' Leto IIV. y Uublianl, v petek dne 25 illnHa - 11 _Posamezna številka 2 Din . .. _ ***—*—————_____ ______ • Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesefcno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsfvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo le v Kopitarjevi ulici At. 6 11 J JloHoplsl se ne vračalo. nefranUlrana Olama se ne sprejemalo - Uredništva telefon Stev. 50. upravntitva itev. 32» Cene oglasov 1 slolp. peUl-vrala mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJl oglas« nad 43 mm vUlne po Din 2-30, velik] po 3 In 4 Din, v urednUlcttm deta vršilca po 10 Din □ Pri več)em g naročilu popuat Izide ob 4 zjužroj razen pondeljKa In dneva po praznOoj ......... ti n —miirnii~—----- Pomičen list sza slovemslcl narod Razprava o naši prosvetni politiki. GOVOR NARODNEGA POSLANCA IVANA VESENJAKA. - GIMNAZIJA V MURSKI «n BOTI. _ ZASEBNA UČITELJIŠČA. _ STROKOVNO ŠOLSTVO - LloLin^CU^ ŠOLE. - ZA DECENTRALIZACIJO ŠOLSKE UPRAVE. - SAMOSTOJNE'SRSjE IN RADIČEVCI SE OBMETAVAJO Z OfITKI DENUNCIANTSTVA -ZCsKE KON VENCIJE NA DNEVNEM REDU. Uprava /e v Kopitarjevi ul.it. e - Cehovnt račun: Ljubljana itev. 10.6S0 ln 10 34S t? ^on^V,Sarajevoit.7SS3. Zagreb it. 39.011, Vraga ln Vunaf it. 24.797 Napoved novega preganjanja slovenske duhovščine v ftaP! Belgrad, 24. junija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu so bile interpelacije. PosL V i 1 d e r je po sprejetju zapisnika protestiral proti izključitvi Zaniča iz treh sej. Prva je bila na vrsti interpelacija posl. Demetroviča na prosvetnega ministra. Demetrovič je ostro kritiziral prosvetno politiko sedanje vlade. POSL. VESENJAK fe izjavil, da je interpelacija izgubila na aktualnosti. Ni pa izgubila svoje vrednosti v tem oziru, da daje priliko, da osvetlimo, kakšno prosvetno politiko in kakšne metode hoče prosvetni minister v tej politiki uporabljati. Ljudsko šolstvo mora biti ne samo v harmonični zvezi z ostalim razvojem, ampak na ljudskem šolstvu se mora graditi vse drugo šolstvo. Velika napaka je, da imamo premalo strokovnih šol, da se posebno za kmetijsko strokovno šolstvo premalo žrtvuje, kar se žrtvuje, se žrtvuje nepraktično in negospodarsko. Kar se tiče ukinitve posameznih razredov, je ta ukinitev zadela tudi realno gimnazijo v Murski Soboti. Murska Sobota je središče Prekm u rja, ki je najbolj izpostavljen del naše države na severu. Na eni strani je namreč imperialistična madjarska politika, ki še sedaj noče pozabili, da ie hotela Prekmurje raznarodovati, na drugi strani pa je moč prosvetne in kulturne ekspanzivnosti Nemčije, četudi samo v obliki sedanje avstrijske republike. Pri ukinjenju teh razredov bi se vlada ne smela držati brezpogojno principa, ki ga je postavil prosvetni minister za slučaj, če kakšno leto slučajno v razredu ni več kot 8 učencev, da se razred ukine. Nato govori poslanec o zatvoritvi privatnih učiteljišč v Mariboru, Ljubljani in Škofji Loki in naglasa: Če ima država pravico odločilnega vpliva na šolstvo, nima še s tem monopola na šolstvo. Niti starši namreč tega ne morejo nikdar priznati, niti resnični demokratični sistem tega ne trpi. Demokratične države, ako sploh smemo še pri nas govoriti o šolstvu v demokratičnih državah, poznajo zasebno iniciativo in privatno šolstvo, za kar ■-> najboljši dokaz Amerika, Anglija, Nizozemska, Nemčija in Francija, ki je našim gospodom vzor. Kako te privatne šole izvršujejo vzgojno in izobraževalno nalogo, pričajo poročila nadzornikov, od katerih ni niti eden naš pristaš. Jasno pa priča tudi število tistih, ki te šole obiskujejo, oziroma številni starši, ki svojce pošiljajo v te šole. Simptomatično je, da pohaja te šole 50 odstotkov otrok tistih staršev, ki so izraziti naši politični nasprotniki. Poslanec apelira na ministra, da pusti neokrnjen predvsem zavod v Prekmurju in da naj glede privatnih šol pusti režim in sistem, kakor je bil dosedaj. čemo, da dobijo starši v upravi šol in šolskega ustroja primeren vpliv, ki se jim je odvzel. Poslanec zahteva depolitizacijo šole. Mi smo iz praktičnih razlogov za popolno decentralizacijo šolsko uprave. To je bistveno, kar smo hoteli ob priliki te interpelacije poudariti. S leni je poslanec Vesenjak svoj govor končal in žel zanj burno odobravanje in pritrjevanje. Radikal Velja Vukičevič je skušal svoje postopanje kot minister za prosveto za-' valjati. Poslanec Bazala je polemiziral s samostojnimi demokrati, ki so neutemeljeno denuncirali in premeščali učitelje in profesorje. Navajal je posamezne slučaje in dokazal, kakšen denunciantski režim je vladal v prosvetni politiki, ko so jo vodili' demokrati. Gledalo se ni na kvalifikacijo, marveč samo na strankarsko pripadnost. Pod firmo edinstva so se preganjali najboljši delavci. Na denun-ciac-ijo tega ali onega funkcionarja demokratske stranke se je učiteljstvo enostavno premeščalo. Nato je predsednik sejo zaključil. Nadaljevala se je popoldne. Demokrat G r o 1 je v svojem govoru pokazal na veliko razsipanje, ki se izvaja v raznih resorih. Za šolstvo pa se štedi. Prosvetni minister T r i f k o v i č je odgovarjal predgovornikom. Demetrovič, Bazala in Pribičevič so medsebojno pojasnjevali, kdo je denunciral in premeščal. Poslanec Ivan Vesenjak je v imenu Jugosl. kluba po končani debati predlagal sledeč prehod na dnevni red: >Z ozirom na izjave prosvetnega ministra ugotavlja narodna skupščina, da iz dosedanjega delovanja prosvetnega ministrstva ni mogoče izbrati nobenih snicrnic smotrene in dosledne prosvetne poiilike. Narodna skupščina posebno ugotavlja, da vlada ne posveča strokovnemu šolstvu zadosd pažnje, da proti principom demokratizma ubija privatno iniciativo v ljudskem in srednjem šolstvu, zlasti da s 8voiin» centralističnimi in biro- kratičninu odredbami ves vpliv na vzgojo in izobrazbo otrok, s čemer krši osnovne pravice roditeljev.« V imenu sam. demokratov je predložil prehod na dnevni red posl. Demetrovič, v imenu hrvatskih federalistov dr. Bazala, v imenu vladne večine pa je radikal Vasa Hra-ničevič predlagal prost prehod na dnevni red. Vladna večina je Hraničevičev prost prehod sprejela. Nato je bila skupščinska seja zaključena. Prihodnja seja Rim, 24. junija. (Izv.) Današnja »Tribuna,:, ki se smatra za uradno glasilo, je pri-priobčila članek tržaškega dopisnika pod naslovom »Mi in Slovani«. Člankar napada slovansko duhovščino, ki zbira vernike na skrivnih sestankih in razdeljuje med nje ljubljanske in zagrebške liste. Klerikalne organizacije imajo stik z Ljubljano in z Nemci v Italiji in izven nje. Plod tega stika je članek Hermana Wendla v Frankfurter Zeitung »0 propadanju Trsta in zatiranju narodnih manjšin v Italiji.« Slovenski politikanti iščejo zveze z Nemci, ker ne najdejo opore v Belgradu, ki je za prijateljstvo z Italijo. Slovani in Nemci zbirajo podpise med prebivalstvom v Italiji, ki naj bi jih poslanec Rybar izročil Društvu narodov v svrho plebiscita. — Z ozirom na značaj lista se smatra ta članek za predznak novega preganjanja slovanske duhovščine v Primorju. Pariz, 24. junija. (Izv.) Caillaux je prevzel finančno ministrstvo samo pod pogojeni, da sam soodločiije pri sestavi kabineta. Zahteval je, da zasedejo portfelj za vojno, za notranje zadeve, pravdo, trgovino in javna dela sami njegovi zaupniki. Na ta ministrstva se bo namreč moral naslanjati pri svojem finančnem načrtu. Finančna kriza je dosegla višek. Izgleda, da bo novi finančni minister znova moral seči po obupnem sredstvu tiskanja bankovcev. Vsi listi pripravljajo javnost na težka iznenadenja. Pariz, 24. junija. (Izv.) Deseti Briandov i: S kabinet je po strankarski opredelitvi sestavu ljen sledeče: Štirje člani demokratsko-repu-blikanske levice v senatu, 5 socalističnih radikalov, 2 socialistična republikanca, 4 člani radikalne levice, 4 levičarski republikanci, eden ne pripada nobeni grupi in en general Briandova vlada je odločno levičarska. Vlada se bo v torek predstavila zbornici in predložila svoje finančne načrte, ter zahtevala takojšno razpravo. Vlada bo zahtevala od zbornice izredna pooblastila za izpeljavo finančv nih projektov. *!w?Sl6fi ______ DR. GOSAR ZAHTEVA DRŽAVNO PODPORO ZA ZIDAVO NOVIH ST \\OVAN.TSKIH HIS. - S SAMIM ZAKONOM STANOVANJSKE BEDE NE BOSTE REŠILI. - ZVIŠANJE NAJEMNINE. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Odbor za novelo k stanovanjskemu zakonu je imel sejo, na j kateri se je vršila načelna razprava. Najvaž-j nejša izprememba v tej noveli, ki naj bi ve-; ljala do 1. novembra 1927, je v tem, da od oseb, ki so bde po čl. 12. zaščitene, ostanejo i še: drž. uradniki, če nimajo lelno 36.000 Din posebnih dohodkov, upokojenci, invalidi, njihove vdove in fizični delavci. Va^jo je, kakor je izjavil fin. minister v odboru, da po preteku pol leta, od 1. maja prihodnjega leta naprej sodišča ne bodo več dovoljevala izpraznjenih stanovanj. V debato so posegli posl. Gosar, K u -m a n u d i, D e m e t r o v i č in V i 1 d e r. Poslanec Andrej Gosar je posebno naglašal, da minister ni izpolnil obljube, ki jo je dal, da bo vlada predložila načrt za pospeševanje zidave novih zgradb. Končno izjavlja, da bo glasoval proti predloženemu načrtu. Vladna večina je nalo predlog sprejela. Jutri bo odbor razpravljal o načrtu v podrobnostih. Končno je treba poudariti, da se najemnina poviša od 6- na 10„ oziroma od 9- n? 15kratno predvojno višino. & b o m m** SAMO VELIKI ŽUPANI IN BELGRAJSKI POLICIJSKI RAVNATELJ SO V MILOSTI FI NANČNEGA MINISTRA, ZA DRUGE URADNIKE NI NAGRAD. POSLANEC PUŠENJAK ZA PRAVIČNE ZAHTEVE DRŽ. URADNIKOV 0 PRAVICI STARŠEV. Prosvetni minister omenja, da je zadnja leta dotok posebno kmetske mladine zelo velik. V tem ne vidimo nobene krize, ampak samo stremljenje po izobrazbi kmetskega ljudstva in tendenca, da hočejo kmetski starši boljše eksistence. Demokratični princip zahteva svobodno pot. Mi hočemo imeti resničen napredek šolstva, posebno še strokovnega, ho- se bo vršila jutri. Dnevni red je sledeči: 3. volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o konvencijah, podpisanih v Nettu-no in o konvencijah o plovbi po zraku, 2. razprava o poročilu fin. odbora o zakonskem predlogu za spremembo čl. 89. fin. zakona za proračunsko leto 1926-27, ki govori o razširitvi zakona o belgrajskem vseučilišču na zagrebško vseučilišče, 3. razprava o poročilu odbora o zakonskem predlogu o posebnih konvencijah z Italijo in dragih takozvanih belgrajskih konvencijah. Večina je predloženi dnevni red sprejela. Opozicija pa je burno protestirala proti temu, da se stavljajo na dnevni red zloglasne nettunske konvencije. Na račim radičevcev je padlo veliko pikrih in ostrih protestnih vzklikov. Belgrad, 24. jun. (Izv.) V finančnem odboru so razpravljali o pravilniku za posebne doklade uslužbencem raznih ministrstev. Poslanec Pušenjak je kot edini govornik v splošni razpravi kritiziral pravilnik, ker zmanjšuje v vseh resorih posebne doklade ter krati pridobljene pravice, kakor na primer uradnikom in uslužbencem kmetijskih šol in dragih kmetijskih ustanov, ker določa ukinjenje nagrad za rudarske uslužbence, ne upošteva nagrad za policijske uslužbence, za uradnike finančne stroke, ker onemogoča postnim uslužbencem nagrado za nočno službo, cla bi dobili maksimalne doklade, ki so določene v starem pravilniku, graja postopanje proti vseučiliški m profesorjem, katerim se z eno roko daje, z drugo pa jemlje. V podrobni debati se je Pušenjak odločno zavzel za povišanje nezadostnih doklad za poštno uradništvo, vseučiliške profesorje, rektorje in dekane, posebno za uslužbence rudarskih podjetij in rudarske šole v Celju. Finančni minister je odbil doklade za rudarska podjetja, pristal pa je na doklade za centralno radarsko oblast. Ni pa pristal na doklade za uslužbence rudarske šole. Poslanec Pušenjak je zahteval zmanjšanje doklad za policijskega ravnatelja v Belgradu in za velike župane, ker so primerno nlačani. Finančni minister teh predlogov ni sprejel. — Prihodnja seja bo jutri. Pri tej priliki se bo za cel pravilnik končnoveljavno določil* njegova veljavnost. Radičevci za nettunske Zagreb, 24. junija. (Izv.) Sotrudnik *0b-zora« se je razgovarjal z nekim članom HSS-kluba o tem, kakšno stališče bo zavzel klub pri glasovanju o konvencijah z Italijo. Dotični radičevec je izjavil, da bodo glasovali za konvencije, ker je od tega glasovanja odvisen obstoj vlade. Mi ne smemo napraviti krize, ker Pribičevič in Davidovič (?) nestrpno čakata na ugodno priliko, da ponudita svoj vstop v vlado. Parlament mora delati, ako pa ni za delo več sposoben, potem pa bomo šli na volitve. — Radičevci bodo imeli v tem vprašanju zelo težko stališče napram svojim volivcem, ki zahtevajo, da glasujejo poslanci HSS proti nettunskim konvencijam. Intervencija posl. Smo-m naše Belgrad, 24. junija. (Izv.) Posl. Smodej je v imenu Jugosl. kluba interveniral v zunanjem ministrstvu v zadevi zadržanja jugoslovanskih romarjev na Evharistični kongres pred Ne\vyorkom. Naše poslaništvo v New-yorku je dobilo ualog, da v slučaju resničnosti vesti intervenira pri ameriških oblasteh, da se udeleženci puste na kongres in da se nihče ne izloči ter prepusti svoji usodi. Na Stadionu nastopijo v nedeljo štiri okrožja: kamniško, ljubljansko, ribniško, vrhniško. liussolin! pride v Zader. Zader, 24. junija. (Izv.) Kakor se izve iz fašistovski h krogov, namerava predsednik italijanske vlade Benito Mussolini posetiti mesto Zader in otok Lastovo, katerega imenujejo Italijani svetilnik Italije. Ob tej priliki bodo priredili v Zad ru velike svečanosti. Mussolinija bo spremljal oddelek vojne mornarice. ne izstopi iž Društva narodov. Rim. 24. jun. (Izv.) »Agenzia Štefani« je dobila pooblastilo, da me men tira vse vesti inozemskega časopisja, ki so poročali, da namerava Italija izstopiti iz Društva narodov. Vlada si ni na jasnem, odkod bi izvirala ta gonja in kakšen cilj naj bi imela. Rudarska Serija na Angleškem. London, 24. jun. (Izv.) Generalni tajnik rudarske zveze Cook je včeraj v nekem govoru izjavil, da bodo rudarji pozvali pristaniške in transportne delavce, da preprečijo vsak dovoz premoga v Anglijo. London, 24. jun. (Izv.) Spodnja zbornica je sprejela vladin načrt za reorganizacijo rudarstva. Spreminjevalni predlog delavske stranke je odklonila s 336 proti 147 glasovom. WINDISCHGRAETZ NE BO IZPUŠČEN. Budimpešta, 24. jun. (Izv.) Vesti inozemskega časopisja, da bo princ Windischgnaetz, ki je radi živčne obolelosti prepeljan v bolnico v svrho okrevanja, izpuščen zaenkrat na prosto, označuje sodišče kot popolnoma neutemeljene. NERESNIČNE VESTI 0 ATENTATU NA PILSUDSKEGA. Varšava, 24. jim. (Izv.) Vesti berlinskega časopisja o atentatu na maršala Pilsudskega, so popolnoma neresnične. ZAROTA PROTI KEMAL PAŠI. Angora, 24. jun. (Izv.) Vsled odkrite za-lote proti Kemal paši se še vedno izvršujejo nove aretacije. Zaprli so že vse poslance napredne stranke« Intervjuv"« g. Ninčiča. Nihče ne pričakuje od intervjuvov, ki jih dajejo časnikarjem ministri za zunanje zadeve, (ia bi povedali kaj izrednega. Najmanj pa pričakuje javnost kaj takega od ministra za jugoslovanske zunanje zadeve dr. Ninčiča, ki se naravnost odlikuje po tem, da nima nikoli ničesar važnega povedati razen, da je >na vseh frontah mir«. Tega pa bi mu razen parlamenta, ki bi o zunanjih zadevah pač moral nekaj več vedeti, nihče ne zameril, ako ne bi njegove izjave bile take, da izzivajo nejevoljo zaradi več kot čudnega pojmovanja in usmeritve, ki jo kaže gospod Ninčič glede zunanjih problemov naše države. V posebni meri velja to za naše razmerje do Italije, glede katerega gospod Ninčič z neko še prav nalašč poantirano doslednostjo pušča v nemar čuvstva vsega prebivalstva in si daleč preko mere kurtuazije in nujne potrebe dovoljuje v imenu tega prebivalstva izrekati napram Italiji mišljenja in čuvstva, ki dejansko nikoder ne eksistirajo. Kar pa našo javnost naravnost ogorčuje, je to, da gospod Ninčič v teh svojih izjavah nepremišljeno ponižuje naš ugled in po našem mnenju tudi samega sebe. Naš zunanji minister je dal dopisniku rimske »Tribune« nek intervju. Vsak bi pričakoval, da bo minister napram italijanski javnosti še posebno previden, da ne bo de-savuiral stališča narodov Jugoslavije, ki ga ti po svojih naravnih čuvstvih in radi brezobzirne protislovanske politike fašizma zavzemajo napram Italiji. Gospod minister Ninčič pa se napram čuvstvom prebivalstva lastne države očividno ne čuti prav nič vezanega, marveč se javno čisto identifikuje s stališčem italijanske javnosti, v kolikor le-ta ravnotako kakor on vidi v pisanju jugoslovanskega tiska glede Italije samo »nepremagljivo manijo po objavljanju tako zvanih senzacijonelnih vesti!« Toda g. Ninčič je šel še delj. On izjavlja »Tribuni«, da se pisava tega tiska ne sklada z mnenjem večine javnega mnenja v Jugoslaviji, ki da je prepričano, da vrši vlada s svojo sedanjo politiko napram Italiji nad vse dobro delo! Na koga pa bi g. Ninčič utegnil misliti, ko govori o onih, ki v nasprotju z večino jugoslovanskega mnenja iz vsake »zadevice« z Italijo napravljajo senzacijo, to bi se moglo sklepati iz njegove izjave, »da se nettunske konvencije (glede katerih se je po mnenju g. Ninčiča dvignil tak nepotreben šum) nanašajo na Reko, Zader in Split, torej na kraje, ki so za obe strani posebno občutljive točke in dajejo za vsako malenkost povod za kakršnokoli reakcijo.« Ne rečemo, da bi bil imel g. Ninčič kak slab namen, toda vsak Italijan bo po krivdi te nerodne in skrajno neprevidne stilizacije v zvezi z ostalimi izredno nemodri-mi frazami našega zunanjega ministra v zadevnem intervjuvu izvajal sklep, da je slovenski in hrvatski del Jugoslavije tisti, ki uprizarja vsak čas nepotrebne kravale in iz neke »nepremagljive manije« kali izredno prisrčne razmere med SHS in Italijo, dočim se »večina jugoslovanske javnosti« s tem ne sklada. Takšne slabe usluge izkazuje gospod Ninčič s takimi izjavami svoji državi in njenim narodom ali narodu (po Ninčičevi terminologiji)! Kajti Srbi bodo odločno protestirali zoper vsakršno insinuacijo, da ne čutijo v tem pogledu popolnoma enako s Slovenci in Hrvati in Belgrad bo glasno protestiral, ako bi kdo hotel izreči sum. da ni on v pogledu na aspiracije Italije enako občutljiva točka kakor je Split! Z ozirom na Italijo je vsa Jugoslavija ^no telo in ena duša! G. Ninčič daje našim državnikom kaj slabo spričevalo, če tako zelo hvali nettunske konvencije kot »odgovarjajoče velikim interesom jugoslovanske države«, ko vendar Italija čisto dobro ve, kakšne bistveno važne gospodarske interese je Jugoslavija z njimi žrtvovala. Zato bi pač tudi vsak italijanski državnik g. Ninčiču čisto nič ne zameril, če bi v svojih slavospevih na nettunske konvencije bil zmernejši. Mi smo itak politično nujnemu prijateljstvu z Italijo, ki nima z našimi srčnimi čuvstvi nič opraviti, že veliko preveč žrtvovali, da ne bi imeli naši državniki vsaj to pravico, da jih prenašajo z dostojnostjo in z zaupanjem na našo skrito moč in sedanje ter bodoče prijatelje (ako Bog da in ako bomo imeli boljše ministre od g. Ninčiča) ter temu tudi dajejo, čeprav v taktni obliki, izraza ali pa vsaj — molče Tudi pogrešamo v tej Ninčičevi izjavi kakor v vseh njegovih dosedanjih kakšen čeprav najrahlejši namig »prisrčni sosedi« Italiji, da bi lahko naše ogromne politične in gospodarske žrtve, če ima količkaj one noblese, s katero se njen tisk tako rad ponaša, saj nekoliko upoštevala z bolj človeškim ravnanjem z našimi brati v njenih mejah. Tega bi se bil g. Ninčič vsaj zdaj lahko spomnil, ko postopanje laških oblasti v Primorju dosega višek barbarizma. Toda g. Ninčič o tej stvari molči, dosledno in žaljivo molči, dočim se ministri Nemčije čisto drugače javno zavzemajo za svoje sorojake v Tirolah. Ce bi tudi njegove besede ali prizadevanja v tej smeri nič ne izdala, bi vsaj bilo zadoščeno časti, ugledu in ponosu države, ki ni najmanjša in je poklicana biti na prvem mestu na jugovzhodu Evrope, pa tudi ni tako osamljena ali bi ji vsaj ne bilo treba biti, da bi morala radi političnega prijateljstva z Italijo žrtvovati tudi svoj deoorum. Ne. gospod Ninčič, vi se nahajate na krivi poti in vaše obnašanje napram sosedi, ki hlepi po primatu na Balkanu preko nas s tem, da najprej nas podjarmi, presega meje kurtuazije, lojalnosti in državniške previdnosti marveč je nevarno naši bodočnosti, ker ogroža že celo vezi simpatije — in to resnične in prisrčne ter v narodu usidrane — do drugih naših prijateljevi Za kulisami nettunskih konvencij. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Italijanski poslanik v Belgradu, general Bordrero strašno pritiska, da se nettunske konvencije hitro uzakonijo. Poslanik izrablja mednaroden položaj, Iti se mu zdi primeren za italijanske aspiracije. Roko v roki s poslanikovo akcijo v Belgradu gredo italijanske obsežne priprave v Dalmaciji. Italija je že vse pripravila, da Dalmacijo gospodarsko okupira in dejansko stanje, ki ga bo ustvaril gospodarski položaj, uveljavi v primernem trenutku tudi v političnem in nacionalnem oziru. Italijani kupujejo obsežna zemljišča pri Omišu. 3 kilometre jugoslovanske obali v tem delu se že nahaja v posesti italijanskih zaupnikov. Italijani plačujejo zemljo silno drago, daleč nad povprečno vrednostjo. Nakupe izvršuje družba »Su-fid«. Ta družba je popolnoma italijanska in je bila svoj čas ustanovljena, da organizira izrabo dalmatinskih vodnih sil. Kdor pa ima te sile v oblasti, je gospodar Dalmacije. Družba »Sufid« si je pridobila zveze in naklonjenost vplivnih belgrajskih osebnosti. »Sufid« financira italijanska družba za industrijo in elektriko »Terni«, ki ji je dala posojilo v znesku 120 milijonov lir za nakup dalmatinskega sveta in gradbo potrebnih instalacij. Vpliv tistih belgrajskih ljudi, ki so zvezani s »Sufidom«, pada in Bordrero hoče izrabiti še sedanji trenutek, dokler tisti ljudje ne izginejo s politične pozornice in ne pade z njimi vpliv »Sufida« in italijanski načrt gospodarske osvojitve Dalmacije. Zato se z nettunskimi konvencijami tako mudi. Zagreb, 24. junija. (Izv.) Tukajšnja javnost je razburjena vsled nettunskih konvencij, ki pridejo v razpravo. Vsi gospodarski krogi so prepričani, da pomenijo nettunske konvencije prodor italijanske trgovine in industrije v Dalmaciji in njeno zaledje. Javnost pričakuje, da bodo hrvatska parlamentarna zastopstva v zadnjem trenutku odpovedala svoje glasove tem konvencijam. Dr. K r a j a č, sedanji trgovinski minister, je sam izjavil, da pomenijo konvencije kršitev suverenitete naše države. Vsa Hrvatska se trese za svoj gospodarski prestiž in naglaša, da so konvencije delo izveslne porodice. Vse predpriprave kažejo, da je ta trditev resnična. Saj je že bivši trgovinski minister Š u r m i n trdil, da on kot minister ni bil obveščen o poteku pogajanj, da se je vršilo vse med štirimi stenami, kamor so imeli dostop le izvoljeni in se tudi pri sestavi delegacije ni prav nič gledaio na stvarno potrebo, ampak samo na pripadnost k gotovi kliki. Listi razkrivajo nekatere podrobnosti italijanskih gospodarskih priprav v Dalmaciji. Poleg številnih bank v Šibeniku in Splitu, je Zader središče italijanske ekspanzivnosti. V okolici Splita je že šest velikih italijanskih industrij, ki vse financira italijanska družba >Terni«. To so: 1. Portland-Cemenc Gitardi u. Retiza z dnevno produkcijo 10 vagonov, 2. Jadran d. d. Cement Portland, ki ima centralo v Bergamo v Italiji, z dnevno produkcijo 30 vagonov, 3. Splitska d. d. Cement-Portland, ki ima centralo v Trstu, produkcija 80 vagonov, 4. Portland-Cement Amissa pri Splitu, produkcija 30 vagonov, 5. Dalmatia d. d. za Portland-Cement, centrala v Trstu, dnevna produkcija 50 vagonov in 6. »Sufid«, d. d. za vodne sile v Dalmaciji, ki ima dve tovarni, centralo v Trstu in producira dnevno dva vagona karbida in Cyanamita. Vsa ta podjetja so že v rokah italijanskih državljanov. Sedaj zaposlujejo do 6000 delavcev. Če že ves dobiček roma v Italijo, imajo naši ljudje vsaj zaslužek. Toda ko bodo sprejete konvencije, bodo italijanski lastniki zaposlili italijanske delavce in Dalmacija bo za 6000 brezposelnih bogatejša. Dslmaaja protestira. Poleg gospodarskih korporacij so se oglasile tudi občine s protesti proti sprejemu nettunskih konvencij. Splitska občina in vsa narodna društva so poslala narodni skupščini vehementne proteste proti sprejetju teh konvencij. Gibanje je nad strankarsko in tako pritiskajo tudi radičevske organizacije na vodstvo stranke in poslance, naj bodo vendnr enkrat odločni. Zagreb proti Nettuno. Zastopstvo mesta Zagreba je poslalo narodni skupščini sledečo brzojavko: »Zastopstvo svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba se s svoje redne seje z dne 23. t. m. obrača na narodno skupščino s pozivom, da se onemogoči sprejem konvencij s kraljevino Ttalijo s sedanjo vsebino in obliko, s katerima se ogrožavajo ne samo hrvatski narodni in gospodarski interesi, ampak se otvarjajo tudi vrata italijanskemu narodnemu jezikovnemu in gospodarskemu prodiranju v kraljevino SHS*, ogrožajoč njeno suverenost, kar bi moglo imeti v svojem času najusodnejše posledice.« Kazenski zakonik. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Odsek za kazenski zakonik naenkrat silno hiti z razpravo. Kazenski zakonik se je na ta način na današnji razpravi sprejel do vštetega 21. poglavja. Na predlog poslanca dr. Hodžarja se je ponovno debatiralo o § 162. Vladna večina dosledno odbija bistvene spremembe. Vidi se, da ji ni za dober zakon, marveč zato, da se načrt čimprej sprejme v predloženi, nespremenjeni obliki. Električna centrala na Krškem polju. Zagreb, 24. junija, (Izv.) Zagrebška mestna občina je poslala v Belgrad senatorja Ke-kiča radi zgradbe hidroelektrične centrale na Krškem polju. Kekid je obiskal ministra za poljedelstvo Ivana Puclja, ki se je bil za to stvar svoječasno precej zavzel. Ministrski svet je sedaj odobril koncesijo za zgradbo te centrale. Mevihte in poplave. Berlin, 24. jun. (Izv.) Usti poročajo, da je narastla voda reke Labe pni Hohenvvarte in Niegrippu pri Magdeburgu predrla nasipe in napravila velike poplave. Vsa žetev je uničena. Budimpešta, 24. jun. (Izv.) Pri včerajšnji nevihti nad glavnim mestom, kjer se je utrgal tudi oblak, je nastala velika škoda posebno na periferiji. Veliko družin so morali deložirati. Gasilna društva so nastopila v 600 slučajih. Velike nevihte so divjale tudi pri Mohaču. Inomost, 24. jun. (Izv.) Ina zopet narašča. Bodensko jezero se je od včeraj zopet dvignilo za 4 cm. Železniško in poštno poslopje je obdano od vode. Istotako več hotelov ob jezeru. Gladina vode je že prekoračila ono iz leta 1876. V Bregenci je strela ubila deklico. Ma Stadionu bo dne 27. junija orlovska prireditev! fSele&fce A Članek »Narodnega dnevnika« o laiza-ciji SLS je slonel na predpostavki, da je SLS verska stranka. Mi smo pozvali N. D., naj za to navede dokaze. Namreč dokaze, ki drže, ne kako govorjenje o Hoknječevih člankih in papeževih okrožuicah, kjer ni nikjer rečeno, da je SLS verska stranka. Dokazov torej za svojo trditev, na kateri sloni njegov članek N. D. žalibog doslej ni podal, pa naj je potem hud ali pa ne. Kadar govorite in če govorite resno, morate že računati s tem, da je treba svoje trditve striktno dokazati. Tn ker jih gospodje okrog N. D. doslej še niste dokazali, so vaša izvajanja še zmeraj brez podlage. Logika je pač po vsem svetu taka, da je konkluzija napačna, če je premisa izmišljena. Ne moremo pomagati, če je tudi N. D. nerodno. Kar tiče resolucij katoliških shodov, ki jih N. D. omenja, bomo zelo veseli, če jih gospoda prebere, ker se bo uverila, da smo pri nas že davnaj znali ločiti politiko in vero. Če se tudi N. D. iz resolucij katoliških shodov tega nauči, bo samo dobiček zanj, ker se bo, upamo, dvignil nad vsakdanje svobodomiselne puhljice. O sestavi vodstva SLS pa bodo menda imeli besedo somišljeniki naše stranke, ne uredništvo N. D. Če pa gospoda želi o tem pisati, ji je seveda to svobodno in lahko, ker bo tudi za to dovolj vzorcev v »Jutru«. A Govorniki nastopajo ... Menda kot dokaz 10. radičevskih mandatov v Sloveniji se je mesto »Slov. naroda« oglasil »Narodni dnevnik« in prinesel izvajanja govornikov Albina Prepeluha in Drago Marušiča, razdeljena v pododdelke: 1. doslednost v politiki. Poudariti je, da jim je dobrodošlo pismo dr. Ku-kovca o SDS, da pa o dosledni politiki Radiča, Prepeluha in Janeza Puclja ne omenja ničesar, razen če N. D. smatra kot dokaz doslednosti teh gospodov izžvižganje Radiča v Ljubljani. Za karakterističen stavek, da je doslednost v Radičevi politiki Radičev: doslednost je neumnost in Pucljev: hopa-h o p a - h o p in Prepeluhovi avtonomistični-federal i stični-centralistični nazori s kočevskimi vngončki, je N. D.-u namenoma zmanjkalo prostora. — 2. Falzifikatorska afera. Tu pravi, da stoji trditev proti trditvi, nočejo pa slranke stvar spraviti pred sodišče. Mi bomo N. D. kakor tudi »Jutru« še postregli z dokazi. Kaj je s sramoto, da si smejo medsebojno politiki očitati lažnivost, naj vpraša N. D. »Jutro«. Kaj je vreden demenli, naj vpraša svojega protek-torja g. Radiča. Mi pravimo samo to: »Dosledna« Radič-Puceljska politika ne sme prepovedovati Ninčiču, kar je Radiču dovoljeno in kar je »Jutro« od nekdaj znalo. Politične psovke naj izginejo — to pa dopovejte »Jutru« in Radiču! — Naše stranke in zunanja politika. Tu »pravijo: še slabša pa je zunanja politika naših strani?, ker te sploh ni. Morda je N. D. v tem stavku podnl najtočnejšo fotografijo ra-dičevcev in dobro je zadel, l$o je citiral nettunske konvencije. Dokaz bi bil še popolnejši, fe bi citiral, kar je mili g. predsednik napisal v »Domu«, da namreč te konvnecije naravnost kršijo suverenost države in da so mu gotove določbe naravnost nerazumljive in vendar — sprejeti jih je treba! — Naše stranke in mladina. Govori o kupovanju duš in da so po mladini padali pendreki, kakor bi se demonstracije vršile v Italiji. Katera stranka jo nastopila v zaščito mladine? Kje so bili politiki, ko so padiali pendreki? Odgovor je N. D.-u na dlani: Pucelj zastopa Slovenijo v Belgradu (to je itak njegova stalna trditev), raddčevec dr. Pernar je podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve, radičevci in radikali tvorijo vlado, ki je prepovedala protestne shode in dajala direktive policiji in velikim županom, N. D. pa je zagovornik te koalicije in posebej radičev-oev. Zato je o reprodukciji teh govorov N. D. pravilno končal: »Brez načel in brez ponosa je politika naših strank (pravilneje: radičevske in demokratske)« in škoda, da ni še pristavil, s čimer je začel: »Pa če je bil sloves naše politike že od nekdaj slab, potem morama reči, da še nikdar ni bil tako slab kot danda-nes!« — Mi pravimo samo še to: Točneje ne bo znal povedati niti g. Pucelj, ko bo otvoril ljubljanski velesejem! A Drug za drugim. Za »Jutrom« ln »Kmetijskim listom« koraka dosledno tudi »Narodni dnevnik« in reproducira, kar se je pri njih naučil: »Slovenski eselesarji so najbolj odgovorni za današnje razmere. Pri tem pa je poudariti še to, da je bila SLS na vladi ravno v začetku, ko so se položili vsi temelji centralizma.« Ker tega pisanja ne moremo smatrati za resno, pripravlja N. D. očividno pot gospo du Puclju za popravke po Zerjavovem vzoru: Ni res, da sem jaz glasoval za centralizem ... A Preveč preprosto. Na članek belgrajske »Politike« o razmerah in namerah radikalne stranke, se je oglasila tudi »Samouprava«. In dočim je znano vsej naši politični javnosti, da je radikalna stranka v razkroju, da je že izstopil Jovanovičev klub, dia nI edinstva niti pri kandidaturah za belgrajsko občino, se »Samouprava« zadovoljuje z golo ugotovitvijo, da so te vesti tendencijozne. Članek »Politike« je izšel iz njenega uredništva in »Samouprava« prosi radikale po celi zemlji, naj »Politiki« ne verujejo, ker »Samouprava« je ne more dan za dnem dementirati. Ker srbska javnost itak nič ne da na ta list, je njeno milo pisanje očividno namenjeno slovenskim in sploh prečan-skim radikalom, češ: Kakor moramo mi verjeti vam, da je vse za vami, verujte tudi meni. da je vse za nami. Zvestoba za zvestobo! A Imeti je treba korajžo. Na nekem sestanku Racličevcev v Mariboru je dejal g. Pre-peluh, hvaleč Radiča: »Slovenci moramo v današnji situaciji imeti korajžo, ki jo je imel v oktobru 1917 Lenin.« Da je imel l^enin korajžo zdrobiti centralizem in uvesti republikanski federalizem, je vsem znano, kakor je tudi znano, da slovenski in hrvatski republikanci federalisti, ne izvzemši Prepeluha, te korajže niso imeli. Čudno se nam le zdi, da g. Prepeluh, ko so slavili Radiča in nato prišli na Slovence in nato še na korajžo, niso postavili za vzgled Radiča in njegovo korajžo! Gospod so se najbrže zavedali, da Radi-oeva korajža ne bo vlekla in so šli na posodo v Moskvo — po lunina! Ja, g. Prepeluh! V boju za avtonimizem, federalizem in ljudske pravice je treba res precej korajže in zdrža-nja! Ali ni tako pisal tudi Vaš nekdanji »Av-tonomlst« ? A Kakor kdo hoče. Tudi to je v Maribora spregovoril g. Prepeluh: »V tej državi moramo biti politični realisti. Klerikalizem nima v tej državi bodočnosti. Ne samo radi anacijonalno-sti, temveč tudi zaradi strankarske socialne bistvenosti, ki je zapopadena v nadvladi enega samega stanu.« Za »Jutrom« je začel uganjati »anaoionalnost« klerikalizma tudi g. Prepeluh, kar je nekdaj v »Avtonomistu« tako ko-rajžno pobijal! Čisto prav je povedal g. Pucelj o lažnivi politiki... A Cemu se slovenski radičevci čudijo? V Mariboru so rekli: Kako je mogoče Slovencem pripadati srbski stranki in kako da pašičevski radikalni shod v Mariboru najbolj jasno dokazuje, kako politično nezreli smo Slovenci, ko se pustimo izigravati od neslovenskih strank, ki nimajo niti poznavanja slovenskih potreb, niti srca za iste! In vendar se isti ljudje v svoji »doslednosti« pustijo izigravati od neslovenskih hrvatskih radičevcev in govore o uničenju političnega mandata SLS v Sloveniji! Priznavamo, da je v lej stranki res nekaj realistov. A Volivni red in ostanek. »Kmetski list« nas vprašuje, ali poznamo določbo volivnega reda o poslancih z ostankom. Moramo mu priznati, da zelo dobro, a tako kot g. Pucelj, pa še ne. Menda tudi g. Pucelj ne bo utajil resnice, da so praktične skušnje največ vredne?! A Ideja — načela — reklama itd. V prostorih tajništva samostojno demokratske stranke v Zagrebu so odprli še — buffet, kjer se dobijo po poročilu »Riječi« vsaki čas hladna jedila in pijača in se toči turška črna kava. Zagrebški politični krogi priznavajo tej ustanovi humanitarni namen: Okrepčati za prvo silo one, ki se vračajo iz tajništva z obvestilom, da ni mnogo upanja, da pride SDS v kratken' na vlado. —III "IIWIIIHIII—IIIII»1W I lil II I'»lili II illl 11IIIII i II ■ fiillilll i V nedeljo, dne 27. junija Igralski dan. Ka/ se godi domu Naš novi listek. ATALA. Spisal Pr. R. Chateaubriand (rojen 1768, umrl 1848 v Parizu). Naši rojaki v Ameriki utajo prav v tem času velezanimivo knjigo »Ameriško zgodovino«, ponatis iz »Ameriške Domovine«, izhajajoče v Cleve-landu. V knjigi se pripoveduje, kako sta dva Francoza, jezuit Marquette ter raziskovalec La Salle odkrila reko Mississipi. Tedaj so Francozi prišli v stik z indijanskim rodom Natšez. Leta 1791 je mlad francoski častnik prišel v pragozdove Severne Amerike. Leta 1801 je v povesti »Atala« popisal lepoto krajev ob Mississipiju, v današnji državi Luiziani. Povest je postala naenkrat svetovnoslav-na. Vplivala je na vsa slovstva. Chateaubriand je izmed najvplivnejših ustanoviteljev romantike. — Atalo so kmalu prevedli v razne jezike. Že leta 1805 jo je v češčino prevedel Jungmann. Čas je, da jo dobimo tudi v slovenskem prevodu. (Doslej nam namreč ni znan noben prevod v našem jeziku.) — Naj končno omenimo 3e to, da je pisatelj Chauteaubriand s svojimi deli največ pripomogel, da se je v začetku 19. stoletja izobraženstvo Francije spet začelo vračati h krščanstvu. Za ljudsko izobrazbo! Maribor. 24. junija. Razne prosvetne ustanove dokončujejo svoje letno delo in ga bodo po poletnem odmoru nadaljevale. Ob tej priliki naj se dotaknemo vprašanja, če so te ustanove dejansko služile za ljudsko (izobrazbo, če so bile širšim vrstam naroda na stežaj odprte? Obrnimo svojo pozornost danes najprej na Ljudsko univerzo v Mariboru. Ta je imela 14. junija občni zbor. Odbor, zlasti njegov zelo agi-len predsednik, se je izredno prizadeval, da poda občinstvu tekom leta pester spored predavanj in glasbenih večerov. Toda ta sicer skrbno izbran spored nikakor ni privabil ljudstva in tudi ni imel zanj privlačnosti, kar je odbor sam opetovano javno priznal. Predavanja o filozofskih in zgodovinskih problemih, o duševnem razvoju raznih pisateljev, o višjih vzgojeslovnih vprašanjih, komorni koncerti z visoko vstopnino (do 30 Din) niso mogli biti predmeti, ki bi naj prosvetlili preprosto ljudstvo, ker mu pač za razumevanje podanega manjka splošne osnovne izobrazbe. Nam se zdijo smernice, ki so vodile delovanje Ljudske univerzo v toliko pogrešene, kolikor niso v razmerju z namenom Ljudske univerze. Poleg snovi je seveda tudi čas predavanj za ljudstvo manj prikladen, ker zvečer ob 8 ob delavnikih je deloven človek zmučen, ob nedeljah pa predavanj ni bilo. Ako bi se ljudska univerza tudi na to ozirala, bi gotovo bolje mogla služiti svojemu namenu. Za prihodnje Veto pa. kolikor nam je znano, bo Ljudska univerza usmerila svoje prosvetno delo tako, da bo res ljudska univerza. Priziv proti oprostitvi .Goriške Straže*. V dnevih, ko je popolna oprostitev odgovornega urednika »Goriške Straže« g. Kemperla, ki se je moral zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem radi članka »O pravem času in na pravem mestu«, vzbudila na Goriškem rahlo upanje, da bo silni pritisk na vse, kar je slovanskega, vsaj nekoliko popustil, upanje, da se bodo mogli Slovani z zaupanjem zateči vsaj pred sodišče za svoje naj-elementarnejše pravice, v teh dnevih se je razširila po Primorskem vest o novem procesu proti »Goriški Straži«, ki se bo vršil pred prizivnim sodiščem v Trstu. Goriški državni pravdnik je namreč vložil proti razsodbi goriškega tribunala, s katero je bil g Kemperle oproščen, priziv na tržaško višje sodišče. Priziv je izvršen v smislu znanega fašlstov-skega gesla, ki se po objavi zakona proti svobodnemu odvetniškemu poklicu javno potom tiska propagira: »Hočemo fašistovsko pravico!« Sodnik mora tako razsoditi, kakor je v interesu države; v interesu države pa je to, kar želijo fašisti, edini branitelji državnih interesov. Talta logika je že zvenela iz govora državnega pravdnika pri prvem procesu v prvi instanci, ista logika prepleta priziv, ki ga je sestavil državni pravdnik. Sodišče je napravilo veliko napako, pravi državni pravdnik, da ni presodilo članka v celoti, ampak je pretresalo samo nekatere odlomke. Sodniki bi bili morali iskati namen članka, ki mu je bil, da ščuva slovensko prebivalstvo k uporu proti šolskemu zakonu in pa k sovraštvu proti italijanskim razredom, proti Italijanom sploh. Čemu sicer ono primerjanje v članku o rabi slovenskega jezika na sodnijah, železnici in v uradih pod Avstrijo in sedaj pod Italijo? Sodišče je presojalo preveč dobesedno bojno znamenje: »Vsaka družina se bo izpremenila v šolo in vse matere in vsi očetje bodo postali učitelji in bodo prenašali od roda do roda naš jezil; in našo narodnost!« Državni pravdnik prav nič ne omenja, da so te besede poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu. V takem »patrijotičnem« tonu je sestavljen ves priziv. Sodniki bodo tako stali pred vprašanjem: ali je bolj »patrijotičen« priziv ali članek. Ali naj odloči »patrijotizem« ali vest; aH fašistovsko pravica ali samo pravica! Pred istim vprašanjem bodo stali tudi prihodnjo soboto, ko se bo vršila v Trstu razprava o pri-zivu proti obsodbi pisatelja Franceta Bevka. Škrlatinka v Mariboru. Strah pred škrlatinko v Mariboru še ni ponehal, posebno, ker je v času od 15. do 21. junija nekaj novih slučajev. Opozorjeni pa smo tudi na to, da je bolezen razširjena med vojaštvom in prosijo okoličani vojašnic, vojaško oblast, da z enako vestnostjo kot mestni fizikat zatre nalezljivo bolezen, kjer se pojavlja. Prodaja <35tzove pivovarne v Mariboru. Eno največjih pivovarniških podjetij v Sloveniji je Gdtzovo podjetje. Tekom 30 let je tvrdka Totnal G5tz razvila podjetje iz nekdanjega Grajskega marofa do tolike obsežnosti. Dosedanji lastniki tvrdke so bili nedolotna Erich in Gerhard Gotz iu gospa Marija Arndt, vsak za eno tretjino. Kor so imenovani živeli v Gradcu in je vodil podjetje v njihovem imenu ravnatelj g. Wagner, je bilo pričakovati, da se bo podjetje posebno že v svrho centralizacije pivovarniške industrije, kar ljubljanska iUnionf: želi doseči, kmalu prodalo. Pred kratkim je bila po mnogih formalnostih pogodba pravnoveljavno izvršena, na podlagi katere je celotno pivovarniško podjetje s premičninami in nepremičninami kupila delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani za 20,000.000 Din. Mladoletna Erich in Gerhard Gotz dobita vsak po 30.000 delnic »Uniont v nominalni vrednosti 50 Din, ostalo v gotovini, gospa Marija Arndt pa vse v gotovini. Vsi dosedanji naslavljenci ostanejo še nadalje na svojem mestu. Znano pa ni, ali se je v pogodbi zavarovalo tudi to, da se podjetje v Mariboru ne bo demontiralo in odpravilo drugam. Mislimo, da je gospodarski interes mesta toliko tangiran, da je to vprašanje prav velike važnosti. Zato zaupamo uvidevnosti novih gospodarjev bivšega Gotzovega podjetja, da bodo razumevali poleg lastnega interesa upoštevati redno tudi javen gospodarski in socijalni interes mariborskega mesta. Smrtna nesreča. V četrtek se je okrog 9 dopoldne pripetila v Tattenbachovi ulici v Mariboru težka nesreča, pri kateri je izgubil življenje mladi, komaj 16 letni vajenec mestnega električnega podjetja Miha Plev-"nik, doma iz Lehna na Pohorju. V omenjeni ulici so pred hišo št. 13 delavci izmenjali leseni nosibii drog električnega omrežja. Trije delavci, Avgust Marčič, Klobasa in ponesrečeni Plevnik, ki je ravno prejšnjega dne vstopil kot vajenec pri mestnem električnem podjetju, so pripeljali na dvo-kolesnem vozičku nov drog, težak 200—300 kg. Marčič in Plevnik sta nato drog na enem koncu dvignila, Klobasa pa je potegnil voziček izpod droga. Nato je Marčič Plevniku zaklical, naj drog izpusti ter je ob enem sam odskočil proč. Fant, ki je bil tega dola še nevajen, je to opozorilo preslišal ter skušal steber sam obdržati, toda vsled prevelike teže je omahnil ter padel z drogom vred. Pri tem ga je drog udaril po glavi s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo ter se mu je vlila kri iz ušes. Živel je še kakih pet minut v nezavesti; zdravnik, ki je kmalu prihitel na mesto nesreče, ga je našel za prvo foedeljskol vdasejmsko šfevfSko! Nal nihče ne zamudi te m uspešno trgovsko in obrtno reklame tako Izredr.o ugodne prilike! Manjša inserafna naročila bomo sfcer sprejemali tuds ie v soboto dopoldne, toda ne moremo več zagotoviti nsrneičenja istih na zaželenih izbranih mestih. "4 že mrtvega. Nesrečo je zakrivila nepazlfivoat, pro. prečiti bi jo pa bilo mogoče, če bi bilo na raeatu več delavcev; za vzdigovanje take teže sta dve osebi preslabi. Predrzna tatinska družba. V okolici Celja mora biti organizirana tatin-ska družba, ki na predrzen način izvršujo tatvino in vlome. Tako se jc zadnjo nedeljo ta družba pro-drznila v Zagradu vdreti v hišo posestnika Doma, po domače Srebota, po lestvi splaziti v spalnico domačih otrok in tam pokrasti vse, kar ji je prišlo pod roko. Škoda jo precej velika. Domova hiša stoji neposredno ob železniški progi in je tat maka družba morala izrabiti oni trenutek, ko je vlak vozU mimo hiše in tako udušil ropot, ki so ga tatovi gotovo po vročil i v spalnici. Do sedaj se policiji še ni posrečilo prijeti te predrzneže. Iz ljubljanske zločinske kronike. Na vrtu gostilne Jožefe Zabjak na Poljanski' cesti v Ljubljani sta se sprla brivski pomočnik Ivan Rod ič iz Poljanske cesto in delavec Alojzij Štrukelj. Med prepirom je potegnil Rodič nož in je začel z njim obdelavati svojega nasprotnika. Pri-zadal mu je več vreznin po glavi in rokah. K sreči pa ni prišlo do težje in nevarnejše poškodbe, ker se je posrečilo štruklju, da se mu je izvfl in pobegnil. Ko je prišel rešilni voz, je bil Štrukelj vea oblit s krvjo, ki mu je tekla iz ran. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Rodič pa so je skril med tem v senčnat kot na vrtu, kjer so ga našli spečega. Prepeljali so tudi njega z rešilnim vozom, ker je bil namreč tako pijan, ali pa je tako pijanost tako dobro markiral, da ni mogel hoditi peš. Včeraj pa so javili pazniki, da so našli Rodiča obešenega v zaporu. Obesil se je na zvit žepni robec. Toda k sreči so ga pravočasno opazili in mu robec odvezah. Bil je že nezavesten, vendar pa se jim je posrečilo, da so ga spravili zopet k zavesti in ga rešili. Na vprašanje, zakaj se je hotel obesiti, Rodifi ni ničesar odgovoril, vsekakor pa sta morala biti povod tega nesrečnega koraka silen fizičen in ša večji moraličen maček. Neki Leopold Oven iz Stepanje vasi jo na-letel v Ljubljani pred Ljudskim domom na mizai« skega pomočnika Andreja Sitarja in invalida Antona Tekavca. Brez vsakega povoda ju ja napadeL Med prerivanjem je vrgel Tekavca dvakrat ob tla in to s tako silo, da je obležal Tekavc nezavesten in ga je napadla božjast, kateri je podvržen. Ta sirov napad se je izvršil pri belem dnevu okoli šestih, ko je cesta precej obljudena. Sicer je policija v zadnjem času precej po trebila z nevarnejšimi vlomilskimi in tatinsdcimi družbami, vendar pa so posamezne manjše tatvine še vedno na dnevnem redu. Tako je v Metelkovi ulici ukradel nolri Adam Bukovski hlapcu Matiji Mraku obleko, perilo, čevlje in uro z verižico, v skupni vrednosti okrog 1200 Din. — Na vojaškem strelišču je bila ukradena Ivanu Porenti iz jopiča črna usnjata listnica, v kateri je imel 90 Din, nekaj drobiža in drugih pjpirjev. — V gostilni Tri-plat na Ambroževem trgu je bil ukraden Ivanu Možini iz Dolenje vasi siv dežni plašč, vreden 300 dinarjev. — Pri Janezu Vozjaku v Mostah pa se je zglasil podstrešni tat in je ukradel več perila in nekaj obleke. — V spalnico hlapca Štefana Švig-Ija pri Jelačinu pa se je tudi splazil neznan tat Ukradel mu je z mize srebrno uro z verižico, vredno 500 Din. Tat je moral domače razmere dobro poznati. Iz zaporov je pobegnil nevaren kaznjenec Ig-nacij Salaj in sicer na kolesu. Sicer so ga orožniki nekje srečali, a je vrgel kolo v cestni jarek, ker je bila cesta preveč razrita, in jo pobegnil v gozd ia izginil. Imel je na sebi novo obleko. tJo se bodete čudili, ko bodeie videli na vese mu, koliko ie napredovala tobačna ,JY[itm4 čokolade. Jclifco finega, lepega m okusnega ne vidimo vsal: dan. * Mrtva srca. Zares sem prepričan, da bo vsak, kdor bo bral tole zgodbico, mnenja, da naj se ne sili s pisanjem, kdor nima bujne in bogate domišljije, brez katere končno ni mogoča nobena zanimiva črtica. Saj vendarle človek, ki nima tega imenitnega daru, ne more ničesar povedati tako, da bi bilo vredno brati, še posebno pa ni zmožen najti vedno novih in zanimivih sujetov. Meni manjka oboje. Visoke besede sovražim zato, ker so mi še vedno škodile. Skušam se približati življenju v vsem in zato teče moja beseda preprosto, kakor življenje samo. Težko pa bo odloČiti o tem, ali je sujet moje črtice star ali nov. Marsikdo bo trdil prvo, ugovarjal bom seveda z vso silo, ne morda zato, ker se bojim očitka, češ da nisem originalen, ampak zato, ker je tale zgodbica šele par dni stara. Jaz resnično nisem kriv; če kdo, potem je krivo življenje. Bil je lep, prelep večer. Pomlad. Morda bi bilo mnogo bolje reči: zgodnje poletje. Saj se je že majnik nagibal h koncu. Solnce je bilo že zašlo, ogromen val rožnate luči je žalil sinjo nebeško stran nad zapadnimi griči, ki so se višiijevkasto svetili. Zarja, večerna zarja. V lahnih zagonih je pihal veter od severa, mehko so valovile trave pod njegovo drago, božajočo dlanjo, in neskončno sanjavo so šelesteli vrhovi dreves. Prvi drobni lističi, ki so zazeleneli to pomlad. Vonj prvih cvetov je bil v zraku in je dajal večeru nepopisno niiiobo in opojen čar. Pomlad. Pesem. Sanje. Bila je nedelja, ki je posvečena Bogu. Tako je pisano, ali po pravici? Kdo bi ne verjel, saj priča vse o tem. Spomladno nebo, ki je tako nepopisno čisto,da s smehljajem poljublja zemljo oko samega višnjega Boga. Večerna zarja, ki rdi nad zapadnimi griči tako deviška, kakor da se sramuje. Veter, ki pihlja pokojno in lahno, kakor da vozi nebeške angelce na vse strani, da bodo za varuhe otrokom čez noč. Šelest listja, ki šumi rahlo, šepetaje, kakor da se v molitvi gibljejo ustnice čistih ljudi. Vonj cvetov, ki omamno dehti, kot da se vonj kadila širi po tihi, svečani cerkvi. Vse. Samo človek, se zdi, da ne. On edini, ki je v prvi vrsti poklican, da daje čast Bogu, zanemarja svojo dolžnost. Samo on edtnt se ne pogGvarja z Bogom, samo on edini ima nasmeh ironije za lepoto. Škodoželjno se roga tistim, ki jo ljubijo in ki so čistega in preprostega srca. Kakor da prenehaš biti človek, če prestopiš ta skrivnostni prag. Ko se povrnem v mesto in grem mimo velikanske palače, hotela, mi bučna godba zadoni na ušesa. Iz ozadja prihaja, iz vrta. Grem tja, da vidim, kako izgleda »življenje«. Mnogo ljudi je tam, vse je zasedeno. Gospodje, debeli, s smehljajočimi se obrazi, lepo oblečeni. Gospe, lepe, mlade, v večerni toaleti. Mize so polne jedi in pijače. Belo oblečeni natakarji se sučejo med njimi, se klanjajo, prinašajo in odnašajo naročeno. Pod drevesi gorijo električne svetiljke. Saj izginja že zadnja dnevna svetloba. Somrak. Godim. Smeh. Sedim ob stranski mizici in gledam. Sam. i Samo drobna ptička, ki je priletela odnekod, mi dela družbo. Skaklja okrog, po tleh, po stolu, po mizi. Zelo je ljubka. Ptička... Šum, smeh, godba. Ljudje se razgovar-jajo, glasno ,razposajeno, veselo. Nato poslušajo. Godba igra bučen, vesel komad. Vsa srca so razigrana, vsi obrazi polni veselja. Mala deklica, štiriletna ali petletna, pride od nekod. Olrok je še. Nožice ima bose, njena oblekca je revna, skrbno je počesana in oči ima zelo lepe. Veselo se smehljajo, a vendar je prikrita žalost v njih. Kaj ihti v njih? V naročju nosi papirnate lampijončke, ljubko izdelane. Morda je delala več dni. Ko je izrezljavala in lepila barvani papir, je bila vsa srečna. Srečna kot so otroci srečni, kadar se igrajo. Otroci, ki so kakor ptičke. Morda je mislila, kako bo vse, ko bo dodelano, nesla k ljudem, da kupijo. Verjela je, da so vsi ljudje dobri, kakor njena mamica, ki bolna leži na postelji pod veliko stensko uro, ki tiktaka enakomerno. Še zvečer, ob luči, je izrezljavala in lepila. Zdaj hodi od mize do mize in ponuja. Majhna je in zelo srčkana. Priklanja se neskončno ljubko in njeni svetli očesci sta tako lepL Tako dražeslno dete je videti. Hodi od mize do mize, kjer sede gospodje in gospe. Marsikdo jo pogleda, saj je tako dražestna. Marsikateri gospod jo vpraša to in ono, po imenu. Ko pa mu ponudi lam-pijonček, odkloni. Marsikatera gospa se razneži ob pogledu nanjo, v oceli se ji — ' užge drobna lučka, ki spet ugasne. Saj je vse tako mimogrede, kot klic iz drugega sveta, kot sanje iz davnih dni. In deklica odide, dražestno se priklanjajoč, zroč neskončno milo s svojimi lepimi očmi. Sprva živahno, pozneje že manj, razočarana in žalostna nad ljudmi. Kdo bi kupil in zakaj? Kdo si ti, otrok, in kdo so oni, h katerim si prišla? To so gospodje, debeli, bogati, lepo oblečeni. To so gospe, mlade, lepe, z bogatim naktbmi. Živahne in gladke kretnje imajo pa mrtva srca. Dete, ki je prišlo k njim, pa je bilo čisto in nedolžno in je imelo bolno mator doma. Samo tam pri samotni mizi, kjer je sedel star gospod, z naočniki in sivimi lasmi, so se spet razveselile njene oči. Gospod jo je nekaj vprašal, mogoče za ime, in zaupno in dražestno mu je odgovarjala. I.ampijonček, ki bi mu bil, starcu — a podaril ji jo lep, čisto mu ga je ponudila, je rahlo odklonil — čemu nov bankovec. >To vse je tvoje, ker si tako zelo pridna 1« Z velo, drobno roko jo je pobožal po glavi, po skrbno počesanih, kratko ostriženih laskih. Deklica se je zahvalila z lahnim poklo-nom iu stekla je proč, kakor augelček, s pos-mijo v očeh ... Takrat sem vstal m odšel. Šel som h mesta, v park. Bilo je tiho vseokoli. Naslonil sem se ua drevo in nočno tišino je nv>lil le jok, ki se je sunkoma trgal iz globgčiim lue-jega srca / /p rtMuce v^cu^f Dnevne novice Tekme za denarne nagrade v mesecu juliju se morejo udeležiti zopet samo točni plačniki, ki bodo imeli 30. JUNIJA poravnano vso naročnino za II. polletje. Treba se je torej požuriti s plačilom. Ljubljanski p. n. naročniki, ki opravijo plačilo kar v upravi, sicer še lahko odlašajo do 30. junija, ne tako pa p. n. ZUNANJI naročniki, katerih plačila hodijo do nas 3—5 dni. Kdor torej noče zamuditi določenega roka, naj NEMUDOMA do- pošlje event. potrebni zaostanek i •k Naš jezik in »Službene Novinec. Opetovano smo že protestirali, da objavljajo »Službene Novine« razna imenovanja v Sloveniji skoraj izključno v srbohrvatskem jeziku in v cirilici. Domnevamo, da krivde na tem ne nosijo centralni uradi, marveč da podrejeni uradi v Sloveniji iz prevelike uslužno, sti dopisujejo z Belgradom v srbo-hrvaščini. To sklepamo iz tega, ker priobčnjejo »Službene Novine« nekatera imenovanja in druge uradne objave v brezhibni slovenščini. Naj že bo tako ali tako, edino pravilno je, da se imenovanja in drugi uradni razglasi, ki se nanašajo na Slovenijo, to je na ljubljansko in mariborsko oblast, objavljajo v pravilni slovenščini, ki ima v ustavi zajamčeno ravno-pravnost s srbsko-brvatskim jezrikom. To zahtevajo že praktični interesi, ker se v srbohrvaščini slovenska krajevna imena in priimki le prevečkrat izkvarjajo, da se da njihova pravilna obMka komaj razbrati. Ponovno torej zahtevamo, da se slovenščina na uradih doma in v Belgradu spoštuje, kakor velevajo ustava, -pamet dn bratstvo! •k Spored nedeljskega orlovskega nasto« pa v Ljubljani je sledeči: zjutraj zbirališče od 7. do 8. ure na Medjatovem dvorišču in ob justični palači. Nato odhod k sv. maši po Pražakovi ulici, Miklošičevi cesti, Stritarjevi ulici. Poljanski cesti v cerkev sv. Jožefa, kjer bo ob 9. uri sv. maša z govorom (g. dr. Rož-man). Po maši odhod čez šentpeterski most, po Sv. Petra cesti, Prešernovi ulici in Dunajski cesti na Stadion. ir Službena stanovanja. Pri mnogih sodiščih v Sloveniji imajo sodni nameščenci sta. novanje v sodnih poslopjih, zlasti jetniški pazniki in dragi. To stanovanje je smatrati za službeno in državni svet je razsodil, da gre tem uslužbencem stanarina. Minister za pravosodje pa stanarine ni izplačeval z izgovorom, da še ni izdan tozadeven pravilnik. Zato je poslanec Škoberne stavil tozadevne interpelacije. ir Opozorilo rodbinam, katerih svojci so padli v bojih pri Dobrudži. Odbor za postavitev spomenika pri Dobrudži padlim opozarja vse rodbine, katerih člani so padli pri Dobrudži, da mu do 20. julija javijo, ali želijo, da se ostanki mrtvih svojcev prenesejo v rodni kraj na dom svojcev. Zemeljski ostanki vseh tistih, katerih svojci do tega roka ne bodo javili, da žele njih prenos, se bodo pokopali v skupni grobnici, ki se bo postavila v spomin 10 letnice bojev pri Dobrudži. * Polovična vožnja za izlet Sadjarskega društva v Ruše je dovoljena. ■k Jugosl. društvo za čuvanje narodnega edravja bo imelo v nedeljo 27. t. m. ob 10. url dopoldne v Belgradu v prostorih II. moške gimnazije (PoincaTejeva ul.) svoj letni občni zbor. na katerem se bodo sprejemali tudi novi člani. ■k V nedeljo ima nastop na Stadionu ljubljanska ekspozitura. Ta ekspozitura obsega štiri okrožja: kamniško, ljubljansko, ribniško in vrhniško. ■k Denarni zavodi na Vidov dan, dne 28. Junija t. 1, ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. ■k Odkritje spominske plošče. V nedeljo, 27 t. m., se na Dunaju v stolni cerkvi odkrije spominska plošča zgodovinarju Vitezoviču in pesn iku Marčeloviču. -k Odložitev davkov. Banatski trgovci in industrijalci nameravajo poslati posebno de-putacijo k ministra za finance, da dovoli odložitev davkov zadnjih sedmih let k fz sodne službe. Imenovani so: za višja deželnosodna svetnika pri deželnem sodišču v Ljubliani, Jakob Antloga in Mihael V e h o v a r ; za deželnosodnega svetnika Anton A v s e c , okrajni sodnik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Premeščena po službeni potrebi sta deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ptuju dr Anton Stu-h o c, k deželnemu sodišču v Ljubljano, in de-želnosodni svetnik ter predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti, dr. Fran Kovča, k okrožnemu sodišču v Mariboru. k Iz poštne službe. Za p. brz. uradnika v 4. skup. IT. kat. na ljubljanski pošti je imenovan Fran Prah, poštni uradnik v pok. •k Vpokojitve v učiteljski službi. Na lastno prošnjo so vpokojeni: Josip Št rekel j, učitelj in nadzornik šolskih vrtov v Ljubljani; Marica Salaba-Vranjek, učiteljica v Mengšu; Srečko Nagu, šolski upravitelj v Sv. Jakobu ob Savi, okraj Ljubljana; Fran Š t e -f a n č i č , šolski upravitelj v Ribnici, okraj Kočevje; Janez V t e ž e, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru; Friderik Šijanec, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru; Miroslav Pučelik, šolski upravitelj v Lajtersliergu-Krčevini; Franjo Serajnik, učitelj na T V. deška osnovni šoli v Maribora; Ana Cepin-Wntt, učiteljica v Št. Janžu pri Dravogradu; Jakob Vrečko, učitelj v Šoštanju. k Imenovanja v učiteljski službi. Imenovani so: Za stalno učiteljico dekl. osnovne šole v Studencih, kraj Maribor, Štefanija Fink, stalna učiteljica v Belenšaku pri Ptuju; za stalno učiteljico v Mežici, okraj Dravograd, Marija Sadnek-Vučnik, učitel jica v Kapli: m stalno učiteljioo v Pn. roncih, okraj Murska Sobota, Sarloto L u -t h ar. učiteljico i »totem; za »talno učiteljico IU. dekliške osnovne šole (dekL Dcej) \ Ljubljani Josipina Mihelič-Majde, učiteljica v Preddvoru pri Kranju; za stalnega učitelja v Brigi Rudolf Obrekar, stalni učitelj v Papežih, okraj Kočevje; za stalno učiteljico v Naklem Franja Grom, stalna učiteljica v Sv. Duhu pri Rakeku; za stalno-učiteljico v Št. Vidu pri Ljubljani Marija Z i -rovnik, stalna učiteljica v Kropi; za stalno učiteljioo v Zametih, okraj Kastav, Vilma Čalogovič, učiteljica v Osijeku III.; za stalno učiteljico III. dekliške osnovne šole v Mariboru Ida Vodenik-Stedri, učiteljica na vadnici ženskega učiteljišča v Mariboru, kjer bo še nadalje službovala; za stalno učiteljico I. dekliške osnovne šole v Mariboru Milka Bračič, učiteljica v Mariboru, kjer bo še nadalje službovala. * 11 gozdarske in rudniške službe. Imenovani so: Za gozdarskega referenta pri ravnateljstvu v Ljubljani gozd. inžener Bole si as C r n a g o j ; za gozd. inženerja pri okraj, glavarstvu v Krškem inž. ViktoT Novak; za rudniškega inženerja v Velenju Ferdo Šinkovec in za računskega uradnika pri ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju Ljudevit Šinkovec. •k Vpokojitev v poštni službi. Vpokojen je Josip K1 e me n č i č, upravnik prometa pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani. kr Tz zdravstvene službe. Premeščen je zdravnik-pripravnik dr. Josip I v a n š e k iz splošne bolnice v Ljubljani v splošno bolnico v Celju. * Vpokojitev. Vpokojen je Ivan L u -žar, jetniški paznik okrožnega sodišča v Mariboru. ~k Iz Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 22. junija t. 1. objavlja poleg drugega uradne razglase: 243. Direktni blagovni promet med postajami kraljevine Madžarske v prevozu (tranzitu) čez, proge državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s postajami ostalega inozemstva ali obratno. 244. Izpremembe in dopolnitve železniške tarife kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dela II. tarifne odredbe za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1925. 245. Tarifno obvestilo o prevozu neoluščene-ga riža. 246. Tarifno obvestilo o voznini za prevoz kamenja iz kamenoloma Lajkovca. 247. Razglas o avstrijsko-italijanskem prometu potnikov, prtljage in ekspresnega blaga. 1k Nov društveni dom pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Tomaževčani so se oprijeli načrta: Postaviti za razne prosvetne prireditve nov društveni dom. Les za stavbo je že priprav. Ijen, opeka se bo dobila prav po ceni pri starem in lani pogorelem gradu Branek pri Ljutomeru. Gradbeni akciji se je postavil na čelo novi kaplan g. M. Pribržič. Dejstvo je, da bo Sv. Tomaž dobil v primeroma kratkem času prepotreben nov društveni dom, ki bo zbirališče naše nadebudne katoliške mladine. ~k Na Drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk od 30. junija do 2. julija 1926 vselej od 9. do 12. ure dopoldne in ne od 28. do 30. junija, kakor je bilo to pomotoma javljeno. ir Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se pod predsedstvom gosp. univ. prof. dr. Karla Ozvalda kot ministrskega odposlanca vršili od 14. do 19. junija zrelostni izpiti, katerih se je udeležilo 48 absolventk IV. letnika. Od teh je napravilo izpit z odliko 9, z dobrim uspehom pa 33, in sicer: Ambrožič Angela, Ambrožič Branislava, Arnejc Karo-lina, Bajič Milena ( z odliko), Bajič Vera (z odliko), Bernot Angela, Blatnik Angela, Ble-jec Katarina, Bostele Marija. Drobnič Angela (z odliko), F6dransperg Olga (z odliko), Grim Gabriela, Inglič Marija, Klemenčič Julija, Klenha Anselma, Kobal Marija, Kocijančič Vida, Krištof Vera, Lilleg Vida, Matjažič Leopoldina, Merhar Cirila, Pajek Jožefa (z odliko), Paternoster Marija, Pavleti č Erika, Podboj Ljudmila, Pucelj Angela, Pustotnik Marija, Schaur Lea, Sedej Pavla, Sirntk Frančiška, Sketelj Albina (z odliko), Skulj Andreja, Svetel Elizabeta (z odliko), Škerlj Marija Eva (z odliko), Forelli Frančiška, Trtnik Velroslava, Urek Frančiška, Vardjan Vida, Zaje Angela, Zupan Marija, Zebre Ro-sanda (z odliko), Zmavc Marija. Ostalih 6 kandidatk mora po počitnicah izpit iz enega predmeta ponoviti. ir Drž. strokovna šola za pušlcarstvo > Kranju. Vpisovanje učencev se vrši dne 1. julija t. 1. od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure v ravnateljski pisarni zavoda, drž. gimnazija, II. nadstropje levo. Za sprejem se zahteva: 1. da je telesno sposoben; 2. da je prosilec dopolnil ali da bo dopolnil tekom tega leta 14. leto; 3. da je dovršil najmanj petrazredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom. Ker je število za sprejem rednih učencev z ozirom na prostore v praktičnih delavnicah omejeno, bodo vsi prosilci podvrženi sprejemnemu' izpitu, kateri se bo v glavnem nanašal na risanje. Sprejemni izpit se vrši dne 2. julija t. 1. od 9. ure do 11. K vpisova. nju morajo priti prosilci v spremstvu staršev ali zakonitih namestnikov in prinesti seboj rojstni in krstni list, domovnioo in zadnje Šolsko izpričevalo. — Ravnateljstvo. •k Na znanje! Na mnoga pismena vprašanja javljamo tem notom. da se srečke za efektno loterijo Društvenega doma v Trbovljah naročajo pri »Loterijskem odboru Društvenega doma v Trbovljah II.« Sezite po njih, dokler je še čas, ker žrebanje se približuje. Pozivamo tudi naše ljudi v inozemstvu in v Bosni, Hrvatski in Srbiji, da naroče srečke. Hišo, ki bo glavni dobitek med drugimi 400 dobitki, že pokrivajo. ir Železničarska konferenca. V nedeljo, 27. t m., bo v Zagrebu konferenca delegatov železniškega osobja vseh kategorij iz celega področja železniškega ravnateljstva v Zagrebu. Konferenco je sklicalo tajništvo Združene zveze železničarjev Jugoslavije (USŽJ.). Svoj prihod so priglasili tudi delegati iz področja ostalih direkcij, posebno iz Niša, Belgrada, Indjije, Subotice in Sarajeva ter iz vseh večjih mest Slovenije. K udeležbi je povabljena tudi zagrebška Delavska zbornica in Združena delavska zveza (U. R. S.). •k Prometni odsek v Benetkah. Iz Belgrada poročajo, da se je po predhodnem sporazumu z vlado na našem konzulatu v Benetkah ustanovil poseben prometni odsek, ki mu je imenovan za načelnika Milovan Tomaseo. ir 0 potrebi treznostnega gibanja pri nas ne more resen človek več dvomiti. Čimbolj pa kdo proučava to vprašanje, tembolj prihaja do prepričanja, da je proti alkoholno gibanje na široko zasnovani podlagi mogoče le, ako se povoljno reši problem, kak grozdje in sadje tako uporabljati, da ne bo ogrožalo ljudskega zdravja in morale, temveč v resnici služilo ljudski prehrani. Da se to vprašanje v vseh ozirih razčisti in prične velika ljudska akcija za splošno treznost tudi pri nas, priredi »Brezalkoholna Produkcija« o priliki velesejma dva tridnevna tečaja Za drugi tečaj, ki se vrši od 4. do 6. julija t. 1. je še nekaj prostih mest na razpolago. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to nemudoma sporoči »Brezalkoholni Produkciji«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. •k V Djakovu bo priredilo Ceciljino društvo 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, oh pol šestih popoldne v stolni cerkvi cerkveni koncert. Sodelovala bosta prof. F. Du-gan in O. K. Kolb. ir Dr. Bolim v Belgradu. V torek je dospel v Belgrad ravnatelj trgovske akademije in stalni delegat ljubljanskega velesejma dr. Bohm. Te dni je osebno povabil pridobitne kroge in druge odlične osebnosti na poset ljubljanskega velesejma. •k Kongres poštnih uradnikov. 27, 28. in 29. t. m. se vrši v Splitu kongres poštnih uradnikov. Minister za pošto je dovolil delegatom dopust, minister za železnice pa 50% pepust na železnicah. ir Angleška pisateljica na Sušaku. Na Sušaku se je mudila angleška pisateljica Be. atrioe Marscliall, sotrudnica »The Graphic«. Iz Sušaka je odšla na nadaljno potovanje po Primorju in Dalmaciji. ■k Drugo potovanje Karadorfla. Iz Suša. ka je odplula po Sredozemskem morju ladja Karadorde na drugo potovanje, ki bo trajalo mesec dni. •k Zvem lastnikov parnikov. Na Sušaku se je osnovala zveza lastnikov parnikov iz naše države. Zvezo vodi Federico Glavič iz Dubrovnika. •k Otrok se je ponesrečil. Pri Sv. Petra pri Mariboru se je težko ponesrečil en in pol lelni sinček posestnika Polanca. Dete se je igrajoč približalo preveč konju, ki ga je udaril s kopitom v glavo. Težko poškodovanega fantka so morali prepeljati v bolnico. * Krasna izbira bluz in obleke Krištofič-Bučar, Stari trg 9, Ljubljana. •k Trgovci in interesenti v čaju! Oglejte si o priliki poseta velesejma »Buddha« čaj razstavni prostor v paviljonu H št. 461—465, kjer dobite vsa potrebna pojasnila. Segajte po zanimivi propagandni knjižici. -Ar Radioemanacijsko termalno kopališča DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh modemi komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. V nedeljo bo orlovska prireditev na Stadionu! £jufoljana O Vidov dan dne 28. junija se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. jimija ob enajstih dopoldne. O Rezervnim častnikom. Na Vidov dan 28. t. m. ob 8.30 se vrši svečana služba božja, pregled in defiliranje vseh čet Ljubljanske gar-nizije na velikem vežbališču. Ob 11 se vrši služba božja v stolnici sv. Nikolaja. Vsi rez. oficirji se imajo teh svečanosti udeležiti. O Slavnostna akademija tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek 28. t. m. ob pol 9 v šolskem poslopju. Z akademijo se proslavi Vidov dan in pa pomembne šolske obletnice. — Ravnateljstvo vabi vse prijatelje zavoda in roditelje učencev (učenk), da se akademije udeležijo. O Razstava tehniške srednje šole v Ljubljani. Ravnateljstvo si dovoljuje vabiti na obisk in opozarja, da sta letos otvorjeni dve šolski razstavi. — Na ljubljanskem velesejmu (pol-odprti prostor paviljona H) je odprta šolska jubilejna razstava v proslavo 25 letnice umetno obrtne strokovne šole in 15 letnice državne obrtne šole, ki se je iz njiju današnji zavod razvil. — Razstavijo vsi oddelki šole, vsak oddelek pa Ie nekaj najznačilnejših del, tako da razstava predočuje celotni ustroj zavoda. — V poslopju Tehn. srednje šole (Aškerčeva ul. 9). pa je za čas velesejma (t. j. od 26. junija do 5. julija) odprta vsakoletna razstava risb iz prostoročnega risanja vseh oddelkov, dalje risb in ročnih del Kiparske in rezbarske, Kerami-ške in Ženske obrtne šole. O Vpisovanje na državni dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1926-27 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. 1. vsakikrat od 9. do 12. ure dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob 8. uri zjutraj sprejemni Lpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik dvorazredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se priglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Vpisati se je mogoče tudi pismeno s pošiljatvijo naštetih dokumentov. Do 6. julija t. L bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. — Šola je zlasti primerna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v domači trgovini. Zato se učencem in učenkam, ki se nameravajo posvetiti trgovini priporoča, da se vpišejo v dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani, ki učence v kratki dobi usposobi za trgovsko prakso. — Ravnateljstvo. O 5. izlet umetnostno-zgodovinskega društva se vrši v torek, 29. t. m., pod vodstvom dr. Fr. Steleta v Celje. Ogled arheološkega muzeja, opatijske in Marijine cerkve, stare grofije, Kalvarije in gradu celjskih grofov. Udeleženci se zbero ob ugodnem vremenu na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 7.30, odhod iz Ljubljane ob 7.43. Povratek zvečer. O H. deška meščanska šola v Šiški priredi razstavo risb in ročnih del v šolskih prostorih v II. nadstropju dne 27. t. m. od 8 do 12 in od 15 do 17 ter 28. t. m. od 10 do 12 in od 15 do 17. — Stariši in prijatelji šole se vljudno vabijo. © Vpisovanje mladine na IV. mestni dešk) osnovni šoli (Na prulah) se vrši dne 30. junija in 1. julija, obakrat od 9 do 12 dopoldne. Novinci naj prinesejo izpisek iz krstne knjige, domovinski list in izpričevalo stavljenih koz. Učenci, ki so šolo že obiskovali, prinesejo svoje zadnje izpričevalo. Šolski okoliš bo kakor v pretečenem letu. — Upraviteljstvo. © Osmina. Za pokojno gdč. Lahainer bo v soboto 26. t. m. ob 7 črna sv. maša v cerkvi sv. Jakoba. Vabijo se g. kongreganistinje »Žalostne Matere Božjie« ter sorodniki in prijatelji pokojne. 0 Naš trg postaja vedno večji in živahnejši in tujci, ki prihajajo v Ljubljano, se naravnost čudijo temu tržnemu razmahu, bogati zalogi najrazličnejšega blaga in živahnemu obisku. Od Frančiškanskega mosta pa do mosta pri Jugoslovanski tiskarni vzdolž Ljubljanice in pa na celem obsežnem Vodnikovem trgu je vse zasedeno. Na sadnem trgu so se dobile kot novost češnje bele hrustavke, marelice po 20 Din in pa nove hruške po 14 Din. Dobile so sc žc tudi male domače kumare za vlaganje. Na ze-lenjadnem trgu se je dobilo najrazličnejše ze-lenjadi, med tem že tudi novo zelje. Tudi mlečnih izdelkov je bilo v izobilju. Posebno krasen pa je bil pogled na cvetlični trg. Vse nolno faznega zelenja, med tem pa cele kopice, jer-basi in košare najrazličnejšega cvetja, med tem krasne vrtnice po dinarju in pa drugo vrtno, poljsko in gozdno cvetje. O Pevsko društvo »Slavec« priredi 25. junija v »Unionu« koncert narodnih in umetnfli pesmi. Sodeluje operni tenorist g. S. Banovec. Ženski zbor spremljata na klavirju gdč. M. Čopova in g. M. Lipovšek. © Kaj je z avtomatično telefonsko centralo? Vsled večkratnih vprašanj od različnih strank v našem uredništvu smo se informirali na merodajenm mestu glede ljubljanske avtomatične telefonske centrale. Vzrok, da ta še do danes ne posluje, leži v glavnem v administrativnih neprilikah. Avtomatična telefonska centrala je popolnoma dokončana. Bila jie že po strokovnjakih preskušena in deluje brezhibno. Tudi kabelj se pridno polaga. Sedaj ga polagajo po Dalmatinovi ulici. Glavne ulice t. j. one, ki so tlakovane in asfaltirane ga po večini že imajo. Mnogo se ga pa mora še napeljati. Namizni in stenski aparati za naročnike so že dobavljenL Manjkajo edino še stranske telefonske postajice, ki vežejo posamezne naročnike z glavno avtomatično telefonsko postajo. Te postajice so že naročene pri dveh tvrdkah, ki pa ne bosta še tako kmalu izdelali teh stranskih postajic. Zato bo treba zaenkrat občinstvu še potrpeti in se zadovoljiti s sedanjim telefonom. Natančno se ne da povedati, kedaj da bo začela poslovati nova telefonska centrala. Kajti četudi bi bili gori navedeni aparati kmalu gotovi, je še vendar potrebno precej časa, da se položi kabelj, kjer je treba. In tudi dobava kablja ni tako urna, ker ga dobiva poštna uprava na račun vojne odškodnine iz Nemčije. O Hop, Cefizelj. Včeraj popoldne, je nekega gospoda, da bi vrgel raz svoja pleča pritisk slabega vremena, pripeljalo njegovo kolo na idilični vrt Rokodelskega doma. Svoje nad vse potrpežljivo kolo je pustil samevati ne-hvaležnež v veži. Nekomu se je osamelo kolo v srcu zasmililo in ga je hotel nekolikanj za večno odpeljati na sprehod. Mož pa je pozabil, da je nevoščljivost ne samo pri nas Slovencih, ampak tudi vsepovsod naglavni greh. Da bi se kolo -prehajalo, ko morajo ženske prenašati vročino štedilnika, to vendar ne gre! Zato je ttdrla na ulico z nožem v roki najprej ena, potem iz sosednje hiše še ena s krikom in vikom: Primite ga! Držite ga! Kolo je ukradel! Stražnik! Pomagajte!!! Neki delavec mu je zastavil pot z lopato, pa jo je odrinil. Drugi, mlad fant, pa je skočil iz jarka, brzotekača prijel in ga pripeljal junaškim Ljubljančankam: »Tle ga mate.« Ženske pa vse v strahu, če ga bo res treba držati, pa jih je odrešil te strašne skrbi gospod stražnik, ki je z velikimi koraki prihitel k dirki in športnika prijel za rokav. Nato se }e odprlo okno in neka gospa je govorila zbranemu občinstvu: o korupciji teh tatov. — Drugo dejanje se bo vršilo na sodniji, tretje pa v naporu. O Vsled bojazni pred izpričevali so pobegnili dne 22. t. m. štirje učenci drugega razreda meščanske šole, v starosti 14—15 let. Po izjavi njihovega sošolca so krenili proti Kočevju. Med njimi se nahaja tudi moj sin Franc Ljubič, stanujoč na Tržaški cesti 43. Oblečen je v žametast suknjič, kratke sive hlače, svetle nogavice in ima rjav nahrbtnik; je svetlolas in brez pokrivala. Če bi ga kdo opazil, se vljudno naproša, da to takoj naznani žandarmeriji ali pa meni. — Angela Ljubič, Tržaška cesta 43, Ljubljana. Maribor MARIBORSKI NAJEMNIKI PROTI NOVEMU STANOVANJSKEMU ZAKONU. Snoči ob 8 se je vršil sestanek odbornikov organizacije stanovanjskih najemnikov in zastopnikov strokovnih organizacij, na katerem so se posvetovali o enotnem protestnem nastopu proti novemu stanovanjskemu zakonu, ki bo najemnike težko prizadel. Posvetovanje }e otvoril in vodil predsednik društva stan. najemnikov postajenačelnik Mohorko. Na predlog centralnega odbora je sklicano za nedeljo 27. junija 1926 veliko protestno zborovanje, na katerega so povabljene vse strokovne organizacije. • * * □ Cankarjevo doprsje je izvršil mladi mariborski akademski kipar g. Niko Pirnat. Doprsje, ki se je po mnenju kritikov g. Par-natu izTedno posrečilo, bo po odlitju v mavec razstavljeno v izložbi. G. Pirnat se je šele nedavno vrnil, iz Zagreba, kjer je študiral na tamkajšnji akademiji pod vodstvom slavnega Meštroviča. □ »Tabore nas ponovno Izziva, da smo umolknili na njegovo izjavo. Da ne bo v skrbeh, mu povemo, da bomo molčali, dokler bodo drugi govorili, potem pa pridemo zopet mi na vrsto. □ »Maribor« (moSki zbor) im« danes \ petek večer ob 8. uri vajo. Prosimo točne udeležbe! □ Posebnost fe prapor društva kat mojstrov, ki so Bi ga nabavili za 25 letnico svojega društvenega delovanja. Na visokem drogu je izredno okusno izdelano stojalo s kipom sv. Jožefa, zaščitnika ikai mojstrov. Delo je res umetniško, saj Je prišlo te rok g. S. Sojča. Kip sam je bil vlit na Dunaju, a vsa ostala dela je izvršila domača obče spoštovana tvrdka K. Tratnik, Prapor bo v nedeljo dne 27. t. m. presvetli vladika v stolni cerkvi blagoslovil. Spored celotne proslava objavimo Jutri. □ Zrelostni izpit na mariborski realki ao pod predse r!-tvom ministr. odposlanca dr. Art. Gavazzija izvršili s sledečim uspehom. ! 0(1 34 kandidatov je bil eden reprobiran za , eno leto, dva sta dosegla odliko in sicer Vo-deb Lado in Dobovišek Alfonz. Ostali so napravili zrelostni izpit z dobrim uspehom: Bevk Kriljan, Bude Vira, Cvetko Dolenc, Brus Josip, Cižek Hugon, Ermenc Fridn, Lbenhohe Ivana, Hvala Alfred, Kimovec Dimitrij, Konič Kari, Koštomaj Stanko, KerŠe-van Albin, Lavrenčič Lovro, Lipold Rajko, Menčak Alfonz, Miklavčič Svetopolk, Osterc Ivan, Pipan Vlado, Pečar Milan, Reich Milan Rane Mirko, Tonejc Stanko, Jenkovič Marjeta, Stojan Slavko, Ladinek Pavel, Vodenik Milan, gkerl Boris. □ Mariborski skavti bodo taborili mesec dni na Žirovnici pod Stolom. □ Norčevati se mora seveda tudi »Volks-stimme« iz romarjev na evharistični kongres v Chicago. Pa če bi storila samo to! A zasmehovati Boga — javno v tisku, kakor je to storila »Volksstimme« z dne 24. junija t. 1., pa se ne sme mirno dopustiti. Krščansko de.' lavstvo naj tovarišem čim preje in čim bolj lasno pokaže pot iz protiverskega in proti-delavskega ter protinarodnega socijalnode-mokratskega ozračja! □ Poučni izlet sadjarjov v Maribor priredi dne 27. in 28. t. m. sadjarsko in vrtnarsko društvo iz Ljubljane. Pride okrog 50 ela. nov, ki si bodo ogledali najpreje drevesne nasade Ivana Dolinška v Št. Pavlu v Savinjski dolini, nato pa pridejo v Maribor. Tu imajo v načrtu svojega poučnega izleta ogledati si sadovnjake in drevesnice pri drž. srednji vinarski in sadjarski šoli in vrtnarske naprave vrtnarskih podjetij v Mariboru. Ogledali si bodo tudi tovarno dušika v Rušah in falsko elektrarno. □ Drž. srininazija v Mariboru, sprejem v prvi razred. Sprejemni izpiti za I. razred bodo v sredo, 30. junija, od točno 10. ure dalje. Ob tej uri morajo biti vsi učenci v gimnaziji navzoči. Vpišejo se lahko to sredo, 30. .junija, od 8. do 10. ure pri ravnatelju. Tisti pa, ki jim je mogoče, naj se vpišejo že prej, in sicer dne 28. junija od 11. do 12. ure, ali'dne 29. junija od 10. do 12. ure. Dijakom izven Maribora je tudi dovoljeno, da pošljejo vpisne listine, namreč rojstni list in zadnje (od-hodno) šolsko izpričevalo, po pošti na gimnazijsko ravnateljstvo; samo da mora pošiljatev dospeti do izpita, to je do srede, 30. junija ob 10., uri. — Zglasijo se naj le nadarjeni ln dobro pripravljeni učenci. — Za tiste, ki se k sprejemnemu izpitu raje oglase po počitnicah, bodo sprejemni izpiti dne 1. septembra. □ Načelstvo obrtne zadruge brivcev, las-ničarjev in sorodnih strok v Mariboru naznanja vsemu p. n. občinstvu in vsem svojim članom, da so brivnice in damski česalni saloni ; na Vidov dan dne 28. junija lahko ves dan j odprte, kakor ob navadnih delavnikih, samo j med časom službe božje dopoldne od pol 11. ; do 12. ure morajo biti zaprte. Za nedeljo dne | 27. junija in za 29. junija ostanejo predpisi | odpiralnega in zapiralnega reda v polni ve. I Ijavi. To velja za celo območje te zadruge. — Zadružni načelnik: Karol Kožuh 1. r. □ Somišljenikom Jugoslovanske Matice t Mariboru! V smislu sklepa zadnjega občnega zbora bo prirejala podružnica Jugoslovanske Matice v Mariboru izlete v okolico, zlasti pa v obmejne ogrožene kraje, da širi nacijonal-no misel in ljubezen do naroda. Prvi izlet se vrši v nedeljo, dne 4. julija v Jarenino, kjer priredi tamkajšnja agilna podružnica Jugoslovanske Matice domači domovinski praznik z obširnim sporedom. Iz Maribora bo vozil ojačen vln.k ob 13.15, ki se vrača v Maribor okoli 22. ure. — Dne 11. julija pa se vrši izlet v Šmarjeto ob Pesnici na veselico tamkajšnje podružnice Jugoslovanske Matice. Vabimo vse somišljenike Jugoslovanske Matice v Mariboru in okolici, da se udeležijo omenjenih izletov v čimvečjem številu. Posebno dobrodošla so pevska društva. □ Burno zborovanje socialistov. Mariborski socialisti so v četrtek zvečer sklicali na vrtu Gambrinove restavracije zborovanje, da protestirajo proti podraženju kruha. Njihovi govorniki so izrabili to priliko in napadali so samo druge stranke, kar je izzvalo pri številnih nesocialistih, ki so bili navzoči, ogorčene proteste. Da ni posegla vmes policija ter spričo nereda zborovanje zaključila, bi prišlo do spopadov. □ Nova velika sesalna naprava. Tvrdka i za izdelovanje mila v Melju Zlatorog bo zgra-! dila ob Dravi veliko in zelo globoko sesalno napravo z električnim pogonom. Sesalka bo : zajemala vodo iz Drave in jo tiščala v tovarno. Ko bo ta naprava gotova, bo dobila I usnjarna Freund v Melju eno postransko cev, i ki bo preskrbovala tovarno z vodo. Eno vodo-; sesalno napravo že ima ob Dravi tvrdka Doktor in drug na Ruški cesti. □ Otvoritev nore tobakarne. Naš list je že poročal, da si je postavil na Kralja Petra trgu invalid Kopina prav ličen paviljonček, v katerem bo prodajal tobačne izdelke. Paviljonček je gotov in tobakarna bo otvorjena 1. julija. Nad vhodom v paviljon je naslikal na fresko mariborski slikar g. Franjo Horvat dolgobradega muslimana. Precej velika fres-koelika je umetnina in napravlja že itak ml-čen paviljonček še posebno prikupi ji v. □ Dva svetovna potnika sta se mudila preteklo sredo v Maribora. Oba sta Dunajča- | na, zaveta se Rudolf Hofer in Kari Stofaner. I Prepotovala sta dosedaj peš, s kolesom in z motorjem velik del Evrope, Azije in Afrike, beda j se vračata nazaj na D ima j, od koder nameravata po kratkem odmoru svoje potovanje nadaljevati. □ Strehe nekaterih hiš v mestu so v skrajno slabem stanju, kar je zlasti nevarno sedaj v času vsakodnevnih viharjev in nalivov. Tako bi se preteklo sredo opoldan v Gosposki ulici skoro zgodila velika nesreča. Med hudim nalivom je treščila z trinadstrop-ne hiše v sredo ulice težka opeka ravno pred nosom nekega gospoda, ki je ves prestrašen odskočil ter se šele pozneje zavedel, kaka nevarnost mu je pretila, da je storil še en ko. rak preveč. □ Delo ometavanja na palača Pokojninskega zavoda se nadaljuje s p dno pare. Ome. tavanje nove palače Pokojninskega zavoda na Kralja PetTa trgu je počivalo dober mesee, da se je med tem časom vsaj deloma osušilo sveže tramovje. Zidarji so se lotili ometavanja na zunaj in znotraj zadnjo sredo s polno paro in bo zgradba kmalu popolnoma dogotovljena. □ Preselitev lokala. Menjalnica denarja Bezjak se je preselila iz dosedanjega lokala v Slovenski ulioi v Pelikanovo hišo, Gosposka ulica 25. 0 Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje za nedeljo, dne 27. junija 1926 ob 9 predpoldne protestni shod, ki se bo vršil v restavraciji Nrodnega doma v Celju. Na dnevnem redu je poročilo in sklepanje proti nameravani spremembi stanovanjskega zakona in poslabšanju istega. — Odbor poziva vse svoje člane, da se vdeležijo zborovanja točno in polnoštevilno ter vabi in prosi vse prizadete organizacije državnih, javnih in privatnih nameščencev, da se tega važnega zborovanja zanesljivo vdeležijo. — Pridite vsi, da povzdignemo ob odločilni uri svoj glas proti okrnjenju še ono malo zaščite, ki smo je bili deležni doslej. — Noben izgovor ne velja, vsi na plan! _ Društvo stanovanjskih najemnikov z Slovenijo, podružnica Celje. •©■ To ni lepo. »Nova doba« priobčuje naslednji članek: »Ni bil Orel. Pred zadnjo poroto je stal 24 let stari Vinko Vasle s Steblovnika pri Veliki Pirešici radi umora svoje ljubice Frančiške Verdevove, pa je bil končno obsojen le radi uboja na 10 let ječe. V svojem takratnem poročilu smo ugotovili, da je bil član orlovske organizacije na Zg. Ponikvi. Ljubljanski »Slovenec« to ugotovitev pobija in pričakuje, da sedaj drugi listi svoje poročilo primerno popravijo. Pa bodi tako, če res ni bil!« Odgovor na to notico od naše strani je kratek: Tak »preklic« po našem mnenju ni kdovc kako lojalen in »Novi dobi« še menj v čast nego prvotno poročilo. Je zagrizena zlobnost, ki ji je tuje vsako plemenito čustvo. & Na Vidov dan trgovine v Celju odprte. Na podlagi avtentične vesti naznanja gremij trgovcev v Celju vsem svojim članom, da ostanejo trgovine na Vidov dan, to jo dne 28. t. m., ves dan odprte. Samo med službo božjo, to je od 9. do 10. ure predpoldne, morajo ostati trgovine zaprte. — Načelstvo. 0 Državna deška meščanska šola v Celju. Vpisovanje v prvi razred se vrši dne 30. junija ter 1. julija od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. Sprejemajo se učenci, ki so uspešno dovršili četrti razred osnovne šole. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ter prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. ■©• Celjska Prostovaljna požarna bramba nas naproša priobčenja, da namerava v kratkem pričeti s pobiranjem letne članarine. Enkratni letni prispevek znaša Din 25.-— in bi bilo zelo želeti, da bi cenjeni gg. hišni lastniki, trgovci, industrijci itd. kupili po več članskih izkaznic, da si društvo zamore nabaviti pre-potrebne in še manjkajoče gasilske opreme, zlasti modernega gasilskega orodja. — Obenem opozarja društvo, da priredi dne 1. avgusta 1.1, gasilsko slavnost, združeno s šolsko in javno vajo ter ljudsko veselico na kar se že sedaj vsa kulturna društva opozarjajo, da na ta dan ne prirede večjih veselic ali sličnih prireditev. I \t Pfidno ge vadijo orlovski odseki ne samo v Novem mestu in okolici, temveč tudi v vsem oko- I liSu novomeške orlovske ekspoziture za ekspozt- | turno prireditev, ki bo dne 4. julija t. 1. v Trebil j e ni. Nekaj novega in prav posebno privlačnega bo na tej prireditvi pač stafetni tek. Dopoldne takoj po sv. maši so bo namreč 6 odsekov novomeške ekspoziture kosalo za prvenstvo jn za darilo, ki ga bo ekspozitura dala zmagovalcem, na 1 km dolgi progi od kapelice v Starem trmi do farno cerkve v Trebnjem. Tekmujoči odseki bodo postavili za ta tek po 10 svojih najboljših tekačev. 1 opoldne ob pol treh bo juvna telovadba na prostoru med cerkvijo in župniščem, po telovadbi pa prosla zabava na vrtu Kužnikove gostilne. Črnomelj Rdeči kril. Na inicijativo okrajnega glavarja vlad. svet. Matije Kaklja v Črnomlju, se je ob razveseljivi udeležbi meščanstva vseh stanov sestavil pripravljalni krajevni odbor Rdečega križa, ki je priredil na dan 6. junija 1926 vrlo uspeli dan Kdecega križa s prodajo cvetlic, s promenadnim koncertom na trgu in z večerno zabavo v prostorih hotela Lackner. Ves dan so se sprejemali člani, ki Re Jih je priglasilo 62 (rednih članov 21). Uspeh vse prireditve je v gmotnem in v moralnem oziru velik, kar si morejo prireditelji šteti v čast Vse jo z radostjo sodelovalo, brez kakršnegakoli pritiska,kar ugotavljamo z zadovoljstvom in kar je najboljši dokaz patrijotičnega mišljenja vseli slojev ljudstva. Prisrčno hvalo izreka odbor zlasti prodajalkam cvetlic in šaljive pošte, ki so — same najlepše cvetke — očarale v prid Rdečega križa darovalce, tako da so vkljub obstoječi denarni krizi nabrale s članarino vred okrog 3800 Din. ČZ Iskanje delavcev v Prekmurju. Cuje se, da podjetje Dukič išče delavce po Prekmurju. Ker je po našem kraju velika brezposelnosti, bi želeli, da se najprvo zaposlijo naši delavci. Bojkotiranje. Na Vidov dan, ob odkritju spominske plošče Orjunašev, se bodo delavci večji del iz Trbovelj odstranili. . ^ Razstava ročnih del osnovne šolo v Trbovljah. Pod vodstvom gospe Kunej se je vršila v nedeljo in ponedeljek v osnovni šoli Trbovlje razstava ročnih del učenk. Opazilo se je, da je bila razstavljena manjša količina predmetov kot lansko leto, viden je pa napredek ročnih del od prejšnjega leta. Med drugim so se prodajale v korist Kdecega križa lične razglednice, ki so jih izdelali šolarji sami. Zaključek šole. Šolsko leto se zaključi v ponedeljek 28. t. m. r. zahvalno mašo ob pol 8. & Zdravniški pregled izseljencev za Francijo. Za samce in one poročene, ki bi hoteli v Francijo brez družine, se vrši zdravniški ogled dne 26. junija ob 9 dopoldne. Mešišlza dolina Poslopje nove šole v Mežici bo kmalu gotovo. Nova stavba je naravnost monumentalno delo, pri katerem so porabljeni vsi najmodernejši higienski principi, šola bo ena največjih in najmodernejših v Sloveniji. V poslopju bo nameščena ljudska in meščanska šola ter ljudski vrtec. Namenjena ie v prvi vrsti rudarskim otrokom. Peca brez snega. Peca, ki postaja zadnja leta čim dalje priljubljenejša izletna točka pri turistih, je letos ze brez snega in vzpon ni več nevaren. Dohod na Peco je lahak, brez vsako opasnosti, z njenega visokega vrha se pa nudi izletnikom najlepši razgled po naši izgubljeni Koroški, število obiskovalcev Pece bo znatno narastlo, če se posreči agilni podružnici SPD, da postavi turistovsko kočo, za katero ima les že pripravljen. Preselitev Mohorjeve družbe? V Prevaljah se govori, da se preseli Mohorjeva družba s svojo tiskarno v Celje. Baje se v Celju že pogaja radi nakupa potrebnih lokalov in je zaprosila že za koncesijo. Povodenj Mežice. Zadnji nalivi so povzročili povodenj v dolini Mežice. Voda je preplavila travnike in njive, ležeče ob bregu ter napravila precejšnjo škodo. Slaba sadna letina se obeta letos v Gornji Dravski, Mežiški in Slovenjgraški dolini. Spomladi, ko so bila drevesa v cvetju, je izgledalo, da bomo imeli naravnost sijajno sadno letino, sedaj pa zeleno drobno sadje odpada v takih množinah, da kmalu ne bo na drevesih ničesar ostalo. Novo mesto Produkcija učencev Glasbene Matice. Preteklo soboto je priredila Glasbena Matica, podružnica v Novem mestu, svojo vsakoletno glasbeno instrumentalno prireditev, na katero so bili povabljeni le starši učencev. Prireditev je vodila profesorica g asbe gdč. Olga Bjeolova. Na sporedu je bilo več klavirskih in violinskih točk, iz katerih so poslušalci posneli res neutrudljlvo vežbanje in vztrajnost gdč. učiteljice, na drugi strani pa tudi, da se v šoli producirajo dobre, dasi še mlade moči, od katerih je upati, da bodo na glasbeno-instrumen-talnesm polju še dokaj dosegli. Poslušalci so se morah naravnost čuditi skoro virtuoznemu izvajanju gdč, Silve Hraševčeve in popolnoma čuvstve-nemu prednašanju g. Fischingerja. Poslušalci so izvajanja spremljali z zanimanjem in jih odobrili z živahnim ploskanjem. Šport. Že zadnjič smo poročali, da se je pri nas poživil športni klub Elan, pri katerem zlasti dobro deluje nogometna sekcija. V svrho treninga 'ie povabil naš športni klub preteklo nedeljo SK Krim, da igra z njim prijateljsko tekmo. V tekmi je sigurno zmagal Elan v razmerju 7:1, kar približno odgovarja tudi .močem obeh klubov. Prireditve. Prihodnjo nedeljo, 27. junija t 1 bo priredil orlovski odsek v št. Petru celodnerao odsekovno prireditev v vasi Mačkovec. Dopoldne bo sv. maša, po sv. maši zborovanje, na katerem nastopi poleg domačih govornikov kot glavni (Tovornik g. dr. Janko Lavri«, odv. kand. iz Novega mesta. Popoldne bo javna telovadba domačega odseka, po telovadbi pa prosta zabava na vrtu gosp Gorenca. Vsakdo, ki mu je orlovski pokret na srcu, bo trotovo priiel k tej prireditvi Pritožba proti oviranju službe božje Župnijski urad v Turnišču je vložil na okrajno glavarstvo v Dolnji Lendavi dne 23. t. m. pritožbo proti zatvontvi cerkve. Orožniki izganjajo ljudstvo iz cerkve, ker se boje, da se bodo ljudje ravno tukaj okužili s škrlatinko. Ker je pa povsem neutemeljeno m pretirano, se prosi oblast, naj prekliče naredbo, ki ljudstvo le po nepotrebnem hudo razburja. t*rim.orslk.o Smrtna kosa. V torek je umrl v Štomažu na Vipavskem Aleksander Berbuč, davčni upravitelj v pokoju, oče g. vikarja v štomažu, v 75. letu Uil je človek mirnega in blagega značaja. Naj počiva v miru! r Tržaški prefekt o nas. Minulo nedeljo je tržaški prefekt Gasti obiskal Sežano; fašisti so poskrbeli za običajni veliki sprejem. V svojem govoru je Gasti med drugim pozval slovensko prebivalstvo, naj se ozre onstran meje v Jugoslavijo, »kjer se zvija notranje življenje v krčih uporov in bratomornih bojev«, dočim nudi Italija ponosen prizor enotnosti duš in cvetočega gospodarskega življenja Koga je neki hotel tržaški prefekt varati s tem? O uporih in »bratomornih« bojih v Jueo-salviji razen njega nihče nič ne ve. Pa? pa svet prav dobro ve, kaj in kako je z »enotnostjo duš« v Italiji; kako je z italijanskim gospodarstvom na splošno, si more vsak izračunati na labilnosti lire, kako je pa v Julijski Krajini in v Trstu, pa tam-kajšnjo prebivalstvo pač najbolje na lastni koži čuti. Naj le navedemo, da je v prvem letošnjem četrtletju padel pristaniški promet v Trstu nasproti isti dobi v minulem letu za 71.000 ton ali za 9.59 odstotkov Tržaški prefekt bi smel biti torej v svojih izjavah skromnejši in se predvsem ne vtikati v naše razmere, ki si jih bomo že sami uredili Orel LjubP-insHm odsekom in krožkom! Danes In vsak večer je na Stadionu kuluk. Udeležite se ga vsi in vse. Odsekom ljublj. ekspoziture. Konjenice ne bo, ker nismo mogli dobiti konj. Zato pridite vsi v dolgih hlačah (ne jahalnih). Vso odseke in kroike ljubljanske orlovske ekspoziture opozarjamo, da se vrši prireditev ob vsakem vremenu. Zato naj se članstvo tudi * slu-Saju slabega rreniena čim Številne, i« odseva Glavna skupščina Zadružne zveze. Včeraj dopoldne se jc vršila v dvorani Akademskega doma v Ljubljani redna glavna skupščina naše največje zadružne organizacije, Zadružne zveze v Ljubljani. Zastopniki zadrug so popolnoma napolnili dvorano Akademskega doma, poleg tega pa jo bilo veliko število zadrug zastopunih s pooblastili. Skupščino je ob 10 otvoril predsednik Zveze dr. Korošec, ki je uvodoma pozdravil zastopnika Zadružne zveze v Celju ravnatelja Les-ničarja in vse navzoče zadrugarje, uato pa po izvršenih formalnostih prešel takoj k dnevnemu redu. Po odobritvi zapisnika zadnje glavne skupščine je podal načelstveuo poročilo o poslovanju Zveze v letu 1925 njeu uradni ravnatelj dr. Bas a j. Ker to poročilo dobro podaja splošno stanje zadružništva, zlasti pa poslovanje in tlelo Zadružne zveze, ga v sledečem podajamo v najvažnejših delih. KAČELSTVENO POROČILO 0 POSLOVANJU ZADRUŽNE ZVEZE V LETU 1925. Obrestna politika. Zadružna zveza je pristopila k dogovoru bank ttt znižanje obrestne mere za vloge, ki se je s koncem leta 1935 maksimirala s 5 odstotki za nevezane, s 7 odstotki za vezane vloge in račune. Zveza je smatrala svoj pristop k dogovoru bank za znižanje obrestne mere za neobhoden iu to z zadružnega, socialnega in tudi splošnega gospodarskega stališča. Naše kreditno zadružništvo bi delalo proti svojemu namenu in bi izgubilo pravico do obstoja, ako ne bi z vsemi sredstvi skrbelo za cenen kredit kmetu in obrtniku. Zadružna načela 60 velevala Zvezi ne le pridružiti so gibanju za znižanje obrestne mere, ampak to gibanje z vsemi sredstvi pospeševati in mu stopiti na čelo. Če je kreditno zadružništvo nastalo kot reakcija proti blagovnemu in denarnemu oderuštvu ter oderuškim obrestim in kot organizirana fronta za samopomoč in vzajemnost gospodarsko šibkih, ali naj se sedaj, ko je nekoliko močnejše, ko pa je potreba njegove zaščite in njegove pomoči še veliko večja, izneveri svojim ciljem in so iz zaščitnika šibkih izprevržo v organiziranega oderuha? Vsled pretirane obrestne mere je hiralo vse naše gospodarstvo. Kdor resno hoče ozdravljenje gospodarstva, mora poprej in nič manj resno hoteti znižanje obrestne mere. Dočim je Zveza v poslovno leto 1925 stopila z osemodstotno obrestno mero- za vezane vloge celo z 9 do 10 odstotno obrestno mero, je začela poslovno leto 1025 s 5 odstotno, za vezano največ 7 odstotno obrestno mero. Vsled tega je sorazmerno znižala tudi obrestno mero za kredite od 10 na 8 odstotkov in to v času, ko velja pri bankah še srednja obrestna mera za kredite 16 odstotkov. Za zdravo zadružništvo. Dočim se ie celo pri zadrugah, zlasti po mestih, marsikje uveljavil profitarski duh, je Zveza krepko stala za zadružna načela, za zdravo zadružništvo in zdravo gospodarstvo. In Zveza more danes z veseljem ugotavljati, da so z malenkostno izjemo vse zadruge to njeno stališče in njeno delo priznale kljub hujskanju in lažnivim informacijam. Položaj kmetijstva. Še težavnejši kot položaj trgovine, obrti in fndustrije pa je bil v letu 1925 položaj kmeta. Razr mere v kmečkem gospodarstvu so se tekom leta 1925 tako poslabšale, da se more upravičeno govoriti o težili krizi kmetskega gospodarstva. Fiskalna carinska politika, več kot enako dobra letina v drugih državah in drago posredništvo prekupcev so vrgle cene kmetskih pridelkov lako navzdol, da so cene kmetskih pridelkov v primeri s cenami industrijskih izdelkov, zlasti pa s cenami gospodarskih potrebščin, ki jih mora kmet kupovati, katastrofalno padle. V ospredje je stopiio vprašanje konkurenčnosti in rentabilnosti natega poljedelca, to tembolj, ker ga istočasno tlačijo visoke državne dajatve. Številne eksekucije in dražbe nepremičnin, j ki polnijo predale uradnega lista, najbolj glasuo go- j vorijo o težkem položaju kmeta. Bati se je, da bomo prišli do položaja kakor pred polstoletjem, ko ie davkarija sama na dražbi kupovala za smešno ceno kmetska posestva. Naloge zadružništva napram kmetu. Pri reševanju vprašanja rentabilnosti in konkurenčnosti našega poljedelstva je naloga zadružništva, da nudi krepko in dejansko pomoč kmetu, da ga zidruži za skupen nakup potrebščin ter za skupno predelavo in prodajo pridelkov brez dragega nepotrebnega posredništva, zlasti pa, da mu nudi ali potrebni produktivni kredit, ali potrebne skupne naprave za boljše in cenejše proizvodstvo kot so n. pr. stroji, električna sila, mlekarne, sušilnice itd. Priznati moramo, da so se naše zadruge svo-flh nalog do kmetskega ljudstva v preteklem letu dobro zavedaie in jih požrtvovalno izvrševale. 5 »zadružno stališče. Vendar pa opažamo, da se z gotove strani Skuša zanesti med naše zadrugarje profitarski duh in se propagira misel, češ, da je namen naših posojilnic čim ugodnejša fruktifikacija ljudskih prihrankov. če se oprimejo naše posojilnice tega načela, potem bodo ljudski prihranki romali v najbolj riskantna trgovska in industrijska podjetja iu »e mnogokrat odtod ne bodo več vračali. Potem za kmeta ne bo več pri posojilnicah cenenega kredita, ampak le oderuški kredit. Nasprotno ravno v teh težkih časih je treba in bo še bolj treba izvrševati načelo: »Kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudstvu t« Zadružna šola in tečaji. Za širjenje strokovne zadružne izobrazbe se je tudi v zimi 1925—26 vršila šestmesečna zadružna šol«, katero ja utifafcoMte 96 utaMS, Ztfcsir na zveza je podpirala 16 udeležencev. Zveza je poskrbela tudi za pouk o zadružništvu na Cecilijanski šoli v Ljubljani po štiri ure na teden. Krajše tečaje za pouk o zadružnem knjigovodstvu je oskrbel tudi pododbor v Mariboru za zadružne tajnike m knjigovodje, en krajši tečaj tudi zu mariborske bogoslovce. »Narodni Gospodar« in predavanja. »Narodni Gospodari jo izhajal v 1200 izvodih. Vsaka zadruga je dobivala po en izvod brezplačno. Poleg propagande s tiskom se jo vršila ludi v letu 1925 zadružna propaganda s tečaji in s predajanji ob priliki občnih zborov ali pa za nalašč v to svrho sklicanih sestankih zadrugarjev. Vršilo se je v letu 1925 17 enodnevnih zadružno gospodarskih tečajev, poleg tega pa en zadružno socialni tečaj v Kamniku iu IG predavanj o zadružništvu pri občnih zborih in sestankih zadrugarjev. Zveza je včlanjena pri Glavnem Zadružnem Savezu v Belgradu, ki je reprezentant zadružnih interesov napram oblastim in ki obenem nad vsemi včlanjenimi Zvezami izvršuje revizijo. Pri Zadružni zvezi je izvršil revizijo letos od 26. aprila do 31. traja. Narastek naložb. Kot že uvodoma omenjeno je relativna stabilizacija denarja imela za posledico, da se je dvignilo pri ljudstvu zaupanje v dinar in se zopet začel vračati zmisel za varčnost. To kaže silni narastek naložb pri Zvezi v letu 1925. Naložbe so se dvignile od 76,777.767 na 95,333.850, torej za celih 18,556.082 ali za 21 odstotkov nnpram leta 1924. Naloga zadružništva je. da zmisel za varčnost še naprej krepi in razvija, da se bodo ljudski prihranki množili in da bo s tem vzporedno začela ponehavati med ljudstvom zapravljivost in veselja-čenje, ki tako škodujeta ne le našemu narodnemu ugledu, ampak zlasti našemu narodnemu gospodarstvu. Krediti. Krediti niso v enaki meri zrasli, kakor so zrasle naložbe, ker izkazuejjo napram letu 1924 le prirastek Din 2,021.811 ali 5 odstotkov prirastka. Dvignili so sa namreč od Din 38,340.000 na Din 40,862.000. Nasproti kreditom pa zaznamujemo v letošnji bilanci silni porast naših ualožb v bankah in sicer od Din 26,883.000 v letu 1924 na Din ■'4,460.000 v letu 1925, torej prirastek za celih 65 odstotkov. Likvidna sredstva so torej znašala koncem leta 1925 47 odstotkov vseh naložb, dočim so v letu 1924 znašale le 35 odstotkov vseh naložb. Likviditeta Zveze se je torej v preteklem letu dvignila še za 12 odstotkov. Lastno premoženje. Izredno ugoden je vtis Zvezine bilance v pogledu na lastno premoženje Zveze, to ie na deleže in rezerve. Lastno premoženje v deležih in izkazanih rezervah je s koncem preteklega leta preseglo že en in eno tretjino milijona dinarjev. Solidarnost zadrug. Na splošno je vladalo pri članicah razumevanje za veliko in važno delo, ki ga Zveza vrši kot zadružna matica, vsled tega so tudi zadruge imele do Zveze vsestransko zaupanje, katero je našlo gotovo najlepši izraz v silnem dvigu naložb pri Zvezi. Žalibog pa so se. od gotove strani delali poskusi to edinost v našem zadružništvu zopet uničiti in to zaupanje v zadružno matico omajati z vsemi sredstvi, zlasti pa s klevetami. Priznanje v revizijskem poročilu. Ne bomo na vse to odgovarjali z besedamt, najboljši odgovor ua te klovete je bilo naše delo v preteklem letu in bo tudi naše delo v bodoče. Ne moremo pa preko tega, da ne bi lu poudarili napram vsem tega, kar je naša najvišja revizijska oblast Glavni Zadružni Savez izrekla kot svojo sodbo o Zvezi iu njenem delu in to na podlagi temeljite več kot enomesečne revizije: »Položaj Zadružne zveze je tako čvrst in soliden, da Zadružna zveza predstavlja danes eno izmed najmočnejših in najodličnejših zadružnih ustanov v celi naši državi. Težke razmere in okoliščine, ki so vladale posebno v prvi polovici razdobja, na koje se nanaša ta revizija, namreč denarna tn kreditna kriza in vsi pojavi, ki so v bližnji ali daljni zvezi s tom, davili in mrtvili gospodarsko življenje v naši državi, ki so nanj delovali desorganizatorno in ki so zrahljali temelje tolikih ustanov uezadružnih in zadružnih in porušili tolike močne ustanove, oni niso bili v 6tanu, da položaj Zadružne zveze, najsi bo v katerem koli oziru ogrožajo. Te razmere so celo povzročile, da so se po onem narodnem pregovoru, »v ognju se zlato preskuša«, vrste Zadružne zveze še močnejše združile, da se je disciplina v vrstah Zadružne zveze še bolj okrepila in se okrepil tudi še bolj njen položaj. Ker je nad polovico vseh pri Zvezi včlanjenih zadrug kreditnih zadrug in ker je Zadružna zveza sama kreditna zadruga (federativna kreditna zadruga), ker izvršuje denarno (kreditno) poslovanje, radi tega je velika likvidnost, ki je obstojala in ki obstoji pri Zvezinih kreditnih zadrugah in pri Zvezi najboljša ilustracija za čvrsti in solidni položaj Zadružne zveze. Ozka kooperacija Zadružne zveze z njeno kreacijo Zadružno gospodarsko banko, ki je eden od najsolidnejših bančnih zavodov pri nas, jo mnogo pomagala k temu, da je Zadružna zveza lahko vsak čas zadostila potrebam svojih članic. Zvezine udeležbe so solidnega značaja, vodstvo udeležb in vpliv Zveze v tem pogledu je bil vedno tako raci-jonalen in previden, da so se težke razmere in kritični položaji, ki so se, kakor povsod, pojavljali tudi v interesni sferi Zadružne zveze pri poslovali s blagom, prekoračili brez nevarnih poelodie. Premoženjsko stanje Zadružne zveze je absolutno krepko in Zadružna zveza je ustanova, ki je v položaju, da vsak čas zadosti svojim obvezam in katerim njene članice, oziroma zadrugarji lahko zauj?ajo svoje premoženje in so lahko sigurni, da se to premoženje nahaja v zanesljivih rokah. Vloga Zadružne zveze kot zaščitnice, voditeljice iu matice svojih članic je bila zelo blagodejna. Zadruge so v njej imele silno in močno o|>oro in ustanovo, ki je pred svojimi članicami šla v izvrševanju vrhovnega načela zadružništva .eden za vse, vsi za enega:. Nn tem načelu je ZadruSna zveza držala tudi tedaj, ko se je šlo za to, da se s sankcijskimi ukrepi pride na pomoč onim zadružnim ustanovam, ki so bile izven interesne sfere Zadružne zveze. Z voza je brez pomišljanja pri relativno velikih žrtvah nudila tem ustanovam svojo roko in s tem rešila prestiž zadružništva v teh krajih. Notranje poslovanje in organizacija Zveze predstavlja dovršen aparat, ki funkcionira brez trenja. Na podlagi vsega tega se more priznati upravi Zadružne zveze in uradništvu polna zahvala za njihovo zelo solidno in nesebično delo.« Skupščina je z glasnim aplavzom vzela na znanje stvarno poročilo o delu in poslovanju Zveze Za nadzorstvo je podal poročilo podpredsednik nadzorstva dr. Josip Jerič in predlagal abso-lutorij načelstvu. Predlog je bil soglasno sprejet in poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje Islotako je skupščina odobrila računski zaključek za leto 1925. Vsak delegat je dobil izvod računskega zaključka in poslovnega poročila. V nadzorstvo se na predlog ravnatelja g. Za-breta soglasno izvoli namesto odstopivšega ekonoma Markeža g. Janez Klemenčič, župnik na Igu. Cfutolfamslko gledišče Opera: Začetek ob pol 20 uri zvečer. Petek, 25. junija: GLUMAČI, GIANNI SCHICCHI. Re* C. Slavnostna predstava na čast udeležencev kongresa trgovskih zbornic v Ljubljani. Sobota, 26. junija: FIGAROVA SVATBA. Red F. Slavnostna predstava ob otvoritvi VI. Ljubljanskega velesejma. Nedelja, 27. junija: GROFICA MARICA. Izven. Ponedeljek, 28. junija: BORIS GODUNOV. Red D. Torek, 29. junija: NETOPIR. Izven. Mariborsko gledišče Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota, 26. junija ob 20. uri: OJDIPUS. Ab. C. Premijera. Nedelja, 27. junija ob 20. uri: OJDIPUS. Ab. A. (Kuponi.) »Fra Diavolo« na mariborskem odru kot zaključno predstavo v tej sezoni bo vprizorila mariborska opera melodijozno komično opero »Fra Diavolo«. Dasi je del vojaške godbe odsoten, se je vendar gledališki upravi posrečilo kompletiratl enakovreden orkester iz civilnih godbenikov. Glasba Oh priliki V T. ljubljanskega velesejma priredi Glasbena Matica v Ljubljani velik oratorijski koncert pod vodstvom kapelnilca narod- gledališča g: Niko titritofa. Izvaja se širolov oratorij »Abrahamova žrtev«. Pri izvedbi tega dela sodelujejo sledeči solisti: ga. Vilma Thierry-Kavčnikova poje Saro, Abrahamovo ženo, gdč. Milena Verbičeva poje sina Izaka, očaka Abrahama g. Julij Betetto, pastirja Kresoja Knittl Zdenko, Boga očeta Seku-ia Alojzij in slugo šišmana Završan Ivan. Zbore angelov, zbore Sarinih služabnic ler zbore pastirjev in naroda pa izvaja pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki šteje okrog 100 članov in članic. Orkestralslco spreniljevanje je poverjeno opernemu orkestru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 'KLAVIRSKI IN KOMORNI VEČER GOJENCEV ZAGREBŠKE AKADEMIJE. V torek 22. t. m. se ie na povabilo ljubljanske Fil harmonične družbe vršil v filharmonični dvorani klavirski večer. Program so izpolnite Bachova Kromatična fantazija in fuga, eno izmed najbolj stavljenih mojstrovih klavirskih de!, Beethovnova zadnja sonata op. 111, dalje Bachov Italijanski koncert in Haendlove Variacije v Brahmsovi priredbi. Ves program je odigrala mlada gdč. Dora Gusičeva iz šole profesorja Sv. Stančiča. Ne da bi se dolgo mudili ob povdarjanju njenega glasbenega spomina, ker je igrala vse to in še marsikaj navrgla, napamet, treba reči, da je pokazala precej umevanja za klasično in baročno muziko. ki jo jc podajala v modernem stilu, primeroma objektivno. Kromatična fantazija in fuga, hrepenenje večine mladih pianistov, zahteva posebnega poglobljenja in študija. Gusičeva jo je podala v Forkel-Griepen-kerlovi izdaji, ono samovoljno ornamentiko, ki je baročni skladatelji često niso pisali, pa igrali, je tudi podala po Forklovih navodilih, kot zanesljivem zgodovinskem viru. Zlasti fantazija s svojimi v nedogled raztegnjenimi mislimi, arpeggiji in dolgim recitativom, je eden izmed najbolj subjektivnih primerov pri Bachu, dopušča namreč nebroj interpretacij, če ji hočeš biti primeroma objektiven, so treba skoro specializirati na st.udij tovrstnih baročnih kosov, da zajameš enkrat način notranjega ritma in pulza, v katerem se je izražal ta duševno še veduo zelo mistično barvan čas. Začetek do prvih arpeggijev je dala Gusičeva menda nalašč počasneje, konec pa zoper pričakovanje in Forkla piano, s čemer je pade.l glavni poudar na osrednji, recitativni del. Sicer tudi ena možnost... v ostalem ji je šlo za logično agogiko, ki je pa ni pretiravala v smislu »temperamenta^. Če ji očitajo malo »kademične hladuoče, ta ni čisto neutemeljena v današnjem, zopet enkrat realneje mislečem, nefan-tastičneui času. Fugo je dnla v nepretirani plastiki — še vedno namreč ni čisto rešen spor, ali so sodobniki igrali temo glasneje ali ne, kakor smo tega vajeni mi, ki smo zraetli s homofono muziko — gradbeno jo je učinkovito stopnjevala v konec. »Concerto nach Ifaliaenischem Gusto« jo nekaka navidezna, eklektična izjema v Bachovom delu poznega, že v rok oko posegajočega stila, pa zato nič manj hvaležen studijski objekt in velika privlačnost visoko ustremljene glasbene mladine. Piani-stično je hvaležen zlasti končni, neverjetno organski tekoč Presto, v katerem je pokazala interpre-tinja visok smisel za podajanje linije, dinamično pa je stvar izpadla skoro malo surovo, le kot kontra-punktična igra, mašiua, pri kateri te veseli, da se «nbci vseh kole« vjemajo — tudi v takSni inter- pretaciji je nekaj sodobnega nesentimentalnega duha. Zadnja Beethovnova sonata je redko na programih, zato smo bili veseli eukrat slišati tudi to uionumontaluo delo na ljubljanskem koncertnem odru. Je to delo, nastalo v času najvišje zrelosti mojstra, v času onega, za Deveto tako značilnega stila, v katerem se najvišji zanos strasti druži z liričnokantabilnimi partijami, ki so kakor »vdan mir po viharju nesreče*, ko mojstru zmanjka muziko, jame govoriti v recitativu koucem prvega stavka, podobnem onim iz velike Devete. Trmoglavo se ponavljajoč motiv prvega stavka s svojim topim sfaccatom zameni eden izmed najbolj »zamolklo vdanih« stavkov Beethovnovih, Arietla z variacijami. To je stil, ki ga je Wagner pozneje razvil v operi do novega vrhunca, romantike. Gusičeva je sonato podala ne bi rekli baš z velikim temperamentom, pa tako umerjeno in sniotreno agogično, posebno prvi stavek arhitektonski pregledno, da je je njen umetnoslni učitelj lahko ve-sol. Čast Staniču, pa tudi Gusičevi, pa čeprav morda njeno umetnostno delo ni samoniklo! Drugi večer, v sredo 23. t. m. je bil istotam Komorni večer, ki ga je na povabilo naše Filharmonije absolviralo uekaj gojencev zagrebške mu-zičke akademije. Na sporedu so bili Bach, Beethoven, Mozart, Chopin, Kreisler, Bazzini, Lhotka, Do-bronič in Gotovac. Pevske točke je absolvirala ga. Z. Kune, violinske L. Spiller, klavirski part B. Kune. G. Spiller, Humlov učenec, je podal Mozartov A-dur koncert za violino in tri Bachove skladbe za samo violino dosti bravurozno, Kunčeva pa ie odpela pevske točke, pri čemer je pokazala nekaj dramatike. Opozarjamo na moderno hrvatsko vokalno glasbo, ki je neprimerno moderneje ori-entirana in resrejša od naše zadnjih let! Skrbi si ljubosumno za čiiri tesnejši naslon na Ruse — pri nas ie vse. premalo tega interesa in hotenja. B opisi S Kočevskega. Izredno slabo vreme zadnjih tednov nam dela dolgčas in prinaša nejevoljo. Da pa preženemo ta dolgčas in zaspanost, podamo se v nedeljo 27. junija ali na dan sv. Petra in Pavla dan (29. junija) v Črmošnjice, ker se bo tam vršila predstava v korist revnih šolskih otrok, obakrat ob 2 popoldne. V Stoprcab pri Rogatcu priredi šol. upraviteljstvo dne 27. junija t. 1. ob prvi obletnici postavitve novega iu stalnega šol. odra že sedmo prireditev ob 3 popoldne. Tokrat nastopi domača šolska mladina s prav zanimivim sporedom, kakor: petjem, deklamacijami, igrokazom s petjem in igrico v štirih dejanjih »Pepelka«. Dne 28. t. m. se pa vrši ista predstava ob 9 dopoldne kot proslava Vidovega dne obenem za šolsko mladino. — K obilni udeležbi vabljeni vsi ljubitelji in podpiratelji otroških predstav! Posebna povabila se ne bodo razpošiljala. — Dne 5. t. m. je priredila tukajšnja šola z dvema razredoma izlet v Rog. Slatino in na Prišlin ob Sotli. Tretji razred pa je krenil v Ptuj. Bodi na tem mestu izražena v imenu mladine najsrčnejša zahvala gostoljubni rodbini g. Frana Ogrizka pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine ter pred vsem onim milim bratom Hrvatom na Prišlinu preko Sotle, ki so deco nadvse prijazno sprejeli in jo najlepše ter prav imenitno pogostili! — Šolski upravitelj SI. Čruigoj. Šmihel pri Norem mestu. 19., 20. in 21. junija se je VTŠila v samostanu šol. sester v Šmihelu razstava ročnih del ljudske in meščanske šole. Prijetno iznenaden je bi1 vsakdo, ki si jo je ogledal. Ze celoten vtis v tren prostornih ličuo okrašenih sobah je dokazoval, da vodijo delo vešče roke. V prvi sobi so bila razstavljena dela ljudske šole. Od prvih početkov, bolje: poizkusov prvega razreda in tja do petega razreda — kolik napredek. V prvem razredu preproste pletene vrečice za brisačo ali, če hočeš, za rokavico, iz lepenke in razglednic sešite košarice, a v petem že okusno izdelana zagrinjala in prti, robci, nogavice, spodnje oblekice itd. Veliko dela in truda za mlade moči! V drugi sobi smo videli priliko opazovati izdelke prve in druge meščanske šole. Po mizah so bile razgrnjene lične vezenine in pletenine, blazine vseh mogočih vrs,t zagrinjala v vseh različnih va-rijantah, po stenah pa zavese, ki bi dičile lahko kmetsko sobo in zopet druge, M bi se lu-Jti v salonu podale. Vsako delce je imelo liste z imenom učenke, ki je izdelek napravila. Le pri zakrpanem perilu, ki je bilo tudi razstavljeno, da so učenke pokazale, da znajo ne le napraviti marsikaj novega, ampak da se rzumejo tudi na krpanje in šivanje, tu pa jo listek z napisom izginil; menda je bilo tej ali oni težko pokazati in razstaviti zakrpano perilo. A nič ne de! So pač časi, ko bo tudi krpanje prišlo v modo in nemara se še kdaj iz njega razvije umetnost. Tretja soba, kjer so bili izdelki III. in IV. meščanskega razreda, nas je pa še prav posebno iznenadila. Bile so tu razstav'jeue vezenine tudi v detajlih res umetniško izdelane, sredi sobe pa miza preobložena s kuhinjskimi izdelki: pecivom, tortami itd Tudi umetnost ročnega dola! In zlasti ta bo tej ali oni bodoči gospodinji prav zelo koristila. Veliko lepega nam je nudila razstava. Vsakdo, ki si jo je ogledal, je moral hote ali nehote pohvaliti marljivost in velik napredek šole. bodisi osnovne ali meščanske, zlasti pa še izraziti pohvalo vodstvu, ki se tako marljivo trudi za napredek svoje šole. Ta ali oni je opomnil, da je obžalovati, da se stvar ni bolje razglasila ali objavila v listih, da bi bodisi iz mesta ali okolice ne zamudili lepe prilike ogledati si razstavo. S!c.er je pa bil obisk razstave zlasti iz mesta zelo obilen in se je zlasti v nedeljo popoldne kar trlo obiskovalcev. Vsa čast učenkam kot tudi vodstvu. Vsem onim pa, bližnjim oli daljnim, mestnim ali kmet-skim, katerim je vprav ta šola bila in je še trn v peti. pa bi zaklical z Vodnikom: -Prid' zidar se les' učit'!« Na Koroški Beli je priredilo Triglavsko or» lovsko okrožje dne 20. I. m. na Vodičarjevem travniku javno telovadbo, katera je bila proti pričakovanju izvrstno obiskana. Ves teden je deževalo, v soboto po noči se je po zvedrilo in nebo nam je pokazalo svoje jasno lice ler je nastopil dan. lca-liršnega smo si v resnici želeli. Ravno ta dan bl imela tudi >Svoboda< Jesenice razviti svoj prapor, kar jim je pa vlada deloma preprečila iz nam neznanih razlogov. In kaj so pogruntali brihtni »Svo-bodarjic Da so krivi »farji«, da je vlada prepo-dala slavnost. Naši, za vse dobro vneti gg. duhovni pastirji so seveda, kar lahko vsak sam ve, čisto nedolžni; sicer je pa to že stara navada, da morajo biti vsega krivi duhovniki, iti da gre vse na njihov račun. »Svobodarji« so celo hoteli, naj bi mi svojo prireditev preložili. No, ta bi bila pa zopet lepa, da bt nam »Svoboda« ukazovala, predpisovala, kdaj naj imamo svoje prireditve. Da bo pa širšo javnost znala ceniti značaj naših kovinar-jev-»Svobodarjev«, naj še omenim, da se je Izrazila v soboto zvečer neka oseba, da >naj v nedeljo tako dežuje, da bo »Vodičarjeva: hiša kar plavala.« Potem pa še trdijo, da niso nasprotni našim prireditvam. Za danes toliko. Prihodnjič pa še kaj več, ker je v naši fari vedno dosti gradiva za dopise. Kar se pa tiče javne telovadbe in drugih reči, bodo j» podali veščaki in strokovnjaki svoje mnenje. Gospodarstvo Konferenca zbornic v Ljubljani. Ljubljana, 24. junija. Danes se je začela konferenca gospodarskih zbornic cele države. Ves program konference je bil omejen na izključno pomorska vprašanja, kar je ravno sedaj, ko ima skupščina razpravljati o nettunskih konferencah, vele-aktualno. Kajti, kakor je pravilno ugotovil v svojem uvodnem referatu bivši načelnik v min. trg. in ind. vseučiliški profesor dr. M. Todoro-vič. je naša bodočnost na morju ogrožena ravno radi teh konvencij. Po pravilniku, ki je izdelan za take vsakoletne konference zbornic, je predsedoval konferenci predsednik ljubljanske zbornice gospod Ivan J e 1 a č i n ml. Otvoritev. Belgrajski gostje so se nekoliko zakasnili, ker so položili venec na grob blagopokojnega predsednika g. Ivana Kneza. Ob Vk na 10 je otvoril konferenco gosp. Ivan J e 1 a č i n ml. Pozdravil je najpreje prisotne goste: gg. velikega župana Baltiča, gen. Stojanoviča, zastopnika min. za soc. politiko načelnika J. Goršiča, zastopnika mariborskega veL župana dr. Pfei-ferja, zastopnika univerze prof. dr. Škerlja, fin. delegata dr. Šavnika, zastopnika žel. ravnateljstva inž. Vargazona in tajnika Zveze industrij-cev inž. Šukljeja. Nadalje je prebral brzojavne pozdrave. V otvoritvenem govoru je g. predsednik poudarjal, da leži za nami že osem let trdega dela v procvit države; linija razvoja kaže sicer navzgor, normalizacija sicer napreduje, vendar pa ni popolna, ker je še nebroj neenakosti. Ravno sedaj pa se nahaja naše gospodarstvo v težki krizi. Da se je ta konferenca omejila na pomorska vprašanja, ni samo slučaj. Slovenija je izgubila svoj dostop do morja z zasužne-njem bratov na Primorskem, zato se mora tem bolj baviti z vprašanji pomorstva. Nastopilo je toliko novosti, prišel je nov car. žel. tarif, potem nettunske konvencije, kar vsekakor na-pravlja pomorsko vprašanje še bolj aktualno. Zato moramo neumorno delati, da spravimo naše gospodarstvo višje. Vel. župan g. dr. Baltič želi konferenci obilo uspeha; podpredsednik belgrajske Trgovske zbornice g. Stanojevič se spominja umrlega predsednika g. Ivana Kneza, kateremu kličejo navzoči stoje »Slava«, nadalje poudarja, da bodo v borbi za osvobojenje stali Srbi ramo ob rami s Hrvati in Slovenci. Deviza naj bo: Delajmo in varčujmo. V imenu hrvatskih gospodarskih krogov pozdravlja konferenco podpredsednik! zagrebške zbornice g. Šandor Aleksander. Fin. delegat dr, Šavnik se zahvaljuje za vabilo in prinaša željo finančnega ministra, da konferenca uspe. Nato fe bilo izvoljeno predsedstvo konference, v katerem se nahajajo poleg g. Jelačina zastopniki vseh zbornic v državi in tajništvo, sestavljeno iz tajnikov vseh zbornic. Konferenca je poslala brzojavne pozdrave kralju Aleksandru, potem dr. Ninčiču, predsedniku g. Uzunoyiču, min. trg. in ind. dr. Krajaču, min. žel. Jovanoviču in min. polj. Puclju. Referati, Nato so sledili referati, o katerih vsebini podajamo glavne točke: Brodarstvo in nar. gospodarstvo. Ker je bil g. Milan Todorovič, bivši načelnik v trg. min. odsoten, je prebral referat tajnik belgrajske zbornice. Referat se obširno peča z zgodovino pomorstva v raznih državah od začetka historičnih časov sem hi t razmerjem do gospodarstva. Glede naše države zaključuje referat sledeče: 1. Dosedaj nismo imeli glede naše pomorske politike nobenega načrta, po katerem bi se ravnali v korist vsega gospodarstva in 2. imeti moramo svobodne roke v naši pomorski politiki, kar pa žalibog zaradi nettunskih konvencij ni slučaj, ker nam vežejo roke. Zato mora biti zahteva vseh, da se te obveznosti ukinejo. (Odobravanje.) Predsednik konference ugotavlja, da g. Todorovič ve, kaj pomenijo njegove trditve, saj je bil sam delegat pri pogajanjih z Italijo! Pomorska uprava. O tej točki je poročal glavni tajnik splitske zbornice g. Sava Boškovič. Pomorska upraya je sedaj koncentrirana v Direkciji pomorskega prometa, ki pa ne more odgovarjati nalogam, ki jih polaga čas pred njo. 1. Direkcija ima premalo moči na razpolago. 2. Ribarstvo, ki je bilo dosedaj popolnoma zanemarjeno, se mora podpreti. 3. Ker dosedaj ni bilo pravzaprav sanitetske službe, se jo mora takoj uvesti. 4. Poskrbeti je treba za naprave, ki so potrebne za nemoteno vršitev prometa kakor je tudi treba 5. sklicati nasveto-dajalni odbor za našo pomorsko upravo. V debati, ki se je o tem referatu razvila, se je od strani Zagrebčanov in Belgrajčanov poudarjalo, da naj spada ta direkcija pod trg. ministrstvo. Subvencioniranje pomorstva. Referiral je tajnik urada zagrebške zbornice na Sušaku g. dr. Pero Mitrovič. Način pomoči domačemu brodarstvu je dvojen: potom premij in potom subvencij. Subvencije so potreb:, za razvoj naše trgovske mornarice. Najvažnejše vprašanje je: s kakimi sredstvi in v katerih mejah je vršiti subvencioniranje, kar je naloga strokovnjakov. Nadalje opisuje sistem subvencij v Franciji, Italiji, bivši Avstro-ogrski, Grški in dosedanji naši državi. Za ugotovitev načrta, po katerem se vrši subvencioniranje, naj se izbere posebna komisija. Ladjedelništvo. Ker ni prisostvoval kongresu referent gospod Belen iz Sušaka, je prečital njegov referat glavni tajnik zagrebške zbornice g. dr. Adolf Čuvaj. V celi državi imamo samo eno ladjedelnico, drugo so samo manjše popravljalnice. Ladjedelništvu gre slabo: zaradi nepodpiranja od države, visokih uvoznih carin in visokih režij sploh. Ker so naše ladjedelnice torej premajhne in predrage, gre večina naročil v inozemstvo. Tako je n. pr. Jadranska plovidba izplačala lani za popravila 12 miljonov dinarjev; od tega je doma ostalo samo 2 miljona dinarjev. Za vzgled podpiranja ladjedelništva naj nam služi Italija. Ladjedelništvo potrebuje državnih subvencij, in naj za svoje potrebe uvaža material brez carine. V sledeči debati se je poudarilo, da se mora skrbeti tudi za domačo industrijo in da se naj dovoli samo carine prost kontingent za ladjedelnice. Pomorsko sodstvo. Referat dopisnega člana zagrebške zbornice dr. Julija Mogana, odvetnika in docenta v Zagrebu. Mi pravzaprav zaradi izgube Trsta in Reke nimamo pomorskega sodišča. Sedaj to delo opravljajo druga sodišča, kar pa ni prav. i Zato se mora ugotoviti pristojnost v pomorskih vprašanjih samo dvema trg. sodiščima na Ja- i dranu, pri katerih naj se osnujejo posebni po- i morski senati. Nadalje naj se upostavi arbi- j tražno sojenje, za kar naj služi kot vzgled po- j morsko razsodišče pri uradu zagrebške zbornice na Sušaku. Izgradba pristanišč. Poročevalec je bil tajnik sušaškega urada g. dr. Pero Mitrovič. Naše luke se dele v tri kategorije: luke brez žel. spoja z zaledjem; luke s spojem norm. tira (Sušak, Šibenik, Split) ter luke s spojem ozk. tira (Metkovič, Gruž, Zelenika). Tri najvažnejše luke ne odgovarjajo potrebam: Sušak naj se razširi za uvozno In izvozno trgovino, Split pa mora dobiti več žel. tirov, Šibeniška luka se še deloma gradi, kakor tudi pristanišči v Gružu in Zeleniki. Metkovič pa bi zopet pridobil s poglobitvijo Neretve. Dela v pristaniščih naj se pospešijo in nabavijo naj se potrebni zajemalci. V debati je bila posebno naglašena potreba čiščenja Neretve kakor tudi nabave zajemalcev (bager). * Pred današnjim zaključkom je bil izvoljen redakcijski odbor za resolucije sestoječ se iz tajnikov. Nato je predsednik g. Ivan Jelačin ml. ob 1 popoldne zaključil današnje zborovanje. * Popoldne ob treh so sc zborovalci podali ogledat tvornico papirja v Vevčah, zvečer ob devetih pa se je v Kazini vršil rout prirejen od predsedstva ljubljanske zbornice. Jutri ob pol 10 se konferenca v sejni dvorani magistrata nadaljuje. • « • Kakšen bo obisk letošnjega velesejma? Pro-gnoze za obisk so dobre. Iz mnogih krajev države poročajo, da so doposlane legitimacije že prodane in da se naj jih ponovno pošlje. Iz Belgrada, Su-botice, Novega Sada in drugih pokrajinskih središč so napovedani posebni vlaki. Novi termin prireditve omogoča posetnikom obisk Slovenije v času, ko je tujska sezona pri nas na višku. Zato je gotovo, da bo novi termin zelo pripomogel k obisku. . Inozemstvo na letošnjem sejmu. Kakor smo Informirani, je letos izredno veliko število inozemskih razstavljalcev. Tako visokega števila še ni doživel ljubljanski velesejem in zato bo res mednaroden. Zastopane so po razstavljalcih: največ Francija (14 tvrdk), potem Amerika, Anglija, Bolgarija, Češkoslovaška, Italija, Nemčija, Avstrija, Ogrska, Poljska in Švica. Izkaz o stanju Narodne banke i dne 15 junija 1926. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 8. junija 1926.) Aktiva: Kovinska podloga 424.0 (—1.0), posojila: na menico 1057.2, na vrednostne papirje 217.1, skupaj 1274.3 (—1.0), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 349.1 (+0.1), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 500.3 (—1.0), skupaj aktiva 8804.4; pasiva: glavnica 29.8, re-rervni fond 7.7, bankovci v obtoku 5549.0 (—118.6), račun začasne zamenjave 349.1 (+0.1), državne terjatve 130.0 (+45.7), obveznosti: po žiru 354.5, po raznih računih 163.4, skupaj 517.9 (+60.4), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažija 82.3, skupaj pasiva 88044; obrestna mera je ostala neizpremenjena. Mor & a Dne 24. junija 1926. DENAR. Zagreb, Berlin 13.47—13.51 (13.463—13.503), Italija 203.33—204.53 (203.09—204.29), London 275.03-273.23 (275.025-276.225), Newyork 56.39-56.69 (56.37—56.67), Pariz — (161—163), Praga 167.30-168.30 (167.30-168.30), Dunaj 7.9868— 8.0268 (7.974—8.014), Curih 10.946-10.986 (10.94 -10.98). Curih. Belgrad 9.1375 (9.145), Budimpešta 72.35 (72.30), Berlin 122.96 (122.95), Italija 18.66 (18.65), London 25.13075 (25.138), Newy0rk 516.50 (516.50), Pariz 14.74 (14.60), Praga 15.30 (15.31), 1 Dunaj 73.05 (73), Madrid 83.90 (83 625), Bukarešt ! 226.25 (220.25), Sofija 3.725 (3.70), Atene 6.3975 1 (6.10), Varšava 46.50 (46.50), Amsterdam 207.45 ! (207.45), Bruselj 14.75 (14.775), Kopenhagen 137 | (137), Stockholm 138.70 (138.65), Oslo 114.20 ; (114.25). Dunaj. Devize: Belgrad 12.4825—5225. Ko-danj 187.05—45, London 34.345-445, Milan 25.58 —68, Newyork 705.55—708.05, Pariz 20.26—37, Varšava 69.75—85. Valute: dolarji 703.50, angleški funt 84.29, francoski frank 25.90, dinar 12.45, fe- škoslovaška krona 20.97. Praga. Devize: Lira 122.05, Zagreb 58.70, P»-ris 96.30, London 164.10, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% Invest. posoj. 72.50 den., vofl* odškodnina 303 den., zastavni listi 20- 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193 den., Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 100—102, Praštediona 864—868, Slavenska 50 den., Kred zavod 165—175, Strojne 80—85, Vevče 102 dem. Stavbna 56—85, Sešir 103 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 72.50 -78.50, agrari 40—41.50, vojna odškodnina 307 —308, julij 310— 312, avgust 314.50-315.50, Hrv. esk. 101—108, Kred. 102—104, Hipobanka 55.50—56.50, Jugoban-ka 90.50 91.50, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 54 den., Srpska 180— 131, Narodna 3950—4000, Ujedinjene 100 den., Eksploatacija 12—15, Sečerana 260—270, Narodna šumska 12 zaklj., Nihag 21 bi., Gutmann 195 den., Slavex 110—115, Slavonija 34—35, Trbovlje 835— 340, Vevče 102—110. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 842.100, Žlvna 708.000, Alpine 239.000, Greinitz 113.000, Kranjsk* industrijska 260.000, Trbovlje 433.500, Hrv. esk, 136.000, •Leykam 122.500, Avstr. tvornice za dušik 220.000, Mundus 1060.000, Slavex 154.000, Slavonija 37.400. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi noobrobljenl plohi, 90, 110, 130 mm, I. in II., sco naklad, poet. 1000 bl„ hrastovi ostrorobi plohi (donelles), 41 mm debeline, 1.33 m, 1.50 m, fco naklad, post 1000 bi., hrastove palice, 27-27 mm, od 1 do 1.60 m, fco v. naklad, post za kom. 0.50 bi., hrastova drva, suha, meterska, fco vag. meja 18 den., hrastovi, ostrorobi plohi (podnice), od 43 mm in 53 mm, fco meja 2 vag. 1275—1300, zaklj. 1275, bukova drva, suha, fco naklad, post. 18 bl„ bukovi plohi, 60 mm do 120 mm, od 2 m naprej, fco vag. meja 500 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vag. naklad, post. 337.50 bl„ pšenica banatska, 77-78, 2%, fco vag. naklad, post 870 bi., pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. naklad, post. 155 bi., koruza, fco vag. Liub-ljana 190 bi., ječmen, letni, fco vag. naklad, post 170 bi., oves rešetani, fco vag. naklad, post. 195 bi., otrobi drobni, fco vag. naklad, post. 125 bi., otrobi srednji, fco vag. Domžale 150 bi., ajda domača, fco vag. slov. post. 255 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 217.50 bi., fižol beli banat., fco vag. naklad, post. fižol mandalon, fco vae. Postojna 280 bi. Turistilca Vodnik p0 kočah Savinjskih Alp. Ravnokar je izšla brošurica s gorenjim naslovom. Tak vodnik je bil obiskovalcem Savinjskih Alp res zelo potreben. Zato bodo gotovo vsi turisti in planinci zelo hvaležni g. Francu Kocbeku, predsedniku Savinjske podružnico SPD, ki si je vzel trud in temeljito uredil in sestavil Vodnika po kočah Savinjskih Alp. »Vodnike je skrbno in točno sestavljen. Ima pa majhno zunanjo napako. >Vodnik< naj bi bil bolj priročen, t. j. vsaj takšen, da ga lahko vtakneš, ne da bi ga mora! pregibati in mečkati v žep. Torej »Vodniki« naj bodo le vsi v žepnem formatu. »Vodnik< obsega 23 strani in ima 13 med-tekstnih slik in načrt potov Savinjskih Alp. Tisk je Zvezne tiskarne v Celju. Brošuro je založila tvrdka Goričar in Leskovšek v Celju. Brošura bo vsakemu turistu v Savinjskih Alpah dobro služila. Staničeva koča pod Triglavom je od sobote dne 26. t. m. dalje odprta in dobro oskrbovana. Naše difaštvo Uprava »Križa na goric prosi vse dijake-na- ročnike, da ji javijo čimprej svoje počitniške naslove, na katere žele, da jim uprava pošlje zadnji dve številki. Obenem naj na vsak način sporočijo tudi naslov, na katerega so dosedaj prejemali »Križ na gori«. Naše prireditve Sv. Bolfenk pri Središču. Bralno društvo »Lipac Sv. Bolfenk pri Središču priredi v proslavo 25 letnice obstoja veliko ljudsko tombolo z bogatimi dobitki. In sicer dne 27. t m. v slučaju slabega vremena pa 29. t. m. na vrtu g. Marka Halo-žana v Vodrancih ob okrajni cesti Središče—Ljutomer. Karte po 3 Din. Za pijačo kakor tudi za gorka in mrzla jedila bo preskrbljeno. Sodelovala bo godba iz Središča. Čisti dobiček je namenjen v svrho izpopolnitve naše knjižnice odnosno nakupu kmetijsko-strokovnili knjig. Vabite se torej vsi od blizu in daleč, da nas posetite in po možnosti pripomorete dobremu namenu. Heinrich Federer: 12 Čudež v Bolzenl. Srednjeveška povest To so velikani, to so rešniki, to so junaški zveličarji sveta. In če nič drugega ne store kakor krvave, je to več, kakor store vsi bahači in kričači, je več kot' križarska vojska in vihtenje žezla. Da, prav tebe hočem ukloniti in udariti in kot zrno zmleti v mlinu bolečin: kajti trdo mišljenje in besen ponos tiči v tvoji lepi, plavolasi glavi. Vdaj se mi! Hodi radevolje za menoj! Videl si, da sem krvavel. Za tebe! Zdaj krvavi tudi za mene nekoliko!... Fiero, bodiva prijatelja!< Fierov razburjeni, lepi, ozki obraz z jasnimi, sivimi očmi, kot volna belimi lasmi in mehko dušo zdaj samo velika, sveta, vitežka vdanost. Vse mu je zdaj enako, vse, vse, zdravje, ulica, meč, venec in dekle, vse, vse, če sme biti le junak, ki krvavi, pri tem pa izredno molči. Kajti to je vendar največje. Vzdigne se na komolce in požira s srebrnosivimi očmi in z napol odprtimi obžganimi ustnicami liostijo pred seboj. Poleg njega je pokleknila na desni Anita, na levi pa Ettore pred čudež. In Ettore šepeta z ustnicami, ki niso bile še nikoli tako rdeče in polne: »Fiero, zdaj bova zopet kmalu skupaj odjezdila. Veš kaj? Nad Turke bova šla, nad pse, ki taj6 našega Kristusa. Da, v sveto deželo pojdeva. To hoče Jezus. Znto krvavi tako. Še vedno ga mučijo v Jeruzalemu.« Oči mu žare, ko tako govori, modro kot Sredozemsko morje, in lasje mu vzvalove tako divje in črno kot pogin, s katerim grozi poganom... »Pa ga le ne bi tam ubili v pesku, da se ne bi nikdar več vrnil!« vzdihuje lahno Anita, »škoda bi bilo tako zalega mladeniča!« »V sveto deželo!« ponovi Ettore in usta se mu penijo od vneme. »Da, pridem,« prikima Fiero zadovoljno in a neko sladko skrivnostjo v toliko bolj mehkih, sivih očeh, »pridem v sveto deželo!« On gleda seveda pred seboj drugo kraljestvo, da pojezdi mogočno tja, se bojuje v njem in vlada. Ne zavida več Ettoru, črnolasemu navihancu. Nato se ozro vsi trije k hostiji in Anita šepeče: »Ko bi vendar prišel zdaj ljubi Jezus k nam, to bi bilo veselje! Vidiš, Ettore, vedela sem, da pride eikozi vratca, in meni se zdi, da hoče k nam. Glej, skozi vratca, in meni se zdi, da hoče k nam. Glej, glej!« In v trenutno tišino velikega navdušenja ljud-■Stvi? zadeni drugič njen glasek s srebrnim zvonč-kljanjem: »Gospod, nisem vredna, da greš pod mojo streho, ampak reci samo besedo in ozdravljena bo moja duša.« Nato odpre kot lačna usta, kakor da mora biti obhajana. Ko sliši župnik to pobožno žvrgolenje nebeškega golobčka, ga prevzame kot neko razsvetljenje. Sebe ne sme obhajati, ne, preveč je grešil proti veri. Te maše ne sme on končati. Toda tukaj spodaj so trije, ki odpirajo hrepeneče svoja srca in zro lačni vanj. Zdaj ponujajo Gospodu v njegovi krvavi bolesti pač najboljše in najbolj pomirjevalno bivališče. Ti nedolžni naj berejo njegovo mašo do konca. Duhovnik gre torej po stopnicah, razlomi čudoviti kruh na tri koščke in ga poda otrokom. Ti ga prejmejo z blaženostjo, ki je daleč naokrog zažarela s svojimi solnčnimi žarki med ljudstvom, sklonijo glave in se ne ganejo, da vsak zapazi, da za trenutek ne žive več na zemlji. Na koru pa zaigra don Bruhino z vsemi registri veličastno pesem, ki jo je pravkar prinesel v deželo sv. Tomaž, in glasno zapoje vse ljudstvo: Pange lingua gloriosi! Ko pridejo pa do četrte kitice, se sklonijo vse glave in s sveto sramežljivostjo, ki jih odeva lepše kot škrlat, pojejo tiše: Verbum caro, panem verum. Verbo caraem efticit: Filque sanguis Christi merum, Et si sensus deficit: Ad firmandum cor sincorrm Sola fides sufficit. S prižganimi svečami in z glasnim zvončkljanjem so prinesli papežu krvavo rutico v Orvieto. In če je kdaj kak čudež povzročil drugega, potem ga vidiš tam na gričku v nebeškem svetišču, ki ga je zgradila vsa dežela, zlasti Bolzenci, nad to relikvijo svetega rešnjega Telesa. Samo božje navdušenje je moglo postaviti tako božje delo. Aldo Alcliju pa je rekel sv. Oče prijazno: »Vstani, zdaj si videl kot Tomaž rane Gospodove. Bodi zdaj tud(i tako goreč kot Tomaž!«... To se je zgodilo in še po stoletjih so rekli novemu župniku v Bolzeni: »Bodi Tomaž kot častiti služabnik Gospodov Aldo AJd!i di Senta.« Ettore je čakal nekaj let na dolgo obljubljeno križarsko vojsko angleških in francoskih kraljev. Polem se je pa odpeljal na svojo roko z navdušeno četo plemičev proti Jaffi. Več bojev je slavno prebil, slednjič ga je pa potokla s spremljevalci vred velikanska premoč pri vasici Fer-is-izr. Anita se je odpovedala nato vsemu veselju, samo bratu je stregla in drugim nepreskrbljenim bolnikom. V vsakem je videla krvavečega Jezusa. V njenih rokah je po poldrugem letu »Umrl na rani Fiero, še vedno z neko trdoto na obrazu, pa ne zaradi nasilja nad drugimi, ampak ker je zadušil neizmerne bolečine, ki so ga mučile. Zadnjič je dihnil z neko jasnostjo in veselostjo duha, ki ni bila doma več v našem ozvezdju, ampak v večni lu?S. Od takrat dalje je bilo mesto Bolzena pač na jbolj mirna družina v Italiji, In kdor hoče še danes spoznati vesele ljudi, plavih in črnih las, ki žive v slogi z nebom in svetom, naj gre v Bolzeno in postane tak. kot so taml Konča SHEME s 1" I £ -2 ' 5 Si •S ■ H i i •a iŠ u »2 > IS e« ° j a. d o -iS a "i2 i -» > g - 9 h .2 2 E! 8 " "S E N (5 > o o i „ 2 * 1 g J S 3 i | Q o H Q g- ™ y g 2 m * * S s i s S a. > O g 2 S s. a .3 > 0 Q 5 * 2 S § a I N M M «-9 iS« 1 - N C - II = 2 > u 3 a, -J s s =!IIEIil Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri lod. Daraga. ^SffHUSK1 •/« Nova dirka okoli sveta. j Amerikanec Goldstrom je botel i uporabo vlaka, ladje in aeroplana priti iz New-yorka okoli sveta nazaj v Newyork v 30 dneh in s tem prekositi Mearsa, ki je porabil leta 1913 par dni več, 35 dni 21 ur in 35 minut Goldstromu se namen ni posrečil; ne v Oiti ne v Harbini ni mogel dobiti aeroplana in se je moral peljati z vlakom naprej. Največji njegov nasprotnik je bila pa megla, ki je preprečila polet iz Plymoutha v London iu mu tako ovrgla ves načrt Komaj se je v Ameriki izvedelo, da je načrt Goldstromov neizvedljiv, že sta se napotila dva druga Amerikanca iz Newyorka proti vzhodu, Linton Wells in Edvard Evans. Wells je znan kot bojni avijatik iz svetovne vojske, Evans je mlad trgovec iz Detroita, Fordovega mesta. Njiju načrt je približno isti kot Goldstromov, z malimi spremembami: Cherbourg— Pariš—Berlin— KSnigsberg—Moskva— Omsk — €ita — Harbin— Fuzan--Šimonoseki— Jokohama—Seattle (že v Ameriki) —Newyorlc. V torek zjutraj ob sedmih sta na parniku >Aquitania< dospela iz Newyorka v Cherbourg. Odtod sta se peljala do Pariza z avtom, iz Pariza v Koln s francoskim aeropla-nom, iz Kolna v Magdeburg pa s posebej najetim aeroplanom nemške družbe. Iz Magde-burga v Berlin sta se peljala zopet z avtom in sta dospela tja v sredo ob 1.40 zjutraj. Ob 2.35 sta poletela z rednim nočnim aeroplanom proti KOnigsbergu, kamor sta dospela ob 7. Odtod sta odletela v Moskvo, kjer jima je za sredo zvečer ruska družba >Aviachis< pripravila posebno letalo, s katerim naj ujameta v Omsku (okrog 2500 km od Moskve) sibirski ekspres-ni vlak, ki je odpeljal iz Moskve v torek zvečer, ko sta letela Amerikance se med Kasse-lom in Magdeburgom. Naznanila Prost, gasilno društvo v Radovljici je kupilo od tvrdke R. A. Smekal v Pragi motorno brizgal-no najnovejšega sistema. Ob priliki slavnostnega blagoslovijenja den 27. junija t. 1. se vrši tehnična preizkušnja. Vabijo se tov. gasilna društva bližua in daljna, da pohitijo ta dan v Radovljico, ker imajo priliko si istočasno ogledati krasno okolico z Bledom in početi Brezje. Polovična vozna cena po železnicah je dovoljena. Na vstopni postaji kupite cel listek, ga dajte žigosata in potem velja tudi za nazaj. TU ar o vi Za zfrradbo doma Kat. prosvetnega društva v Oornii Sv. Kuni^oti so darovali: Ljudska posojilnica v Celju 500 Din; Matija Hedžet, Ljubljana. 300; R Janežič, kanonik-rektor 50; dr. Jan. Ev. Kociper, gimn. profesor, dr. Jožef Krouvogel, dvomi svetnik, Čižek Jožef, kanonik-dekan. M. Strakl, župnik, M. Zemljič, župnik, vsi po 25; Anton Cest-uik, profesor, 20; A. Suučič, kaplan, in dr. Mat. Lovrenčič, sodni svetnik, po 15; dr. Jožef Somrak v Mariboru, profesor dr. Fr. Kovačič, župnik iu narodni poslanec Klekl Jožef, kanonik-dekan I. Cer-jak, vsi po 10 Din. Društvo jim v globoki hvaležnosti klice: Bog plačaj tisočkrat! Drugim pa kličemo: Naj zgledi vlečejo veselo — za narod in prosvetno delo! Sšarožait® .SSovtnca*! Vremensko poročffo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 24. junija 1926. Višina baromeira 308*8 m Opazovanja krni Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Praga Barometer Toploto V C- 758-5 758-5 757-0 757-1 758-2 758-3 757-0 758-2 756-8 756*9 759-9 15-8 16-6 22-2 19-6 19-0 20-0 18-0 15-0 19 0 19-0 15-0 Rel. vloga Veter tn brzino v m 90 91 54 87 95 84 87 92 73 \V 0-5 SW 0-5 NW 1-5 NNE 0-5 SE 3 SE t-5 mirno mirno NW 1-5 mirno N 3 Oblačnost 0-10 Vrsta padavin ob opazovanju r mm (to 7» V Ljubljani je 10 10 7 10 0 4 7 10 10 3 5 megla 4-7 S K S 4-0 0-3 o.«? pri JMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, slamnike, perilo iti. Hodno blago. S. So. Se-tca c. s Iv. Bnničič i Fr. BlesMarlc in liiarja LjoSijsna, liolnlfcovaiil. FRANC F0]AN krovstvo in naloga streSnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9. IVAN JAV0RNIK mani Ljubljana. Domobranska c. 7 Stojnic« poleg Zmajskega mostu Franc H i tis aalosra vsakovrstnih poljedelskih strojev Ljubljana, Martinova cesta 2 flngelosla? Hrastnik manufakturna trgovina Ijubljana, HarlovsHi c. 8 r.uo.z. Industrija plofavlnastlh liisikov Ljnbljana Kolodvorska ulica 18 Slanho KelSSn brivski salon Ljubliana Kopitarjeva ulica itev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne tim. mm kleparsko in instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parno pekama Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Franc Jager tapetnik Kolodvorska uliea 28 Deželna lekarna pri ,Mnr. Pomagaj* Mr. ph. M.Leustek Ljubljana. Resljeva cesta 1 FRANC LEVEČ meear govejega mesa Ljubliana tik Zmajskesa mostu, bliru Jugoslovanske tiskarne HI ii« tapomik LJubljana, Krekov trg 7 Marlinc, Čeroe & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkosUk. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6 2fosip Satran Speccriicka trgovina LJUBLJANA Šolski arcv. 4 (leraeiišri) Josip JYCusac mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored Sruslay Slapar krojač Nizke cene. Ravnikarjev.-! nI. 13 Oražem & Jančar pohištvena llSarja in pleskarja Ljubljana, Breg šlelon SiHttii: sobni slikar Ljubljana, Rimska testa IG JOSIP OLUP trgovina manufekture in oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogalu) j Pav?e2 Stsrle AUTOT.VKSI Ljubljana, Poljanska ceste 3 Telefon 942 BC, PeienSi© trgovina vseh vrst iisn'a in čevljarskih potrebSfiiu Ljubljana, S«. Petra cesta 13 LEOPOLD ŠE1 jermspsr &lL'feilanD. Pt-lfsnstifi o. PRISTOU & BRICELI črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telei. 908 Ustan. 190J i Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena stara mati, ozir. mati in gospa Josipina Cesnik roj, Ziher! danes v 84. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 25. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti ua domače pokopališče. Knežak, dne 23. junija 1926. DRAGOTIN, MIRKO, sinova. DRAGO, MILAN, IVAN, STANKO, BORIS, VIDA, MILICA, vnuki in vnukinje. Organist,^ jos taji d& Dol. Prednost imajo oni, kateri sc razume na godbo in pihala. Ponudbe jc poslati na [pravo lista pod šifro: Dobra moč« štev. 4339. KMEČKO DEKLE starejše, želi stalne služba pri dobri družini. — Nekoliko jc vajena boljše kuhinje, šivanja, pranja in likanja. Priprosto gospodinjstvo bi lahko vodila sama. Ponudbe na upravo lista pod šiiro: »Kmečko dekle« 4263. KONTORISTINJO za LJubljano sprejmemo. Glavni pogoj: perfektna srbohrv., hitra strojepiska, zanesljiva in zdrava. Ponudbe z dosedanjo prakso in zahtevo plače : POŠTNI PREDAL št. 113 v Ljubljani. ]nMn išče mesta kot UGftlC sobarica-začet-nica, izurjena tudi v šivanju. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upra-o »Slovenca« pod šifro »Poštena« štev. 4343. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. ecBiferaisis čSfafelfcm se priporočal® maslcdnfc tw rdlcc: Vzamem takoj v najem LOKAL z 2 sobama v pritličju ali prvem nadstropju v bližini gl. kolodvora. — Naslov pove upr. Slovenca pod 434K. Vsakovrstno Pred zaključkom letne sezije prodajamo od 20. t. m. LETNE NOVOSTI za gospode, dečke in otroke po znatno zniianiih cenah. IZKORISTITE t "»I Konfekcijska tovarna "KORISTITE! FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA Erjavčeva cesta štev. 2. Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, Zeloška cesta. Sadjevecrapož^ MARIBOR. A. OSET, 4004 »PRI SOLNCU« K. WIDMAYER Pogačarjev trg (za vodo) Perilo, opreme za neveste in novorojenčke, ab-tahi (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene l/Ioyjp dobro ohra-fVlUvll njon, ceno naprodaj. Organist KOVOR pri Tržiču, pošta, Križe. LOKOMOBILA z mlatilnico naprodaj — dobro ohranjena, mlati izvrstno in čisti zrnje temeljito. Jakob Smodiš, župan na Moti, pošta Ljutomer. 4325 po najvišjih cenah Čeme, jnveltr, Ljubljana \Volfova ulica štev. 3 Odda se takoj obcestni LOKAL Z 2 SOBAMA v centrumu mesta na najprometnejšem kraju. Naslov v upravi >Slo-veneac pod štev. 4347. Proda se vsled smrti polkovnika Puteany-ja v gradu Tivoli I. nadstropje levo. .jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisan-ce), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. — Pogleda in kupi se istotam. 4345 Na osnovi sklepa profesorskega zbora veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu, se s tem razpisuje natečaj za izpopolnjenje enega mesta asistenta v zavodu za poduk o nalezljivosti veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu, s pravicami uradnika devete skupine prve kategorije s 60 odstotki. Natečajniki morajo svojo lastnoročno pisano in s predpisanimi taksami kolekovano prošnjo opremiti s sledečimi dokumenti: 1. s krstnim listom; 2. z diplomo, da so izvršili veterinarske nauke in da so za veterinarja sposobni; 3. z domovnico, da so državljani kraljevine SHS; 4. s potrdilom dotične politične oblasti o dosedanjem poklicu; 5. zdravniško potrdilo, da so zdravi; 6. potrdilo pristojne vojaške oblasti o izpolnitvi vojaške obveze. Tako opremljeno in s kolekom Din 25.— kolekovano prošnjo se mora poslati veterinarski fakulteti Univerze v Zagrebu, predstoj-ništvu zavoda za nauke o nalezljivosti, do 1. septembra 1926. Oni, ki se že nahajajo v državni ali javni službi, morajo svojo prošnjo poslati potom pristojne oblasti, ostali neposredno. »DEKANAT VETERINARSKE FAKULTETE« V ZAGREBU. Poravnajte naročnino! s V' —■—^^ Mestni trg štev. IS Tvoi-i;"'3 dežnikov, zaloga sprehajalnih palic , za izdajanje v zakup pravice veteprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za prodajni rajon KRŠKO v Ljubljanski oblastL Na osnovi odloka Upravnega odbora samostojne Monopolske uprave št. 11.343 od 7. junija 1926, se bo na dan 6. julija 1926 ob 11. uri dopoldne vršila v Upravi drž. monopolov v Beogradu druga javna za Izdajanje v zakup pravice veleprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za prodajni rajon Krško v Ljubljanski oblasti za perijodo zakupa 1. 1926.-27. pod pogoji, objavljenimi v štev. 165. Službenih novin z dne 23. julija 1. 1925. Predvidena letna poraba znaša 4,375.0(Xi dinarjev. Kavcije se polaga \% od predvidene letne porabe in se mora položiti v depozitni blagajni Uprave drž. monopolov v Beogradu najpozneje do 6. julija 1926, do 10 dopoldne. Osebe, ki žele pri tej licitaciji prisostvovati, morajo položiti svoje oferte v zapečateni kuverti. Ofert mora biti napisan na blanketu ki je predpisan ou Uprave drž. monopolov in kolekovan s kolkom Din 100.—. Ponujena cena mora biti napisana poleg številke tudi z besedami. Nepopolno in nejasno napisane ponudbe kakor tudi one, ki niso dovolj kolekovane, se ne bodo jemale v poštev. Ravno tako se ne bodo upoštevale naknadne in telegrafske ponudbe. — Poleg oferta mora vsak ponudnik položiti potrdilo o sposobnosti za upravljanje poslov veleprodaje kakor tudi potrdilo o plačanih davkih za tekoče tromesečje t. 1. Osebe, izključene od licitacij kakega ministrstva, sc ne bodo pripuščale. Po izvršeni licitaciji se bo zadržala kavcija vsem ponudnikom do prinosa rešitve glede odobrenja zakupa. Oseba, kateri bo zakup oddan, se mora v roku petih dni od tedaj, ko mu bo javljeno odobrenie, prijaviti Upravi radi zaključkov pogojev o zakupu, a v roku sledečih petih dni, da prevzame posle veleprodaje v Krškem. Ob predaji ofertov mora vsak ponudnik položiti reverz o položeni kavciji za ta zakup. Pogoji in blanketi za ponudbe za to dražbo sc dobe vsak delavnik v času uradnih ur v Oddelku prodaje Uprave drž. monopolov v Beogradu in pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. PISARNA UPRAVE DRŽ. MONOPOLOV Pr. št. 24.221 z due 18. junija 1926 v Beogradu. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških in zidarskih del m zg nove stanovanfske hiie na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od sobote dne 26. junija t. 1. naprej med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št, 1. Ponudbe je vložiti najkasneje do 10. julija t. 1. do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Ljubljana, dne 23. junija 1926. Z* T-^in,,.«.!^ tiskema x Littblitsis Kand £f&. Izdajatelj; dr, Rr, Kulovee, Urednik: Franc Tertetflav.