List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin.,"za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. Te! elonska io inoiavna poročilo. PARLAMENTARNE ZADEVE. Danaj. Parlament je sklican za 9. januarja; na dnevnem redu ie proračunski provizorij. Finančna komisija gosposke zbornice, ki je bila sklicana včeraj popoldne, ni imela nobene seje. Člani komisije so imeli le informativno in neobvezno konferenco. Seia bo šele danes. Splošno se sklepa, da gosposka zbornica zakom o davku na osebno dohodnino sprejme v neizprenjenieni obliki. POLJAKI IN RUSINI SE ŠE NISO PRIBLIŽALI. — POLJSKI MINISTRSKI KANDIDATI. Lvov. Poljaki in Rujini se še niso približali. Poljsko kolo zdaj razpravlja o ministrskih kandidatih in je o teh več kombinacij. Dr. Leo naj bi postal finančni ali pa gališki minister; za mesto načelnika Poljskega kola pride v poštev dr. Glabin-ski; za gališko ministrstvo se imenuje tudi dr, Ernst Adam. ČEŠKA-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Praga. Oficiozno se poroča, da se mla-dočehi in češki agrarci nameravajo udeležiti novih spravnih pogajanj, h katerim upajo tudi realiste pritegniti. Češki narodni socialisti in pristaši češke drž. stranke se pa pogajanj ne nameravajo i'de'ežiti, NADVOJVODINJA ŽITA POVILA HČERKO. Dunaj. Nadvojvodinja Žita je povila «dravo hčerko. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj. Seja gosposke zbcrnice, v kateri ima priti zopet na vrsto zakon glede davka na osebno dohodnino, se vrši dne 7. januarja, ZA ŽELEZNIČARJE Dana]. Železniško ministrstvo objavi te dni naredbo, s katero stopijo v veljavo izboljšanja priznana državnim železniškim delavcem. Dunaj. Železniško ministrstvo je že-lezničnim ravnateljstvom naročilo, naj poduradnikom, ki že dolgo niso napredovali, priznajo izredno napredovanje pol leta do 2 let, vsled česar pridejo lahko v višji plačilni razred. ZVIŠANJE PLAČ POMORŠČAKOM. Dunaj. Glasom »Zeit« se je sklenilo zvišati plače pomorščakom. NAŠI VOJAKI IZ ALBANIJE. Trst. Včeraj so se vrnili semkaj iz Albanije vojaki 97. polka. Spomladi se vrnejo v Albanijo, kjer bodo opravljali posel obmejnih orožnikov. PROTI IZSELJEVALNIM AGENTOM. Lvov. Tukajšnja policija je preiskala filialo »Severnonemškega Lloy-da« in njegovega vodjo zaprla, ker je na sumu, da je spravljal vojaški dolžnosti podvržene mladeniče v Ameriko. TISKARSKA STAVKA. Danaj. V celi Avstriji stavka do 10.000 črkostavcev in do 3000 pomožnih delavcev. Ne stavka se v 230 tiskarnah z 2800 črkostavci in 500 pomožnimi delavci. BOSANSKI SABOR. Sarajevo. Bosanski sabor se je od-godil do 15. t. m. SLABA ZNAMENJA. Dunaj. »Reichspost« se zelo pritožuje. ker laški vpliv v Albaniji čedalje-bolj narašča. Peterbnrfl. V slovanskem znanstvenem društvu je Brančavinov v nekem govoru izvajal, da se bo balkansko vprašanje moralo tako rešiti, da dobi Bulgarija Makedonijo in Dobrud-žo nazaj, zato pa se imata Srbija in Rumunija odškodovati v Avstriji. Baje fllrli Vllcl/O vlo/^o V tam rrmfcli, ^nln Peterburg. Ministrski svet je za dobo enega TeTa~prepovedal vsem listom prinašati katerokoli važnejšo vest vojaškega značaja, VELIKO RUSKO POSOJILO. Peieiburg. Rusko posojilo v Franciji je že sklenjeno. Vsota znaša dve milijardi in pol, ki se iaplačaio v pet letnih obrokih po 500 milijonov fr. ANGLIJA ZA MIR. London. Glede irprašanja esjejsk h otokov izjavljajo 'ufaajšnji odločilni krogi, da bo Anglija delala na to, da se to vprašanja na vsak način reši od vseh velesil sporazumno in mirnim potom. Sicer se pa Venizelos poda v zadevi egejskih otokov te dni v Rim in ie opati, da se vsa nasprotja poravnajo, Angi ja zlasti n6 bo dopustila, da bi se Turčija v to zadevo kaj vmešavala. PRINC WIED ODGODT SVOJE POTOVANJE V ALBANIJO. Berolin Vossische Zeitung« poroča, da je princ Wied svoje potovanje v Albanijo odgodil, ker položaj v južni Albaniji še ni jasen in ker se tudi upirajo, da bi princ Wied bival v Draču, češ da bi bil tu preveč odvisen od Essad paše. BULGARSKI EKSARH PROTI UNIJI S KATOLIŠKO CERKVIJI. Sofija. Bulgarski eksarh je izdal enci-kliko, v kateri ostro nastopa pro^i agitaciji za unijo bulgarske cerkve z rimsko. Eksarh pravi, da se ima Bulgarija za vse zahvaliti »svetemu pravoslavju«. Bulgari bi onečastili spomin na trakijskih poljanah padlih junakov, ki so padli za sveto pravo-slavje, če bi se ne upirali gibanju za zvezo z Rimom. Eksarhat napoveduje unijatske-mu gibanju najostrejši boj in konča z besedami: Čast Bulgarije je v pravoslavju in slovanstvu! ANGLIJA HOČE ABESINIJO RES ANEKTIRATI. Rim. »Tribuna« potrjuje, da ima Anglija namen Abesinijo prejalislej anekti-rati. Anglija je sicer še leta 1906. s Francijo in Italijo sklenila tozadevno pogodbo. Ker pa se je v Abesiniji prememba na prestolu izvršila mirno, ni Anglija dozdaj še ničesar ukrenila. VAŽNA ODKRITJA MAJORESCA O BALKANSKI KRIZI. — MAJORESCU ZAGOVARJA SVOJO IN DELOMA TUDI AVSTRIJSKO POLITIKO. Bukarest. V seji zbornice je ministr. predsednik Majorescu odgovarjal na očitke liberalcev, ki so zahtevali, naj bi se bila Rumunija že od izpočetka balkanske vojske zvezala s Srbijo proti Bulgariji in naj bi se ne bila toliko ozirala na Avstrijo. sledeče: Rumunija od Avstrije ni odvisna, S Srbijo se ni mogla zvezati proti Bulgariji, ker je že junija leta 1912 izvedela, da sta Srbija in Bulgarija sklenili medse-boj zvezo proti Rumuniji in Avstriji. Avstrija je ves čas držala z Rumunijo in je Bulgariji že davnej povedala, da bo v slučaju rumunsko-bulgarskega konflikta stala na strani Rumunije. Če je Avstrija skušala Bulgariji sicer pomagati, nas to nič ne briga. Kar se tiče Nemčije, je trozvezo ostentativno obnovila. Napadi ogrske opozicije na Rumunijo ne smejo biti za našo politiko merodajni. Kar se tiče zahteve po reviziji bukareškega miru, sta jo tudi Rusija in Anglija zahtevali. Sicer se je Rumunija reviziji, v kolikor jo je Anglija želela, s tem izognila, da k bukareškim mirovnim pogajanjem ni pozvala Turčije, zaradi katere je Anglija v prvi vrsti revizijo zahtevala. SRBSKI KRALJ ODKLONIL PAŠIČEVO DEMISIJO. Belgrad. (Uradno.) Kralj Peter je odklonil demisijo Pašičevega kabineta. Krona sodi, da za nove volitve skupščine ni nikakega povoda. SRBSKA SKUPŠČINA REŠILA ZAČASEN PRORAČUN. Belgrad, Skupščina je z 88 proti ene- _____ - j-i_n._^_ nuar in februar in se radi pravoslavnih praznikov in radi občinskih volitev, ki se koncem januarja izvedejo, odgodila do 4, februarja. Opozicija se seje ni udeležila. SODNA RAZPRAVA PROTI BULGAR-SKIM GENERALOM. Pariz. Iz Sofije se poroča: General Savov se vrne v Sofijo 15, t. m. iz inozemstva. Ta dan prične državni sodni dvor razpravo proti generaloma Savovu in Pe-trovu ter proti bivšemu bulgarskemu zunanjemu ministru Genadijevu. SRBSKO-BULGARSKI OBMEJNI SPOR SE PORAVNA. Belgrad. ¿^uski general Holmsen je došel v Belgrad. Zaslišala sta ga Pašič in kralj. General odpotuje na srbsko-bulgar-sko mejo, da si ogleda točko, o kateri nista Srbija in Bulgarija edini. Spor se v kratkem prijateljsko poravna. ARNAVTSKI ČETAšKI VODITELJ RICA BEJ UMRL. Belgrad. Umrl je Rica bej, ki je vodil arnavtsko protisrbsko vstajo minulo poletje. PROTI ZNIŽANJU PREBIVALSTVA V FRANCIJI. Pariz. Socialist Breton namerava v zbornici predlagati zavarovanje oženjenih, ki bi podpiralo rodbine in nagradilo vsako '¿m rojstvo (Ne bo nič pomagalo, ker mote francosko nenravnost preprečiti le živo katoliško moralno prepričanje, proti kateremu tudi socialisti najinfamnejše nastopajo in v Nemčiji pa tudi v Avstriji javno nastopajo za največjo nenravnost: znižanje rojstev med proletariatom.) LAŠKI VOJNI MINISTER NEVARNO OBOLEL. Rim. Bolezen laškega voj'nega ministra Spingardija se je poslabšala. LAŠKI PRESTOLONASLEDNIK SE VKRCA ENO LETO NA LAŠKO VOJNO LADJO. Rim. Na kraljevo željo se vkrca laški prestolonaslednik za eno leto na neko laško vojno ladjo, ki bo ž njim eno leto potovala. GRŠKA KUPI DVA DREADNOUGHTA. Berolin. »Lokal Anzeiger« poroča, da namerava Grška kupiti dva francoska dre-adnoughta, ker so Turki na Angleškem kupili brazilski dreadnought »Rio de Janeiro« Venizelos odpotoval zato v Pariz. RAZPRAVA PROTI POLKOVNIKU REUTERJU. Strassburg. Polkovniku Reuterj'u so že izročili obtožnico. Povabljenih je k razpravi 120 prič. Polkovnik Reuter je obtožen, da je več časa nepostavno postopal in da je brez pooblastila zapiral v kleti vojašnice v Saverni meščane. Poročnik Schadt je obtožen grdega ravnanja z ljudmi in ropa svobode. Razprava bo več dni trajala. DVA GENERALA V VENEZUELI UMORJENA. London. V Caro (Venezuela) je ustrelil general Urbina generala Gončala; žena generala Goncala je pa nato iz maščevanja generala Urbino ustrelila. BRAZIUSKA VLADA ZAPRLA POD-ADMIRALA. Rio de Janeiro. Zaprli so podadmira-la Huet Bacellarja, ker je objavil pismo, v katerem graja, ker je brazilska vlada prodala dreadnought Rio de Janeiro, ker to škodi ugledu Brazilije v inozemstvu in ugledu brazilske mornarice. TUDI NA TURŠKEM JE KRIZA. Carigrad. Vojni minister Ozzet paša je demisijoniral. Najbrže bo njegov naslednik Enver beg. ČRNOGORSKA KRALJICA. NOVA VLADA V RUMUNIJL Bukarešt. Šef nove vlade, ki prevzame obenem vojno ministrstvo, postane Bratiana, zunanje zadeve bo vodil Duka. (Bratianu velja za nasproti nika Avstrije.) NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK KAZNOVAN. Berolin. Nemški prestolonaslednik je bil zato iz Danzija prestavljen in kot komandant odstavljen, ker je poslal polkovniku Reuter ju brzojavno čestitko. Prestolonaslednik tudi za kazen ni bil povabljen k dvornemu obedu na novega leta dan. ENVER BEG. Carigrad. Enver beg izjavlja, da je prevzel vojno ministrstvo zgolj zato, da izvede vojaške reforme, da pa ne misli nikakor na kako vojsko. Fran-coski listi se na Enverbegovo imenovanje zelo jeze. RUSKI PRESTOLONASLEDNIK. Peterburg. Zdravstveno stanje prestolonaslednika Alekseja se je že tako zelo zboljšalo, da se more popolnoma prosto gibati. TURŠKI SULTAN NOR. Pariz. Razširja se govorica, da je turški sultan znorel. AX2BBL&NS&A. ŠALA ZA NOVO LETO. New Tork. »Newyork-Journal« poroča, da v Ameriki živeči Ogri delajo živahno propagando za vstajo na Ogi*-skem in da je na Ogrskem že pripravljena vstaška armada, da deželo odtrga od Avstrije. UPOR KAZNJENCEV V KAIRU. Kairo. V Duri, kaznilnici pri Kairu, so se kaznjenci uprli. En kaznj'enec je udaril paznika, nakar so še drugi kaznjenci pričeli paznika mrcvariti. Pazniki so nato pričeli streljati. Uprlo se je 1300 kaznjencev. Nevarno je ranjenih 19 paznikov in en častnik; kaznjencev je 41 ustreljenih, 53 pa ranjenih. Kaznjenci so se uprli, ker so grdo ž njimi postopali. UPORNI SEMINARISTI. Peterburg. V več seminarih je izbruhnila stavka. V nekem seminaru so gojenci streljali na ravnatelja z revolverji. NEWYORšKE BALETKE PROTI IZ-RODKOM TANGO PLESA. Pariz. »Echo de Pariš« poroča iz New • Yorka, da je zveza amerikanskih plesalk sklenila, da ne sprejme pogodb, ki zahtevajo, da morajo z golimi nogami plesati tango, V newyorških operah so zato že plesalke pričele stavkati, MORILKA KOLERA. Soba, Po službeni statistiki je kolera v obeh vojskah na Balkanu pobrala 80.000 ljudi in sicer 63.000 Turkov in Grkov, 12 tisoč Bulgarov in 5000 Srbov. ŽENSKA POSNEMA PEGOUDA, London. Angleška aviatka miss Da« vid je posnemala uspešno vratolomne Pe-goudove polete, ROPAR NA KOLODVORU. Hamburg. Neznani ropar je ponoči napadel na postaji Barmbeck pri Hamburgu železničarja Vogelna, ki je nesel na rami mošnjo s 15.000 markami. Vogelnu je vrgel poper v oči, ga pobil na tla, mu mošnjo iztrgal in odšel ž njo. Roparja še niso dobili. ZASTRUPLJENJE S KLOBASO. Kolin. V Hasseltu se je s klobaso zastrupila neka delavska rodbina. Oče in ena hči ste že umrla, ostali se še s smrtjo bore. a« men je, NESREČE, ii 1 je z nanr0| Dvor>nvAIak jd p0V02il 1. ! ... __ „ J_____1f ___XI3 Kodanj. Vsled viharja so se potopile tri ribiške jadrnice. Odessa. Turška trgovska ladja »Lemte« se je potopila. 45 mož posadke je utonilo. Bnkarešt. Na progi Bukarešt-Con-stanza je lokomotiva zadela v tovorni vlak. Vlakovodja in trije železničarji so ubiti, dva zavirača sta težko ranjena, eden je znorel. Bremerhaven. Iz Bolungavika (Izaf-jord) se poroča: dva ribiška parnika so ledene plasti stisnile. Parnika sta se potopila. Moštvo so rešili. Essen. V Kruppovi tvornici je eksplodira! plin. Dva delavca sta ubita; dva pa nevarno ranjena. SNEG IN OGENJ. Napolj. Tu je divjal snežni vihar. Obenem bljuje Vezuv, nad katerim se dviga snežna megla. V mesto dohaja ,veliko tujcev gledat redko prikazen. MIlan. V severnoitalij anskih dolinah vlada sibirski mraz. V Aosti znaša temperatura — 20°. Corsica. Tu vrše hudi snežni viharji. Vse zveze so pretrgane. Pariz. Mraz je v Franciji hud; toplomer kaže —20°. Rona je zamrznila. Zmrznilo je več oseb. Madrid. Na severnem in na južnem Španskem so divjali snežni viharji. V Al-meriji in Murcii je zapadel sneg kakor že nc 30 let. Toplomer kaže 15 stopinj pod ničlo, v Madridu pa 10 stopinj mraza. London. Tvornica filmov tvrdke Pathe je pogorela. .Več stotisoč filmov je uničenih. Dnevne novice. '-f štajerska Slovenska kmečka zveza je imela v četrtek 8. januarja važno sejo v Mariboru. Nov društveni dom. Sv. Križ tik Slatine. Novi društveni dom je bil bla-goslovljn na dan sv. Treh kraljev po večernicah. Govoril je g. dr. Ant. Korošec. •f Našo prireditve na Spod. štajer- skem. Na Kraljevo je bila pri Svetem Križu pri Rogaški Slatini slovesna otvoritev Društvenega doma. Govoril je dr. Korošec. — V Velenju je bil 7. jan. socialni tečaj. Govorila sta posl. dr. Korošec in dr. Verstovšek. Lokal: Društveni dom v Šmartnu. Zač. ob 8. uri ziutraj. — V Dolu pri Hrastniku bo 11. ianuarja ustanovitev Dekliške zveze. Govori dr. Hohnjec. — Dne 18. januarja bo ustanovitev Dekliške in Mladeniške zveze v Galiciji pri Žalcu. Govori dr. Hohnjec. — V Rajhenburgu bo dne 11. ianuarja po večernicah občni zbor izobraževalnega društva. -f Socialni tečaji na štajerskem. S tečajem v Velenju, za katerega naj zaupniki razvijejo primerno agitacijo, se otvori serija letošnjih socialnih tečajev. |V krajih, kjer se želijo taki potrebni tečaji, »naj blagovolijo zaupniki potrebno ukreniti, in nemudoma naznaniti Slov. kršč. soc. zvezi v Mariboru, da določi čas in govornike. Za lokale in udeležbo naj povsod poskrbijo zaupniki. Kriza v avstrijskih tiskarnah. Naš Članek o krizi po avstrijskih tiskarnah je vsled svoje objektinosti napravil na javnost zelo ugoden vtis. Pametni ljudje se čudijo, da stavci, ki so za svojo tehnično spretnost tako dobro plačani, vendar niso zadovoljni, vkljub temu da jim lastniki tiskarn celo ponujajo zboljšanje plač po dve kroni na teden, tako da bi imel eno leto prost stavec 1716 kron na leto. Starejši stavci bi imeli seveda primeroma več dohodkov, kakor smo že v zadnjem članku dokazali s številkami. Vprašamo, kje ima kak učitelj, kaplan, jurist, obrtnik itd. boljšo začetno plačo? — Toda kakor rečeno, tiskarne niso proti zvišanju plač, a da bi delavci gospodarju vezali roke, da bi ga spravljali v konkurz, da bi s svojimi pretiranimi zahtevami neprimerno občinstvu dražili tiskarske izdelke, tega ne morejo dovoliti lastni-ki tiskarn, ako nočejo igrati usodne va banque igre. — Veseli nas, da je splošno vsa javnost na strani tiskarn. Kakor drugod, tako dobivamo tudi mi dopise od raznih slojev, ki nas vzpodbujajo, da vztrajamo v nam vsiljenem boju; naši naročniki izjavljajo, da tudi radi potrpe, ako bi nekaj časa listi ne mogli redno izhajati. V tem smislu smo dobili izjavo iz trebanjskega dekanata, za kar gospodom izrekamo prav iskreno zahvalo. — Lastniki tiskarn vkljub ogromnim izgubam in silnim neprilikam se po Avstriji splošno dobro drže; razen socijalnih demokratov je vsa javnost na njihovi s* - ker vidi da se borft^a obstane)tisk. clrušte tiskarske oh? -f Tiskarsko gibanje. Dokler traja tiskarsko gibanje, moramo izpustiti iz lista vse podlistke. Gg. naročnike bomo pozneje odškodovali. + Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v občini Polička vas Pri Št. IIju v Slov. goricah je zmagala naša stranka dne 30. dec. v vseli treh razredih. V Cirknici nad Mariborom pa smo propadli v odločilnem razredu za en glas. -f Iz orlovske organizacije, V dneh od 27. do 31. dec. se je vršil v Ljubljani telovadni tečaj »Zveze Orlov«. Udeležilo se ga je 80 telovadcev in bilo zastopanih 61 odsekov. Vse dneve so fantje neumorno vztrajali na svojem mestu in pokazali, da se za resno delo ne boje nobenih žrtev. Dan za dnem od 8. do dvanajstih in od dveh do osmih, to res ni bila malenkost. Velika Unionova dvorana je bila letos premajhna, za kar gre vsekakor hvala lepemu, bogatemu programu. V nedeljo se je vršil v verandi prijeten fantovski večer, kjer se je izročila častnemu članu »Zveze Orlov« br. Ivanu Podlesniku lična diploma. Med zabavo in lepimi mladostnimi govori je hitro minil večer. Zadnji dan tečaja je pokazal lepe uspehe, ki jih je dosegel duša celega tečaja br. Peterlih. Strah in bojazen, s katero so marsikoga navdajale težke nove proste vaje, sta bila na naše veselje neupravičena. Premagali so hitro vse težkoče in so jih ob sklepu tečaja proizvajali z lahkoto, kot bi se jih vadili že celo leto. Isto izurjenost so pokazali pri obligatnih vajah s palicami, ki so za prvo leto vsekakor pretežke in dosegli višek v elegantni četrti sestavi. Vadili so tudi vaditelj ske vaje, vaje za naraščaj. Orodna telovadba žal tudi letos ni prišla do besede. Nekaj posebnega in koristnega so bila predavanja gg. zdravnikov dr. Primšarja, dr. Viranta in dr. Ješeta o prvi pomoči v nezgodah. Zelo aktualno je bilo tudi predavanje br. Jos. Pirca o gojitvi naraščaja. Želeti bi bilo, da se vsa predavanja priobčijo v »Mladosti«. Zvezin predsednik brat dr. Lovro Pogačnik je v sredo opoldne zaključil te* čaj, zahvalil se vsem, ki so pomagali, da je tečaj tako dobro uspel in pozival fante k novemu delu v novem letu. Fantje ! Bogati ste odšli domov. Porabite to svoje bogastvo v korist in napredek naše mlade Orlovske organizacije ! Nazdar ! — »Kmečki strah« na štajerskem, o katerem se še danes ne ve, kdo in kakšeh je, — bo imel čez zimo mir vsaj pred birokracijo. Po posvetovanju vseh prizadetih uradnih faktorjev je namreč štajersko na-mestništvo sklenilo, da se zaenkrat opuste vse policijske varnostne odredbe in se komisar dr. Hoffer vrne k svojim preišnim uradnim opravkom. Utemeljuje to s tem, ker z nastopom zime »žal« še vedno neznana zver ni prišla v nižje ležeče kraje, kakor se je pričakovalo, marveč je ostala visoko gor na Koralpi, kjer sedaj trga edino-le divjačino. Lovske odredbe se prepuščajo dotičnim lastnikom lova. To so ja-gri, ti nemški Štajerci! — Umrl je na Gomilskeni vrl naš pristaš trgovec Franc Cukala. Pogreb je bil dne 1. januarja. N. p. v m.! — Po krivem na smrt obsojen? Dne 14. septr leta J912 so našli na cesti, ki pelje iz Judenburga v Fohnsdorf razkosano truplo brez glave, y katerem so sorodniki spoznali trgovca z živino Franca Schwarz iz Niederwölza. Kot storilca so 25. sept. v Ljutomeru aretirali 42leinega mesarskega pomočnika Dominika Pole, pristojnega v Gorje. Pole je krivdo ves čas — pri prvem zaslišanju in pri glavni obravnavi, ki se je od 13. do 18. jan. 1913 vršila v Ljubnem — odločno tajil in dosledno izjavljal, da je roparski umor izvršil njegov tovariš, neki Pollak, katerega je natančno opisal. Pri glavni obravnavi se je iz lastne volje kot priča oglasil raznašalec telegramov Ivan Kristel in izjavil, da Pollaka pozna in da ga je 17. nov. 1912, videl na kolodvoru v Judenburgu. Njegov opis o Pollaku se je popolnoma strinjal s Polčevim. Vendar je bil Pole 18. jan. 1913 obsojen na vislice, a ga je cesar pomilostil. Svojo kazen odseda v karlauški kaznilnici, kjer je vedno tih in mračen. Je že od preje sušičav in je bolezen v kaznilnici še napredovala, 3. t. m. je pa orožništvo v Kozjem prijelo nekega moškega radi potepuštva, iz čegar listin in pisem, ki so jih našli pri njem, izhaja, da je to že kake 30krai predkaznovani zlikovec Pollak, star 36 do 40 let. Tudi njegova zunanjost popolnoma odgovarja Polčevemu opisu. Pollaka so izročili okr. sodišču v Ljubnem. Ako se izkaže, da je to res osumljeni Pollak, se bo proces radi gori navedenega roparskega umora v najkrajšem času obnovil. — Besnež. Gostinčar Ignacij Mar-kral) pri Sv. Tomažu se je na Silvestrov večer radi neke gospodarske zadeve spri s svojim očetom in se tako razjezil, da je potegnil revolver in pomeril na očeta, ki mu je pa utekel. Nato je toffotnež hitel k svoj) »"imki Hedviki Bitonja in ji začel očitati nezvestobo ; končno je potegnil revolver in jo u-strelil v trebuh. Žensko so pripeljali v bolnišnico v Ormož, Markraba so pa zaprli. Zastrupila se je 17tetna poseslnikova hči Jožefa Gaube v št. Juriju na Pesnici; vzrok — nesrečna ljubezen. Nesreča na železnici. Na pragerski po-postaji je lokomotiva zagrabila delavca Filipa Jammer in ga zmečkala, da je bil takoj mrtev. -f Pomemben govor goriškega kne-zoškofa dr. Sedeja. Na večer starega leta je goriška duhovščina po proštu Msgr. dr. Fajduttiju izrazila svojemu nadpastirju svoje čestitke k novemu letu. Nj. Prevzvišenost knez in nadškof se je zahvalil ter povdarjal resnih časov, v katerih se nahajamo. Pred 1000 leti so ljudstva vrela v naročje katoliške cerkve. Danes pa jo zapuščajo lin širi se moderni paganizem. Povdarjal je nevarnosti, ki prete naši državi in nevarnosti, ki prete cerkvi. Napovedal je, da se bo letos vršila v Gorici škofijska sinoda, kar je duhovščina vzela z veseljem na zraanje. Prevzvišeni ie izrekel nado, da se bosta duhovščina in ljudstvo ravnala po sklepih prihodnje sinode. -h Poslanec Graienauer ie bil na novega leta dan operiran. Operacijo je izvršil c. kr. oKrajni zdravnik dr. Hussa. Bolnik počuti se razmeroma dobro in upati je, da bo v par tednih zopet zdrav. -f Nov liberalen list. Z novim letom je začel izhajati v Učiteljski tiskarni nov »neodvisen, gospodarskopoliti-čen tednik«, kakor se sam sebe imenuje. Dne 19. decembra p. 1. so imeli ti »nc-odvisniki« z dežele zaupno posvetovanje v Ljubljani. Sklenili so organizirati politične nasprotnike Slov. ljudske stranke v »neodvisno kmečko stranko« in izdajati glasilo »Naš glas«. Na uvodnem vmestu se zahvaljujejo vsi 24teri propadli samostojni kandidatie Pri zadnjih deželnozborskih volitvah in se ponosno imenujejo prvoboritelie za samostojno kmečko stranko na deželi. »Naš glas« bo seveda samo glas firme Učiteljska tiskarna in kakšni so ti glasovi, vemo dobro. — Razglednica za praznike, ki je dvema prinesla smrt. Žena bogatega veleposestnika Josipa Olago pri Gorici je dobila za praznike voščilno razglednico od svojega prejšnjega ljubimca. Te karte žena slučajno ni mogla prikriti pred možem in mu jo je morala pokazati. Dasi je bilo voščilo popolnoma nedolžno, se je mož zaradi tega tako razjezil, da je začel strašno razsajati. V strašni togoti je ženo živinsko razmesaril. Nato je pa šel v sosedno sobo in se ustrelil. Ko je prišla v sobo služkinja, je našla v mlaki krvi mrtvo ženo in v sosedni sobi tudi že mrtvega gospodarja. Olago je bit star 44 let, soproga pa 34 let. — Svedrovci v Trstn. Neznanci so na starega leta dan vlomili v blagajno tvrdke Fassel v novi palači »Riunione Adriatica« in oropali blagajno za 2058 K. —■ Potomci Zrinjskih se žive. Hrvaški listi poročajo, da še žive potomci onih članov Zrinjske rodovine, ki so se v 15. stoletju izselili v Benetke in kasneje živeli na jonskih otokih. In sicer je to grof Ilija Zrinjski, ki ima svoje posestvo na otoku Krfu in je bil do zadnje balkanske vojne italijanski konzul v Prizrenu. Leta 1885. se je poročil z Marijo Conemenos v Prevezi, katere oče ie bil turški kancler in katera je veleizobražena dama. Grof ima sedaj sina Jurija in tri hčerke; njegova sestra Uranija je znana grška pesnikinja. Ilija Zrinjski se dobro zaveda svojega hrvaškega pokoljenja in njegova žena si dopisuje z zagrebškim vseučiliškim profesorjem dr. Iv. pl. Bojničičem, ki sedaj piše zgodovino beneško - grške veje knezov Zrinjskih. — Smrt pijanca. Mrtvega so našli v Gorici vpokojenega finar.čnega nad-stražnika Antona Siliča, doma iz Bilj. Mož je veliko pil in vedno v svojo sobo zaprt, živel sam zase. Menda ga je napadel delirium tremens in je umrl na srčni paralizi. — Internacionalen tat vjet. Iz Trsta poročajo: Tu so prijeli 25-letnega Antona Horvata, internacionalnega specialista za tatvine na parnikih in po železniških vagonih. Oh ti cigani! Tako je zdihovala 26. m. m, po Novem mestu vže priletna Katra Gerden iz Potoka pri Vel. Loki. Pravila je, da ima pri sodniji opraviti radi ciganske goljufije. Pripovedovala je ta-le dogodek: »Meseca novembra začeli sta prihajata k meni, kakor zdaj vem, dve ciganki in to Johana in Berta Ful, Pripovedovali sta mi, posebno starejša, da so ji moža zaklali. Da je bil dober mož in da mu je bilo ime Rihard Reichardt. Molili sta vedno. Pripovedovali sta mi, da sta vedeževalki. Taki sta bili, kakor malo manj kot svetni- ci. Starejša, to je Johaja, je meni zaupno dejala, da je velika borzen in nesreča v naši hiši in da se bode o kmalu pokazalo. To pa da more ona dpraviti s sv. mašami. Predno pa je za Baše dati, mora poskusiti, da-li ima še to noč. Dala mi je domačo prejo in mi relia, naj jo »razfec-lam«. Pri razfecljanju naj izgovarjam sv. križ in to v imenu Boja Očeta in Sina in sv. Duha. Ona pa je med tem kleče nekaj mrmrala. Razfeclino prejo sem dala potem na poziv ciganii. Ta je to skupaj stisnila in jo položila ia mizo. To razfecla-no in stisnjeno prediv» se je začelo vzdi-govati. Sedaj je ciganka vzdihnila in dejala: »Mati, imam moč in vse bom zamogla narediti«. Rekla mi p, naj ji dam 5 K za mašo. Dala sem ji, natar je odšla. Prišla je drugič, govorila isto. Tako je prišla mnogokrat in zahtevala vedno več od mene. Dala sem ji po 50 K — 100 K — in 200 K. Povedala mi je, da e brala v črni knjigi, da je pred več leti imrla v naši hiši žena, katera je zapustila poln lonec cekinov in da ta hodi po pokopdišču. Da to dušo lahko reši in lonec ceUnov dobi, zato potrebuje eno kokoš, ple;e, masla, novo obleko in klobuk, ter mrtiaški prt. Zahtevala je 200 K. Dala sem ji 200 K — za te stvari. Povedala mi je, dajo zdaj ne bo, ker mora na pokopališču in v obližju istega čakati, da pa moram biti o tem tiho, ja nikomur nič omeniti, tajti drugače, če ljudje to zvedo, bi znor»la, kakor v vasi neka kmetica Zajka. M«d tem časom pa bo pošiljala druge k meji, da mi povedo o stvari. Tako je res pa*krat prišla mala ciganka Berta Fuf. Prijovedovala mi je, da Johana vidi vsakokfct ono dušo, da bo kmalu rešena in da oode tudi lonec denarja rešen, samo da rabi še 100 K. — Dala sem jih. Tako je prišli še dvakrat. Dala sem ji še 40 in 20 K. — Mojemu možu sem vzela iz hlač denar in zato je prišlo to na dan. Priznala sem svojemu možu Francu vse spletkarije in pevedala, da sem naredila 1040 kron dolga Bala sem se, da se res ku v Št, Lovrencu, Bala sem se, da se res uresniči, da bon zblaznela, posebno, ker sem imela žene za pošteno in res skoraj svetnico. Malo ciganko so že vjeli, veliko Johano Ful, dona je iz Grahovega, pa še niso dobili, — pa kaj nuca, denarja ne bo več!« — Sorocnik Ful — Rak pa je radi sleparij ušel iz zapora sodišča v Šoštanju, Omenjeni cigaiki je nekaj časa novomeško županstvo v stari pečnici preskrbovalo in to za čssa porotnega slučaja — ker je Johani Fii sorodnik Rak priležnika ubil. — Strašia smrt. Elektrotehnik Josip Opava, sin upravitelja »Katoliške tiskarno v Zagrebu, je med postajama Kloštar in Katalena, hoteč iz enega vagona v drugi, padel iz mostu, ki se je bil pod njim udal. Revež je bil seveda takoj zmečkan. Rajnik se je hotel podati k svojcem na božične praziike. — Noric« iz Amerike. Ustrelil je v Johnston City 111, rojak Janez Jesenič-nik rojala Bernard Jarca. Jarc je bil takoj mriev. Vzrok pijanost. — Vlak je povozil in usmrtil v Clevelandu Slovenca L Žnidaršiča iz Grahovega pri Cerknici — Umrl je v Clevelandu Slovenec Šmajdek, star 36 let. — Ubil se je v Rockdale pri Jolietu Slovenec gostilničar Janez Drnulc, star 45 let, doma j z Kompolja pri Dobrepoljah. — Na vožnji v Ameriko je zadel parnik na katerem se je vozil bivši ljubljanski užit-. ninski paznik Intihar v ledeno goro. Rešil se je z rodbino v čoln, pri tem so pa valovi zagrebli njegovega enoletnega sinčka in ga odnesli v morje, kjer je utonil. — Avstrijske kreditne srečke. Glavni dobitek 300.000 K ie zadela serija 2522 št. 47, 60.000 K je zadela serija 3794 štev. 21, 30.000 K je zadela serija 2905 štev 3, 10.000 K je zadela serija 732 štev. 95, 10 tisoč kron je zadela serija 808 št. 52. Ij Ivan Hribar je, kakor se čujč, iz< stopil iz izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. Ij Eamila Thei^c.jjj^bjjou pred ljubljanskimi porotniki. Najvišje*sodišče na Dunaju je odklonilo zahtevo Ka-mile Theimerjeve, da bi se njena stvar razpravljala pred dunajskimi porotniki. Zato bo morala gdč. Theimerjeva rada ali nerada priti pred ljubljanske porotnike, katerih se tako zelo boji. — Pnška se je razletela med stre* ljanjem petnajstletnemu Jožefu Hro-vat iz Jurke vasi in mu tako raztrgala dlan leve roke, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. — Smrtonosen vihar je razsajal v Gorjancih, ki je podrl bukev na pot, po kateri so vozili oglje. Zadela je štiri, po oglje idoče ljudi, med katerimi je bil 17-letni Franc Mikec iz Dol. Suhadola na mestu mrtev; njegovi tovariši so bili pa lahko poškodovani. — Umrl je v Gorici g. H. Jakoncič, c. kr. rač. asistent. — Umrl je v Sv^ Ivanu pri Trstu g. Julij pl. Kleinmaycr, profesor v pok. — V Št. Vidu na Dolenjskem je umrl g. Ivan Kristan, pos. in poštar. — V Škofji Loki je umrl g. Oton Guzelj, posestnik in .trgovec. — Požar. V Kandiji pri Novem mestu je pogorela na novega leta dan trgovina g. Kastelica. Škoda znaša 30 tisoč kron. — Velemlin pogorel. Lansko leto je požar uničil Bezanov mlin v Našicah na Hrvaškem. Škoda znaša 600.000 K. Mlin je bil zavarovan. — Sodna poslovnica za licitacije. V Puli je vlada uredila javon lokal za dražbe, ki se vrše pod nadzorstvom in na zahtevo sodišča. Ta poslovnica začenja svoje delo z novim letom in ima namen osredotočiti prodajanje sodnim potom zarubljenih ali pri konkur-zih zapadlih reči. Do sedaj se je tako blago čisto brez nadzorstva in samovoljno prodajalo; sedaj pa, ko se bo vse osredotočevalo na enem samem prostoru __ blago, prodajalci in kupci — bo možno dosezati boljše cene, kar bo v prid i dolžnikom i upnikom. Mešetar-jem in preprodajalcem bo delo zelo otežkočeno, vsi drugi kupci pa bodo uživali marsikako ugodnost. Poslovanje prodajalnice bo vzdrževala država. I tak zavod je velikega pomena v času vsesplošne socialne bede. — Zimski šport v Bohinja. Krasno solčno vreme, 6° pod ničlo, sankališče, drsališče v izbornem stanu, smuči povsod. V nedeljo je pripeljal posebni vlak iz Trsta nad 200 sankačev in smučarjev, tudi jutri bode vozil ta vlak in o-beta ugodno vreme za vse vrste zimskega športa velikanski obisk. — S pošte, C. kr. poštni nadoficial R. Janda v Trstu, in c. kr. poštni ofici-ali: Jožef Debelak na Dunaju, G. San-cin v Trstu pa L. Smolič v Pulju so u-mirovljeni. — Naznanjevalci hude zime ? Iz Adlešič, 3. jan. V »Slov.« št. 294. ste poročali o redkem gostu na Kranjskem, namreč o peganih, ki so se prikazali na Gorenjskem. Naj Vam naznanim, da so se pojavili tudi v Beli Krajini. Prvih 6 sem jih videl 21. dec., drugo jato kakih 12 do 15 pa danes zjutraj. Tudi drugi ljudje so jih opazili in pravijo, da takih ptic pri nas še niso videli. Nekdo jih je videl v sredo kakih 30. Morda naznanja njihov prihod v naše kraje res hudo zimo. Danes zjutraj smo imeli —8° C. Tui kalini, ki se k nam redkokdaj zaselijo, so se pojavili pri nas letos, kakor sem že večkrat opazil, v obilnem številu. Morda je tudi te prignala slutnja pred hudo zimo. — Silen vihar v Mostaru. V soboto je tu divjal silen vihar. Izrval je veliko dreves, razkrival strehe in rušil dimnike. Streljanje na sv. večer. Ključavničarski vajenec iz Jurke vasi Jože Horvat, ki dela pri Žibertu v Žabji vasi, je na sv. večer s svojo enocevko streljal. Staro puško je preveč s smodnikom nabil in se mu je razletela. Odneslo je fantu levo roko v prstih. Še isto noč so mu jo v bolnišnici amputirali v členku. — Domačim naših amerikanskih izseljencev] Pozor pred lopovi! Iz Svibna nam pošiljajo dopisnico s tiskano nemško vsebino, ki jo je prejela neka kmečka žena, ki ima moža v Ameriki; dopisnica se glasi tako-le: »Št. 6844.447 L. R. št. 194. (Even-tuelno prosimo za navedbo številk.) Knauth Nachod &Kühne. Lipsko, 12. dec. 1913. Naj prejme Urša Luzar, Kote št. 19., pošta Račje na Štajerskem. Ako pričakujete denar iz Amerike, prosimo, da nam nemudoma pošljete: 1. dotično pismo, ki ,Vas o tem obvešča, z ovojem vred, ki nosi amerikanski poštni pečat, — ali pa 2. na-znanilni listek oziroma pobotnico, ki jo je pri vplačilu dobil ameriški odpošiljalec, na vsak način pa številko naznanilnega listka in datum, ter dalje, koliko denarja pričakujete, od koga in iz katerega kraja v Ameriki, da moremo na tej podlagi dognati Vašo upravičenost do prejema. Poslane listine Vam kasneje na željo vrnemo. Odgovorite nam nemudoma, ker bi se morali drugače v tej zadevi obrniti v Ameriko in bi bili eventuelno prisiljeni denar vrniti nazaj v Ameriko. — Knauth, Nachod & Kühne, Lipsko.« Ni dvoma, da se je nekje organizirala lopovska družba, ki ima namen na tak-le predrzno-neumen način pouzmati krvave žulje amerikanskih izseljencev. Vsi poklicani činitelji naj na to sleparstvo opozore domače naših Ame-rikancev, da ne bodo sedli na ta lim. — Ceno meso. Pred božičem se je dobilo v Mokronogu meso po 80 vin. kilogram. En mesar je prodajal meso celo po 72 vin Vsled silnega navala je moral za-klati šest goved, da je zadostil vsem kupcem. Po praznikih se je pa cena mesu zopet zvišala na 1 K 20 vin. — Nova orožniška postaja. Na Gornji Polskavi smo dobili sredi decembra novo c. kr. orožniško postajo s tremi možmi. Pripada jim razen domačih štirih občin še cela Šmartipska župnija in občina Pokaše. — Orožniki ustrelili dijaka. V gimnaziji v Karlovcu je do 6. gimnazijskega razreda študiral mladenič Ivan Pap. Radi bede je mora 1 nato obisk šole prekiniti in nadaljevati nauke kot eksistent. Prehranjeval se je na ta način, da se je s kolesom vozil po deželi okrog duhovčine, učiteljstva in drugih premožnejših ljudi, ki so mu radi dajali podporo v jelu in denarju. Pap je imel vedno pri sebi vsa potrebna šolska in druga izkazila in je bil splošno znan ' kot priden in nadarjen dijak. 22. t. m. je na svojem potu dospel v Grgurevce, kjer je orožniška postaja. Orožniki so Papa opazovali, ko je obiskal razne hiše, a so ga pustili v miru. Ko se je pa Pap na kolesu odpeljal proti Mitrovici, sta dva orožnika stekla za njim in ga začela klicati, naj počaka. Pap se za to ni zmenil, nakar sta orožnika začela streljati ; zadet v obe nogi se je Pap zvrnil s kolesa. Orožnika sta nato pregledala njegove listine in se prepričala, da sta nedolžnega ranila. Htiro sta šla po voz, ki naj bi Papa prepeljal v bolnico v Mitrovico. Vsled silnega mraza so pa Papu rane vnele ter je ubogi mladenič že na potu umrl. Proti orožnikoma je že uvedena preizkava. JUi ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"? Gospodarski pregled za leto 1913. (Konec.) Junij in julij položaja nista mogla več poslabšati, da v juliju je celo opaziti nekoliko izboljšanja, ki se sicer ne izraža toliko v obrest. meri — privatni diskont je bil celo nekoliko višii kot v juniju, namreč povprečno 5-88 proti 5-82^ — kakor v tem, da je sedaj bilo mogoče zopet dobiti denar. To okolnost je razlagati tako, da je privabila visoka obrestna mera tuj posebno angleški, nemški in francoski denar, ter je tudi osrednja baaika v splošno presenečeni e koncem julija izdala manj denaria. kakor v istem času lani. Brezdvoma ie mnogo pripomoglo k poboljšanju našega finančnega rezmerja do Francije ureditev vprašanja južne železnice, ki sicer še sedaj nI konečno rešeno, vendar ie pa na potu ugodne rešitve, vsaj deloma po želji Francozov. Avgust in jesenski meseci so končno prinesli razbremenitev in unarnje na stalno izboljšanje položaja. Borze so se oddahnile in tudi avstrijska renta je začela polagoma zapuščati svoje globoko stališče. Vendar mi je pa ravno v tem času registrirati važen dogodek, ki je naredil zunaj države mučen vtis. Kraljevina češka je prišla pod sekvester in avtonomna uprava je bila suspendirana. V tem Času je morala naleti Praga svoje posojilo, ki je pa še za letošnje razmere zelo drago in bo veljalo okroglo 7%. Isto je pripomniti o dunaiskem posojilu, ki Je prišlo na trg nekoliko pozneje. Letina je letos v splošnem dobro obrodila in to je tudi precej prispevalo k izboljšanju položaja. Seveda ie to pre-membo razmer upoštevala tudi Avstro-ogrska banka in je koncem novembra znižala obrestno mero za pol odst. in s tem oficijelno naznanila konec krize. Tako je ustregla glavnim zahtevam industrije in državi pripravila pot za bodoča posojila, ki so že napovedana za leto 1914 v približni višini pol milijarde. Za januar je pričakovati nadaljnjega znižanja za pol odst. na 5% iz ravnokar omenjenih razlogov; vendar ie pa znižanje uteiheljeno tudi v ugodnem stanju Avstroogrske banke. Financijelnemu položaju odgovarja v preteklem letu stališče industrije in trgovine, ki ste pretrpeli hude čase, najhujše kajpada trgovina in obrt v naši državi. Deloma so vzrok mobilizacijski vpoklici rezervnikov na meie. ker so v celih vrstah industrij, ki so bile še za mesece preskrbljene z naročili, povzročili najobčutnejše motenje obratov in v mnogih slučajih celo ustavili vsako delo. To se je zgodilo predvsem v onih obratih, ki imajo danes najhujše izgube. Železarne, tovarne strojev, elektrotehnične industrije itd. Drugič ie pa tudi upoštevati, da je vsled vpoklica sto-tisočerih rezervnikov. ravnotoliko rodbin izgubilo svojega hranitelja in se je vsled tega moralo omejiti na nainujnej-še ter je tako, kakor tudi vsled občne draginje padel vsak kotnsum in ž njim tudi mnogo izgubila trgovina, kot posredovalka med proizvajalcem in kon-sumentom. Po poročilih najbolj prizadetih trg. zbornic (praške in drugih) tvoriio glavni vir krize one industrije, ki so bile najbolj prizadete z omejitvijo izvoza na Balkan, kakor tudi stavbena in s to zvezah obrti. Pri tovarnah za poljedelske stroje je opaziti zmanjšanje izvoza za 78%; te tovarne so se nadejale, da kriza ne bo dolgo trajala in niso svoje produkcije v potrebnem obsegu skrčile, ta- ko da so morale to storiti pozneie še za polovico. Isto je opaziti v tekstilni industriji in drugih podobnih obratih, kjer so delali do zadnjega le par na-daljnega dela deželne komisije po njegovem ne bi bilo več treba. Upamo, da se ta namen gosp. župana ne bo posrečil, treba je uprav sedaj na celi črti največje pozornosti in dela, da se v interesu prebivalstva mapravi popolna jasnost. Kaj pa še župan priznava? Kako so se liberalci zgražali, ko je deželni odbor kranjski s pravilnim sklepom razpolagal z vseučiliškim fondom, ki ie še ne-dotaknjon, mestna uprava je pa brez sklepa občinskega sveta, brez odobre-nja deželnega odbora vzela kratkomalo ves vseučiliški fond 100.000 K, in ga porabila. Liberalci so metali vsled vseuči-likega fonda kamenje na dež. odbor, pa jim je opeka z magistrata padla na glavo!... Župan predlaga, naj se ta svota iz vseučiliškega fonda kar »odpiše«! Ali ni to predrzno? Zaklad za cerkev na Barju v znesku 10.900 K so zapravili! Kako so pri volitvah v Trnovem in Erakovem ondotne volivce far-bali z zgradbo mostn pri Opekarski cesti, ki so ga pred vsakimi volitvami gradili, sedaj se pa izkaže, da so ta fond 27.632 K porabili, kje naj ga sedaj dobe nazaj? Če bi opozicije ne bilo v občinskem svetu, bi vse te manipulacije ostale lepo prikrite. Iz zaklada meščanske imovine, torej iz zaklada namenjenega najubož-oejšim meščanom so vzeli 157.556 kron 36 vin. — in župan je imel še nedavno priliko trditi, da se je z denarjem ubožcev pravilno ravnalo! Pa s svoto 622.774 K 26 vin. vzetih iz označenih fondov še ni bilo dovolj. Kako so na magistratu farbali, da napravijo mestno tržnico. Dovoljeno posojilo 800.000 K za mestno tržnico so pa porabili drugod! Od posojila za mestno šolstvo v znesku 700.000 K se je porabilo 413.071 kron 95 vin. za druge namene! Za cesarjev jubilej se je določilo 280.000 K, porabilo se je pa samo 63.012 K 7 vin., ostalo (216.987 K 93 vin.) se je porabilo za dru^e namene. V tej svoti je bilo 200.000 K določenih za zgradbo delavskih hiš in ta svota, ki je bila v tem posojilu za to določena, je po županovi izjavi porabljena, torej je bila »Sloven-čeva« prvotna trditev popolnoma pravilna! Kaj pravijo k temu socialni de-mokratje, ki so se tako pehali za liberalne kandidate? Skupna svota posojil, ki se je porabila za druge namene, kakor bi se morala, je 1,441.479 K 88 v. Vse te nepostavne transakcije so se vršile z vednostjo knjigovodje, ki je zaprisežen uradnik in dolžan in zavezan ne le ravnati se po zakonitih določilih v svojem poslovanju nego upreti se svojim predpostavljenim, če ti zahtevajo kaj protizakonitega od njega, in ker mestni knjigovodja ni tega storil, bi bilo na mestu zahtevati takojšnjo vpeljavo disciplinarne preiskave proti mestnemu knjigovodji, da se do-ženejo krivci, ki bi bili tudi eventu-elno materijeino odgovorni za njih ne-postavno poslovanje z občinskim premoženjem in odgovorni, zakaj so te nepostavne transakcije toliko let prikrivali z nepravimi računi in računskimi zaključki. Mi ob tem položaju pač umevamo dr. Trillerjevo željo, ki jo je izrekel pri razpravi pri proračunu, »naj bi se nehalo leta 1914 z znanimi pritožbami«, češ, »da je to uničevanje mestne avtonomije«. Ravno »pritožbarije« pa so dosegle, da je prišlo že vsaj nekaj luči v magistratno temo. S temi pritožbami se je pokazalo, da mestno avtonomijo najbolj tisti oškodujejo, katerim se niti mestnega občinskega sveta ne zdi vredno vprašati, ako smejo kaj mestnega denarja vzeti za ponesrečene operacije svojega »vzornega mestnega gospodarstva« in ki občini zapuste polno dolgov in prazne blagajne. Zato se bo pa s pritožbami, kadar bo treba, še nadaljevalo, da bodo Ljubljančani še bolj videli, kako jih je liberalna stranka na magistratu farbala in kako jih oškoduje! Koncem starega leta se je že precej pokazalo —v novem letu se bo še več. Za narod. Vsak v vsaki župniji naj se vpraša: Kaj sem storil, da bi bila pri nas mogoča podružnica »Slovenske Straže«? — In odgovori si naj: Takoj grem na delo, da zberem, kakor pravijo pravila »Slovenske Straže«: Podružnica se lahko ustanovi povsod tam, kjer pristopi društvu najmanj 20 članov. Navadno imej vsak kraj eno podružnico, več sosednjih manjših krajev ima lahko eno samo podružnico. Člani so redni, ki plačajo na leto vsaj 1 krono ali podporni, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto. Do ustanovitve hočem sam in s pomočjo svojih prijateljev, katere skličem takoj za to stvar na kratek pomenek, nabrati toliko članov, da bo primerno število za ustanovitev podružnice. Nato pišem pisarni »Slov. Straže« v Ljubljano, naj za ustanovitev podružnice vse primerno ukrene in naj pošlje tudi govornika na ustanovni občni zbor. Nabiralniki »Slovenske Straže« naj bi bili po vseh lokalih, kjer se zbirajo večje družbe. Naročajte jih v pisarni ¡¡Slovenske Straže« v Ljubljani. Pri veselih in žalostnih dogodkih z nabiralniki »Slovenske Straže« okoli gostov! Papir »Slovenske Straže« je priznano najboljši in najcenejši. Zato priporočamo posebno vsem krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, županstvom, župnim uradom itd., naj naročajo edino-le papir »Slovenske Straže«. Trgovci dobe znaten popust. Za-hevajte vzorce. Narodna dolžnost slehernega Slovenca in Slovenke je, da na vsako pismo in razglednico prilepi narodni kolek, ki ga izdaja »Slovenska Straža«. Naročite večje število kolekov skupaj in jih razpečavajte med svojimi prijatelji in znanci. Razprodajalci dobe 20% popusta. Vsa županstva, vse posojilnice, vsa naša društva naj sklenejo, odslej kolek ovati vsak dopis s kolekom »Slovenske Straže«! Skrajni čas je, da vsi somišljeniki pogledajo v svojih občinah, kjer še ne rabijo naše vžigalice, kateri gg. trgovci še ne prodajajo vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Zahtevajte odločno povsodi, naj jih naročajo pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani. Ne verujte izgovorom, da so pošle. Zahtevajte odločno! Kdor ne rabi naših vžigalic, ta ni naš somišljenik, ta ni prijatelj naših obmejnih bratov! Vsak večer se shajajo družbe v gostilnah. Koliko bi te lahko storile za »Slovensko Stražo«, pa bi se jim prav nič ne poznalo. Dva vinarja pri plačevanju več ali manj, ne igra nobene vloge. »Slovenska Straža« bi pa imela ve liko od tega, ako bi vsakdo zahteval računski listek v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem nasprotnike ! Računski listki se naročaoj v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Vse zavedne Slovenke hvalijo dro-že (kvas) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. Umevno, ker so izborne! Priporočamo vsem trgovcem, da naročajo edino te drože ter da se v kratkem času razširijo po vsem Slovenskem. NAROČAJTE VELIKE LEPE TRO. BARVNE PODOBE BREZMADEŽNE, ki imajo natisnjeno v trajen spomin na hrvaško-slovenski katoliški shod posvetitev slovenskega ljudstva Brezmadežni. V vsaki naši hiši bi morala viseti ta podoba. Posebno člani in članice Marijinih družb, šole, društva, županstva itd. naročite jih več skupaj. Ena podoba velja samo 1 krono. Naročila sprejema Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Vsako slovensko županstvo bodi naročeno na „Slovenca"! „Slovenska Straža" Slovencem. Na severu in jugu divja boj proti nam. Tih, a zato tem nevarnejši, tem bolj grozen je ta boj. Na meji slovenstvo izumira, iz sredine pa se izseljuje. Kaj bo z našo domovino v tem boju? Proti sovražniku je treba branite-ljev! Hvala Bogu! Zavest, da imamo tudi mi Slovenci sveto božjo in človeško pravico živeti svoje posebno narodno življenje, da imamo nedotakljivo pravico svoj jezik gojiti in na svoji zemlji biti gospodarji in ne hlapci. Ta narodna zavest vedno bolj prodira v ljudska srca. To je dobro in predvsem potrebno. In drugič! »Svoje zemlje ne damo tujcu! Branili jo bomo do zadnjega!« Do te odločne volje moramo vzgojiti vsakega Slovenca in Slovenko. Širjenje narodne zavesti in odločna narodna vzgoja, to dvoje je ena glavnih nalog, ki jih ima »Slovenska Straža«. Narodno obrambno društvo v korist obmejnim Slovencem v Ljubljani, Pred tremi leti se je ustanovila, čez 200 podružnic ima po Slovenskem. Na straži ima stati »Straža«! Opazovati sovražnika v njegovih naklepih in zbirati proti njemu slovensko vojsko v bran. Na narodni meji ima skrbeti, da niti ped slovenske zemlje ne pride tujcu v last. Slovenskim otrokom mora priboriti in sezidati slovenskih šol. Slovence gospodarsko osamosvojiti in navrniti Slovence k slovenskim trgovcem in obrtnikom. Na narodni meji moramo vzgojiti železno četo zavednih odločnih Slovencev, ustvariti trdne, dolga proste kmetske hiše, ki bodo trdnjave v boju, ob katerih si bo tujec razbil glavo. Slovensko izobrazbo moramo povsod dvigniti tako visoko, da bodo nemški naklepi ob njej razbiti. »Slovenska Straža« je v teh časih izdala že čez 80.000 K v narodne namene in ima pokazati lepe uspehe. Obmejni Slovenci z zaupanjem zro vanjo in od vseh strani ji kličejo: »Pridi in utrdi in reši tudi nas!« Sovražnik je začel še huje pritiskati. Milijone in milijone se zmeče vsako leto za zidanje nemških šol in otroških vrtcev, za kupovanje slovenskih kmetij in naseljevanje nemških obrtnikov in rokodelcev in za kupovanje slovenskih Judežev-nemčurjev. In vlada molči in s svojim molkom podpira in vzbuja svoje uradnike za peklenski boj proti Slovencem. Zmagati nas hoče, dokler je naša vojska majhna in še slabotna. Zdaj se bije zadnji odločilni boj. Zvon je pripravljen, kaj nam zapoje? Mrtvaško pesem ali pesem svobode? Kaj si izvolite ? Slovenci! Ali ne bo vsakdo izmed vas takoj vstopil v bojne vrste »Sloven-Straže«? Kdo izmed vas nima niti enega samega vinarja, da ji ga da za njene obrambno delo? Dobra slovenska srca! Kaj ste gluha za obupen boj ? Kaj v vaših srcih ni ljubezni do domovine? Kaj so vaša srca hladna, brez sočutja, brez dara za domovino-mater? Ali ne slišite glasu, ko vas kliče domovina: »Otroci, ne pozabite, da sem vas rodila slovenska mati! Bog vas je meni dal in moji ste in moli morate ostati!« Ali ne slišite glasu umirajoče matere-domovine? Česa vas prosi »Slovenska Straža« v imenu domovine? Pred vsem to: Ostanite ji zvestil Ni samo to vaša pravica, ampak tudi dolžnost, ki jo svoja sam večni Bog od vas. Tudi za to zapoved bo oster sodnik ali dober plačnik. Četrta je ta zapoved med 10., ali edina, katere zvestemu izpolnjevanju je Bog že na tem svetu obljubil srečo. Kaj to hoče reči? Zvesto ljubite domovino in srečna bo ona, srečni vi in vaši otroci! Naši otroci! Najdražji zaklad in edino upanje domovine so! »Slovenska Straža« vas prosi, očetje in matere slovenske v tujini: »Ohranite nam svoje otroke! Niso samo vaši, ampak tudi last domovine!« — V mlada nežna srca vsadite žlahtno cvetko ljubezni do domovine, gojite jo, varujte jo pred mrzlo tujo sapo, da bodo vaši otroci zavedni in ljubeči Slovenci. Mnogo prošenj ima »Slovenska Straža« do vas, Slovenci, a iz vseh skupaj izreče še eno: »Ustanavljajte povsod, kjer vas je le nekaj Slovencev, podružnice »Slo« venske Straže«! Te podružnice naj bodo šole vaše narodne izobrazbe in vzgoje, kovačnice odločne narodne zavesti in značajnosti in oltarji, na katerih boste polagali po svoji moči tudi denarne žrtve za bran in srečo domovine. Kajti ljubezen brez žrtev ni ljubezen. »Slovenska Straža« ima dolžnost skrbeti za boljšo bodočnost naše domovine. Kdo pa je v resnici »Slovenska Straža«? To so slovenski kmetje in delavci po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Naši bratje, vaši sotrpini so. Zato vemo, ker smo v trpljenju eno, ker smo v ljubezni eno, bomo tudi pod praporom »Straže« eno! Ž ito vsi, tudi vi bratje in sestre, stopite v njene vrste! Zbrati moramo vse svoje sile! V boj postaviti ne samo zadnjega moža, am< pak tudi zadnjo mater in deteta: Za domovino je boj! — Pravica in Bog je na naši strani! — Zmaga je gotova, ako hočemo mi sami! — »Slovenska Straža« vas kliče v pomoč —> domovini! Po vseh slovenskih župnijah se zberite in sklenite takoj ustanoviti podružnico. Nabirajte takoj člane in denar! Za pojasnila pišite na naslovi »Slovenska Straža«, Ljubljana. Naša pisarna vam preskrbi tudi govornike, preskrbi potrjena pravila in vse, kar je za ustanovitev podružnice potrebno. NOVA ŽELEZNIŠKA PREDLOGA. Po vladni predlogi, predloženi drž. zboru, zgrade v bodočih 15 letih 94 novih železniških prog, ki bodo dolge 2100 km in bodo 437 milijonov K stale. 49. novim železnicam jamči vlada za obre-stovanje, 31 novih železnic podpira vlada z državnimi podporami, 14 prog pa namerava sama zgraditi. Na lasten račun zgradi država v naših krajih sledeče proge: Opčina — Herpelje, Zader — Benkovac, Domžale — Blagovica, Bra-slovče—Motnik in Sv. Lucija—Tolmin. Podpirala bo država zgradbo sledečih novih prog v naših krajih: Feldbach—-Gleichenberg — Radgona, Lj utomer —> Ormož, Opčina—Sežana; garantira pa v naših krajih dohodek sledečim nameravanim novim železnicam: Gorica —Červinjanj, Šmohor — Hoče, Celovec —Velikovec in Ronki—Oglej. KNJIŽEVNOST. Haggard: Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. 2 K 20 h, vez. 3 K 20 h. Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. Sa. lomonovi rudniki. Afrikanska povest. 1 K 60 h, vez. 2 K 40 h. — Navedene tri povesti so tako mične in v njih je toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral eno, takoj nabavil tudi drugi dve. S p i 11 m a n n: Zadnji dnevi Jeru« zalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja. Krmar Milanovič. Povest 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bere to povest, ki pretresljivo slika blodnje ubogega mornarja, ki se je edini otel iz potapljajoče ladje. Po pošti stane vsaka knjiga 20 h več. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI. Irdaiateli in Ealožnik „Katol. tisk. društvo", Maribor. Odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. poslanec v Ljubljani. Tisk „Katoliške tiskarne", Ljubljana.