i ^r Plrvi slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah« Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. X. Y* List Slovenskih delavcev v c-Ameriki The first Slovenic JDedSy* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. •TOaSFON P1BAJLNX: 127» JLECTOl Z*%mr*4 m 1-OIjmm Mfttttr. September IX, ItOS. at the Poet Offte* at Few forš. K. T, the Act of Oowfif of Muck S. 117». TELEFON PISARNE: 187» iisot««. NO. 245. — ŠTEV. 245. NEW TORE, THURSDAY, OCTOB ER 24, 1907. — V ČETRTEK, 24. VINOTOKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XT. Narcčnikcm. S tem opozorimo tiste naročnike, kteri so prejeli nedavno račtm za naročnino, da nam kolikor mogoče kmalu pošljejo navedene zneske, ker jim bodemo sicer list nstavili. Nekteri pazijo premalo na sroje dolžnosti. Ko ee jim list ustavi, je pa zamera. Da ne bode torej nepotrebnega razburjenja in dela, prosimo, naj vrši vsak svojo dolžnost kot jo vršimo mL UPRAVNTŠTVO. Predsednik Roosevelt zopet v Washingtonu. V ZVEZINO GLAVNO MESTO JE DOSPEL VČERAJ ZDRAV IN VESEL. Pred vsem izraža svoje zadovoljstvo radi lepega sprejema na jogo. NE GRE V NORTH C ARO LINO. Washington, 24. okt. Predsednik Roosevelt je včeraj popoludne dospel domov iz svojega izleta na jug. Dospel je s posebnim vlakom Southern železnice. Potovanje od Lvuchburga, kjer je govoril zadnji govor, do Wash-ingtona, je bilo brez posebnih dogodkov. Predsednik je zelo zagorel. Pri-iedši semkaj, je dejal, da je vesel, da je zopet doma in je veselo pozdravil ene, ki so ga čakali na kolodvoru, od kjer se je takoj odpeljal v Belo hišo. Z lovom je bil zelo zadovoljen, kajti zabaval se je izborao in je vesel, da je ustrelil jednega medveda, dasiravno je moral 12 dni nanj Čakati. Zelo pohvalno se je izrazil o sprejemu v južnih mestih. Nip. lov v North "Carolino ne srre in o finančnem položaju v New Yorku ni govoril. OBMEJNI SPOR MED ZJED. DRŽAVAMI IN ANGLIJO. Prepir radi nekterih otokov ob istoč-nem obrežju otoka Borneo. Washington, 23. okt. Danes se je v prvič izvedelo, da obstoji med Zjed. državami in Anglijo prepir radi nekterih otokov ob istoenem obrežju velikega otoka Borneo, kteri spadajo baje v upravo British North Borneo Company, ne pa v ono Zjed. držav. Demarkacijska črta med posestjo Zj. držav in angleškimi otoki namreč ni natančna in vsled te<_ra je posest imenovane družbe dvomljiva. Družba je dobila svojo tamošnjo posest potom koncesije. Dne 10. julija je naš državni tajnik dovolil družbi nadaljno poslovanje na spornih otokih, ktero 6e zamore izvrševati, dokler se meja natančno ne določi. Pošta z golobi. V francoskih naselbinah v Afriki so vpeljali pošto z golobi. Naprava se je dobro obnesla. Golobi so posredovali poštno zvezo v zračni črti G00 kilometrov. Velikanska goba. Na otoku Kostelcu na Češkem so dobili te dni velikansko gobo. Tehtala je 6 kilogramov in je bila visoka 25 centimetrov. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 10.30 ............ 50 kron, sa $ 20.40 ............ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kron, za $ 101.75 ............ 500 kron, za $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1016.00 ............ 5000 kron. Poštanna je všteta pri teh svotab Doma se nakazane svot« popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Nace denarne po&iljatve izplačuje C. kr. poštni hranilni urad v 11, dc IX. dneh. Denarje nam poelati je nzjprilič seje do 935.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje anaeke po Domestic Postal* Mono? Order ali pa New York Bank Draft FRANK 8AKBER CO., IN Greenwich Bt, JTew York. 6194 Bt OMr Ave, K. K, Panika na Wall St. Kriza končana. TRTJSTNE DRUŽBE V NEW YORKU SO V SKRAJNEJ SILI DOBILE POMOČ. Pomagali so jim tajnik zvezinega zaklada Cortelyou, John D. Rockefeller, J. Pierpont Morgan in drugi. NAVAL NA TRUST COMPANY OP AMERICA Kriza newyoršfcih finančnih zavodov je srečno končana. Po daljših konferencah v J. Pierpont Morgano-vem uradu ustan- vila se je organizacija predsednikov, ktera se po principu ne razločuje od Clearing House Association. Nova organizacija je varnostna kombinacija, ktere člani so vse konservativne trustne družbe. Predsednikom je odbran John A. Stewart od United States Trust Co. Ko se je ta organizacija ustanovila. je odbor poročal o finančnem položaju Trust Company of America, na ktero so včeraj navalili depozitor-ji, kteri so trumoma dvigali svoj denar. Ker ima ta družba dovolj se-kuritet. so sklenili, da se jej pride na pomoč. Temu sklepu so pritrdile vse newyorske trustne družbe in Trust Company of America dobi danes vsako pomoč, ktero bi potrebovala. Istodobno je tudi tajnik zvezinega zaklada izjavil, da se je prepričal o položaju newyorskili -bank in da jim h de dal danes $25,000,000 vladinega denarja na razpolago. To zadostuje in vsaka banka in trustna družba je -od a j varna. IT radi Knickerbocker Trust Co. so -o zaprti, dasiravno jih oblega na tisoče vlagateljev. Tudi se še ne ve. "hiilo li te dni pričeli s poslovanjem. Sedaj pregledujejo knjige državni bančni eksaminatorji. Posledica navala na Knickerbocker Trust Comp. .je bila tudi naval na Trust Company f America. 37 Wall St.. in na nje govo podružnico Colonial Trust Co. na vogalu Broadway in Ann St. Banke so kljubovale navalu in vsakdo je dobil svoj denar. Z izplačevanjem se danes nadaljuje. Tudi na Dollar Savings banko so njeni depozitorji včeraj navalili — večinoma in zemci — in kedor je le mogel, je svoje prihranke dvignil. Tudi ta banka je vsakomur ustregla. ZA SPREJEM NAŠEGA VOJNEGA TAJNIKA V RUSIJI. Vsestranske priprave za sprejem vojnega tajnika Tafta. Petrograd, 23. okt. Vsa ruska mi-nisterstva se pripravljajo za sprejem vojnega tajnika Zjed. držav Tafta, kteri pride semkaj na svojem potovanju krjg sveta. Vojni tajnik Taft pride v Vladivostok d:ie 12. novembra. Vlada je sklenila, da se Tafta sprejme neoficijelno, vendar se mu bodo pa izkazale vse časti. Uradno ga bodo sprejeli v Vla-divostoku, kamor pride v to svrho posebni oddelek vojnega brodovja. Ker je Vladivostok preveč oddaljen od Petrograda, vlada tjekaj ne bode poslala posebne deputacije. Taft dobi poseben vlak za svojo pot preko Si-bira. Car sprejme Tafta in njegovo ženo v- posebno avdijenco. Skušal je ubiti ženo 2 bombo. Great Bend, Kans., 22. ckt. Včeraj je dospel semkaj E. E. Stacey in takoj na to je skušal ubiti svojo ženo z di::am;tno bombo. Njegova tašča je videla bombo še pravočasno ter jo je odstranila, predno se je razletela. Stacey, ki je prišel iz Denverja, Colo., je ženskama sledil ter jima pretil s pestmi, n«i kar so ga aretovalL Bomba se je razletela, toda ranjen ni bil nihče, le hiša je nekoliko poškodovana. jpoSljemo lepo sliko parnika, mm* - kteri *pa. da k najcetiejSi.najboljši in najdirektnej -ti I roet biovpt.u-. te n » a stro-An ertcana Line, Whitehall Baildug, New York. Brezplačno Mednarodno tekmovanje balonov v St. Louisu. A M E R. ZRAKOPLAV UNITED STATES DOSPEL JE V CAN ADO. Nemški zrakoplav Pommern je plul nad Clevelandom, O DRUGI ZRAKOPLAVT V CANADL St. Louis, Mo., 23. okt. Včeiaj je tu pričela mednarodna dirka zra-koplavov, ktere se je udeležilo devet balonov raznih ljudstev. Veter je razkropil jrakoplave na vse mogoče strani. Nemški zrakoplav Pommern je letel danes nad mestom Clevelandom, Ohio, kjer je zrakoplavec Osea*- Erbs-loh spustil na zemljo listek, s^kterim naznanja, da se on in njegov tovariš počutita dobro in da se pripravljata za pot preko jezera Erie. Zopet nek drugi balon so ugledali v severnem Michiganu, ko je pričel leteti preko Huronskega jezera. Več balonov se je pojavilo v zapadnem delu države Missouri in jeden se je pojavil celo v Tennessee. Balon, kterega so ugledali v severnem Michiganu, je okrašen z dvema ameriškima zastavama. Ker so pa vsi inozemski in domači zra ko plavi okrašeni z zvezdinimi zastavami, ni mogoče dognati, kterej narodnosti pripada. -O tem zrakoplavu ee tudi poroča, da se je na njem pojavila velika bela pega. To je brezdvomno belo platno, na kterem je prišita številka balona. Splošno se trdi, da je balon, kteri je dospel v Michigan, ameriški balon St. Louis, dočim so drugi, ki so leteli proti severoiztoku, trije nemški, jeden angleški in jeden francoski. Vsi so se spočetka dvignili zelo visoko, na kar jih je odnesel kak visok veter proti severoiztoku. Trije ameriški baloni in francoski L'Isle de France so so v nižjih prostorih in so najbrže od-pluli proti zapadu. Caledonia, On t., 23. okt. Ameriški bal on United States, kterega vodi major Hersey, dospel je včeraj zvečer ob 6:15 dvanajst milj južno od Ha-miltona na zemljo. Letel je preko države Illinois, potem preko jezera Michigan in Lake St. Clair do srede erijskega jezera, kjer se je veter spremenil, in ga nesel severno v Canada do semkaj. Razdalja med St. Louisom in Ha-miltonom znaša v direktnej zračnej potezi 620 milj in balon United States je tako izdatno nadkrilil dosedanji rekord, ki je znašal le 402 milji. Asbury Park, N. J., 24. okt. Nemški balon Pommern dospel je na svoje j dirki, ki se je pričela v St. Louisu, Mo., semkaj. Napravil je nad 900 milj dolgo pot in je s tem dosegel rekord. Pommern dobi sedaj prvo nagrado. V njem sta se vozila Oscar Erbsloh in H. H. Clayton. Drugo nagrado v dirki dobi'francoski zrakoplav L'Isle de France, ki je prišel , na tla tudi v New Jerseyu in sicer v Hubertsville, le šest milj daleč od nemškega balona. Ta balon je vodil Alfred Leblanc, ki je prevozil 874 milj. Oba balona sta bila v zraku 51 ur. Ameriški balon America je dospel na zemljo pri Portland, Md.; prevozil je 725 milj, v zraku je bil 37 nr. MAYER & CO. BANKEROT. Dolgovi znašajo $6,000,000, toda vse se pokrije. Newyorska bančna posredovalna tvrdka Mayer- & Co., ki je član borze, je včeraj prenehala z izplačevanjem. Dasiravno je bilo že preje znano, da je tvrdka v stiskah, se na borzi vsakdo čudi radi visokosti dolgov, kteri znašajo baje $6,000,000. Zajedno se pa tudi neznanja, da bodo aktiva zadostovala, da se pokrije dolgove. Tvrdka je v ostalem tudi že dobila ponujeno pomoč. V stiske je prišla vsled padanja vrednostnih listin, kar traja že par tednov in tndi radi pomanjkanja gotovine, ktere je zlasti predvčerajšnjim primanjkovalo. Tyrdka Mayer je imela mnogo posla z delnicami Delaware & Hudson železnice, ktere so bile v novejšem časa zelo \ izpostavljene nevaraej "baisse". Obveznosti tvrdke ▼ zneska $6,000,000 so večinoma zaverovane. 8 pregledovanjem knjig se j« i* pri&elo in to bode trajalo vai 4aL Bodite oprezni! Is verodostojnih virov smo zvedeli, da namerava neko takozvano, nedavno ustanovljeno '-'bankarsko" podjetje v New Yorku, ktero ni pod ni-kako kontrolo, in je Jtoraj tudi brez vsake odgovornosti, rbjakom razpošiljati cirkplarje, s kterjmi jih bode vabilo, darpri tem podjetja nalože svoj prihranjeni denar. Kakor rečeno, to podjetje ni pod nikako državno ali zvezino kontrolo, nima — razun velikanskih dolgov — nikacega premoženja in to raj tudi za varnost denarja ne more jamčiti, dasiravno bode morda obljubovalo velike obresti, samo da na ta način zlorabi zaupljivost nevednih ljudi. Ker želimo, da bi naši rojaki ne prišli v tak položaj, v kakoršnjega so baje zabredli ameriški Hrvatje, svetujemo rojakom, da nalože svoj težko prihranjeni denar le v državne ali pa ljudske (nacijonalne) banke in truat-kompanije, nikakor pa ne v zasebna podjetja švindlarskih špekulantov. Najbolje pa je, ako pošljejo svoj prihranjeni denar v staro domovino, kjer imamo na razpolago mnogo dobrih bank ali hranilnic. Za slučaj, da dobi kdo kak tozadevni poziv ali cirkular, naj ga takoj uniči, da se mu ne bode treba keeati potem, ko bode prepozno. Kriza v Pittsburgh Westinghouse v stiskati. VLADA JE IMENOVALA ZA NOVANO VELIKANSKI PODJETJE OSKRBNIKA. Velikanska panika v pittsburških fi-nancijolnih krogih. BORZA ZAPRTA. Pittsburg, 24. okt. V tukajšnjih finančnih krogih zavladala je velika panika in tukajšnja borza je za včeraj ustavila svoje transakcije z naznanilom, da je Security Investment Company, ktero so ustanovili v svrho varnosti poslovnih koristi Westing-house Company, radi pomanjkanja denaija v velikih zadregah. Tukajšnja Clearing House Association trdi, da stvar ni velieega pomena in da je finančnemu položaju v Pittsburgu zaupati, kajti ni jedna tukajšnja banka ni v neprilikah in ni jedna ni prosila za kako pomoč. Ako pa pr^si, se "jej bode takoj pomagalo. Tukajšnje banke so poslale tudi mnogo denarja v New York, da se odpomore tamoš-njemu pomanjkanju denarja. Vsled neprilik Security Investment Company so naslednje Wesiiaglicuse-ove tvrdke v stiskata: Westinghouse Electrie & Manufacturing Company. Westinghouse Machine Company in Nernst Lamp Co. Ko se je o tem zvedelo, zavladala je v mestu velikansko razburjenost in vse je govorilo o West mg h o use j e-vih neprilikah. Ob 3. uri popoludne so Westing-housove drube naprosile zvezino sodišče za imenovanje oskrbnika, kar se je takoj zgodilo. Inače je finančni položaj zdrav in dober in le pomanjkanje gotovine je spravilo podjetje v zadrego. Družbe so popolnoma solvent ne. Pittsburg, Pa., 24. okt. Tukajšnje zvezino sodišče imenovalo je za tukajšnjo Iron City Trusts Company oskrbnika. Družba je napovedala konkurs. Aktiva znašajo $4,000.000, terjatve vlagateljev pa le $1,600,000. ' Vzrok kmkurzu je pomanjkanje gotovine. Velik požar v Hobokenu. Minoli ponedeljek zjutraj nastal je požar v zalogi železja tvrdke Botjer na Newark St. v Hobokenu, N. J. Požar je razdejal vsa poslopja imenovane tvrdke in se je razširil tudi na bližnje zasebne hiše. Policija ceni škodo na $50,000. Goreti je pričelo v skladišču in dva policaja sta takoj prišla na lice mesta ih sta rešila konje iz hlevov. Ogenj se je kmalo razširil na sosednje tene-mentne hiše, v ktarih so stanovali Italijani in Poljaki, ktere sta pa policaja probudila pravočasno in spodila na prosto, na kar to prenočili na glavnej V varstvo Filipinov. Obrežne utrdbe. VOJNI TAJNIK TAFT JE ODPOTOVAL IZ MANILE V SU-BIG BAY. Za varstvo tamošnjega obrežja treba je 100,000 vojakov. MORNARIČNA POSTAJA. Manila, 24. okt. Vojni tajnik Taft je v minolej noči odpotoval od tu v Subig Bay, da ogleda tamošnje obrežne utrdbe in mornaric no postajo. Njegovo potovanje je velike važnosti, kajti utrdbe se bodo sedaj radi japonskega položaja gradile noč in dan. Pred vsem je Taft odpotoval v Subig Bay, da poravna diference v mišljenju vojnih in mornarienih inžener-jev glede naprave utrdb. Pred več leti je moraarični odbor določil, da mora Subig Bay postati glavno obrambena točka na Filipinih, v kolikor pride mornarična baza v pošte v. Luka se je takoj utrdila in tudi vse drugo se je ukrenilo. Sedaj so pa vojaški inženerji dognali, da Subig Baya ni mogoče braniti, ako ni tam najmanj 100,000 vojakov. Radi tega mora vojni tajnik sedaj vso stvar preiskati. MATJRETANIA JE GOTOVA. Odplula je na svoje preskuševalno potovanje iz Tyne v Liverpool. Na parniku Mauretania, Severno morje, 23. okt. Najnovejši parnik Cu-nard Line, Mauretania, odplul je včeraj na svoje prvo preskuševalno potovanje. Ob bregovih reke Tyne se je nabralo tem povodom najmanj 100 tisoč ljudi, razvrstenih šest milj daleč, dočim so razni vlačni parniki in yachte spremi je vale novi parnik, kteri je odplul krog Anglije v Liverpool. Mauretania je za jeden vozal hitrejša od Lusitanije. Na njej je 500 povabljenih gostov in vsi so prepričani, da bode z ozirom na hitrost nad-krilila Lusitanijo, koja je dosedaj najhitrejši parnik na svetu. Hitro brzojavljenje. Glace Bay, C. B., 24. okt. Včeraj je tukajšnja Marconijeva brezžična brzojavna postaja poslala na Irsko v Cliffden brzojavko, na ktero je dobila že po preteku petih minut odgovor. KRETANJE PARNTKOV. Dospeli so: Kaiser Wilhelm II. 23. okt. iz Bremena s 1367 potniki. Bulgaria 23. okt. iz Genove. Dospeti imajo: Ultonia iz Reke. Campania iz Genove. Princess Irene iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Estonia iz Libave. Graf Waldersee iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. La Savoie iz Havre. New York iz Southamptona. Campania iz Liverpoola. Kaiserin Au^uste Victoria iz Hamburga. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Alice iz Trsta. Carmania iz Liverpoola. Odploil so: Dentschland 24. okt. v Hamburg. Arabic 24. okt. v Liverpool, La Lorraine 24. okt. v Havre. Barbarossa 24. okt. v Bremen. Slavonia 24. okt. v Reko. V Odplutt bodo: Vaderland 26. okt. v Antwerpen. fimbria 26. okt. v Liverpool. St. Pant 26. okt. v Southampton. President Lincoln 20. okt. v barg. Za rtiotarna H okt. ▼ Havre. Iz Avstro-Ogrske. Spremembe kabineta. AVSTRIJSKI DOMOBRANSKI MINISTER LATSCHER-LAUEN-DORF JE ODSTOPIL. Poslanci se posvetujejo o podržavlje-nju avstrijskih premo-govih rovov. PRAN JOSIPOV A BOLEZEN. ■ o » Dunaj, 24. okt. Avstrijski domobranski minister, general Latseher-Lauensdorf, je izstopil iz kabineta, ker vojna uprava ni hotela dovoliti, da bi parlament d' bil natančna obvestila o kazni dunajskega vojaškega poveljnika, kteri je pomilostil one častnike, kteri so na barbarski način mučili vojake. V poslanskej zbornici se poslanci živahno posvetujejo o sprejetju nuj-nostnega predloga, s kterim se vlada poživlja, naj podržavi premog«.ve rove in prodajo premoga. Dunaj, 24. okt. Cesar Fran Josip je boljši in zdravniki trdijo, da bode kmalo ozdravel. Ves dan ga ni mučila mrzliea in zdravje dobro napreduje. Dunaj, 23. okt. Poslanska zbornica avstrijskega državnega zbora, je sprejela včeraj nujnostni predla g1, kateri priporoča, da država stori korake v svrho povišanja pridelka avstrijskega premoga. O tem predlogu ni govoril ni jeden član vlade. Dunaj, 23. okt. V Allandu na Nižjem Avstrijskem je tamosnji lesni trgovec Neuhauser prišel včeraj zvečer zelo pijan domov in se pričel prepirati s svojo ženo. Med prepirem je vrgel gorečo svetilko, ki je stala na mizi, na ženo s tako silo, da je žena padla na tla. Svetilka se je razletela in hiša je pričela goreti Predno so zamogli gasilci požar pogasiti, so Neuhauser in njegovi štirje otroci zgoreli. Neuhauserjeva žena je težki? ranjena in je le malo upanja, da bi okrevala. Rudimpeštanski "Magyar Hirlap" poroča: Nagodba bode ogrski parlament prijetno izneuadila. V krogih neodvisne stranke se goveri, da bode Ogrska kot odškodnino za zvišanje kvote dobila madjarski službeni jezik pri ogrskih polkih. "Pester Lloyd" poroča, da so se železniška vprašanja v nagodbi uredila tako, da avstrijska vlada prevzela obveznost, da položi na pregi Ko-šice-Oderberg od ogrske meje do Te-šina drugo progo ter razširi oderber-Ški kolodvor tako, da bode popolnoma zadost val za pomnoženi tovorni promet. Stroški za razširjenje kolodvora znašajo štiri milijone. Za te koncesije je dobila avstrijska vlada od ogrske vlade dovoljenje za zvezo dalmatinskih eleznic s hrvatskimi in neposredno z avstrij?kimi železnicami. Zgradbo hrvatskih železnic preko O-gulina do dalmatinske meje prevzame 1-Grška vlada. Bazne novesti iz inozemstva, V DDNQUERQTJE, FRANCIJA SE JE PRIPETIL SLUČAJ KUGE NA PARNIKU IZ T U N I S A. Novi poslanik Zjed. držav v Tokio je bil cesarjev gost. BALKANSKI ČETN3KI. ! ° Raznoterosti Indijanski napad. San Antonio, Tex., 23. okt. Iz Me-ride, Mexico, se poroča, da so Indijanci pri Novocu v teritoriju Quin-tana, napadli taborišče mehikanskih vojakov. Sedem vojakov in jeden poročnik je bilo ubitih, dočim so ostale čete morale bežati. Indijanci so vojaško taborišče opIenilL Znižane cene. $25 ve^a vožnja v Hajn- $23 set*aJ vožnja v Antver- $27 se<*aj vožnjo v Rotter- v Havre s francoskimi brzo-parni ki. v Havre s francoskimi pošt-ni m i parniki. v Havre s francoskimi "na-vadnimi parniki. <£^1 v Bremen z navadnimi par-ni ki. ^^^ v Bremen z ekspresnimi parcel v Trst ali Reko na painikili Anatro-Americana Line. Te cene veljajo do preklica. Originelni listki se dobe pri Fr. Sakser Co.,'p 109 Greenwich St., New York. Dunquerque, Francija, 24. okt. Na parniku Provineia, ki je dospel semkaj iz Tunisa in ki je la^t Fabre LLie, pripetil se je slučaj kuge. V Tunisu je pred par tedni obolelo za ku<^«> več ljudi, več i no m mornarjev. Tokio, 24. okt. Novi po.-lanik Zjed. držav O \Brien in njegova žena sta bila včeraj pri zajuterku ce- sarja Mutsuhita. Navzočih je bilo tudi več prineev. Cesar je podeli! tu se mudečemu vodji komisije za Alasfea-Yukonsko razstavo v Seattle. Wa>h., red 3. reda izhajajočega solnea. Atene, 24. okt. Iz Soluna se javlja, da so bolgarski četniki napadli neko grško vas. Isti četniki so dne 21. okt. požgali vas Rakovo in pobili mnoge ljudi. Prebivalstvo je bežalo v gorovje. Petrograd, 24. okt. Iz Teherana v Perziji se javlja, da je šah sprejel včeraj predsednika poslanske zbornice v avdijenco in podpisal dekret, s kterim razpušča kabinet. Novi mini-sterski predsednik še ni imenovan. Položaj v Perziji je postal tako kritičen, da je posredovanje Rusije na severu in Anglije na jugu neizogibno. Angleški poslanik Sir Arthur Nicholson se je včeraj glede Perzije posvetoval s carjem v Petrovem dvorcu. O-vsebini te konference ni mnogo znanega. Petrograd, 23. okt. Ker se je žito v Rusiji izredno podražilo, sklenila je vlada uvesti izvozno carino, kakorš-nja je bila v veljavi pred sedmimi leti ko je bila v Rusiji zelo slaba letina-Ker je pa tedaj prišel inozemski try v roke Zjed. držav in Argentine, vlar-da še pomišlja, naj Ii to stori ali ne. Ker je pridelek žita letos na vsem svetu zelo slab. bode Rusija skušala ta položaj izkoristiti s tem, da bode svoje žito prodala po možnosti drago. Posebna železniška komisija že izdeluje v to svrho gpsebni tarif za znižanje vozne cene sibirskega žita v evropsko Rusijo in ostalo Evropo. Pariz, 23. okt. Francija in Španija sta poslala vlastim, ktere so podpisale pogodbo, sklenjeno v Algeeiras, jed-nako se glasečo noto, s ktero predlagata, da se imenuje mednarodna komisija, koja naj določi odškodnino^ ktero ima plačati Maroko oškodovanim državam inozemstva vsled dogodkov v Casablanci. Madrid, 23. okt. Ministerski predsednik Maura je na to/.adevno interpelacijo v senatu odgovoril, da Francija in Španija pripoznavata le Abd nI Azisa kot marokanskega sultana. Obe državi ustanavljata sedaj v ma-rokanskih lukah policijo, ktere člani bodo vojaki obeh držav. Casablanca, 23. okt. Semkaj je dospel marabut Tadela zajedno s kai-dom upornih rodov okraja Chaumia, da se posvetuje z generalom Drude-jem. Slednji je potem naznanil, da so kaidi voljni sprejeti pogoje glede pre-podaje. Mornarski izgredi na o klopni d Mis-nesoti. Norfolk, Va., 23. okt. Na oklopniei Minnesoti, ktera je sedaj usidrana v tukajšnjem Navy Yardu, prišlo je včeraj dopoludne do spora in pretepa med zamorskimi in belimi mornarji. Pretepa se je udeležilo večina mornarjev imenovane ladije, ktera ima 700 mož posadke. Nek zamorski kuhar, feteri je v kuhinji za častnike, je bil obdolžen, da se je norčeval nekemu belemu mornarju, in le malo je manjkalo, da ga beli mornarji niso vrgli v vodo. K sreči je prišel pravočasno nek častnik na lice mesta in ga je rešil. Ko so ga odvedli na varno, so mu dovolili o$ta-viti ladijo. d* A velja d m pri razred z« parn ike Fed St»*, flPi' Hamburg America, Bremen Llyod, Holland America _ Roža in nagelj. Spisal N. fciti spod U-alo I. Bilo je tisie dni v oktobru, ko so se razlegale pesmi po goricah vinorodne Dolenjske in zdravice po krčmah iz zdravih grl zdravega naroda; takrat, ko se je nebo prepreglo s tistimi jesenskimi tenkimi oblački, ki so le n 21 j »o 1 zadržavali solnčne žarke; takrat, ko so prvi hladne j i vetriči potegnili preko otožnega Strnišo a: takrat je prišel d< mov Prednikov France. Dolgo ga že ni bilo doma. Toda to je bila žalostna vrnitev; tam ob robu gozda se je ustavil ter mrko zrl proti vasi. Delal se je že mrak in tam na vzhodu je zdajpazdaj razsvetlila bliskavica vrhove daljnih go-tu. V vasi so hripavo peli fantje in tupatam je tudi zaukal kteri izmed njih. odganjajoč si žalost; poslavljali so se namreč tisti, ki so spomladi bili prisegli cesarju. Pred cerkvijo sta stali takrat dve stari ženi: Zoretovg Jerk in še bolj klepetava Maruša. Poslednja je dr-iala velik molek v velih rokah. Njih plavrii posel je bil obiranje ljudij. 4'(»a še ni, ni. Prednikovega!" iz-pregovori J era. "Da. da, ta je pozabil še celo na lastn«> mater!"' *'Pa Anica ve. kje da je?" "Ta. ^rr>i:ina. kako pa je potuhnjeno jokala takrat, ko so rajno Nežo Prednikovo pokopavali; človek bi ji kar verjel ! Sina ji je pa izpridila! Koliko j»a je Neža trpela, ko ni hotel In vst-tra je kriva le ta , hi. hi, iii. . . " In za-njej.. . Tako in jed na ko si a obdela vali ubo-£0 Anico. In če ji je prišlo kaj takega slučajno na uho, tedaj se je čutila res nekoliko krivo, dasi ni dobila že leto ilni pisma o«t n,je-_ra in tudi slikala ni nič o njem. In čeprav nedolžna, je vendar jokala takrat... Zašumel > je vsem gozda. Prednikov, ki je nepremično zrl na vas, s#» zbrane. Bolestne jx>teze se run j>o-javijo na obrazu. Tedaj sname klobuk in prijetno mu dene mrzla sapica, ki mu pihlja v razbeljeno čelo in ^e ihuirrava z zmršeniml lasmi, fclraz :ira strvse; ogrne se in sede na pa robe k. "(Vinu »eni tu?'' izpregovori mrm-raje. **A. da. mati so mi umrli... Marijrf Kleonoraje izgovarjal počasi, monotono, kakor bi našteval; a pri za«lnji besedi je vzkipel in zamahnil, kakor bi hotel koga udariti, pobiti do smrti. Ali truden zleze zopet »k upaj na parobek; in'-i so se mu svetile divje in obraz je bil bled; kakor marmor bel. Suh kašelj «ra je prijel in izmučil... Pravega zdravja ni bil. že dolgo več pri njem. Po drevju je snštelo plaho listje in vztrepetnlo pri vsakem pisu. Padalo je na tla kakor rumeni cekini. Vedno nrtocn^je -*e je zaganjal veter, se zopet izgubljal v tem gozdnem labirintu ter prenašal nerazločno glasove seboj, t hI daleč se je bliskalo. Šumelo je med drevjem nerazločno, bli/.je, glasneje, dokler ni završelo ▼se ok lu njega, in se zopet izgubilo ^laleč tam v tajnih gozdnih tminah. Z rokami si je podprl vročo glavo, poslušal te divje orgije in se zatopil. Kakor oni večer, se mu je zazdelo, ko je bil ž njo v krasni dvorani. Da. da, prav tako. . . Tam prori visoko se »vetij, lestenci, ki sipajo bogato svetlobo po razkošni dvorani; vse se giblje. Od dragih kamnov odseva ■nilarbna luč. Povsod šumenje, brezskrbno smehljanje... skoro razposajeno... mamljivi parfumi. tanka obleka mladih deklic, žvenkei ostrog ttlokih častniki v v ozkih hlačah, mladeniči in gospodje v frakih, kava-lirji... Zdaj pa je zadonela zopet godba; zdaj močneje in zopet nežno, kot odmev prejšnjih glasov, počasi in hitro, brezskrbneje. . . . Naenkrat v sunkih, kakor bi plakala, hitreje... ■nočno... dokler ni planila v mogočen ak> rd. Vmes pa so bobneli kotli, da je bil hrup močneji. . . mimo nje-jfa je prišla Marija Eleonora; poleg nje je šel tisti Walt her, baron, ki me je tako zlobno nasmejal Francetu. Gosli so se podile visoko v jokajoči melodiji; on pa je zapustil dvorano in bežal, kak« r blazen, ven, ven... Pri vratih je obstal in pogledal nazaj; godba je hrupno donela; zdelo se mu je vse disouančno. Vmes pa so bobneli kotli. Zagrmelo je votlo nad njim in prebudil se je kakor iz sna. Tanek piš se je podil skozi drevje in tema je že bila. Prekrižan blisk je razsvetlil za hip okolico, nat>> pa se je bobnenje izgubljalo v daljavi. *'Prav ti je", je siknil. "Posegal si po bujnodišeči roži, a zavrgel ponižen nagelj— Ah, pri Sovranovih je še luč... tam dela Anica, trudi M, tnoČi, revica; ohranila je značaj preprostega dekl?ta, a jaz ga nisem mogel, norec, prav mi je. Tu je krepki živelj narodov, tam ga ni; le razposajena veselost in puhlost je, dru-nič. V besedah laž, za lep to sdi se mi pod vsako div ti&i strupen* kač«..." In zopet je hreščeče udarilo nekje, nato pa zabobnelo mogočno ter se izgubljalo pretrgano po nebeškem svodu... Prišel je v vas. Tam pod oknom, kjer je šivala Anica se je ustavil. Na < glu je gorela svetilka, kteri je veter vedno grozil, da jo ugasne. O-prezno je stopical, da bi ga kdo ne zapazil. Vse tiho. V krčmi je nekdo zaukal. Jablaua pod oknom je ob vsakem pišu udarjala z vejami ob šipo, da se je Anica nehote večkrat ozrla proti oknu. Tedaj je pogledal skozi i kno ob strani. . . Sedela je pri šivanju; obraz ji je bil bled, toda krasen. Nehote se mu oglasi vest: '' Vrni se, vrni v pravo življenje; le j, tu je sreča doma!" Toda ne dolgo in kot uničevalen demon se mu vrne misel na sramoto, če bi se pokazal po dnevi v vasi. Kaj bi rekla mati župarvija, hči Fanica in gospod župnik, častitljiv starček, ki ga je podpiral v šoli, da bi p* stal tudi on gospod?! Kaj porečejo ljudje, ko ga ni bilo k pogrebu matere!... *4Ne, ne; ne morem!" V možganih mu je kar kipelo. In odšel je, tekel v temno noč, v nevihto. Na vasi nekje je zalajal pes. Luč na voglu je ugasnil močan sunek vetra. Takrat pa so začele padati prve kaplje. II. Pred let- m je bilo drugače. Takrat je Prednikov France študiral na Dunaju. Pri ku pij i v mladenič je dobil -lužbo domačega učitelja v bogati hiši. Spominjal se je rad matere in Anice. Ivo mu pa je nekega večera dala lepa domača hčerka krasno rožo, tedaj ni bil več tisti France. Omamile so ga njene čudovite oči. "Samo za vas sem jo hranila", je rekla Marija Eleonora — in on ji je verjel. Nato je razp-sajeno stekla kot nežnokrili angelj h klavirju in igrala; on pa je bil srečen -do tistega večera, ko je šla z Wal-t her jem mimo njega. Prezirala ga je odslej. V gostilni "Pri deteljici" so sedeli jMiziio i>o noči trije prijatelji Prednikovi. Stnr natakar se je nestrpno oziral na uro in zdehal. Pogovarjali so se ravno o Francetu in Kleonori, ki se je tako neusmiljeno igrala nekaj časa z njim, ko vstopi France. Bled mu je bil obraz. "Ho, ho. France!" upil je Riliard, tisti, ki s svojimi tridesetimi leti srečno se ni bil dovršil študij. "Če hodi lisjak v golobnjak, se ga počaka: ho, France, ne bodi šema !" Gov, rilo je vino iz njega. JCato ni bilo Prednika več sem. Par tednov pozneje so zopet sedeli v isti krčmi. Hrupno se odpro vra-fla in Vladimir, in aj boljši prijatelj Francetov, vstopi. "Zaprli so ga'." izpregovori zatopljen. "Koga?" zavpije Riliard divje. "I no. Prednika. Poslušal je menda t v. j svet . " Vsi so se spogledali. "Udaril, praviš, da ga je?" upije Riliard. "Prav je storil; ali ga je — tistega dolgokrakega barona — ali ga je dobro? Ho, ho!" 4 * Kopriva ne pozebe!" je nadaljeval Vladimir. "V kratkem okreva in nato se bode obhajala zaroka z Eleonoro; udaril ga je, ker ga je imenoval kmelskega psa, ko sta se nekoč sporekla." "Ubogi France!" "Bog ga živi, Prednika, na njegovo zdravje! Prokleti Walther!" upil je Rihard besneč, že dosti pijan. — Prišla je jesen in v megli je bilo zavito mesto. Kakor preganjan je šel naglo mlad mož po ulicah mimo ljudij, ob ktere je nehote večkrat zadel. Ti so mrmraje pogledovali za njim, a on se ni brigal za nje; ni jih videl. Temno je postajalo in rumena svetloba se je vsipala na ulico skozi okna. Dospel je do velike palače in vstopil. Bil je Prednikov. Pozvonil je. Sama Eleonora je bila doma. "Česa bi radi? Očeta ni doma, pa. .. bolje, da tudi pozneje vee ne pridete; vedli ste se netaktno. Z Bogom 1" On je pa stal kakor okamenel. Tja ix> tleh je zagnal malomarno nekaj pisem in odšel, brez pozdrava. Obraz mu je bil brezizrazen. Bežal je po -topnicah navzdol, za seb j pa je cul zvonek, zaničevalen posmeh. Nato so se vrata s silo zaprla. Tisti večer je našel med knjigami veli nagelj, ki mu ga je dala pri odhodu Anica. Spomnil se je domovine in — nje. Bog ve, če še priliva nageljnom na oknu in jih goji? Za koga neki? Kar izjokal bi se. Na mizi je stala vaza z rožami Eleon ri-nimi; bile so vele in zdele so se mu zato še bolj zoprne. Vstrpila je gospodinja. Z rosnimi očmi se mu je takrat približala. "Ej, ej, ali ste vendar prišli; da la, saj sem vedela." Dobra žena mu je v tujini nadome tč al a mater. "To-le pismo le5t trk«j že dole« *ntovo je od d«* m a." Spoznal je takoj * n?Č»no pi<*av Va pol glasno in nr"t™^no j? hru' 4___Umrli bo ti ** To gn • -popolnoma potrlo. "Odidem takoj", izpregovori nato "Se pač ne vidimo več." In žena si je obrisala roko v predpasnik ter mu jo podala. "Z Bogfrym!" (je i*ekja (tresočim glasom. "Z Bogom!" In odšla je. Tudi on je odhajal. V sobi pa je vaza hrupno pad! t na tla, da so letele zvenele rože iz nje; pahnil jo je bil nalašč. IH. Po nevihti je bil krasen dan. Sc-vranov Štefan je bil že zgodaj odšel v gozdL Sestra Anica je odprla okno in iz veje so se vsule zadnje kapljice včerajšnjega dežja. Zapela si je lepo pesem, a naenkrat je utihnila ter zaplakala. Sama ni vedela, zakaj. Zunaj je zapel petelin, tako otožno in zategnjeno, kot še nikdar. Kaj je vendar slutila uboga žival! Anica j? postala otožna.,Nehote se je spomnila Franceta. Ne bi ga mogla zahtevati, da se ni odzval na njena prejšnja pisma; ali da se na zadnje pismo ni oglasil, tega mu ne bi mogla odpustiti... Toda odpustila mu je še isti dan. Kar završalo je po vasi, da je našel Štefan v gozdu Prednikovega s pre klano črepinjo. Zašel je blazni revež po noči med nevihto v prepad Z vi nček se je oglasil na vasi in župnik je šel s sveto popotnico proti gozdu: za njim je hitel pastir Jure in molil. .. Govoril je čudno Prednikov o Mariji Eleonori, o baronu in o hladnem dežju po noč ne m, ki mu je hladil raz beljeno čel-., dokler ni pristopil Štefan in mu obrisal rosno čelo... Anica je klečala v cerkvi. Na lahki* so se ji pregibale ustnice v -mo lit vi: molila je zanj. Pred cerkvijo sta pa stikali glavi Jera in Maruša. Ko pride mimo Anica, sta jo nagovorili: "Ali je res?" "Res." "' To rej je on?" "On." In odšla je ter se tako ognila pikrim besedam peklenskih jezik«, v Doma pa je ležal mrtev Prednikov France. Ljudje so prihajali in odhajali. Sveče so gorele z rumenim plamenom okolu njega. Tudi lepi nageljni so bili, ki jih je prinesla Anica : rož pa ni bilo.... Ruska mornarica v letu 1853. - . , |====== Vsakemu je znano, kako težko smo čakali prihoda baltiškega brodovja v Azijo za časa rusko-japonske vojne. Bfrodovje Je plulo po širnem morju, a v Evropi in Ameriki so pisali razni mornarični strokovnjaki pa tudi drugi članke v liste in dokazovali na vse načine, ki jih je bilo le možno iztakniti, koliko upov lahko stavi Rusija v svoje ladijevje. Drugi pa so te pobijali in vnela se je debata, črnilo je teklo, ladije pa so bile še vedno na potu. No, bitka v korejski morski ožini je zaprla sapo rusotilom, kakor t-udi japonofilom, za nekaj časa seveda. Prvi so upali na zmago, saj je imela eskadra mnogo novih oklopnie in popolnoma nerabljenih topov, drugi pa so bili presenečeni, ker niso verjeli sami sebi, da bi mornarica vzhajajočega solnca tako lahko uničila popolnoma vse brodovje "matjuške Rusije ''. Grozno je bilo razočaranje po slovanskem svetu, ker niti mi nismo poznali Rusije, pa tudi 'brigali se nismo za njeno upravo, vlado, za socijalne in druge razmere, dovolj nam je bilo, da smo gledali na njo kakor na svoj ideal, da smo se pri gostijah navduševali za Slovanstvo. V Rusiji smo si predstavljali vse dobro, vse najboljše, kar more na-jati le Slovan. Vojna nam je odgr-1 nila zavese in gledali smo podli in I barbarični birokratizem, ki smo se mu | divili, misleci, da čutimo za svoje brate. Toda dovolj tega, naj ne pišem razprave o tem, temveč o mornar! ei. Pred menoj leži 8. zvezek lista * Oesterreichische Marine-Zeitschrif t * (Monatsbeilage zur 11 Triester-Zei-tung") iz leta 1853. V tem listu nahajam sestavek: "Die russische Flotte". V tem sestavku je res tako karakte-rizirana ruska mornarica, njena u-orava, njen delokrog, njen razvoj, I a se mi zdi umestno podati nektere n i sli iz tega članka. Marsikaj je »otem človeku ujnljivo in tudi zad-lji porazi potrjujejo, da je v tej •i omarici še mnogo po starem. Če hoče vojna mornarioa kaj več o seč i, nego sal utirati ob raznih pri-kah in k večjemu še trohmeti v pri-aniščih, mora imeti dotična država, si jo je omislila, drmke in Howard premagala ogromno špansko "nepre-ma 10. uri doj^ol. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 5. novembra ob 2. uri popoludne. KRONPRINZESSIN CECHJE ^dpluj? 12. novembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. novembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM II-odpluje 26. novembra ob 10. uri dof KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. decembra ob 2. uri popoL KRONPRINZESSIN CECIL LE odpluje 10. decembra ob 10. uri dop. V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga) : DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in | vas podučil s PRINCESS IRENE odpluje 7. novembra ob 10. uri dopoL \ GNEISENAU odpluje 14. novembra ob 10. uri dop. MAIN odpluje 21. novembra ob 10. uri dep. BARBAROSSA odpluje 28. novembra ob 10. uri dop. GROSSER KURFUERST odpluje 5. decembra ob 10. uri dopoL RHEIN odpluje 12. decembra ob 10. uri dop. GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. -uri dep. MAIN odpluje 26. decembra ob 10. uri dope V HAMBURG: PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjntra§. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA oaplnjct 31 oktobra ob 12. ari opoL GKAY WALDERSEH odpiaje 2. novembra ob 2. uri popst. BLUBCHER odpluje T. n : STATENDAM odpluje 30. oktobra ob 10. uri dopoi. NOORDAM \ odpluje 6. novembra ob 5. uri zjutraj. RYN^,AM odpluje 13. novembra ob 11. uri dop. POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. uri zjutr. N1EUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra, ob 9. uri dopot. Ako kedo želi pojasnila še o drugih, n« tukaj naznanjenih p a.mikih, naj se % zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno is Hitro. V HAVRE: LA BRETAGNE odpluje 26. nlctnlvra nh TO rtfi ilnnnl LA GASCOGNE odpluje 9. novembra ob 3. uri popol. LA BRETAGNE odpluje 23. novembra ob 3. uri popol. LA GASCOGNE odpluje 7. decembra ob 3. uri p pol. LA BRETAGNE odpluje 19. decembra ob 10. uri dop. Kdor da/.iiHii, tvoj prihod, po kteri žeiezmci n« K*iaj lospe v New York, pričazuje uslužbenec na po- staji, dovetfe b. idili v pisarno in spretni ua purtiin. t»rf/.piačno. A It o pa do-•pete v Nr« t ..i k. >ie da bi nam Vaš kilami ua/ji.iri -tu iatiko iz postaje i t p<> števiiki 1279 "fiverttilu pošljemo •k i«i Vas. jr* možno rojakom, i ..'i^šketra jezika, lz~ kleparjev v New l »ejx>l t • .. Kector u« •««• uaAetfa nsiu/r»-L* ua itt ki UlrKj /■- n i« • Omiliti (Miti "Mi. Torku. Vožnjt- : I h pli»H r ' - •uvedene paraike >. kakor v glav-.--»h tlružb PR A \'K ~ a XSEH CO., 109 Greenwich S t Icrr York. H. T. POZTV Kupec vožnja Tstka sa JOHANO \ FELC naj ne izvoli z^lasiti v podrui-| ^i^H pisali F-rank •'aVw-ria ▼ Cleva- TTAN^JnVFR i laildn* 0hf° 6,04 9* ri*ir HANNOVER N. E N^lov tc^n v—a nam je na odpluje 23. oktobra ob lO. un dopol. nera*mnlHV €ew prosimo da k i*»r »rtoim j«|ati da BARBAROSSA »dpfaje 24. oktobra ob 10. nri d*»i»«»l GROSSER KUKFTTF.RST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopoL samoremo n.»»'r*»l*nn irHfti in »ua-ni listek odposlati Frank Bakwr Company. .•' '1-. '-L' S: ■' 'Sk^^Sk" * M"'"" aHi Hi t: •■■ -r -»-. Oni dragi! Opisal ferdo Pknič. skozi vrata ven ter skrbno zaprl okna. Nie se ne ve, laihko mogcie, da se povrne skozi okno. Nato sesn prižgal hie in pisal znanen odgovor: ' 'Sram me je resu lt kriv je — oni drugi.'' "Drafi! Res nimaš druzega dela, Mego pisati o rečeh, ki niso ne na -Tilji, me t nebesih t Kje je tvoja st T Kaj hoeejo te tvoje ■*ane pravljice o kraljevih hčerah in zaljubljenih mornarjih? Ta senti-■aealahtos; ! Staraš se. staraš, fant! Sram te bodi!" To je bila ui«-jejra znanca privatna itritika na «.«lprti dopisnici. Znanci ei !>;j.l»»l« ustijajc- podajati kdajpakdaj ali manj lil rarne nasvete. (Bog jim odpusti prt-h!) Take kritike se atvadno molče ka hudo grešil T Sentimentalen i jaz? Ljudje |h» širnem svetu, ki mej poznat-, klicem vas za proti priče! i Vendar kdo je neki pisal one pravljice iz devete de elet Podpis je moj, «. jaz jih nisetn pisal. Prišel sem kasno zvečer domov. Mobenega h ud i rja ni biU* v mojem stanovanju. G rt zna t«-wa in grozna tišina. Taka tema je bila, da sem se bal prižgati žigieo; taka tišina, da ■tm eul svoje lastne misli. Taval stem do s-voje s bice. Zaletel sem se ■v aeko oman>. Nič ni bilo hudega. ime naprej! Evo duri! Odprem. Mesečina je sijala na mojo pisalno otizo tik okna. iLa mizo jm je sedel nekdo s sklonjenim hrbtiščem in pridno je pisal. — Že sem ga hotel vprašati, kaj ima •b tej uri opraviti pri moji mizi in v nx ji sobi, ali pa mu vsaj pripeljati kakšno pork o za uho; kar ti on za-■aabnc nejevoljno z roko. češ, ne moti me. Cerkev device Marije v Obršljanu pri Komnu, Na Goriškem imeli smo pred časom mnogo starih cerkva, ki so bile znamenite zbog svojega sloga, romanskega a!i gotiškega ali pa radi opresnih slikarij glasovitih umetnikov. Žali-bop. da je v teku časa nevednost do-tičaih cerkvenih predstojnikov eerkve [ki svoje brez vsakega smisla pre- in ilozidavala. tako tla. dobivamo ^ei mislim, Unlemo vsaj ' epistelnovi strani ladije še druga vra-videli, kakšen posel ima. j ta; v ladiji so na vsaki strani po tri Nato sezujem čevlje, da bi pisca pravokotna okna; v prezbiteriju je »e motil ter se jamem preoblačiti. ^ na %->aki strani po eno okno. za veli-Jaz sem namreč til»ster, »loma se pre- ^ kim oltarjem pa še malo okroglo «blačim. Potem pa se v sedem na p«»- okno. ktero se pa v eerkvi ne vidi, *telj<- (na jedinem stolu je itak on j-er je zakriva oltar. aedel) ter se naslonim na komolec. j podstrešje ladije je piano, prezbi-Kaj hočem sedaj f ! terij polokrožno obokan tako, da so Smodko si zaipalim in t;-ga Čaidaka na ob^h straneh tri navpična pol-ai ogledam, ki tanile tako pridno pi- okrožna polja. *e. Sklenjeno, sU.rjeno. j»o moji stari Nad glavnim vhodom je uzidana ■avadi. kamenita plošča s sledečim napisom Moj gi»st (nepovabljen sicer) se ni z velikimi črkami (kar je v oklepajih pustil «n< titi niti za hip. Le ko je ^ iZpjsana kračenja) : Favtore «TII-mo (illustrissimo) S. (saeri) 14. (romani). J. (imperii) I'dni te I)no (domino) Lavrentio de ^ plapolal plamenček pred mojo ti ®T*ro, m* je on nervozno namrdnil. A ko sva bila sopet v polu tesni, je švigalo njegovo pero neutrujeno papirju. Stegnil sem se po ^»stelji ter sku ial pri; i s svojo plav- kolikor mogoče Jepiata Indnlpentvs Perpetvis A. S. bhžje k njegovi. No. m stniaj sem ga videl prav dob-o. Sieer sem n?- S-mo ( sanetissimo) Dno (domino) I (et) Nostro Papa Vrbano VIII (oc koliko kratkoviden, a v mraku imam javo gnanim Tenorem Videre Est In •ko kakor mačkam njegovem ob- Bolla Ibidem Reservata (te papeževe bule se ne more nikjer najti). Pro- T» bolestni izraz ličju! * V bi v tem hipu ne začutil ( ev ran te R. (reverendo) D. (domino) -usmiljenja z njim, rekel hi, da je ta . I»a. (patre) Ste. (Stephano) Pesler »hraz .-krajnje smešen. Mislite >i: j (Komenska fara je spadala pod jezu-Široko odprte i, v ktnh se je le j vitski samostan v Gorici in so jo u-sketal neumno hrepenenje \*> sreči . prav I jali njega vikarji. Posler je bil rn zadovoljstvu, potem pričakovanja ■ potomec stare poriške plemenitaške drhteči nomiei, takoj spodaj pa ni- rodovine, ki je imela mnopo posestev »dol ftotegnjemi ustnici, obdani z glo-j po Furlaniji, posebno pa v Ločniku bo k ima zankama resignacije. I in tudi v Podgori in vzhodnih Brdih, Ta človek j• bil mrzličen aJi pa je izmrla že davno). An. (anno) 1630 *>isaJ svoj testament. j Dtt Res, ru«>r«la se n> e! V tem popledu henbergu "23. novembra 3664, kjer je blt roman raz čaranja p,>lnega,t"^ pokopan. Z-odovina ga pozna živ lic nia. Obrnil se je zopet do svo- kak^r krasnega preganjevalca lute- je^ae d^la x lahnim vzdihom. Ta j C/.iih' Zdelo se mi je, da čujem v j ^a cerkev je stara božja pot, na tern vzdihu ciljati verige, težke je- j praznika matere božje 15. avgusta in ki ne veri"* i ne"e,J° P° 8- septembru priromalo je Omahnila mi je rtika, onemela so i nekdaJ na pobožnikov tabo, mi usta. Ta človek mi je imponiral, da *» m<)rali v cerkvi in spovednici brez dvoma. Imponiral, menit Meni _ P*>ma*ati vsi bližnji duhovniki: radi „e imponiral n.ti kritiki, in ti so ; je ^dclil omenjeni papež tu- naj kr v o ločne j ša bitja. To pa ne sme j <» odpustke, biti, da bi mi imp uiral ta mesečni! Znamenite človek, naj si je izpil tudi celo vedro r°rj» so slike ob in na oboku kora; kogar pot zanese v ta kraj, naj ne pozabi popledati jih. Slik je 11 in Vstanem tedaj in stopim k njemu, Sleer prieenši na evangeljski strani da bi vsaj videl, kaj piš?. V tem arhitravom: Brezmadežno spo- hipa je bil odložil pero in strmel je ^^ (ženska stoječa na zmaju); Ma- ■ *-■ rijino rojstvo in prezentacija v tem-p>eljnu. Na zadnji steni prezbiterija: Marijino oznanjenje. Na epistelnovi strani Marijino obiskovanje Elizabete, Kristusovo rojstvo in purifikacija. Na oboku prvi polukrog na zadnji steni: Dva angelja z Marijino krono; v okrogu: Marijino vnebovzetje; dru- ven skozi odprto okno. In zopet tisto hrepenenje v njegovih očeh. Pogledam na papirje pred njim. Ah, zdaj te imam! Zdaj vem, kaj bodem odg voril svoj?mu kritičnemu znancu, ki mi je pisal ono dopisnico. Na popisanih polah sem namreč zo-it zagledal neko pravljico od de- etc dežele, kakoršno mi je očital moj gi okrog: Sv. Trojica in drugi polu- i • - _ * _ _Z _ _ 1 4 M lr rnir • Tm -in « nrO T »i rr Xr>n [znanec. In to pravljico je pisal ta lovek t Ja, kdo pa je bil ta čl' vek T Videl sem se samega, ta človek sem jaz. In vendar nisem bil jaz, to bil oni drugi — moj notranji člo-rek, oni trpin, ki ga skrivam tako fcrno pred nepoklicanimi ocmL Objednem a tem pri po zna njem me minilo vae usmiljenje. Prijel sem ligatreba za vrat in vrgel sem ga krog: Trije angel ji v češčenju. Pod sliko Marijinega vnebovzetja stoji napis: Julius Qualeus de Lavno Comensi P. (inxit) A. MDCCXXIV (1724). Slikarije so nekoliko trpele vsled vlažnosti in ker se je cerkev premalo zračila, čemer se je pa od-pomoglo, tako, da za njih ohranitev ni več nevarnosti. Pokazale so se sieer na ječ slikah, posebno na oni oznanenja, razne lise, -v te so brezpomembne, kakor se ja k> rekel strokovnjak, akademični slikar Ivan Viertelberger, kterega je na zahtevo e. kr. konservatorja grofa. Žige Attemsa iz Podgore pri Gorici poslala osrednja komisija sa i sinko va-nja in vzdržavanje umetnih in zgodovinskih spomenikov na lioe mesta, da preišče stan slik. Te lise, ktere izginejo, kakor hitro je zrak go rak in suh, provzročajo posamezni hirosko-pični kamen ji, ki se nahajajo v zi-dovjn. Ugledni slikar Julij Quaglio iz Co-mo je slikal na Goriškem več cerkev, a ohranila so se njegova dela. kolikor je dosedaj znano, edino-le v stolni cerkvi goriški in opisane v Obršljanu. Tudi pročelje farne cerkve v Cerknem je slikal on. Pred več nego tri de-=*etimi leti so pa izročili popravo oziroma novo slikanje pročelja domačemu mazaču brez vsake umetniške znanosti, kteri je vse popolnoma pokvaril. Ljudstvu =o sieer več nego preži ve boje jako ugajale, v resnici pa vsa obnova ni bila vredna počenega grcša. Razvoj japonske mornarice. Japonska država nam je bila do leta 1903 toliko da ne neznana. Malokdo se je zanimal za razmere v daljni A-ziji in Japan nam je bila knjiga, zapečatena s sedmimi pečati. Zdaj pa ni dneva, da bi ne govorili o tej državi. Letos pa je prišla prvič japonska eskadra v naša morja in zbudila splošno pozornost v vseh krogih Evrope. Zdi se mi umestno, da ori-^m nekoliko napredek te najmlajše sestre častitljivih in starih vojnih mornaric Evrope. L. 1894, to je za časa kitajsko-japonske vojne nekako, ni imel Japan niti eno oklopnice. Vse brodovje je obstojalo iz sledečih ladij: Kazematna ladija Fu-so, 67 m dolga in s 3717 tonami od 1. 1878. Stroj je imel 3500 konjskih sil (HP) in plula je ta ladija 13 milj na uro. Dalje so bili oklopni križarji Hiyei in Kon-go. dolga po 70 m, z 2250 tonami, hitrost 13 milj. od leta 1877 in Čivoda. 84 m dolg z 2450 tonami, 19 milj hitrosti od 1. 1889. Dalje je bilo devet križarjev, zgrajenih od 1. 1885 do 1894 z 2800 do 4300 tonami, dolgi po 90 do 110 m. Hitrost od 16 do 23 milj. Dalje je bilo 11 križarjev s 1000 do 1800 tonami, z 11 do 20 milj hitrosti iz let 1S69—89. Razen t epa še ena oklopna korveta z 2530 tonami in 9 milj hitrosti, dva torpedna križarja, dva aviza, osem topničark in 41 torpedovk. Razen teh še nekaj ladij za posebne svrhe. V delu sta bili dve oklopniei Fuji in Vašima, ki se je pogreznila pred Port Arthurjem. V letu 1894 so imele vse japonske vojne ladije razen torpedovk okoli 7G.OOO ton deplaeementa. Poplejmo v sedanjost in ostrmeti moramo. Res je, da so v miAolej vojni zajeli več ruskih ladij, toda to ne prihaja preveč v poštev, ker je imela japonska država že pred vojno brodovje. obstoječe iz šest modernih in eno za-tarele oklopnice, dolgih po 100 do 122 m in s 12.000 do 15,400 tonami, s hitrostjo 18 milj na uro. Dalje je imela šest oklopnih križark po 9800 do 9900 ton, hitrih po 20 do 23 milj, oborožene vsaka s štirimi 20 cm topovi, 12 do 14 cm topovi in manjšimi. Oklopniee pa so bile angleškim kos s štirimi 30 cm, 14 15 cm topovi. Malih križark z 2000 do 5000 ton je bilo 26. Topničark je štela mornarica 22. 19 je bilo rušileev torpedovk in 85 torpedovk. Letos šteje japonska mornariea 14 oklopnic z 203.900 tonami. Med temi sta oklopniei Satsuma in Aki prava kolosa, da, največji vojni ladiji zemlje. Dolgi sta po 137 m, 25 m široki, 19,350 ton, 27,000 konjskih sil ima vsaka, hitrost 22 milj na uro. Oboroženi sta vsaka s štirimi 30,5 cm, 12 topovi in petimi cevmi za. spuščanje torpedov. Posadke je 1000 mož na vsaki. Dodelani sti letos Kateri in Kašimia. Dolgi sta 128 in 130 m s 16,600 tonami, s 17,000 konjskimi silami in 19 miljami brzine. Oboroženi sta vsaka* s štirimi topovi po 30,5 cm, štirimi po 25 cm, 12 po 15 cm in manjšimi topovi. Posadka na vsaki ladiji znaša 980 mož. Dalje so Mikasa, Asaki, £ikišima po 122 m dolge, 1500 ton, štirimi topovi 30 em. K a tori in Kašimia sta od leta 1905 v morju, te tri od leta 1898 do 1900. Fuji z 12,000 tonami jo od 1. 1896 v morju. Razen teh e se šest bivših ruskih oklopnic z 9000 do 13,000 tonami Oklopnih križark je v delu 12 a 114,300 tonami, dve po 14,800 ton in ena z 18,660 tonami- Zadnja bo oborožena a štirimi 30 cm topovi, osmimi 25,4 em in osmimi 15 cm topovi. Hitrost bo imela 25 milj na uro. Dalje ima Japan še 19 manjših križark, 11 ladij za obrambo obredja, topničark, pet avisov, 64 rn- šileev torpedovk, 86 torpedovk in sedem podvodnih čolnov. Na teh ladijah je 1623 čaetnikov, 36,376 podčastnikov in moštva. To je kratek pregled japonskega brodovja. Do leta 1904 so Japonci naročali vse ok lopne kri žarke v tujini. Od tega leta so se emancipirali in grade doma največje vojne ladije: tako oklopniei Aki in Satsuma, ok lopne kri žarke Tsukuba, Ibuki, Kurama, Tkoma, same ladije največjih ftpov. Se bolj karakteristično je, da oborožujejo svoje nove ok lopne križarke s 30.5 cm topovi, kar posnemajo edini Angleži do-zdaj s svojimi križarkami Invincible-razreda. Vojna ladija Tsukuba vzbujala je po Evropi občno pozornost, ker je s svojimi 30,5 cm, 15 em in 12 em topovi bolje oborožena nego nej-novejše nemške, avstrijske in italijanske oklopnice, čeprav je ta ladija le oklopni križar. Kako žalostno sliko nam nndi v tem popledu Rusija. Tam vlada ana-hronizem v ladjedelnicah že od leta 1856 in prej. Napredek gre mimo in ladije, ki jih grade doma, niso niti dovolj stabilne. Japonci pa so res izvrstni učenci Angležev. Iz dežele, kjer je vse mogoee. Kakor kakšen kriminalni roman se čita zgodovina "grofa Gubitosi", bivšega-policijskega šefa neapeljskega, ki jr/epa;nik dobiš za ktero »iružbo hočeš naj-ccn -]: in bodeš najso-li-.Jneje postrti n j ri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato n-ij se vsak R!..v-ner na ni Zrdravju najprimernejši pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno ic najboljšega ,n^portirr.ne^a Ctikt^a Li: ^.z. I ;-č. u, . naj nikdone zsmidi poskusiti ga v svojo l2ct"c kor:^t, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy p-Wo je najbolj priljubljeno ter str doti v vsth ho .ž^« gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. TravoiKar-ju 6102 F:. Cltir Aie. N.V. kteri Vam diagevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. MARKO KOFALT/ 249£So. Front St., STEELTOIS, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočfh stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodaje m parobrodoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SKKSBR CO. ) PODRUŽNICA FR. CO. 6104 St. Clair Ave.- N. E. Cleveland, 0. pošilja najhitreje = DENAR V STARO DOMOVINO = C. kr. poštna hranilnica Izplačuje vse vsote. KUPUJE Ik PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jib nalaga v zanesljive hranilnice ali posojiluice po4in4£% o-bresti. Vsak nložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loo izvirnih cenah. Kdor od rojakoy kupi v CU velandu listek za pamik, se ga počaka v New Yorkn na kolodvoru ter o Jpelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev same se t-uli vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo t m da in denarja Sprejema naročila na QLAS NARODA, KOMARJA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. Kdor ko£e biti dobro in poftteno posti-eiea, naj se obrne u podrcžnico. Jf ff jf EDINA, NAJVEČJA SLOVENSKA -:- -:-GOSTILNA -:- -:- -:- KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE 4ND RETAIL) V CLEVELAND-U -: JK :- tr Geo. TMvnikaF-ja W6I02 St. Clair A»e„ N. E.—' CENE NIZKE. PRISTNO VINO od SOc. do $1.25 gal. Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo. as GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation ». FRANK SAKSER, president. VICTOR VAUAVEO, Secretary. LOUIS BENED1 eCt Treasurer. Place of business of the corporation and •ddreawa of above officers: 109 (Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N. Y. Za leto velja list za Ameriko . „ poi leta....... tf leto za mesto New York . ,, ool leta za mesto New York ,, kvropo ut vse leto ... t» .» pol leta . . . .. •> i, četrt leta »a-Oii 1.50 4.00 2.0U 4.50 2.50 1.75 V Evropo pošiljt-no skupno tri Številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan ix-vzemši nedelj in praznikov. MQL.AS NARODA" ("Voice of tlie People") lamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopbii t>rei polom v-Ied bakra in ko so se Heinzeji morali posloviti iz sv< jih ba:i<<. morali tudi zavodi mnogo trp ti, zla.-ti pa oni v kterih so Hein-xeji vladali kot ravnatelji. V bančnih krogih se je to že od davna vedel". ;.*da ljudstvu to ni bilo znano. Žele ko je prišlo do senza**ijonelnega zborovanja tinančcib velikanov, kteri so te ravnatelje pregnali, ]>ostali so tudi vlagat -lji skrbni. Najhujši trenutek položaja je mino!. kajti združene banke so ukrenile vse potrebno, da se položaj izboljša. Kako daleč bode to segalo, ne bi demo zvedeli, vsekako dalje, nego mislimo. Pas ono, kar so storili Heinzeji v svoj prid, storili so tudi drugi obrtni velikani v še več je j meri in z ravno istimi sredstvi. Posledice vojne. Brezdvomno je Uv-iimosi vsake vlade skrbeti za one, kteri so bili v vojni leieaiio potikuduvuuL Ua. »o pa ijne, kiure mora vsaka dežela vsled tega uopi mahati, če^Uikiai zelo velike, ra^viuj-uio uajuolje iz zauujega poročila zvezinega pokojuiuskega tajnika. Takw ima nasa mala vojna s opansko za posledico, da je od tedanjih nasiti vojakov sedaj ze 2-1,000 mož na pokojninske j listini, dočim še nadaljni tiaoci prosijo aa pokojuuio-Temu se pa moramo tembolj čuditi, ko je bilo pri Santiago *ie Cuba le 17,000 naaih vojakov, ktere vse so preje telesno preiskali- Vsakdo se se spominja, kako se je tedaj zatrjevalo, da radi vojne dežela kasneje ne bode imela mnogo izdatkov pri pokojnini, dočim se sedaj oglaša ravno toliko bivših vojakov, kakor povodom, državljanske vojne. V bitki pri Santiago de Cuba je padlo 21 častnikov in 222 vojakov, dočim je bilo 101 častnikov in 1688 vo--jaku v ranjenih. Zgube na Filipinih so bile seveda večje, vendar pa ne moremo misliti, da so narastle na 24,000 mož. Vsled tega moramo vzeti, da je število penzijonistov narastlo na 24 tisoč vsled bolezni, ktere so si vojaki nakopali vsled slabe hrane in slabih sanitarnih naprav. Vse to so pričet kom vojne naše oblasti popolnoma pregledale, dasiravno svoječasno ni manjkalo tozadevnih svaril. Se li bode dalo to v bodoče spremeniti, je zelo dvomljivo in šovinisti, kteri vedno kujskajo na vojno s kako tujo vlastjo, naj to dobro premislijo, predno nameravajo zopet domovini škodovati. Tekom dobrih let po vojni s Špan-pokojninskega bremena ni bilo tako občutiti. Sedaj se je pa pokazalo, da imajo t-udi blagajne naše »lade svoje meje. DOPISI. Milwaukee, Wis. Cenjeni gospod urednik:— Sporočati Yam imam novico, a žali-"iog ne veselo. Tukaj j? umrl naš ro-iak Ignacij Blokar po petdnevnih hu-Iih bolečinah. Isti dan, ko se je po-;usrečil. se je opoldne še veselo Ša-:il, {^opoldan pa z veseljem začel svoje delo. Delal je na cirkular žagi pri Walt ham Piano C- mpany. Okoli 2. • re popoldan je žagal majhne kose; i»aš je bil enega prežagal ter ga ho-;el zoj>et potegniti. V tistem irenot-ku zgrabi tisti kos žaga ter ga vrže silno močjo njemu v trebuh, da se takoj zgrudi na tla. Poklicani zdravnik ni mogel iznajti, kaj se je v njem poškodovalo. Nato ga je p. slal v bolnišnico. Tam se je celih pet dni boril s smrtjo ter nato umrl v petek ob uri zvečer dne 4. vinotoka. Zapušča žalujočo vdovo ter dva otroka, od kterih je star prvi 6 let, drugi pa k maj jeden teden. Zakopali st^o .ra 7. vinotoka, ž?na pa je porodila 14. t. m. To je bilo žalostno, ker je bila ona v tem stanju in njen mož na mrtvaškem odru. Ranjki je bil pri društvu sv. Janeza Mogoče pride čistenje tudi do t A, ^ Ev- žt- 65 S- Jednote v Mil-in šieer na tihem, kajti ako se vse to 1 waukee» ktero mu je napravilo lep *azh pisati in ne-umevno j?, da ne uvažuje sam gore-njega izreka Twaina, s kterim začenja svojo jeremijado. Rusiji očita, da je sestavljena iz mnogo narodov, ki niti versko niso združeni. Ne verjamem, da bi to mnoglo biti vzrok pogubljenju kake Iržave. Če ima ruski mohamedanec versk i središče v Meki, ga ima tudi francoski podanik v Alžeriji, Mala-jec i. dr. ravnotam, in vendar to ne -pravi v nevarnost niti francoskih, niti angležkih in holandskih kolonij. Če ima ruski budist versko središče v Lhasi ali Urgiji, to vendar ni nevarno! Kaj bi bilo z drugimi država-Tli, če bi imela vera res tako velikanski vpliv! Nihče ne bode romarja, ki se poda v Rim, tožil veleizdaje. Zakaj bi bil ravno to vzr< k propadanju driavef Wirth očita R o sij i vojno s Jafnaci Ta vojna je veljala Ruse pO Wirthu 4 milijarde mark. Treba je pa pomisliti, da je veljala burska vojna Angleže 5 milijard mark, toda četrtino več. ko japonska Rusko. Res je, da se taka svnta pozna tudi v mogočni Rusiji, a ta država je že toli-k prestala brez posebne težave, da ji je lahko še kljub vsem izgubam zaupati več, ko nje prem ago valcu. Dokaz Temu je lahkota, s ktero si je Rusija npj*4'« zadnje posojilo pred letom dni. Carska država je bogata v vsakem o^ini "Črna zemlja" na jugu, kteri Wirth prorokuje konee vsled poplave s peskom, ki se baje počasi tam vTŠi, daje Rusiji moči, da tudi druge države preskrbuje s žit*-m. Ta nevarnost gotovo ni velika, Se se pomisli, da se zapeščenje z vrši tekom stoletij in se ga dandanes tudi lahko ubrani. Nadalje očita Wirth Rusiji, da me izrablja svojih naravnih zakladov. Tudi to ni res. V Rusiji se nahajajo rude vseh vrst in na nje se naslanjajoča industrija se razvija zelo hitro. Leta 1896 se je pridelalo ▼ Rusiji 37,210 kil zlata, leta 1904 pa 37,502, platina 1896 4930 kil, leta 1904 pa 4933. Produkcija svinca je poskočila tek m 10 let za skoro 100 ton; kositra se je pridelalo za 4000, bakra za 3000 ton več kot pred 10. letL Produkcija surovega železa, jekla, premoga, nafte in soli se je tekom zadnjih 8 let podvojila. Ni li to napredek T Rusija mora petino premoga, ki ga porabi v tovarnah, uvažati, a to js dobro znamenje, kajti iz tega lahko sklepam ■ na krepko se razvijajočo industrijo. Rusija ima cvetočo trgovino. Naj večji trgovski promet se vrši čez rusko mejo proti ostali Evropi in čez črnomorsko mejo Kavkaza. Le desetina vsega promeat gre čez azijske meje. Uvoz v Rusijo znaša 582 milijon v rubljev, izvoz pa 1047 milijonov. Pred desetimi leti je znašal uvoz 436 milijonov. torej ne dosti manj ko dandanes, izvoz pa le 571 milijonov rubljev. Trgovina je torej napredovala v 10. letih za skoro pol milijarde rubljev. Wirth se veseli, da si bodo Nemci svojili vsaj gospodarsko Rusijo, Sanja se mu eelo nekaj o "Eroberung von Moskau'*. A Rusi so tako žilav narod, tako dobro gospodarsko osnovani. kakor se vidi iz predstoječih podatkov, da se jim Nemcev še d Igo ni bati. Tudi ob nove ruske železnice se spodtika sanjavi Nemec. Vedno poudarja, da so nove azijatske železnice brez upa glede prospeha. Res je, da se sibirska žrleznica kaj malo bri-ira za gospodarske interese Sibirije, a treba je pomisliti, dlrima Rusija na Daljnem Iztoku druge gospodarske interese, Vladivostok in*Kitaj. Da si ohrani p sest na obali Tihega oceana, je zidala Rusija sibirsko železnico, ne pa radi Sibirije same. Prvo delo vsake države je, si zasigurati siališee v tujini, nato šele lahko začne z ^»spodarskim delom. In Rusija je tudi že začela s tem. Sibirska železnica bode dobila veje, ki bodo vezale od glavne proge oddaljene kraje z glavno žilo, tako bede tudi ta, v kratkem dvotirna železnica v stanu zvezati tudi na gospodarskem polju Sibirijo z Rusijo. Leta 1906 je bila otvorjena proga Orenburg Taškend, ki veže Rusijo z deželo, ki ji daruje vsako leto skoro ves bombaž, kar ga rabi Rus za svoje tkanine. Seveda ima tudi ta železnica v prvi vrsti politične cilje. Sploh so Rusi izvršili res že čudovita kolonizatorična dela ter s tem daleko nadkrilili ohole Nemce, ki v svojih kolonijah v Afriki niso dosegli še drugega, ko par umazanih afer. Dr. Wirth konča svoj pogubni spev o Rusiji z mislijo, da je edincle pogodba in zve^i z Anglijo še v stanu rešiti to prvo slovansko državo propada. To je res zavijanje! Kakor znano, so ravno Angleži sklenili zadnji čas z Rusijo pogodbo glede Perzije, Afganistana in Tibeta. Znano pa je, da Angleži le v skrajni sili sklepajo take pogodbe, in v Sprednji Aziji se ob sedanjih razmerah lahko boje Rusov, kterih vpliv se tu veča od dne do dne. S. N. Največji tunel na svetu. V sedmih ali osmih letih bode imel Marselj največji tunel na svetu. Mesto bodo spojili s kanalom z Roda-nom, kar bode velikega pomena za promet cele južne Francije. "Ker se pa med Marseljem in Rodanom vzdi-guje visok grič, Rodanski grič, tega bode treba prek pari, da bode mogel teči Rod an pod zemljo kakih sedem kilometrov. Ta tunel ne bode najdaljši na svetu, ampak največji v tem pomenu, da bode treba zanj največ zemlje prekopati. Novi tunel bode Širok 22 metrov, tako da bosta lahko plovili po njem usporedno dve Indiji; visok bode 14 metrov 20 centimetrov. Treba bode odstraniti 2,lSp.000 kubičnih metrov zemlje, medtem ko so za simplonski tu.iel odkopali le 1,058 400 kubičnih metrov. Vendar je bil simplonski tunel dozdaj največji na svetu. Dolg je 21 metrov, a zato le 9 metrov 40 Širok in 6 metrov visok. Spominski verz na Kredarici. Spisal dr. K. (Konec.) Čez dober teden dni se je ie govorilo pri kavnih venčkih, da hodi Režun že spet tik pod Binčinimi okni in da se ustavlja flte tudi prod Prešernovo muzo. Zdaj torej, ko je postalo železo mehko, je bilo na meni, da vzamem kladivo v roko. Xn res sem ga vzel, ko sem zagledal nekoč Režuna pred spomenikom zro-čega v muzo. Približam so potipljem po rami in pravim: "Kaj ne, Vojteh, lepa tale muzat" "Mh!" je bil odgovor. "In pa kake pni ima! Kafcar Are sladki pomaranči. Ali nef Hel" "Mh!" Kar sem pa rekel nadalje, pa ko maram povedati dobesedno, ker ni, da bi zasebni pogovor vlačil v javnost. Zadostuj samo to, da sem napravil lepo primero, pri kteri je imela tudi Binca važno uL go. In ko sem videl, da se je pri imenovanju nje imena razjasnil Režunov obraz in zadobil mehke poteze, tedaj sem ga prijel pod pazduho in ga peljal doli po obrežju Ljubljanice, kjer sva se po dolgem pogajanju, posejanem z mnogimi "pa, toda, vendar*' končno pob. tala in domenila, da za spravo napraviva naslednjo nedeljo turo na Triglav. Obljubiti sem mu pa moral, da . pridobim tudi Binco za to turo; vendar£>a da uredim tako, kakor da bi Režun nič ne vedel, da bode šla Binca. In ko sem se obrnil na Binco, je stavila tudi ona enako zahtevo, rekši, da je sicer pripravljena iti, toda samo tedaj, če ukrenem tako, kakor da bi ona ne vedela za Režunovo udeležbo. To slepomišje se jima pa je zdelo potrebno, da sta navidezno pokazala svojo brezbrižnost drug za drugega, čeprav sta v resnici že kar koprnela p.) zo-petnem zbližanju. In ker sem jaz to dobro uvidel, se Sedeži Forest City*'. Pa. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL P. O. Box 374. Forert City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OB£R2aV. Box 51, Weai Mineral, g-- L tajnik: IVAN TELBAN, Bos 007, Forest City. Pa XL tajnik: ANTON OŠT1R, 114 1 K. BOth St.. tlevelaod. (Him, Blagajnik: MARTIN MUH1Č. 0 Rox 537, Forest City, Pa. --I NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City. KAHOL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Brad dock Avenue, doek, Pa. FRAN &UNK, UL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. \ POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBRFGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kau. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Boz 95. Willock, Pa IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622. Forest City. Ps Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, »u-rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ZA BOZIC in NOW) LLTO pešiljajo Slo- __venci kaj rsdi da- ilrt svojcem v staro domovino in i; Zje-dinjtnih di žav i golj gotov denar"; to pa n*tj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST.. NEW YORK. S. Y. 6i04 ST. CLAIR AVE.. N. E., CLfcVELANO. oril Conpgnie Generale Tfonsailantigue, (Francoska parobrodna družba.) Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo za pleS.i ste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, urje očesa, bradovice in ozeblino Vam 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-čbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati. Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. LEPA PRILIKA za družino, ktera nima svojega In za fante pohištva. Radi smrti moje žene prodam vse potrebno pohištvo za eno družino in 6 fantov. Preskrbim dobro delo za gospodarja in 6 fantov za pikom. Dela se vedno stalno. Vprašajte se pri: John Milavec, Box 167, KI ndike Mine, Suttersville, Westmoreland Co., Pa. (22-25—10) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0STA IN LJUBLJANE* Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, rtn.ooo konjskih moti. "La Savoie" „ „ ...................I2,IM)0 ,, 2-V>.K) „ „ "La Lorraine" „ „ „ .................12,iKK> „ 2\o K) „ "La Touraine" , „ „ ..................10,000 ,, 1-2,000 ,, _ "La Bretagne".............................. 8,000 „ 9.000 "La Gasgogne"............................... 8,uOO „ 9,000 „ „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj nnproj thIiio «»b četrtkih ob 10. url dopolndne iz pristanišča št. 42 North Ki ver, ob jHorton St., N. Y. 'LA SAVOIE »LA PROVENCE ►LA TOURAINE »LA LORRAINE »LA SAVOIE 3l. oit. J»' 7. nov. 14. nov. 21. nov. 28. nov 190" POSEBNA La Bretagne 26. okt. ob 3. uri pop<> Samo za LL in Painika z zvezdo zaznamovani iuci M. W. Kozmiriski, 71 • " i.A rW« l-.N( K *L.\ T« M li.MNK *LA L« »U K* A INK La Itreiairne •LA PROVENCE PLiOVlTisr* Le (jascoirne 0. nov. ob 3. uri popoL J t i r H/.rtns i .It-«- t U. .it-«-. IH07 !!». .lec. 1W»7 ilec. i«tl7. 2. jan. 1003. jwi il \ :i % i j:il-. * 4, ^ I v kterem vedno toči sveže pivo, d«.lira vina* in v. Li: Uc/., vex | ima na razpolago ti ne Jugoslovanska Katol. Jednota. vzklicno sodišče j« potrdilo razsodbo, nohte, ne dm bi jih kdaj obrezal, do- 1 segli bi dolgost treh do štirih metrov. Maxarinovo bogastvo. Menda še noten minister ni dosegel tolikega boga- ok raj nega sodišča. HRVATSKE NOVICE. Golja£ja. |nlr.i»|Mirirji«Mt dne 24. janivija 1901 v državi Sedež v ELY, MINNESOTA. URAD NTKJ i Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chieago, Hi. Podpredsednik: Jakob Zabokovec, 4824 Blackberry Street, Pitts- Pa. _ ____^ I Glavni tajnik: Jurij L. Brožifc, Box 424. Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maka Kržišnik, Box 326, Bock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivaa Go vie, Box 105, Ely, Minn. NAX>ZORNIK3: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa-Alojzij Virant, LL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globs Stresi, S. Cjoaam, Ohio. Ivan Primoži«, HL nadzornik, Bex 641, Eveleth, Mirni POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. Ti^PwiSrift ! Ivan N. Gosar, III. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Jane* N. Gosar, 111. porotnik, 719 High Street, W. Hobokeo, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street^ Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe n-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, £ly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box* 105, Ely, Minn-, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-iiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7tb St., Calumet, Mich. Pridej ini morajo biti natančni podatki vsa-ke pritožbe. * _ . Društveno glasilo je "GLAS NARODA". pic SUSPENDIRAU1 Od društva sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 11. sept.: Marija Li-cert. 5273. Društvo šteje 42 Čl. Od društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoekn, Pa., 11. sept.: Marija Kodrič o?rt. 3S4S, Ivana Narode eert. 3400. Društvo šteje 18 članic. Od društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa., 5. okt.: Tereza Ger-gat eert. 1075, Tereza German eert. 3241. Marija Hutj»r eert. 107S, Marija Markovie eext. lOSo, Marija Pavlin cert. 3SG9, Marija Plesec eert. 3375, Tereza Voglar c: rt. 10S7, Neža Verbovšek eert. 4504. Društvo šteje 16 članic. ^/'^i-V-rt ZOPET SrREJETL V društvo sv. Ji-žefa št. 14 v Crockettn, Cal., 5. okt.: Ivan Miklie eert, 1113 I. razred. V d ruši vo sv. Florjana št. 73 v Steeltonu, Pa., 5. okt.: Ivan Stare «ert. 6R41 I. razred. Društvo šteje 10 udov. V društvo sv. Jožefa Št. 21 v Denveru, Colo., 25. sept.: Marija Ha-bič eert. 1524. Društvo šteje 46 ČL ^ { V društvo sv. Alojzija št. 13 v Rock Springs, Wyo., 25. sept.: Frančiška Berčič cert. 3304. Društvo šte > S4 članic. ODSTOPILI. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mieh., 25. sept.: Katarina Šneller eert. 901. Društvo šteje 125 članic. Ort^^NL 50 v B ooklynn, N. Y., 5. okt.: Damjan Ma-Društvo šteje 31 udov. Iz društva sv. Petra št. jetič eert. 5729 II. razred. Od društva sv. Jožefa št. 45 v rija št. 22 v South Chicagu, lil., 5. 1S75 I. razred- Pivo društvo šteje PRESTOPILI. Indianapolisu, Ind., k društvu sv. Ju-okt.: Ivan Hutar eert. 3508 rojen 1. Gl, drugo 110 udov. JURIJ L. BROŽIČJ, glavni tajnik. jc vuauaeuu m> ouirin prebrisano eeto goljufov, ki sc pri goljuf ali uu 6000 krun. Ta čela, ki ji je bil duša član rodbine znanih Sokači-čev, je izkrivljala informacije o posestniških razmerah posameznih imo-vitih kmetov in jih potrjevala z občinskim pečatom ter je tako v kratkem času izvabila iz raznih bank, kolikor je doaedaj znano, 6000 K gotovine. Zasledili a0 to sleparijo pred kratkim, ko je banka poslala nekemu posestniku opomin o izvestjn njegovega zemljišča in je on eelo stvar prijavil. Takoj so odposlali komisijo, ki že tri dni preiskuje in jih je nekaj Se prijela. Sokočič je izginil brez sledu. Roman 641etne ione. V Zagrebu je bil nedavno obsojen v šestmesečno ječo pisar Ivan Tkalčevič, ki je pred meseei prišel v Zagreb k 64 let stari Ani Czaloun, kteri je pripovedoval, da se je vanjo zagledal neki nadpo-ročnik ter da jo hoče vzeti za Seno ter ji s to bajko izvabil okoln 14,000 K. Umorjen mešetar. Po Dolenjskem znanega mešetarja Lenarta Žagarja iz Prekopa so našli umorjenega na hrvatski strani Uskokov. Viharji ob hrvatskem Primorju. Na Reki so morala nedavno počivati-v Inki vsled viharja vsa dela. £)eževalo je ondi osem dni skoraj neprenehoma. Prodaja Frankopanovega gradu. Grad Frankopanov v Kraljeviči namerava kupiti od jezuitov neka družba hrvatskih delničarjev, ki se je osnovala nalašč za to, da ne pride ta zgodovinski grad v tuje roke. Nov premogovnik na Hrvatskem. V pfanini Velika v požeški županiji odkrili so velike nalage premoga; ce ni jo, da ga je milijon tonelar. Za kopanje premoga snuje se podjetje, kte-remu je na Čel i Henri c Kramer iz Maribora. BALKANSKE NOVICE. Črnogorski princ Mirko kandidira v skupščino v kapitaniji Rodin3ki. Tej kandidaturi se pripisuje opozicijska smer, vsled česar so jo prebivalci pozdravili z velikim veseljem. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 8. oktobra. V Lorini pri Kastoriji so ^rrški uttaši uprizorili veliko klanje med Bolgari. Pomorili so nad 20 oseb, ired njimi 13 žensk. Oblasti so uvidele, da ne bo prej konca grškim grozodejstvom, dokler se glavni krivci ne pozapro. Zato so prignali nedavno 120 Grkov iz boljših slojev v Solun v zapore, ker je dokazano, da so podpirali ustaše. Stavka bančnih nradnikov. V Ba- njaluki je bil po nedolžnem od podružnice deželne banke suspendiran neki uradnik. Radi tega so ostali uradniki banke solidarno zahtevali zadoščenje. Ker zadoščenja ni?o dobili, so ustavili delo. Grške bande. Carigrad, 8. ok. Medical Nov. York, N. Y. Ako osebno pridete, javite se v ofFisu našega zdravniškega zavoda, -ordinirajočemu zdrav- niSkemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne. Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 pop^ohidne. -v;1, - -^t«—■■ -v j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI I* NAJCENEJŠI DNEVNIK! Hrana in stan ^—j ski družini. Čiste sobe, dobra hrana. GUSTAV CUFFAR, 6 S. Morgan St., Chicago, 111. (22-26—10) Kje je JANEZ STRLE, po domače Baštet Doma je iz Loža na Notranjskem. Pred enim letom je bival na Onalindi, Pa. Ker mu imam nekaj važnega poročati, prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. J. Sterle, Box 11, Casselman, Somerset Co., Pa. (22-25—10) Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J.E.ll ompson, ravnatelj* NeovrgljiVa resnica je, ca je le isti zdravnik najboljši, kateri »e ne hvali earr, Umve: katerega Hvali narod. Ravnatelja od slovenske-hrvaškega idr&višča hvalijo tudi H£Ši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja; Velt učeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila stm v redu sprejel in ista riatrrtc j t \ ašt 11 pit c j. itn pi rabi I, ter sem danes t pit ] 1 ] < In« 11 z\ zcirv, 'h d če ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in jripoitčal Vas boden vsaktmu bolnemu rojaki , ker vem, da res storit* T kar cLljutite. — V n ojeni zadovoljstvu Vas pozorav ljan i n v t eno h* alt Jr i Tk.ikt Miller, 1020 AVatroliet Ave., Dt-nver, Colo. TCoJalci S Ne dajte se u rai 11 di l.t n tlili oc lil it s lin Ijn 1. 11 n j 41 '1 institutov, temveč icite tli pišite v Elučiju fct.tiii le d« to ziiavi£ti k.tr bodete sigurno najfcoijge postrežeri. Bolezen morate natanko opisati, a pirma pa tal o neilov'li: £ LOVENSKO=HRVATSKO ZDRAV 1SCE Ravnntelh I »1-. J. H. THOMPSON, 334 West 29th istr^et, INew York, N. A , Kdor pr>.&l}B svoj nn»lciv, dobi lep spomin zas' onj. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda naj večji in naj cenej ši dnevnik. Rcjaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji in najcenejši dnevnik. JOHN KRACKER o. V II NIKDAR V VASEM ŽIVLJENJU! $ 2 G vredna ura, verižica in privesek samo zlata verižica s priveskom vredna $ IO OO I Zastonj! PAiij» priftoroča TOHH K1AKEK, BvcUC OUa $ 13 "50 vredna ura, verižica s priveskom samo Ur* j© iz napol njenega zlata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri mi plošče k i. Stroj jo poznan Ameri kanski ali Waltbam na sedem kamnov. Ta dvoina vei iž:ca je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. — Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki so odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotograflije. Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plakati za enaKO nro $li» 00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je o«~-evidno «fa dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vse tri predmete za čudovito malo svoto od $15-90. Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto« ceno uro vef-je velikosti 18 uli man je 12. $8.00 vre ina ura str ini jiloš-£eki 12 napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Arnei ikanskim ,'x«,el-S i or strojem; $4 0j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena Dic .en-sova verižica, ki se deli v dva d« la dolga 15 palci1 v, iz napolnjen« ga zlata Solid gold filled garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko Kpra-\ ite d ve fotografi jo — z napolnjenega zlata Sol id gold f: led garantiran 5 1 t, »amo -t-OO. ROJABX 9AKOČAJTB "GLA8 XABODA". NAJVB&JI XX NAJCCMSItl DHKVHmi Plolčeki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bodete dobili uro in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji. R/^IaItI Q1 AVrnV Akf> ste 8i kda3 mislili kupiti enako zlatnino porabite to IVUf^**^* ^lUVClld • priliko, ker tako realne in solidne ponudbe ne bod. te d oca* ka i, Naročite ai torej a popolno sigurnostjo, da dobite hl»«ro, kakor Vam je tukaj ob'jul ljen««. Zato Vam iMitrjuje poznano dobro pošteno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in i ismeiia garancija, ki jo dobite s vsakim prodan.m predmetom. f Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-• bite zauienjeno za novega ali pa denar na,.«j — enako uko izgubite p'smeno guranci o. Kako naročevatl ? Pošljite $100 na račun povzetje. Ako poSljete celo svoto naprej, dobite predmete po poftti priporočeno (registered) poštnine prosto. "SLAVI A" WATCH & JEWELRY CO. 27 Thames Street, New York, N. Y. Pišete po cenik - dobite ga zastonj . -____' ■ — _:____išil __ to - iPPV^SFi^ ' ' ' : .V - ..--> -iv«;". • i"-.-;: , V.. , •v.-,'-:', GLAVNEGA URADA £N DELEGATOV, M se udeležili H. glavnega zborovanja v Forest City, Pa GLAVNI URAD: Josip ZaJar, predsednik. Forest City, Pa. Janez Telban, podpredsednik, Moon Run, Iviui Telban, tajnik, Forest City, Pa. Alojzjj Zaverl, II. tajnik, Forest City, Pa. Ma rtin Muhič, blagajnik. Forest City, Gospodarski *vsiajo št. 9 v Weir City, Kansas: PitTfl Obregar. Fran 1'reink. Za postajo št. 10 v Coketonu, W. Va.: Fran Vodopivee. Za postajo št. 11 v Duryea, Pa.: Jakob Biuelnik. Za postajo št. 13 v East Mineralu, Kaos.: Martin Oberžan. Za p »stajo št. 16 v Willocku* Pa.: Josip Peternel. Za postajo št. IT v Brougbtonu, Pa.: Pa-v«l Fortuna. Za postajo št. IS v Flemingu, Kansas: Fran Zupančič. Za postajo št. 19 v Bridgeportu, Ohio: Alojzij Aušta rsie. Za p»*tajo št. 20 v Claridge, Pa.: Ivan Močnik. Za postajo št. 21 v Little Falls, N. Y.: IVan Pohleven. Za postajo št. 27 v Yale, Kansas: Matija Mlakar. Za postajo št. 32 v Bradocku, Pa.: Fran Knafeljc. ZAPISNIK IL GLAVNEGA ZBOROVANJA DRUŠTVA SV. BARBARE s glavnina sedežem v Forest City, Pa. Predsednik o tvori sojo ob tri četrt na 11 > molitvijo Oče naš. Potem je sledila volitev zapisnikarja, kterim je bil izvoljen s ibrat Ivan Telban iz Moon Run, Pa. Sobrat Fran Knafeljc predlaga, da se napravi red za zborovanje, določijo ure za za-še-tek in končanje sej in da bi se vršilo zborovanje vsak dan zjutraj ob 9. uri do 12. ure, popoldne pa od 2. ure do 5. Predlog je bil «dklonje«. Sobrat Suštaršič predlaga, da se prične »bonovanje vsak dan ob 8. uri do 12. in od 2. popoludne do 5. Predlog je vzprejet. Sledila je volitev prizivnega odbora, v kterega so bili izvoljeni: Fran Knafeljc, Anion Oetir in Fran Pohlaven za pregled pove-rilnih in drugih listin za k< Tivencijo od delegatov. Sobrat Peternel predlaga, da se izvoli odbor za pregled tajnikovih in blagajnikovih knj'g- V ta odbor so bili izvoljeni sobrat je: Pavel Obregar. Anton Oštir in Fran Knafeljc. 6 U*n je bila zaključena prva seja. Drugo sejo otvori predsednik točno ob 2. ari popoludne. Tajnik prečita imenik glavnega odbora, kakor tudi vseh delegatov. Navzoči so bili vsi. Sobrat Pohleven predlaga. da se račun prečita v navzočnosti delegatov za vsako postajo posebej za vsacega pol leta in celo leto od zadnje konvencij e <1 > sedaj. Podpira sobrat J. Telban M. N. Odklonjeno. Sobrat F. Obregar predlaga, da se čita račun za zadnje dve leti za vsako postajo posebej, in to samo /.a vsako leto; le za zadnje leto naj se čila za pol leta in za celo leto. Podpira M. Izlakar. Sprejeto. Sobrat Fortuna predlaga. da se da račun ▼ gladilo oe dajo napraviti društveni znaki tudi zlati, tako da ima glavni urad dvojne v zalogi. Podpira sobrat Oštir. Sprejeto. Sobrat Gerčman predlaga, da se sprejme obrednik, kterega je sestavil sobrat Oberžan.. Sprejeto. Sobrat Oštir predlaga, da se odkloni pritožba proti glavnemu uradu, ktero je doposlal sobrat Jakob Terček, ker je pop' lnoma neopravičena. Sprejeto. Sobrat Oštir predlaga, da se izplača so-bratu Antonu Gerčman od ^postaje štev. 1 v Forest City, Pa., ona bolniška podpora, ktero je izgubil radi napačnih pravil. Podpira sobrat Gerčman. Odklonjeno. S; brat Suštaršič predlaga, da se iEplač» zaostala bolniška podpora za sobrata Anton Gerčmana pod tem pogojem, da pristopi k društvu in doplača vse zaostale mesečne prispevke. Podpira sobrat Pohleven. Sprejeto, Pot**m je prišlo odmerjenje plače glavnim uradnikom. Sv brat Zupančič predlaga, da se povišat plača glavnemu predsedniku od $25.00 na $50.00. Podpira sobrat Telban M. N. Sprejeto. Sobrat Oberžan predlaga, da se plača podpredsedniku $12.00 na leto!. Odklonjeno- Sobrat Telban M. N. predlaga, da ostane za podpredsednika po starem, pač pa ako bi opravljal predsednikovo delo, se mu da posebna nagrada pri prihodnji konvenciji. Ptdpira sobrat Gerčman. Sprejeto. Sobrat Suštaršič predlaga, da se plača glavnemu tajniku $50.00 na mesec. Podpira, sobrat Fortuna. Odklonjeno. Sobrat. Pohleven predlaga, da se ma plača $500.00 na leto. Podpira sobrat Breeelnik. Odklonjeno. Brat Oštir predlaga, da se plača glavnemu tajniku po $40.00 na mesec in na vsakih 1000 članov prirastka po $100.00 poviša n» leto. Sprejeto. Sobrat Peternel predlaga, da se plača Hi tajniku po $2.00 na mesec. Odklonjeno. Sobrat Gerčman predlaga, da se plača II. tajniku po 20 centov na uro pri. njegovem delu, namreč pri zapisniku, kakor tudi pri iz-vanrednih sejah. Podpira sobrat Buceneli. Sprejeto. Sobrat Zupančič predlaga, da se mu da 30 centov na uro. Odklonjeno. Sobrat Zupančič predlaga, da se plaču glavnemu blagajniku po $11.00 na mesec. Odklonjeno. Sobrat Pohleven predlaga, da se plača glavnemu blagajniku po $12.00 na mesec. Sprejeto. Sobrat Knafeljc predlaga, da se plača gl. blagajniku $1500 na mesec. Odklonjeno. Plača glavnim nadzornikom. Sobrat Fortuna predlaga, da se plača glavnim nadzornikom od * -nega časa, ko so iz dela izstopili, do onega časa, ko so vrnili k delu. Podpira sobrat Peternel. Odklonjeno, Sobrat Oštir predlaga, da se plača glavnim nadzornikom po 30 centov na uro za delavni čas. in povrne vožnje str< ške. Podpira sobrat Knafeljc. Sprejeto. Sobrat Ktntfelje predlaga, da imajo vsi glavaii uradniki kakor tudi delegatje dnevne plače po $4.00 , času zborovanja. Sprejeto. Sobrat Knafeljc predlaga, da mora imeti glavni tajnik $2000.00 jamščine. Sprejeto. Blagajnik mora imeti za $10,000.00 jamščine, s pripombo, da kadar zopet blagajna naraste, ima pravico glavni predsednik opomniti blagajnika za povišanje jamščine. Stroški za jamščine tajnika in blagajnika se plačajo iz glavne blagajne. Sprejeto. Sobrat Fortuna predlaga, da dobijo glav-j^i uradniki aa to konvencijo po $4.09 aa dan. Sprejeto. : "A : 'i- v : i ' mi;*:*- . ■ • V- : - xj - - - ^ •^ = Sob rat Knafeljc predlaga, da se zapLsni-karju plača po $2.00 na dan, Sprejeto. Sobrat Peternel predlaga, da ostane še glasilo "Glas Naroda". Sprejeto. Stbrat Izlakar predlaga, da se list "Glas Haroda" ne plačuje za postajne tajnike, kteri so gra dosedaj prejemali. Sprejeto. Sobrat Port una predlagra, naj se še v naprej plačuje "Glas Naroda*' za postajne tajnike iz glavne blagajne. Odklonjeno. Sobrat Fortuna predlaga, da se vrši prihodnja konveneija v Clevelairdu, Ohio. Sprejeto. Predsednik prečita še dočslo brzojavko. Cleveland. Ohio, 39. sept. Vse delegate cenjenih društev prisrčno "pozdravljam in jih bodrim k napredku. Josip Gornik. Za kil če se mu trikrat živio. Potem se začne volitev uradnikov. Predsednik govori in prosi za oproščen je, da sme on predlagati kandidata za predsednika. Predlagal glavnega tajnika Ivan Telbana kandidatom za predsednika. Ker se niso mogli zje-diniti, se je seja zaključila ob pol 7. uri zvečer. Deveta seja. Predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Nadaljuje se z volitvijo kandidata za predsednika- Imenovani so bili kandidatje: Alojzij Za veri, Martin Oberžan in Anton Oštir. Volilo se je z listki. Dobili so: Alojzij Zaverl 13, Oberžan 10 in Oštrr 4. Volitev podpredsednika. Kandidatje se bili: Martin Oberžan, Peternel in Tornič. Ini glasovanja: Oberžan 12, Tornič 10 in Pefcer-nel 5. Volitev I. tajnika. Kandidatje: Ivan T«C-ban, Josip Zalar in Anton Oš tir. Izid volitve: Ivan Telban 19 glasov, Josip Zalar 7 in Oštir 1 glas. Volitev II. tajnika. Kandidatje: Anton Oštir, Karol Zalar in Ivan Telban M. N. Izid volitve: Oštir 20, Zalar 4, Telban 3. Volitev blagajnika. Kandidatje: Martin Muhič, Josip Zalar in Martin Gereman. Izii volitev: Muhio 21 glasov, Zalar 6, Gerčsnan —. Volitev za predsednika gospodarskega odbora. Kandidatje: Telban M- N., Šunk in Gerčm&n. Izid: Gerčman 15, Telban 7, Šunk ft glasov. Za I. nadzornika. Kandidatje: Obregmr, Karol Zalar in Močnik. Izid: Zalar 12, Obre-gar 10, Močnik 5 glasov. Za II. nadzornika. Kandidatje: Knafeljc, Buceneli in Peternel. Izid: Knafeljc 15, Bn-ceneli 10, Peternel 2. Za III. nadzornika. Kandidatje: ^tink* Tornič in Telban ML N. Izid: Šunk 13, Ter-nič 7, Telban 7 glasov. Prizivni in porotni od-bor: Kandidatje za predsednika : Obregar, Boc-šnik in Peternel. Izid: Obregar 12, Boertieflc 10, Peternel 5 glasov. I. porotnik. Kandidatje: Jelovec, PeUr-nel, Močnik. Izid: Peternel 15, Jelovec ^ Močnik 6 glasov. II. porotnik. Kandidatje: Zupančič, Br»-celnik, Tornič. Izid: Tornič 14, Brecelnflk T, Zupančič 6 glasov. Volitev za prihodnjo konvencijo: ForeSfc City 12. Cleveland 17, Kansas 1 gl&a. Šestmesečni račun slovenskega katoliškega podpornega društva svete Barbare v Forest City« Pa. od 1. marca 1907 do 31. avgusta 1907* C3 a «3 a <£> OS a T3 3S M a « 0 3 H. ieaski oddelek III. razred otročji odd ek <0 rs t* 0 o« <9 t- 0 bo 3 _ —' .2 & ^4 q> "OP > 0 9 rs p Ut > ŠTEVILO KliAJ "3 A. 'a g S o> a eS a 0a N 30 0 ® tfc 0 -t-* 4> "51 O Ok •0 0 Cw S3 4) 32 08 ® — O an O ® 0 "S? A 2 -i—« ~ ca ^ 0. 0 s eS =J cS g 0 a © u " 1 co a © C'3 O S 2 s ¥ a <33 a CO 3 A -4—> a > t£> o- -M J* (O m oŠ csj v £ 0 2. O W J* sS ZJ J M ® M 0 s POSTAJE •j. > a W -t—a >30 PS fm CO 1 3» E-t ■ tsa c3 KJ 00 a ® 38 "S3 53 J* 0Q c£ tsj «0 B S 03 « tsa OD * > eS esa 08 ® tsi 08 N »OD fl "o QQ b a m >3» O SL. CO so C3 N * x S-i ♦J O e3 NI co e3 S 93 CS3 ■30 ta OD > £ • K/2 - > 0 > >32 J-č m ^ l c $ c 8 | c S c $ lC $ c 9 lc S C $ C $ C S e # |C * | C $ |c $ !c 9 | c 9 |c * ® • 1© 9 c * c S C le $ | C 1 Forest City, lJa. 23 497 60 1 50 2 25 7 70 5 19;90 556 95 1096 20 58 ill 77 20 147 20 692 15 1354 40 235 1 236 699 10 50 100 79t»10 108 4J- 121 2 77 2 Jenny Lind, Ark, 49 248 - 0 50 3)60 7 70 4 50 10140 325 70 582 05 325 70 582 05 235 94 235 94 541 84 541 84 59 59 3 Moon Run, Pa. 75 528 90 0 25 6130 13 20 25 10 60 636 50 1248 40 636 50 1248 40 395 395 1101 81 , 101181 116 116 4 Luzerne, Pa. 5 72 15 25 45 25 2 60 80 70 154 40 3 90 6 30 60 1 30 85 20 162 34 84 34 84 263 86 263i86 16 0 0 1 20 5 L>enuing, Ark. 6 136,65 50 2 80 11 4 50 5 80 167 25 310 60 167 25 310 60 78 1 30 79 30 201 70 201 70 28 28 6 Cleveland, O. 207 598 15 8 75 10 35 18 70 23 80 866 75 1485 10 7 9 80 3 10 3 10 876 85 1498 617 1 35 618 35 1119 60 1 11!» 60 156 4 3 163 t La Salle, ill. 26 183 85 1 1 80 2 20 3 95 218 80 403 85 11 21 90 3 20 5 40 233 431 15 161 1 75 162 <5 328 85 32» š5 41 9 5 55 8 .loliustowu, Pa. 16 331 80 75 1 35 13 30 363 20 799 40 9 40 17 80 372 60 8181 20 396 1 80 397 80 9S7 55 9S7i 55 72 14 86 9 Weir City, Kans. 118 906 5 10 80 13 20 2 39 30 1094 30 2129 25 8 20 19 70 1 20 2 90 1103. 70 2151 85 805 3 80 1208 80 2043 65 1 20 2044 R5 20ii 8 0 212 10 Coketou, W. Va. 78 271 75 3 75 5 40 26 40 1 25 11 30 397 85 737 95 397 85 737 95 344 400 1 35 1545 35 1844 13 1844 13 61 61 11 D u rye a, Pa. 25 151 50 1 6 30 183 80 260 05 12 60 26 30 6 20 12 70 202 60 399 05 26 1200 26 155 50 50 50 2051 34 11 10 55 12 Allegheny, Pa. 24 .>•) 60 25 15 70 45 25 15 70 45 6 1 04 7 04 58 04 * 58! 04 13 E. Mineral, Kans. 89 660 70 3 10 9 60 28 40 2 22 80 S16 25 1613j 45 7 30 14 90 15 40 26 60 838 95 1654 95 582 400 2 20 984 20 2252 70 60 60 2253 30 154 7 21 182 14 Blacton, Ala. 22 82 75 1 50 3 70 109 95 224 50 3 6 70 112 95 231 20 22 2 25 24 25 94 25 94. 20 23 15 Uuntingtou, Ark. 11 137 15 50 45 0 40 154 75 276 10 3 60 7 20 90 1 90 159 25 285 20 69 1 53 70 53 146 39 60 60 146199 31 •, 1 35 IG Willock, Pa. 70 299 70 3 25 8 80 396 95 754110 2 60 7 40 20 6 25 401 75 767 75 349 200 0 07 •— 11 07 1020 03 60 60 1020 r»3 (54 3 69 17 Brought on, Pa. 156 509 50 4 25 50 22 65 692 90 1296 35 16 80 31 80 13 40 21 723 10 1349 15 2-4 4 30 288 30 506 35 506i- ?5 131 14 18 103 18 Fleming, Kans. 26 359 55 1 75 14 50 50 402 30 725 0 12 16 30 14 10 22 10 428 40 763 50 344 344 893 65 893 65 75 t 16 98 19 Bridgeport, O. 47 148 95 2 5 40 5 50 208 85 348 10 5 20 8 80 214 05 356 90 2o9 1 Ki 2 10 16 217 14 I 2171 14 • >.> 8 43 20 Cluridge, Pa. 23 275 45 1 25 90 11 9 80 321140 641 55 7 20 1 80 321 40 644 55 334 1 12 335 12 556 52 | 55(>| 5.S 58 21 Little Falls, N. Y. 45 174 60 •) 40 19 80 6|90 253 70 446 25 10 20 20 263 90 466 25 95 1 40 96 40 156 J 90 lir, .»'» 4o S 48 Imperial, I*a. 55 104 90 2 io 4 45 5 50 25 1 70 174 55 249 50 1 70 1 70 80 80 177 05 251 200 50 ! 50 201 449 65 449; Ii5 27 1 29 23 Springfield, 111. lo 117 40 1 25 490 3 33 55 235 65 133 55 235 65 76 75 76 7-» 129! 25 129 25 26 26 1:4 iSopris, Colo. 1 17 •21S 80 5 25 9 90 7 90 358 90 580 55 358 90 580 55 178 200 2' 80 380 cS() 744 43 744' 4: i 51 51 2."» Jenny Li ml, Ark. 24 238 /0 1 3 25 10 20 2» 7 15 551 35 277 15 551 35 123 89 123 89 422 67 422 ♦>7 52 52 2« i Col lin wood, O. lo 92 00 25 90 5 80 4 113 50 247 05 113 50 247 05 57 1 18 58 18 128 2(5 128 26 •»•» 27 Yale, Kans. 150 447 50 0 25 18 40 25 621 40 1069 35 5 70 7 50 627 10 1076 85 595 200 1 75 796 75 1265 65 1265j »;5 1 13 4 117 28 S. Lorain. O. 58 1G3 90 0 1 49 50 6 80 280 95 457 80 28095 457 80 112 0 09 114 09 264 99 • 264 99 37 37 29 Rock Spring, Wyo. 17 105 4<> 50 4 30 127 20 249 20 127 20 249 20 230 200 25 430 ?5 488150 488; 50 24 24 30 Eveletli, Minn. 5 00 3b 25 45 230 63 35 134 75 63 35 134 75 17 64 17 C. 4 61 42 61 42 12 12 31 Calumet, Mich. 67 174 60 3 10 4 50 30 80 6; 50 287 15 495 30 287 15 495 30 203 7 10 210 10 519 66 519 G 6 44 44 32 Brad dock. Pa. 141 - 207 25 5 25 4 50 7 90 365 90 573 10 80 80 366 70 573 90 97 97 250 250 67 1 68 33 Cleveland, (>. 91 125 90 4 4 05 2 226 9o 339 70 - 3 4 70 229 95 344 4o 108 78 108 78 126 48 126 4s 36 4 40 34 Vandiing, Pa. 22 50 65 45 1 10 50 2 10 54 80 105 05 4 80 9 50 6 20 10 20 65 80 12475 j 12 tO 26 35 Kalpliton, Pa. 78;80 _ 140 101 20 237 5,;! 102 20 237 50 90 1 50 91 50 138 ro 138 50 18 13 36 I>ietz, Wyo. 34 91 1 50 5 40 16 50 3 151 40 247 40 1 10 1 10 152 50 248 50 50 68 50 68 51 08 51 08 22 1 23 37 Radley, Kalis. i 73 40 2 75 3 GO 2 60 89 35 151 10 89 35 151 10 49 49 49 49 17 17 38 Charleston. W. Va. 10 55 25 50 4 95 2 30 73 150 1 1 74 151 11 1 12 89 Clarksville, Pa. 61 63 SO 25 9 45 25 1 60 81 35 183 35 1 90 1 90 6 50 89 75 191 75 29 1 32 3( 32 30 32 30 3-2 1( e 23 4<» Cumberland, W. Va. 140 7905 6 8 55 22 2 10 257 70 257 70 2 40 2 40 6 50 260 10 260 10 51 51 51 51 2< 2 28 2081 90 75 303 70 339 90 12114 35 172 70 171 60 12458 55 7885 50 53 43 2036(J 42 i 9143 50 131 25 23 50 75 22 8 60 323 50 303 95 22846 05 2800 1073Č i 93 101 8( 20513 42 t Za celo It-to 4513! 16193 25 195 50 236 45 385 40 62i50l 6291 3 50 i 15464 50 48001 9E ► 92 1 2134 113i ) 24"i 2-jlO I. RAZRED. Moški oddelek. Dohodki za vse postaje........ Obresti od denarja............ Prejšnji denar v blajrajni....... .......12,114.35 ....... 120.00 ....... 4,597.90 Skupaj----16,832.25 Stroški za vse postaje.................10,738.93 Upravni stroški: Pregledov alcem knjig....................................16.00 Glavnim uradnikom ......................................12.00 ■"Glas Naroda" za postajne tajnike..... Glasilo "Glas Naroda" od 1. sept. 1905 do 1. septembra 1906.............. Društveni pečati in tiskovine......................78.80 Glavnemu tajniku, plača..............................229.98 Glavnemu blagajniku ....................................60.00 Pošta, express in druge stvari....................48.67 J. Gosarju za regalije....................................276.07 Glavnemu predsedniku, plača......................25.00 Pomožnemu tajniku ......................................6.00 Za 100 charterjev............................................35.00 Glavna knjiga ................................15.85 Droge male drobnosti ..................................3.00 22,218.60 120.00 4,846.50 20,360.42 32.95 28.80 94.40 50.00 272.40 418.31 120.00 106.89 327.07 25.00 6.00 35.00 15.85 5.00 27,185.10 I -— Sk upaj. .. 806.37 1,537.67 Torej vseh stroškov je................ 11,545.30 21398.15 Ostane gotovega denarja v blagajni..... . 5,286.95 5,286.95 H. RAZRED. Ženski oddelek. M I>ohodki ............................ 3 72.70 323.50 Obresti od denarja ................... 21.00 21.00 Prejšnji denar v blagajni......;....... . 786.22 635.42 Skupaj... . 979.92 979.92 Stroški za tiskovine ................. 4.50 4.50 Ostane v blagajni gotovega denarja..... 975.42 975.42 lil. RAZRED. Otročji oddelek. Dohodki ............................ . 171.50 - 303.95 Obresti od denarja ................... 12.00 12.00 Prejšnji denar v blagajni............. . 484.42 403.17 Skupaj — . 667.92 719.12 Stroški ................ ............. . 101.80 153.00 Ostane gotovine v blagajni............. 566.12 566.12 'Gotovega denarja aa no tri razreda skupaj....... ......... 6,828.49 Društveni inventar. Glavne knjige ........................ ......... Društveni pečat .............................. Oharterji ..................................... Druge tiskovine . ....................T'........ Pisalni stroj ................................. Pisalna miza ................................. Shramba za listine ............................ Shramba za oporoke .......................... Druge d rob no s ti .............................. . Skupaj.... " Celo premoženje skupaj.... 111.00 6.00 30.00 25.60 85.00 15.00 10.75 20.35 10.00 324.10 324.10 7,152.59 JOSIP ZAI.AR, glavni predsednik. IVAN TELBAN, glavni tajnik. MARTIN MUHlC, glavni blagajnik. Gospodarski odbor: JOHN DRAŠLER, ANDR. SUDER, GREGOR BABIČ za ANT. PIRN AT, FRANK ŠUNK. -SS. State of Pennsylvania, County of Susquehanna. This is to certify that on the 16th day of September, A. D. 1907, the auditors of the Fraternal Benefit Catholic Society of St. Barbara personally appeared before me, and made affidavit that they had examined the accounts of the Secretary and Treasurer of the said society and had found the same to be true and correct. GERRITT E. GARDNER, Notary Public. My commission expires January 16, 1911. JAPONSKI MILITARIZEM. Dopisnik "Novega Vremena" poslal je nedavno iz Tokija zanimiv članek o militarizmu na Japonskem. Isti dokazuje, da japonska vojska propada. Po zadnji vojni nagrajeni so bili mnogi vojaki z redovi. Ni dneva, da ne javljajo časniki o raznih škands-lih, ki jih počenjajo ne le japonski vojaki, ampak tudi častniki. V zadnjih šestih mesecih je bila vlada prisiljena odvzeti odlikovanja 800 - vojakom. Polovica njih je bila kaznovana radi tatvine, ostali so izvršili razna druga dela. Kolikor sicer trdijo, da so Japonci rojeni vojaki, vendar pripovedujejo japonski listi, da se mladina ne da v kadete. Oni si izbirajo take službe, kjer m zamore v kratkem ?s*n zaslužiti mnogo denarja, a *as preživi jen vojski, smatrajo ^rohl^nin. V zadnjem časa je dezertiralo m^en japonskih vojakov, radi *e*ar je vla- da v skrbeh. Še neka druga slabost je med njimi. Mnogi vojaki si vzamejo življenje, ako pridejo v navskrižje s častniki, mnogi zopet trpe vsled slabega postopanja njihovih častnikov. Prijateljstva in drugovanja ne poznajo ni vojaki ni častniki in zato je težko v japonki vojski dvigniti kak ustanek. Sam mikado je izdal ukaz, s kterim pooblašča Nodzija, * Nogi j a, Knrokija in Kamimuro, da proučava-jo in preiskujejo položaj japonskih častnikov in vojakov do najmanjih podrobnosti, kako bi w obranil vojaški duh in uvedla pravičnost in stroga disciplina. Odpraviti se ima navada, da morajo rezervisti sa jfaaa vojaških vaj sami skrbeti za hrano in prinesti poveljniku določeno svoto denarja. Reforma japonske vojne ae mora po pisanju lista "Asahi" izvršiti tek« * veh tet in tedaj bojjnela Japonca A0 divizij. Vse to dokakuje, da s« Ja- Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * Cliicagi, Iti., kakor tudi rojakom po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago« lih, blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pn meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg* Iiii5fl in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladld, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L 5ST SS^čT^r C. SJT^SS^«^ i *s.. i -tet. i C* • i at. . šfe. . ^ Velika zaloga vina In žganja. Prodaja belo vino po___...70c. gallon ,, črno vino po......50c. ,, Orožnik 4 jjrallo.e za..........$11.00 Brinjt-vec 12 steklenic za......$12.00 ali 4 ga!l. (sodček) za........$16.00 Za oblino naročilo se priporoča M, QRILU, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Rojaki, naročajte mm na "Gla* N* \ največji in najcenejši dnevnik. Kje je najbolj varno denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.— let-on. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrsie po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen dennr. Za varnost vseh alog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega Se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Varnost js toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so. dišČa nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnicam a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki: Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost mm vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. . J? Hfvafc i* ss več m FRANK • CO. 6104 Saint Clair Am. N. E. CLEVELAND, O. t h ■ dbina Polaneških* lomni, poljski spisal H. Sienkiewica poslovenil Podravski. (Nadaljevanje.) Marica je do Polaneškega od onega trenutka, ko je dospel Maszek v Kremen, čutila globoko odpornost in m rž- J njo; zato mu je njegovo iskrenost na- j ravnost zamerila. Prva njena misel je j bila: Kakšen človek je to, ki ima za i brezpametno in slabo to, kar je ukre- ! nil pred nekoliko dnevi s preudarkom? Ivremen, njega prodaja, Masz-kov prihod in pomen tega poseta, ki ga je bija ugenila — vse to je bilo vrhutega zanjo nekaka rana, ki se je gnojila čimdalje bolj. A sedaj je bilo videti, kakor da Polaneški grebe v tej rani sam. in sicer tako brezobzirno. kakor grebe človek rezkega značaja in raskavih živcev. Polaneški je vstal, upiral vanjo pogled in čakal, ali mu ne poda prijateljske in odpuščajoče desnice; pri tem se je jasno zavedal, da utegne tak stisk z roko odločiti njegovo usodo. Toda njene oči so za trenutek otemnele kakor od bolesti in jeze, njeno lice pa je prihajalo čimdalje bolj hladno. "S tem si ne delajte skrbi," mu je odgovorila ledeno uljudno. "Oče je jako vesel tega dogovora in vseh razmer z gospodom Maszkom." Po teh besedah je tudi vstala, kakor bi mislila, da se hoče Polaneški posloviti. On pa je še ostal za trenutek, osupel, ukanjen in se docela zavedal ponižanja, kakršno vselej začuti človek, ki so ga odbili. Obenem je bil poln razjarjenosti in zadušene jeze. 4'Ako je tako,71 je odgovoril, "pa tudi jaz nisem zahteval ničesar več.'* "Toda da. Toda da! Napravil sem dobro kupčijo, " konča razgovor gospod Plawicki. Polaneški je odšel. Stopaje čez več stopnic obenem, s klobukom potisnjenim na oči, si je ponavljal v duhu: "Moja noga ne stopi več semkaj.'* Čutil je pa, da ga prevzame jeza, kadar pride domov; torej je divjal naprej, ne misleč niti na to, kam ga nesejo noge. Takrat se mu je zdelo, da ne ljubi Marice, da jo celo sovraži, a vendar je mislil nanjo. Ko bi bil sodil mirneje, bi se bil moral zavedati resnice, da ga je sam pogled na Marico globoko zganil. Videl jo je torej zo-pet, jo gledal, istinitosti primerjal njeno sliko, ki jo je nosil v spominu, in ta slika, ki je postala še značilnej-Ša. resnično mična. je tem močneje npiivala nanj. A tu. razen jeze sta v njegovi duši zrastli neizmerna naklonjenost in občudovanje do nje. Sedaj je poznal dve Mariei: eno naklonjeno, prijateljsko, pozorno in vredno ljubezni, Marico iz Kremena, drugo pa ledeno gospodično iz Varšave, ki ga je odbila. Ženska se pogostoma tako podvoji možu v srcu, ki je takrat naj-češre pripravljeno neprijateljski ženski oprostiti zlobo ljubljeni ženski na ljubo. Polaneški si niti ni mislil, da bi utegnila Marica biti taka, kakršna se mu je pokazala danes, in zato je v njegovi jezi tičalo tudi nekaj občudovanja. Ker je poznal svojo visoko ceno in se poleg tega močno zavedal samega sebe, je gojil v srcu prepričanje, ki si ga sedaj niti sam ni hotel priznati, da zadošča zgolj iztegniti roko, pa se je že oprime druga. Sedaj pa se i je pokazalo nekaj drugega. Ta naklonjena g- spodična Marica je nastopila ! zdajci ne le kot sodnik, ki čita zato- | žencu obsodbo ter ga kaznuje, nego obenem kot kraljicn. s ktero utegne ! V slučajih nesreče izvijerija udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd« rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. Oa suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga. veduo doma i u skrbite, da isi nabavite pravega z našo varnostno znamko sitlri rm na etiketi. V vseli lekarnah 7>o 25 in 50 centov. F. AD/RICKTER & CO. 215 Pearl Street, New York. 'ZSEj&ggJm&Em vite pi i 4>: A ni si mogel tega predstavljati razločno; domislil pa si je, da je bila izguba tega kosa zemlje zanjo velika rana — in jel jo je pomilovati. Ob tem sočutju se je jela tajati njegova odpornost in se zagrinjati z nekako meglo. Vest mu je jela šepetati, da je dobil, kar je zaslužil. Na povratku je dejal sam v sebi: "A vendar mislim na vse to neprenehoma. '' In tako je tudi bilo. Nikdar v najvažnejših denarnih podjetjih ni čutil niti polovice tega nemira in nikdar se ni zatapljal vanj tako globoko. In iz-nova mu je prišlo na misel, kar je bil govoril Waskowski, da se njegov, to je Polaneškega značaj ni zmožen posvečevati z vso dušo pridobiyanju denarnega imetja. Nikdar se ni bil zavedal tako jasno občutka, da morejo biti na svetu še važnejše in pozitivnejše reči. Tn iznova ga je obšlo nekako čudenje. Bilo je že skoro ob devetih, ko je zašel k Bigielu. Bigiel sam v prostornem, praznem stanovanju je sedel pri vratih, odprtih na vrtno verando ter igral violončel tako, da se je kar vse treslo po hiši. Ugledavši Polaneškega, zdajci pre/leha z igro ter vpraša: "Ali si bil danes pri Plawickih. "Bil." "Kako je z gospodično f' "Takšna je, kakršna je steklenica vode. V takem soparnem dnevu, kakor je današnji, je to kaj prijetno. Sicer pa sta jako uljudna človeka." " Videl sem to ž« naprej." "Igraj dalje." Bigiel je začel igrati "Traumerei", ob igri pa je zapiral oči ali se oziral v mesec. V tihoti se je zdelo, da napolnjuje godba z milobo hišo, vrt ia samo noč. TCo je končal, je nekaj časa molčal, naposled pa dejal: "Ali veš kaj? Ko se gospa Emilija vrne, jo povabi moja žena k nam na kmete in z njo vred gospodično Pla-vvieko. Morda se ondi raztaja ta led med vama.'* " Za igraj še enkrat 'Traumerei'." <«lasovi so se ozvali drugič, mirno in sanjavo. Polaneški je bil še premlad, da ne bi tičalo tudi nekoliko sa-tijača v njem. Predstavljal si je torej, da Marica ž njim vred posluša 'Traumerei", z roko v njegovi roki, z glavo na njegovih prsih, zelo ljubeča in ljubljena nad vse na svetu.,.. X. biti ČU ni n« na k dober al hotel spoi 5 jo je hot eš k a nrav ►ri jazniti »1 silo že je to mirna zapoditi, ---Ko >na je spoz»al, da se ta dama ne meni zanj toliko, kolikor si je bil mislil, da ga. celo ne ceni dosti, da, dokaj manj nego samo sebe, pa je tudi njena cena navzlic zopernosti, odpornosti in jezi nema" eovo re* se Vs glavi, a še prej bi jih bil imel za občutke nego za misli. Ponavljal si je stokrat, da pusti vse to, toda obenem je bil slab in malenkosten, da bi se bil v tem hipu le v najtajnejšem kotu svoje duše mogel zanašati na pomoč Gospod Plawicki je bil človek, kakor pravijo, dobro vzgojen, zakaj tretjega dne je vrnil poset Polaneške-rr.u. Ni ga pa vrnil drugi dan, zakaj taka naglica bi kazala, kakor bi hrepenel vzdržati bližnje stike, niti četrti ali peri dan, kaPbi bil zopet dokaz, nedober. Polane- 1 ne P°zna društvenih običajev, nego v roku najbolju godnem ter predpisanem edino z zahtevo "savoir vivre". i lospod Plawicki se je odlikoval vse žive dni z znanjem teh predpisov, ko-jih ohranitev je imel za največjo modrost človeško. Kot prizanesljiv človek je privoščil življenje tudi drugim panogam vede, toda le proti temu, da ^e ne bi preeenjale, zlasti pa da ne bi imele pravice se usiljevati ljudem, dobro vzgojenim. Polaneški, ki mu je bilo dobrodošlo vse, kar je kakorkoli navezovalo nit nadaljnih dotik z srospodično Marico, je le iztežka zakril veselje, ki mu ga fe napravil prihod gospoda Plawicke-ira. Ta radost se je tudi kazala v odkritosrčnem in humorja polnem pozdravu. Sicer pa se je moral čuditi gospodu Plawickemu in uplivu. ki ga {je o zrastla v njegovih očeh. Nje-samoljubje je bilo užaljeno, na ri strani pa je bila njegova volja ično močna, pripravljena spustiti • boj 7 ovirami in jih razpršiti, te misli so mu brez reda rojile po Imenik uradnikov krajevnih diuitiv Jigcslomsfre Ka toliške Jednote y Zjed. državah ameriških. Družtvo sv. Cirila In Metoda štev. 1 v Ely, Minn. Matija Agnič, predsednik; Štefan Pavlišič, tajnik, Box 4; Martin Petek, blagajnik; Pran Verant, zastopnik; Ivan Habian, bolniški nadzornih Vsi na Ely, Mino. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani- Družtvo sv. Srca Jezusovega štev. 2 v Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik, Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnv Box 95. Vsi na Ely, Minn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale. Družtvo 3 v La gospe FIrr.il i je in na ono pomoč, ki mu imelo mesto nanj. Njegovi lasje so se jo je utegnil prinesti njen prihod. j lesketali kakor vranovo porje, mali Tako zaglobl jen v svoj duševni raz-j brki so štrleli kvišku ter v barvi tek-por, je zavedel šele sredi Zjazda . movali z lasmi, bel telovnik je pokri-(široke ulice, ki drže od Grajskega I val šibke prsi, rdeč nageljček na črni trga k Vidi). Tu se je vprašal: "Za- 1 suknji pa je dajrl vsej njegovi postavi kaj za vraga sem zašel k Pragi f (Praga, predmestje v Varšavi, na desnem bregu reke Visle.) Visla se je lesketala pod njim; za njo in za bližnjimi Klenimi skupinami grmicja je bila videti obsežna pokrajina, zakrita na obzorju z rožnato in sivkasto meglo. nekakšen prazniški lesk. "Svojo besedo vam zastavljam, da vas nisem spoznal v prvem hipu!" zakliče Polaneški. "Mislil sem si, da ie prifi«! kak mladeri?." "Bonjonr, bonjour!" odgovori go-*T>od Plawicki. "Nekoliko mračno je Ondi, za to meglo, je bil Kremen, ki skoro temno in morda si me ga je Marica Ijnbila in ga sedaj izgubila. Polaneški se je zagledal v to meglo in rekel sam v sebi: "Radoveden sem, kaj bi storila, Se la ga ji vrnil!" raditesra Imel za mladeniča." "Vendar bodisi mračno ali jasno — kakšna postava je to!" odgovori Polaneški. (.Thdfe prih.) sv. Barbare stev. Sale, UL Josip Bregač, predsednik, 1108 4tb St.; Alojzij Kramaršič, tajnik, 1026 Main St.; Iv. Gričar, blagajnik, 637 N. 3rd St.; Anton Jerutz, zastopnik, 1026 Main St. Vsi v La Sa le, BI. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije Kumpa. Družtvo sv. Barbare štev. 4 v Federal u. Pa. Ivan Viran-t, _ predsednik, Box 66; Burdine, Pa.; Josip Kuhar, tajnik, Box 213, Burdine, Pa.; Fran Miklav-čič, blaga jniik, Box 96, Morgan, Pa.; Ivan Kržišnik, Box 138^ Burdine, Pa. Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan, Minn Matija Neinanič, predsednik; Josip Znidaršič, tajnik, Box 772; Martin Stru&elj, blagajnik; Fran Derganc, zastopnik. Vsi v Soudan, Minn. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih Jos. Znidaršiča. Družtvo Marija Pomagaj štev. 6 v So. Lorain, Ohio. Anton Štefančič, predsednik, P. O-Box 20; Jurij Petkovšek, tajnik, 405 11th Ave.; Fran Kranje, blagajnik, 508 10th Avenue; Fran Krištof, zastopnik, 405 11th Avenue. Vsi v So. Lorain, Ohio. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Ivana Za-larja, 50S lOtb Avenue, ob 1. uri pop. Društvo sv. Barbare St I t Piper, Ala Josip Agnič, predsednik, tajnik, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 150. Piper, Ala. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Sunič, predsednik«, 423 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik in zastopnik. 2140 Log St.; Josip Suaaič, blagajnik, 115 7th St. Vsi na Calumet. Mich. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanskej dvorani. Družtvo sv.Štefana št. 11 v Omaha, Web. Mihael Mravinec, predsednik in tajnik, 1234 South 15th Street, Omaha, Nebr; Mihael Papež, blagajnik, 2502, Jackson, and 251 h St., Omaha, Nebraska; Josip Pezdertzi zastopnik}. 1401 South 13th Street, Omaha. Družtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa- Iv. Borštnar, predsednik, 58 "Water Alley, Allegheny; Jos. Muška, tajnik, 57 Villa St., Al egheny; Fran Strniša, blagajnik, 101 Villa St., Allegheny; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg. Društvo sv. Alojzija Št. 13 v Bagga-ley, Pa. Fran Božič, predsednik, Box 45; Josip DimiČ, tajnik, Box 45; Anton Rok, blagajnik; Ivan Arh, zastopnik. Vsi v Baggaley, Pa, Družtvo sv. Jožefa št. 14 ▼ Crockett, California. Fr. Velikonja, predsednik, Box 64; Mihael Nemanič, tajnik, Box 21; Anton Baznik, blagajnik, Box 21; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vsi v Crookett, CaL Družtvo sv. Petra in Pavla iter. 15 v Pueblo, Colo. Ivan Merhar, predsednik, 1210 Boh-men Ave.; Fran Mehle, tajnik, 1208 Boh m en Ave.; Ivan Zupaučič, blagajnik. 1233 Bohmen Ave.; Ivan Jerman zastopnik, 1207 S. Santa Fe Av, Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsacega 13. v mesecu v dvorani g. Jermana, 1207 So. Santa Fč Avenue. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 T Johnstownu, Pa. Josip In tih ar, predsednik, 519 Pow-*r 84.; Gregor HrdMak, tajnik, 407 3th Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. 1; Fran Gabrenja, 1105 Vir^ ginia Avenue. Vsi' v Johnstown, Pa Redne mesečne seje se vrše v lastim društveni dvorani, 725 -IBradly Alley. Družtvo av. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Ivan Štamfel, predsednik. Box 65; Gregor Zobec, tajnik, Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, Box 102; Fran Prešeren, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Družtvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Dru- Jlrnitro South Range, Mich na Box 55, Aspen, Colo. št. 32 v Black Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas /V^ -^f* "Vt'afcn. j Društvo sv. Petra in Pavla štev. 65 v Manistique, Mich. Ivan Krušec. predsednik; Ivan Družtvo av. Jožefa št. St t City, Kansas predsednik. Box 654; I Ivan Janžekovic, predsednik, 4-41 1 Kocjan, tajnik; Mihael Kobetič. bla-A1<>jzij Breznik, tajni'k, Box 706; Ferry St.; Ml Novak, tajnik, 40S gajnik in zastopnik. Vsi v Mani- Ferry St.; Peter Špehar, blagajnik, j stique, Mich. 408 Ferry St.; Mihael Novak, za-i Društvo zboruje vsako tretjo ne-stopnik, 437 Orwell Avenue. Vsi v deljo v mesecu v dvorani g. Ivana Kansas City, Kans. j Costelo. Redne mesečne seje se vrse vsaki Josip Rihtar, blagajnik; Josip Pla-vee, zastopnik, Box 644. Vsi v B ack Diamondu, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Penn'a. Anton Primožič, predsednik, Box 26; Fran Šifrar, tajnik. Box 26; oba v Trestle, Pa. Jakob Vičič, blagajnik, F. R. D., Wicksburg, Pa.. Box 130; Peter Jeram, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa. Društvo zboruje vsako drugo ne- Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, III. Anton Kosiček, predsednik, 1151 j J_ _ Matija Zadnik, predsednik; Ivn Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Matija Majerle, blagajnik, Box 43; Josip Kern, zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mestni dvorani. Družtvo av. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo. Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4600 Humboldt St.; Matija Sadar, 4600 Humboldt St., blagajnik; Ivan Cesar, zastopnilk, 5115 Fmmerson St. Vsi v Denver, Colo. Družtvo av. Jurija št. 22 v South Chicago, UL Fran Medoš, predsednik^ 9478 Ew-ing Avenue; Josip Sebohar, tajnik, 9553 Ewing Avenue; Fran Gorenc, blagajnik, 183 E. 95-th St.; Fran Medoš, zastopnik. 9478 Ewing Avenue. Vsi v South Chicago, HI. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo 1 Družtvo sv. Jožefa it. 23 v San Francisco, CaL Josip Stariha, predsednik, 2000 19th St.; Ivan Stariha, 2000 19th Sr., tajnik; Martin Smaker, 711 San Bruno Avenue, blagajnik; Matija Blut, 163S 6th St., Berkeley, Alameda Co., Cal. Redne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani sr. Golobiča na 19th & Vermont St. Družtvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. Ivan Nemgar, predsednik; Jakob Kotnik,, tajnik, Box 558; Alojzij Kotnik blagajnik, Box 558; Anton Fritz, zastopnik, Box 728. Vsi na Eveleth, Minn. Družtvo sv. Štefana štev. 26 v Pitts burgu. Pa Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Allegheny, Pa.; Jakob Za-bukovec, tajnik in zastopnik, 4324 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škerbec, blagajnik, 5116 Natrona A Hey, Pittsburg, Pa. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu od 3. uri popoludne v slov. cerkveni dvorani na 57 Butler Street. Družtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo. Gregor Sternal, predsednik, Box 113, Frontier, Wyo.; Josip Penca, tajnik, Box 35; Fran Peterlin, blagajnik, Box 95; Anton Arko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamondville, Wyo. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojaka Josipa Gačnika. Družtvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Ivan Šifrar, predsednik; Math. Golob, tajnik, Box 27; Iv. Narod, blagajnik ; Ivan Konček, zastopnik. Vsi v Cumberland, Wyo. ^ Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a. Fran Rebemik, predsednik, Box 38; Zmagoslav Kantz, tajnik, Box 327; Ivan Mandelj, blagajnik, Box 327; Anton Tavželj, zastopnik, Box 62. Vsi v Imperialu, Pa Društvo zboruje v svoji društveni dvorani. Družtvo sv. Jožefa št. 30 v Chiaholmn, Josip Lani, predsednik, P. O. Box 123; Alojzij Kotenu> P. OL Društva sv. Petra is Pavla štev. 35 v idoyaeil, Pa Anton Bombač, predsednik, Ana-linda, Pa.; Andrej Malovrh, tajnik, Box 1; Anton Bombač, blagajnik, P. OL Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Petra Val ko v Lloydellu, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 36 v Cone-mangh, Pa. Ivan Glavič, predsednik, P. O, Box 323; Ignae Travnik, tajnik, P. O. Box 227; Ivan Brezo vee, blagaj nik, P. O. Box 5; Josip Dremelj, zastopnik, P. O. Box 227. Vsi v Cooiemaugh, Pa. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v društvenej dvorani. Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio. Anton Oštir, predsednik, 1706 St. Clair St.; Ivan Avsec, tajnik, 3946 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 1757 St. Clair St.; Anton Ocepek, zastopnik, 78 Dana Si 7e r Clevelandu, Ohio. Družtvo Sokol štev. 3d - v Pueblo, Colo. Ivan Ribic, predsednik, 1219 South Santa Fe Avenue; Peter ČuJig. tajnik. 1245 South Santa Fe Avenue; Ivan Pluth, blagajnik, 1245 South Santa Fe Avenue; Sava Radakovič, zastopnik. 1714 Abrien-do Avenue. Vsi v Pueblo, Co.o. Družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynn, Wash. Anton Janaček, predsednik in zastopnik, Box 188; Andrej Rihter, tajnik Box 19; Ivan Pleše, blagajnik, Box 19. Vsi v Roslynu, Wash. Družtvo sv. Mihaela itev ridge, Pa 40 v Cla- Anton Jerina. • predsednik in zastopnik, Box 204; Anton Somrov, tajnik, Box 2S4; Valentin Rednak, blagajnik, Box 463- Vsi v Claridge. Pa. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo. Družtvo sv. Jožefa št. 41 v Bast Palestine, Ohio. Josip Vider, predsednik, Box 223: Anton Jurjevič, tajnik, Box 31 ; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jeveič, zastopnik, Box 209. Vsi v E. Palestine, Ohio. Družtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Fran AhčLev predsednik, 1213 Bohmen Avenue; Ivan Gaber, 1251 So. Santa Fe Avenue, tajnik; Anton Per-ko. blagajnBk in zastopnik, 1220 Bohmen Avenue. Vsi v Pueblo, Colo. Djpsžtvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Josip Ambrožič, tajnik, Box 104; Anton Smole, blagajnik in zastopnik, Box 162. Vsi v East Heleni, Mont. Mesečne seje 6e vrše vsacega dvajsetega v mesecu v prostorih pod cerkvijo Sv. Ane. Družtvo sv. Martina št. 44 v Barber-tonu, Ohio. Anton Štrukelj, predsednik, 118 Range St.; Anton Luzar, tajnik, 696 Wunderlich Ave.; Martin Mažek, blagajnik, 166 Huston St.; Matija Kramar, zastopnik, Box 223. Vsi v Bar-bertonu, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tim dvorani na vo-* 2nd St. tretji ponedeljek v meseeu v dvorani bratov Hrvatov na 4th St. & Bamett Ave., Kansas City, Kans. t.__ . _ ^ ^ , N". Broadway; Mihael Vardjan, taj- Družtvo sv. Petra 50 v Brooklyn«,, nik in zastopnilk. 903 Scott Si ; j Anton K ost e. c. blagajnik. Vsi v Jo-Anton Stucin, predsednik. 22 lietu. I1L Scholes St.; Fran G. Tassotti, taj-i nifc in^ zastopnik, 135 Scho.es St.; Fran Žagar, blagajnik, 209 14th St. Vsi v Brooklyn u, N. Y. Mesečne seje se vrše vsalko drugo nedeljo v Adolf Haebig Orchestrion dvorani na 7 Bo e nam St. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v Murray, Utah Jernej Kamnikar, predsednik, Box 122, Murray, Utah; Fran Malovic, tajnik, Box 39, West Jordan, Utah; Štefan Main ar, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 243, West Jordan, Utah. Redne seje se vrše vsacega 12-tega v mesecu. Družtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu. Kansas. Martin Oberžan, predsednik, Box 51; Fran Augustin, tajnilk, Box 466; Fran KikeV blagajnife, Box 302; Ignacij Gross, zastopnik, Box 131. Vsi v East Mineralu, Kansas. Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Pall9 N. T. Fran Rožanc, predsednik, 5S3 Mili St.; Fran Masle, tajnik, 541 Jefferson St.; An to-n Keržič, blagajnik, 39 Danube St.; Fran Stezinar, zastopnik, 22 Da.urbw St. Vsi v Little Fails, N. Y. Družtvo sv. Frančiška št. 54 v Hib bingu. Minn. Ivan'Pavsa, predsednik in zastopnik, 123 Pine St.; MiLael Peskar. tajnik; Anton Gerzin. b ag'ajnik. Vsi v Hibbingu, Minn. Družtvo sv. Roka štev. 55 v Lemont Furnace, Pa. Josip K romar, predsednik, Po«st Percy, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, P O. Box 336, Uniontown. Pa.; Andrej Skerl, blagajnik in zastopnik. Brown-field, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 56 v Superior Penn'a. Fran Gerčman, predsednik; Ivan Slatinšek, tajnik; Jakob Podržaj, blagajnik; Andrej Šušmel, zastopnik. Vsi na P O. Box 33, Superior, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 57 v Export Penn'a. Anton Hribar, predsednik, Box IS; Matija Sevar, tajnik, Box 129; Fran Nagode, blagajnik. Box 192; Josip Pavietič, zastopnik. Box 164; vsi v Export u, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v meseeu v Hrvatski dvorani. Društvo sv. Štefana štev. 58 v Bear Creeku, Mont. Ivan Luzar, predsednik; Ivan R. I jo v mesecu. Rom, tajnik; Jakob Mavric, blagajnik in zastopnilk. Vsi na Box 65 Bear Creek, Mont. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas. Ivan Pe: ek, predsednik, Box 147; Josip Cvetkovič, tajnik, Box 97; M. Dernnlovič, blagajnik, Box 97; Ivan Prislan, zastopnik, Box 97. Vsi v Yale, Crawford Co., Kansas. Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa. Fran Dusič, predsednik, Box 411; Mato Zcretič, tajnik, Box 155; Ivan Mat an, blagajnik, Box 503;. Fran Duralia, zastopnik. Box 37. Vsi v Monessen, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va Ivan Urbas. predsednik, Box 38; Ignac Golob, predsednik; Ivan La-hajner, tajnik, P. O. Box 215; Mihael Varhank, blagajnik in zastopnik. Vsi v Thomas, W. Va. Društvo **Zvon" št. 70 v Chicago, ID- Ivan Stržinar, predsedniik, 406 W. 18th St.; Josip Bliš, tajnik, 160 Alport St.; Martin Lavrič, blagajnik, 515 Blue Island Avenue; Kornelij Gorup, zastopnik, 577 Blue Island Ave. Vsi v Chicago, 111. Društvo zboruje vsako drugo soboto zvečer ob 1 '-S. uri v National Hall. Cor. ISth St. & Centre Ave. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwood, Ohio. Ivan Rošelj, pred-ednik, P. O. Box 532; Mat. Slapnik, tajnik in zastopnik, P. O. Box U94; Anton Jakoš, blagajnik, P. O. Box 595. Vsi v Col-linwoodu, Ohio. Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravena-dale, Wash. Ivan Jovaii, predsednik; Ivan Bizjak ,tajnik, Box 13; Ivan tškofca. blagajnik; M. Ferlieh, zastopnik. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Florjana št. 73 v Steel-ton, Pa. Marko, Kofalt, predsednik; Jurij Marentič, tajnik; Anton Papich, blagajnik; Marko Kure, zastopnik. Vsi v Steeltonu, Pa. Društvo zboruje vsaki tretji petek v mesecu. Društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa Jurij Klemenčič, predsednik; Leopold Wessel, tajnik; Ferdinand Mess-nar, blagajnik in zastopnik. Vsi ▼ Tyre, Pa. Društvo zboruje vsako prvo nede- Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 75 v Canonsburgu, Pa. Družtvo sv. Petra štev. 59 v De Kalb, UL Pavel Sikič, predsednik, 5 Oak St.; Matija Cink, tajnik in zastopniik. Box 453; Pavel Sikič, blagajnik, 5 Oak St. Vsi v De Kalb, 111. Družtvo sv. Barbare štev. 60 v Chiaholmn, Minn. Anton Bambič, predsednik; Anton Poderžaj, tajnik, P. O. Box 155; Anton Stark, blagajnik; Ivan Zupančič, zastopnik. Vsi na Chisholm, Minn. Družtvo sv. Jurija štev. 61 v Beading. Pa Matija Gregorič, predsednik, 143 N. River St.; Simon Luzar, tajnik, 301 Lafayette St.; Fran Špehar, blagajnik, 3S1 N. River St.; Simon Luzar. zastopnik, 301 Lafayette St. Vsi v Readingu, Pa Društvo zboruje vsako drugo nede : ljo v mesecu v dvorani g. Jakoba Drsvs, 120 Little Garden St. Josip Mravinec, predsednik; Jakob Č*esnik, tajnik; Jurij Žalec, blagajnik, 13 Iron St.; Jurij C. Schulz, zastopnik. Vsi v Canonsburgu, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Oregon. Jos. Smrekar, predsednik; Matev£ Jančigaj, tajnik, Box 2S6; M. Justin, blagajnik; Jurij Šubic, zastopnik. Vsi v Oregon City, Oregon. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih družtev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsaki mesec po enkrat, in sicer okolo 15. Vsa dniKtva. oziroma njih tajniki so vljudno prošeni nemudoma poročati vse nedosiat&e in premem be njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poroČano. Dro-žtva, kterr. še niso poslala vseh jfca-htevanih podatkov, naj blagovolijo ta kmalo storiti. Jurij L. Brožič, gL tajnik.