sobi. Občni zbor je važen za vse člane; zato se vabite k obilni udeležbi! — Opozarjamo še na razkazovanje skioptičnih slik, ki nam predstavljajo življenje Matere božje, kakor so pa upodobili največji umet-niki-slikarji tekom stoletij. Predavanje bo na praznik Marijin, 25. t. m. d Škocijan. Ker naši liberalci cerkva še ne smejo zapreti, preganjajo cerkovnike in organiste. Pri nas hočejo zatreti organista. Boli jih urejena služba božja in lopo cerkveno potjo. Ni jim pray, da ljudje ob praznikih glasno izrekajo svoje priznanje. Zato organistu 8i u trgujejo plačo. V št. Jerneju ima or-ganist 1000 kron, štolnino in celo hišo za stanovanje. In tam ga plačuje občina. Pri nas je pa imel poleg nekaj štoJc in cerkvenih prispevkov Samo 100 kron Pa so mu še od toga odtrgali 100 kron zdaj po novem lotu. Če organist mesečno v gostilni plačuje hrano, ali more shajati? In vendar pri nas ni treba plačevati občini, ampak jc v ta namen določen nalašč farmanski grunt. Katekizem pravi: »Delavcem in najemnikom zaslužek utrgovati je v.iebovpi-joč greh.« Ali bo morala fara požreti tudi to sramoto? — Liberalci sami v občinskem odboru so se sramovali tega dejanja in niso pustili, da bi premajhno plačo še trgali, ker nekateri še zmiraj mislijo, da liberalcem ne gre zoper cerkve. Nato so organistu Činkole, Dur-java in Zupet Pavle natihem prav po tihotapsko utrgali. Za Durjava in Pavleta ni čudno, kor sploh no bodita v cerkev, ampak za župana Cinkoleta, ki pravi, da bo še hodil. No, tudi Činkole je rekel bivšemu organistu, ki je šel proč, ker ni mogel shajati: »Mi si mu-zikc lahko v oštarijj napravimo.« Šentjernejska fara, kako je premožna, pa svoje delavce pošteno plača V Ško-eijanu pa hočejo napraviti liberalci žalostno Veliko noč. da hi bili brez organista. — Naši krčmarji so skušali nalagati ljudi, da bodo od svojega vina po hramih in zidancah davek plačevali. Pa laž ima kratke noge. Razumnejši so hitro uvideli, da bi krčmarji še svoj dae radi na kmeta preložili. V škocijan-skj vasi so šopiri sedem rednih gostilen. A si gosposko živijo. Dae naj zanje pa uboga para plačuje. d št. Jernej. V nedeljo, dne 1. t. m. so jo vršil v dvorani občni zbor tukajšnjo hranilnice in posojilnice. Računski zaključek lepo kaže ob sklepu 19. upravnega leta. kako vzorno uspeva ta denarni zavod pod skrbnim vodstvom gosp. svetnika Antona Lesjak. Denarnega prometa je bilo v preteklem letu nad pol milijona. V načelstvo in nadzorstvo so bili e noglasno izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Pri točki »Slučajnosti« sc jc predlagalo več važnih gospodarskih stvari, ki naj jih umisli hranilnica in posojilnica. Obljubilo se jo, da bo posojilnica, kolikor ji bo mogoče, skušala ustreči raznim nasvetovanim željam. — Med občnim zborom nas je preplašil plat zvona. Ljudstvo jo zapustilo dvorano in radovedno povpraševalo, kje gori? V gostilni pri Recelju je pa imel ob istem času Wertheimer Vincenc s s svojim potujočim kinematografom predstavo. Komaj so jo začela predstava. eksplodira kotliček s karbidom . s tolikim pokom, da so šipe v oknih popokalo. Grozna panika je nastala med obiskovalci. Vsak bi bil najraje prvi zunaj, ker v sobi ni bilo več obstanka vsled gostega dima. Poskakali so nekateri kar skozi okna, ker pri vratih niso mogli. Lo to j( sreča, da v oknih ni bilo železnih mrož; gotovo bi se zgodilg še več nosreč, precej poškodovani sta dve osebi h katerima jc moral priti takoj 1 zdravnik. Občutno škodo ima lastnik kinematografa; pa tudi gostilničar i,, vsi. ki so bili pri predstavi, si bodo do. bro zapomnili ta usodepolni dan. d št. Lovrenc. Prvo postno >^boto smo pokopali blago župnikovo mater. Od blizu in daleč so jo prišli znanci ki opit. Pri mrliču se ni dajalo pijače kakor je navada ob takih priložnosti]/ ko razni ljud je pije jo žgan jo col0 nofi in pri mrliču zbijajo svojo salo. IVi ,lla. teri se je le molilo. Prišle -o dokloia Mar. družbe in v molitvi prečule oho noči pri ranjki. Ta načini kropljcnja in čuvanja pri mrličih je bil v som tako všeč, da ga bo treba še večkrat ponoviti. Pri pogrebu je bilo 7 duhovnikov, ljudi pa toliko, kakor še pri nobi-iiem pogrebu. Župnik je sam pokopal >\ojo mater. R. I. P. — Mlekarna v št. l.o. reneu bo tudi letos poskrbela svojim udom pesno some po najnižjih o nah. Some od najboljše trgovine >o bo prodajalo po 60 vin kg. Cena bo za obe vrsti pese: rdečo dolgo in debolo ni-meno enaka. Kdor jo misli vzoti, naj so naglo oglasi, da je ne bo zmanjkalo. — Za spomladno setev jo neobhodno potreben superfosfat. Za krompir in peso, za deteljo in žito, za travnik' in vinograde, sploh za vso rastlini j< .superfosfat neobhodno potreb ;o gnoji/o. Nobenemu gospodarju so ne sine /doti škoda denarja, da si pomnoži svoj pridelek. Mlekarna ga bo dajala brez dobička po navadni ceni. Ker mnogim primanjkuje spomladi kline za živino, | jo kupila mlekarna en vagon lapenii | tropin, katere bo po nizki ceni udom dajala. Tropine so prav izvrstne in dobre za vsako živino, posebno za mlado rastii ) in molzne krave. Kdor želi ^nojih) naročiti ali tropine kupit i, nai -c precej pri načelstvu oglasi. d št. Rupert. Pretekli predpus! -riro imeli samo tri poroko; malo za I ako veliko faro. — Na Ilrastnem imamo tri f mesece starega Juda. Dne 11. de«. 1913 so prinesli b krstu Staričcvega otroka s 1 [rastnega. Za botra jo imel biti Sta-1 rič z Rakovnika. Ker kaplan im hotel t sprejeti Stariča za botra, ker ima Slovenski Dom«, so otroka odnesli brez krsta domov. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka. Glej Insera«! Notranjske novice n Idrija. V nedeljo, dne 8. t. m., sc je vršil ob 4. uri popoldne v prostorih kršč. gosp. društ. občni zbor Ljud. hranilnico in posojilnice. Ista izkazuje koncem leta 1913. rezervnega zaklada 17.000 kron. Pač lepa vsota, posebno če se pomisli, da posluje šolo enajst let in dela vos čas z najnižjo obrestno mero. In kako so naši nasprotniki pozdravili novo podjetje in kakšen konec prerokovali! Ko smo pri katoliški delavski družbi osnovali šo krščansko gospodarsko društvo in pozneje še hranilnico, smo morali postavno te firme tudi na zunaj pokazati. Pa to je bodlo v oči. Eni so imeli to za prazno baliarijo, drugi za začetek konca vse katoliško organizacije v Idriji. Zbadali so nas na osebno in pisali v svojih listih, da katoličani nimajo druzega v Idriji kakor tri železno plošče s firmo na zidu obešeno. Težko nam jo bilo tiho biti in prigovarjati našim pristašem, naj se no ozirajo na prazne zabavljice, čas bo pokazal, ali ima pametno delovanje kaj uspeha ali abotno smešenje. In uspeh so jc ros pokazal. Gospodarsko društvo plačuje vso rcolno, niti eno fakture so ni šo plačalo, da ne bi dobilo odbitka — skonto; trgovci so kar pulijo, da bi z njim v zvezo stopili, in dasi dajo članom U odstotkov dividende vsako leto, ima šo rezervnega zaklada 20.000 kron. Torej obe društvi premorete lastne gotovino 37.000 K, pač vsota, pred katero mora vsak rošpekt imeti, vsota, katera bi nekaterim, ki so svojčas tem napravam težkoče delali, ali se iz njih norčevali, ravno sedaj prav prišla. n Iz Ostrožnega Brda. Računska 11 a 1 o g a 1 i b o r a 1 c c m. Do 50 vagonov" jc šlo iz naših hribov moštnib jabolk med svet, največ na Nemško. Ko bi no bilo gospoda Bojanca na Su-horju, bi šlo vse komaj po 4 do 5 kron kilogram. Njemu pa so imamo zahvaliti, da jc šlo vso slabo sadje takoj po 9 kron, razen prvega vagona. Svinčnik v roko, naš dolitar in vsi poštenjakovi-či pri lesni trgovini z Bečanom na čelu in računajte. Nič manj kot 20.000 K vam je gospod pridobil in zato sedaj bevskale vanj. Sram vas bodi! Mi smo mu pa hvaležni. — R e s n a i n n u j n a prošnja. Slavnoznani možrbeseda in trgovec pri nas ima precej petrolejskih sodov na prodaj. Naj sc zglasi oni gostobesedni, najpoštenejši človek iz Gor. Košane, ki jih plačuje po 20 kron. Prodaja je nujna, ker rabi denar, da bo plačal vse uslugo, katere mu je storil suliorski gospod. — M o ž j e s p r c g 1 e-d u j e j o tudi pri nas. Ni več tako »luštno« kot je bilo. Včasih sama pokorščina. Kar sapa je potegnila od vode gor, pa jc šlo. Sedaj bo pa začela tudi od gor — dol piliati. Kaj mislite, da imajo res vse tisti prav, ki so od izgube rede? Brkinski pozdrav vsem našim vrlim možem, ki so ničesar ne ustrašijo. Če nas je šo malo, pa nas bo kmalu več. Vse za S. L. S. n Žiri. Opozarjamo na sredopostni semenj v Žirch (18. marca), kamor se prižene na ta semenj veliko lope živino. Dograjena cesta Žiri — Bovte odpira pot preko Logatca kupcem iz Trsta in Gorice. Ne zamudite lopo prilike! Čebelarjem. Slovensko osrednjo čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da je ravnokar dobilo obvestilo, da dobi koncem tega meseca 130 stotov neob-daeoncga sladkorja za pomladno pitanje. Naročila sprejema društvo do 19. t. m._ Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, drž. poslanec. Mnenje gosp. dr. A. L e r c h a, fizika in primarija bolnišnice dobrodelnih bratov na Dunaju. Gosp. J. Serravallo Trst. Vaše železnato kina vino Serravallo se je rabilo z dobrim vspehom v bolnišnici iii v privatni praksi v slučajih slabokrvnosti in konvalescence po pljučnici pleure in malerije. Dr. A. L e r c h. Steckenpferd- liiiiino mlečno milo jo slojkopro.j neobhodno potrebno za mcijonalno nogovanjo kožo in lepoto. Vsaki član pohvalnico. Dobi so povsod 6. 80 vin. 745 PEBECO PASTA čisti usta i zubC Velika Tuba K 1.50 mali Tuba K i.- in razno moderno blago za molke in ženske obleke poillia po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošlljalna R. STERMECKI v CELJU st. 3(5, Štajersko. Ihistrovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zasionj. - Pri naročilih iz Amerike treba poslati denar naprej. 288 £axig& ] idealno odvajalno sredstvo v obliki sailežnih p&stilj, ki gotdvo in milo učinkuje in irria najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30. Dobiva se v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. Vsleil mnogega sedenja, ki jc v zvozi z našim poklicem, jc učinek na gotova fiziologična delovanja telesa nedvomno zelo neugoden. Medtem, ko ljudje, ki se mnogo kretajo na prostem, kot 11. piv vojaki, lovci, vrtnarji, kmetovalci, pismonoše itd. le malokdaj trpe na zaprtju in zapečenosti, so učenjaki, STROMN U Roche Se dob/ v vseh lekarnah K.I.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci Kdo naj jemlje Sirolin ? 1. Vsak, ki trpi na trajnem kašlju. lažje je obvarovali se bolezni,nego jo zdraviti. 1. Osebe s kroničnim katarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi,katerim Sirolin zna/no olehča naduho t. Ski otuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni počutek. <>XvUV Sta« odvetniki, pisatelji, uradniki i. dr. zelo čcstokrat žrtve tega zla, ki začetkom neopaženo in zanemarjeno, lahko pro vzrofi zelo hude posledice. Iz ohlapno sti črevesa in pojemanja fiziologičnega izločevanja čreves, se pri ljudeh, ki mnogo sedijo, razvije zaprtost. V od-stranjenje istega je najboljše naravno, prijetno zaužit no, točno in zanesljivo delujoče sredstvo pristna grenčica »Hu-nyadi Janos«, kar so pokazale izkušnje, ki jo lahko tudi vsak sam na sebi izvrši, in kar so dokazali že tisoči zdravnikov in vseučiliščnih profesorjev v vseh kulturnih deželah sveta. 4 Lastnik turške srečke, ki je kakor splošno znano, prva tovrstna srečka, zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo 4 K 75 vin., kateri znesek zmore pač vsakdo kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejšem slučaju pa mora zadeti na vsak način vsaj najmanjši dobitek, s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. — Naj nikdo ne prezre današnjega zadevnega oglasa »Slov. Straže«, kajti s tem zgreši možnost, pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. 1. zadeti 400.000 zlatih frankov! LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 4. marca: 30, 34, 52, 82, 36. Gradec, 4. marca: 76, 27, 63, 64, 15. Line, 7. marca: 83, 3, 36, 64, 90. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 10. marca 1914. Cena Deželni pridelki: 1'ienlca .... Rž. ..... , Ajda..... Ječmen .... Oves..... Proso belo . , Proso rumeno . Koruza stnra Koruza nova . Leča , , , , Grah ..... Laneno seme . Grasica .... DomaČa detelja . Fižol HlbniCan . Fižol 1'repeliCor Fižol Mandalon Čebulo .... Krompir . • . Zelje sveže . . ., Zel|e kislo brezsoda Repa gorenjska . . Repa sveža . . . Repakislabrezsoda Brinle...... Kumna .... Orehi...... Gobe suhe. • . , Suhe hruške . . . Suhe čeSplje . . . ležice...... Želod...... Smrekovi storži . Seno..... Slama , . . Stelja...... U Hi lt>1 10 !4 -18 -10 I - 22 50 |H 10 |M — ID — 14 — 32 ! — 180 ' — 32 , SO 34 -27 I 50 21 1 — 4 10 o; :i' -8 — 20 — 70 . — 88 I — Živina, meso živa vaga: Goveda pitana , Teleta težka . . Teleta mala , , PraSICI , . . . KoStrunl . . . Kuretninain drugo: Maslo kuhano odi K 260'— do . . . I Maslo surovo od, K 270 - do . . , Slanina sveža(5peh| blanlna prekajena . Mast svinjska , . Lo|....... Jajca 100 komadov PiSanci..... Golobi ..... R"ca ..... Gos...... Kolonijaino blago na debelo: Rlž Rangon od K 25-—"do . . . Kava Santos od K 26(1— . . . . SlodkorodK81 -do Petrolej..... Cena Tu li -01 I — ko ; — so 1 — 88 — 18« 380 ; — tis | — 108 — ioo: — 83 M OROŽJE ln KOLESA na obroke. Posamezni delt najcenele II. ceniki zaslon). F. Duiek, tovarna orožja, koles, Šivalnih strojev. OpoCno ob drt žel. 2125, CeSko. 3357 72 Najbolj mil in ganljiv domači in str.: 3035 harmonij Spei.: Instrumenti, na katero Igra vsak br« znanja nit takoj cetvoroglasno. Kataloe **»tonl. Aloja Xtrtr, kr —- dvor. dob ., Fulda. 7000 harmonijov si pojo lastno hvalo povseli dolih oveta. Piano: ..........I domači instrnmonti po 435 ln 515 M. Varstveno zavarovano. prime; nih tudi zanajtežj.idela ki so mi vsled zakasnele po-šiljatve ostali, prodajam in razpošiljam za lastno ceno po K 8 - par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvicami na petah in ier-menčki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje mera v cent metrih ali Številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska raz-poSlljalnlca čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ 2, Aloisgasse ;!/D Od c kr. trgovskega sodišča p rotokolirana tvrdka Naročajte .Slovenca"! 200.000 zelo Milil ia lepih lepotllnlh drevo rednih DREVES zlasti lepih divjih kost&ujov' okroglih akacij in jesenov' Kristovega trnja, javorjev, jcšcnov, hrastov itd. ter različna krasna ialobna drevesa, kos od 60 v naprei. Milijon sadnih dreves vsen rabljivih in le nalbolj preiz-kuficnih vrst. IOO vlaoko-debeLalh Jablan od 25 K dalje. Hruške, čeAplic, kostanji. fefinje po 1 K in vi-Sje. Zbirka 100 kosov lepo-tilnih in drevorednih dreves in 100 lepotilnih grmov, 10 do 15 vrst za ceno K 70 - J iste obstoječe od vsake samo no 50 kosov K 40'-. Najboljša živa ograja jc eno-in dveletne akacije in gle-dicije 1000 kosov K 0- 15 K. Glcdicije 1—4 1. /a 1000 kos. 5 do 40 K. Poletni hrast, 'J do 5 letni /a mejo, 1000 ko. madov K 13 do 25; hraatl&l 150 do 250 cm. visoki, 1000 kom. K 05. Gozdne sadike, lepotično grmičevje, visoko stebelno grmifije in ovijalke iglasto drevje. 1'erutnlna za pleme in njih jajca, fazani in njih jajca za valenjc llu-strov. glav. katalog zastonj. Grofa Zipe Ea!!liyaiiyja graičlnaka nprava Csendlak pri Radgoni. Pšenico m vse druge deželne pridelke kupuje po najvišji ceni Jak. Paačič, Novomeslo. Ivan Gregorc, parna opek., mengeš in tovarna lončenih peči ima v zalogi vedno vsakovrstno opeko zidno, veliko in malo, navadno strešno, zarezno strešno opeko (Falzziugcl) ter vsakovrstne peči navadne kmečke in visoke peči za boljše sobe Opeka in peči, vse prvovrstno blago! Točna postrežba! 406 Delo in zaslužsh bi imel samostojen čevljar in še dober postranski zaslužek, ako bi hotel opravljati službo cerkovnika pri podružnični cerkvi. Čevljar je lahko samski ali oženjen, ker so dobra stanovanja na razpolago in ni zdaj v dveh vaseh blizu skupaj nobenega čevljarja. Več se izve pri gospodarskem odseku vasi Parje poŠta Zagorje na Pivki, Notranjsko. 759 IZJAVA. 739 Podpisana obžalujeta neresnične besede, ki sta jih govorila proti Andreja Vidmarja na PleSlvill št. <6. PieSlvica, dne i. marca 1914. Jan. Mavser št. 35 in Fran Sojer št. 37 Jan. Gostlša in Jnr. Novak, priči. Obleče se lahko cela rodbina! ni ostanHl za obleke, suknje, bluze, srajce itd. novih lepih vzorcev 5 M sivfi zi K13"—, lepša vrsti zavol K14—. Franko po povzetju pošilja. fl. Jelinek, I. Češka tkalnica v Jimra-move (Morava). Ztlt toplo priporočeno! Mir poikoil kupi vnovič l 7 LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA' ULICA' 41, f SEF-™Av?iK:PRrAraJ-DR FR. DERGANC \ Učcncc se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom star 14 do 15 let, poštenih in uglednih sturišev pri tvrdki Martin Plat v Črnomlja. 755 Dva pekovska učenca iz boljše rodbine, katera sta dopolnita 14. leto se takoj sprejmeta pri g. Paučlču v Novem raestn. Krepkega dečka, iz poštene hiše, ki ima veselje do pekovske |«nf nolnMf« takoj pod zelo obrti sprejme AUI VlIJCIlLu ugodnimi pogoji pekarija Lovro Sušnlk t škof ji Loki, 797 Kupcem posestev se nudi prilika, priti na eno izmed dveh jako prijaznih in lepo urejenih posestev, na večje ali manjše , po dogovoru. — Čedna vas poleg okrajne ceste, ne predaleč od cerkve in železnice. Poizve se pri Jožeta Prešeren v Globokem poŠta Stndenlce pri Poljčanah, Štajersko. W Učenca sprejme Ivan Perme, krojaški mojster, Ljubljana, Gledališka stolba 3. «12 Najvišja odlikovanja! Driavna odlika! Tisoči priznalnic! [ Rek: Kdor hoče uspeh doseči, naj krmi perutnino s -Pa-jninom*. - Vaše kokoši Vain postanejo iz srebra zlato j ako jim dajete i „Panin-hrano za kokoši". = 1 Zelo Izdatno in ceno 5 kg zavitek (zadostuje pol leti za S kokoš) K 4-~, vreča (40 kg) K 24'— a Kokoši uspevajo izbomo, Dtso porini pride o Jajca ako jim , 5 J_ dajete panlo-brioo z« airitllio. Ne za- = - U menjajte z hvaljenimi drobci mesa, ki = sestoje iz samih ostankov. Panln-hrana s ^MBl za perolilio je sestavljen« izključno iz j fl^fcl snovi, ki so dobre za kokoši in po- 5 spešujejo tvorbo jajec. Neobhodno po- " fqg trebua jc Panln hrana za pliiila' " "d- S |Pmm gojitev piščancev. Za pitanje prlpo- s ročamo .fanta zdrob riplliojo pirutilu' t i ,Pao' izdeloralnlca komičnih ptlrtbiiin la Pan'rtglst.Tarstv.zn. speci5 7. Prevara ali sugestija 1 2o na leta se ponuja občinstvu razna ustna ro k ki jo prav prijetno parfumiranu. Občinatvo je vpnrsMja in. hvali kot izvrstno, kor ima dobor oknu, no da bi bo Vr8J prepričalo, čo ima tndi kakino modlolnako vrednost Ako bi bo o tem razmišljalo, no bi »o polagalo toliko važnost' nnmo na okus, ampak tudi na sestavino, ki ralkuiujcjo, — Tudi ni vseono, ako ustna voda noprijoton duh sum" zakrije, ampak nko ga tndi res oflatranl. Iiobra in učinkujoča ustna voda naj no bo samo parfumirana, amiisk mora tudi vso naUalJlva ln kalna anovl uničiti, neprl-Jeten duh odstraniti in vkljub temu osvežujoče učinkovati. I o tem temeljnem pravilu jo sestavljen l*J»ototm, s poprovo meto, ki prekosi po znanstveni preiskavi vsako doslej znano ustno vodo na učinku iastkratno. Hobjo po-i'°iifr 80 potrebuje za on kozarec ustno vodo samo 10 kapljic I.j soforma s poprovo moto, so izhaja z 1 steklenico 3 mesoco. Silno poconf in izdatno. ,„ J originnltra Atcklenicn Lvnoforma s poprovo moto stane K 1'60 v vseh lekarnah in "drogerljah. „ „„\licro"antno knjfS0 ,Wa»lit dio Hygieno Vam pošljem zast j in poštiilno prosto. A. C. HltJlMANN, roforont f,ysoformworke, Uunaj 1'ciraschgasse 4. 206