PoMiilira plačana v gotovini u dijaka kB 3 i^*» ica HvVO MESTO OKF Leto Ili. V Novem mestu, dne 23. decembra 1958 Štev. 23 VSEBINA VSEBINA: 346. Odločba OLO Novo mesto o spremembi in do-i polnitvi odločbe o ustanovitvi servisa za prevozne storitve državnih organov okraja Novo mesto 347. Odločba OLO Novo mesto o spremembi pravil servisa za prevozne storitve državnih organov okraja Novo mesto OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 348. Odlok ObLO Šentjernej o družbenem planu občine za leto 1958 349. Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočje o spremembi statuta občine 350. Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočje o uvedbi evidence in kontrole cen 351. Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočje o izdajanju v najem poslovnih lokalov 352. Odlok ObLO Novo mesto o oprostitvi dela proračunskega prispevka 353. Odlok ObLO Senovo o spremembi odloka o vpeljavi občinskih taks in prometnega davka 354. Odlok ObLO Videm-Krškp o prepovedi zvišanja cen na drobno in o evidenci o gibanju cen 355- Odlok ObLO Videm-Krško O' določitvi naj višjih prodajnih cen na drobno za nekatere vrste proizvodov 356. Odlok ObLO Trebnje o uvedbi evidence in kontrole cen na drobno 357. Odlok ObLO Trdbnje o prepovedi zvišanja cen na drobno 358. Odredba sveta za blagovni promet ObLO Kostanjevica-Podbočje o določitvi najvišjih cen posameznih živil 359. Odredba sveta za blagovni promet ObLO Senovo o določitvi najvišjih cen na drobno za posamezna živila 346. Na podlagi 19. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/55) in člena Pravilnika o servisih in uporabi osebnih avtomobilov v posebnih servisnih organizacijah (Uradni list FLRJ, št. 21/58) in odločbe o ustanovitvi Ser-Vlsa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu (Uradni list LRS, št. 21-120/58) 360. Odredba sveta za blagovni promet ObLO Senovo o evidenci in kontroli cen 361. Odredba ObLO Sevnica o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 362. Odredba sveta za gospodarstvo ObLO Sevnica o prepovedi zvišanja cen na drobno 363. Odredba sveta za gospodarstvo ObLO Sevnica o uvedbi evidence in kontrole cen na drobno 364. Odločba ObLO Videm-Krško io ustanovitvi podjetja »Transport« Videm-Krško 365. Odločba ObLO Videm-Krško o potrditvi sklepov DS »Potrošnja« in »Grosist«. VOLITVE IN IMENOVANJA: 366. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju komisije za koordinacijo kreditov za odkup kmetij-skij pridelkov 367. Odločba OLO Novo mesto o izvolitvi sodnika okrajnega Sodišča v Videm-Krško 368- Odločba OLO Novo mesto o izvolitvi sodnika okrajnega sodišča v Novem mestu 369. Odločba sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Novo mesto o imenovanju komisije za arondacijo zemljišč KGP Novo mesto 370. Volitve in imenovanja pri ObLO Senovo 371. Volitve in imenovanja pri ObLO Videm-Krško 372. Poročilo Občinske volilne komisije Črnomelj o izidu nadomestnih volitev v ObLO Črnomelj 373- Poročilo občinske volilne komisije Semič o izidu nadomestnih volitev v ObLO Semič GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI: 374. Bilanca Kmetijske zadruge Šentlovrenc za leto 1957 375- Bilanca Gostinskega podjetja Sevnica za leto 1957 predpisuje Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. X. 1958 ODLOČBO o spremembah in dopolnitvah odločbe o ustanovitvi Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu Prvi odstavek 2. točke tuk. odločbe o ustanovitvi Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu z dne 18. septembra 1958 št. 01/1-5686/1-58 se spremeni in se glasi: Servis opravlja prevozne storitve za državne organe (zvezne, republiškega, okrajne in občinske), zavode in organizacije. Številka: 01/1-5686/3 Novo mesto, 30. oktobra 1958. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 347. Na podlagi 19- člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/55) in 7. člena pravilnika o servisih in uporabi osebnih avtomobilov v posebnih servisnih organizacijah (Uradni list FLRJ, št. 21/58) in odločbe o ustanovitvi servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu (Uradni list FLRJ, št. 21-120/58) predpisuje okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. oktobra 1958 ODLOČBO o spremembi pravila servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu Pravila servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Novem mestu z dne L septembra 1958 št. 01/1-5686/2 se spremene in dopolnijo v naslednjem: 1. 2. odstavek 4. člena se glasi: »Servis opravlja prevozne storitve za državne organe (zvezne, republiške, okrajne in občinske) zavode in organizacije; 2. 5. odstavek (zadnji) se črta; 3. 39. člen se glasi: Za opravljanje svojih ,nalog ima servis poslovne edinice v Krškem (ObLO), Senovem (ObLO), Črnomlju (ObLO), Metlika (ObLO), Sevnici (ObLO) in Brežicah (ObLO). Številka: 01/1-5686/4-58 Novo mesto, 30. oktobra 1958. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 348. Na podlagi 3. točke 26. člena statuta občine Šentjernej je Občinski ljudski odbor Šentjernej na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 17. maja 1958 izdal ODLOK o družbenem planu občine Šentjernej za leto 1958 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Šentjernej za leto 1958. I. DEL Smernice za gospodarski razvoj v letu 1958 1- poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek Primerjavo družbenega proizvoda, predvidenega za leto 1958 z realizacijo v letih 1956 in 1957, nam pokaže naslednja tabela: V 000 din Družbeni proizvod Indeks Realizacija Ocena Plan 1957 1958 1958 Panoga gospodarstva 1956 1957 1958 1956 1956 1957 Industrija 87112 93200 97967 107 112 105 Kmetijstvo 3872 4480 4950 115 128 110 Trgovina 2794 2810 3605 101 129 128 Obrt 6536 3898 7080 60 108 182 Komunala 778 — 770 — 99, — KZ 18905 19132 20840 101 110 109 Druž. sektor 119997 123520 135212 103 113 109 Kmetijstvo 447197 492260 559117 110 125 114 Gostinstvo 2334 2368 2390 101 102 101 Obrt 27500 27500 27500 100 100 100 Privat. sektor 447031 522128 589007 117 132 113 Gospodarstvo skupaj 597028 645648 724219 108 121 112 Kot je razvidno iz tabele, predvidevamo povečanje družbenega proizvoda v vseh panogah gospodarstva. Tako se b0 dvignil družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu občine v letu 1958 za 21% proti letu 1956, oziroma za 12% proti letu 1957. Gibanje narodnega dohodka po posameznih panogah gospodarstva v zadnjih letih kot pokaže naslednja razpredelnica: v 000 din Narodni dohodek Indeks Realizacija Plan 1957 1958 1958 Panoga gospodarstva 1956 1957 1958 1956 1956 1957 Industrija 80226 83732 89879 104 111 107 Kmetijstvo 3140 3078 3312 98 105 108 Trgovina 2626 2652 3446 101 131 129 Obrt 6115 3608 6732 59 110 187 Komunala 778 — 770 — 99, — KZ 17278 17482 18928 101 109 108 Družb, sektor 110163 110552 123067 100 112 112 Kmetijstvo 349718 381651 425474 109 122 111 Gostinstvo 2262 2284 2323 101 104 104 Obrt 27100 27100 27000 100 99 99 Privatni sek. 379080 411035 454797 108 120 110 Gospod, skupaj 489243 521287 577864 107 118 111 Primerjava družbenega proizvoda in narodnega dohodka na enega prebivalca pokaže, da se je občinsko povprečje močno dvignilo in da presega okrajno povprečje. Družbeni proizvod na enega prebivalca 1956 1957 Indeks Občinsko povprečje 75045 81161 108 Narodni dohodek na enega prebivalca Občinsko povprečje 61501 65190 106 2. poglavje INDUSTRIJA Industrijska proizvodnja se bo v letu 195'8 dvignila za 7% proti letu 1957. To povečanje proizvodnje gre predvsem na račun povečanja proizvodnje raznih sestavnih delov telekomunikacijskih naprav v obratu »Telekomunikacije« Šentjernej. Obrat »Telekomunikacije« Šentjernej je v preteklem letu proizvedel 9,32 ton, oziroma 4,46 ton blagovne proizvodnje raznih sestavnih delov telekomunikacijskih naprav. V letu 1958 bo obrat dvignil proizvodnjo na 15,19 ton skupne, oziroma 11,21 ton blagovne proizvodnje, v skupni vrednosti 136 milijonov dinarjev. Po zadnji reorganizaciji podjetja »Telekomunikacije« spada obrat Šentjernej v sklop novoustanovljenega podjetja »Elektro zveze« Ljubljana. Zaradi večletnega obratovanja so dani vsi pogoji, da se obrat osamosvoji kot samostojno podjetje. Zato čaka občinski ljudski odbor naloga, da se takoj loti osamosvojitve tega obrata. Poleg tega obratuje na področju občine tudi obrat podjetja »Kremen« v Mokrem polju, katerega sedež se nahaja v Novem mestu. Plan proizvodnje za leto 1957 bo ostal na isti višini kot dosežena realizacija v letu 1957 vendar pa nastaja vprašanje raziskave terena z nahajališči kremenčevega peska, ker se že čuti pomanjkanje peska v dosedanjih izkopih. 3. poglavje KMETIJSTVO V letu 1957 ugotavljamo, da se je kmetijski proizvodnja dvignila za 11% in to predvsem zaradi dobrih pridelkov žit in okopa vin ter delno grozdja-Organizirani ukrepi, ki so bili storjeni preko kmetijskih zadrug, so našli odraz tudi v povečani proizvodnji. Kmetijska proizvodnja je bila v odnosu na leto 1957 naslednja: 1956 1957 1957 1956 žita 199244 106526 107 industrijske rastline 526 1325 251 vrtnine 57030 79893 140 krmne rastline 41938 52672 125 seno 38220 40366 105 sadje 4455 3243 73 grozdje 15285 28180 184 živinoreja 224266 223984 99 480964 536189 111 Pridelki glavnih posevkov v centih na ha so bili sledeči: 1956 1957 1957 1956 pšenica 11,6 12,3 106 rž 9,8 7,7 791 ječmen 13,2 12,9 9*8 koruza 15,0 17,3 115 krompir 85,4 111,1 130 detelja 38,7 38,2 99 seno 18,7 29,5 158 Pri žitih in okopavinah je povečanje ha pridelkov rezultat uporabe večjih količin gnojil in priznanih semen. V letu 1957 je bilo uporabljenih 1.800 kg žit prve reprodukcije in ; 201.000 kg semenskega krompirja b-razreda. Uporaba gnojil pa je znašala: 1956 85000 kg 1957 234000 kg V letu 1957 se je torej povečala uporaba gnojil za 275%. Pridelek sadja je izpod povprečja, kar je posledica snega in mraza v letu 1957. Živinoreja Govedoreja izkazuje v letu 1957 padec, kar je posledica jugodnih cen in manjšega pridelka krme. Padec goveda znaša 520 glav. V prašičereji pa je znaten porast po številu in količini in je bila prodaja v letu 1957 ugodna. Molznost krav je še nezadovoljiva in znaša 1490 kilogramov mleka po kravi. Plodnost znaša 68,5%, prirastek pri enem popisnem govedu 75 kg. V drugi polovici leta 1957 se je začelo tudi izvajanje umetnega osemenjevanja govedi, kar bo znatno vplivalo na izboljšanje govedoreje. Kmetijska posestva Kmetijsko posestvo Dol. Brezovica je v letu 1957 napredovalo. Dvignili so se ha pridelki, vendar pa živinoreja ne kaže dovolj napredka- c/ha občina c/ha pšenica 20 12,3 ječmen 15 12,9 krompir 320 111,1 Uporaba gnojil je znašala v letu 1955 13-000 kg, v letu 1956 21.000 kg, v letu 1957 40.000 kg. Pridelek mleka je 300 litrov na ha obdelovalne zemlje, kar je zelo nizko. Finančno je posestvo zaključilo leto s pozitivnim rezultatom. V zadnjem času se vršijo priprave za specializacijo posestva, ki se razvija v hmeljsko-sadjarsko smer. Posestvo je nabavilo v letu 1957 en traktor s priključki. Razen teh investicij posestvo v letu 1957 ni imelo drugega investicijskega kredita. Razvoj kmetijstva v letu 1958 Osnovne naloge za leto 1958 izhajajo i.z, perspektivnih smernic, ki so podane v resoluciji o perspektivnem razvoju kmetijstva. Na tej podlagi se postavljajo za leto 1958 predvsem naslednje naloge: 1. Povečanje proizvodnje z uvedbo kooperacije, kar omogoča tudi sodobnejšo agrotehniko. 2. Povečanje proizvodnje s prehodom na specializacijo s poudarkom na blagovnost. 3. Modernizacijo proizvodnje z uvedbo mehanizacije. 4. Usposobitev kmetijskih zadrug za operativno izvajanje programa kmetijstva. V letu 1958 bo kmetijska proizvodnja predvido- ffla sledeča (cene 1956): 1958 1957 1958 1957 žita 106526 135019 126 industrijske rastline 1325 2400 181 vrtnine 79893 94292 118 krmne rastline 52672 55800 106 seno 40366 44116 109 sadje 3243 13610 420 grozdje 281801 59150 210 živinoreja 223984 246358 110 536189 650745 121 Poljedelstvo Predvideni pridelki glavnih njivskih posevkov v q/ha bodo v letu 1958 naslednji: 1958 1957 1958 1957 pšenica 12,3 13,6 110 rž 7,0 11,4 163 ječmen 12,9 13,5 105 koruiza 17,3 20,8 120 krompir 111,1 140,0 126 , detelja 38,2 40,3 105 seno 29,5 32,7 111 Povečanje proizvodnje sloni -na splošnih ukrepih (gnojila, seme in mehanizacija), še posebej pa na organizirani proizvodji v kooperaciji. V kooperaciji je v letu 1958 zajeta naslednja proizvodnja: od tega pšenica 1956 pridelek na setve KZ Šenl- KZ Šlo- 11,6 28 109 ha 65 ha 44 rž 9,8 24,1 30 18 12 ječmen 13,2 26,2 52 32 20 oves 10,2 16 30 18 12 krompir 15 45 96 58 38 lan 12,4 35 20 12 8 hmelj — 15 70 42 28 oljna repica 4 1 8 5 3 krompir 85,4 209 96 5'8 38 koruza-silos 190 320 10 6 4 travne detelje 35,9 56,1 167 101 66 pitnik — 180 50 30 20 travniki 28,7 52,2 314 188 126 Za dosego pridelkov v kooperaciji in za povečanje pridelkov na preostalih površinah je treba v letu 1958 uporabiti naslednje količine gnojil: kooperacija ostalo skupaj q q pšenica 872 376 1248 rž 210 72 282 ječmen 364 202 566 oves 180 58 238 koruza 768 324 1092 lan 100 — 100 hmelj 1000 — 1000 oljna repica 40 — 40 koruza-silos 672 334 1006 travne detelje 60 ' 60 strniščna koruza 835 572 1407 travniki 250 344 594 krompir 1570 1066 2636 Skupaj 6921 3348 10269 Uporaba gnojil po kmetijskih zadrugah Uporaba gnojil po kmetijskih zadrugah je planirana predvsem na osnovi potreb pp gnojilih, v kooperaciji pa znaša: KZ Šentjernej 6221 q KZ Škocjan 4147 q Rri nabavi gnojil je treba upoštevati pravilno razmerje N : P : K, kar naj določi strokovna služba- Uporaba semen za organizirano proizvodnjo od tega pšenica q 174 KZ Šentjernej 104 KZ Škocjan 70 rž 48 28 20 ječmen 83 49 34 oves 48 2'8 20 koruza 38 24 14 lan 13 8 5 oljna repica 1 — 1 krompir 2400 1440 960 koru,za-silos 80 48 32 travna detelja 14 7,2 6,8 strniščna koruza 40 24 16 Pri uporabi semen je treba upoštevati predvsem reorganizacijo in izbor semen- Z reorganizacijo so določene za posamezne vrste rastlin naslednje sorte: pšenica — salto, virgilka, ječmen — peragis rani, rž — pekus melška, oves — flemingstroj, koruza — viskonzin 270, lan — viera, krompir — merkur. Pri izmenjavi semen je važno, da vodimo računa o obvezni petletni zamenjavi žit, o štiriletni zamenjavi krompirja in vsakoletni zamenjavi hibridne koruze. Pri žitih je sejati izključno seme prve ali pa druge reprodukcije, pri ostalih pa seme na j višje vzgojne stopnje. Semena naj se dodelijo le tistim, ki so sklenili pogodbe s kmetijsko zadrugo. V poljedelstvu je poudarjeno pridelovanju krme, s tem, da načrtno uvajamo deteljine namesto detelj, in pa siliranju krme, predvsem na osnovi koruze. Zaščito rastlin je potrebno zagotoviti v celoti na osnovi zakonskih predpisov. Kooperacijo je treba .razvijati na osnovi zadružne mehanizacije, zato moramo izvršiti naslednja minimalna dela: ha ure KZ Šentjernej KZ Škocjai ha ha tarktorsko oranje 236 1180 165 71 traktorsko kultiviranje 472 1180 330 142 traktorska košnja 160 500 112 48 strojna setev 212 — 148 64 kombailiranje 20 150 20 — zaščita rastlin 480' 960 336 144 To pomeni, da bi morali že v letu 1958 uporab-' Ijati na področju kmetijskih zadrug občinskega ljudskega odbora Šentjernej štiri traktorje z ustreznim1 priključki. Mehanizacija Skoda j celotno območje občine Šentjernej do{-voljuje v celoti uporabo sodobne mehanizacije. Potrebe po strojih v letu 1958 so naslednje KZ KZ kom Šentjernej Škocjan traktorji 4 3 1 traktorski priključki 20 15 5 snopovezalka l 1 — kombajn ; l 1 — mlatilnica l 1 —r- motorne škropilnice 3 2 1 sejalniki 10 7 3 Te pridelke si bomo .zagotovili predvsem z boljšo in globljo obdelavo, uporabo gnojil 800 do 1400 na ha obdelovalne zemlje, s setvijo semena prve reprodukcije in s pravočasno zaščito.. Celotno proizvodnjo je treba voditi izključno v skladu finančno proizvodnega plana, plačila pa izvrševati po produktu. V poljedelstvu je treba zagotoviti predvsem dovolj krme in slame za živinorejo na površinah, ki ostanejo še proste po zasaditvi hmelja. Na posestvu naj se zasadi v spomladi 1958 8,60 ha hmelja, v jeseni 1958 6,0 ha hmelja- Stalež živine je treba povečati za 15 do 20 glav; pri tem moramo računati, da bo v letu 1959 dosežena obremenitev 1 ha obdelovalne površine z najmanj 1 GVZ na ha. Pri kravah je doseči v povprečju 2500 kg mleka- Sadovnjake na Dol. Brezovici je treba razširiti na nove plantaže in sicer z obnovo 5 ha sadovnjakov. Za ureditev posestva je izrednega pomena izdelava ureditvenega načrta, ki mora določiti popolno specializacijo posestva in katerega je Kmetijsko gospodarstvo Dol. Brezovica dolžno sprejeti v letu 1958. V letu 1958 mora Kmetijsko gospodarstvo Dol. Brezovica pokreniti tudi arondacijski postopek za arondacijo svojih zemljišč. Na posestvu se predvidevajo v letu 1958 naslednje investicije: traktor s priključki din 2,000.000 8,6 ha hmelj :šča 9,460.000 6 ha hmeljišča 6,600.000 sušilnica 18,000.000 sadna klet 3,000.000 5 ha sadovnjakov 2,000.000 živina 2,000-000 Izvrševanje plana po tej dinamiki bo omogočilo leta 1961 zajetje 70% vseh površin v kooperacijo, vrednost proizvodnje bo v istem času narastla za 72 odstotkov. Kmetijska posestva V skladu z okrajnim programom je treba kmetijskem gospodarstvu Dol. Brezovica doseči v letu 1958 naslednje pridelke: pšenica ObLO Šentjernej 13,4 KG Dol. Bre; 27 ječmen 13,5 24 koruza 20,8 40 detelja 40,3 60,5 krompir 140 250 32,7 52,3 Kadri Izvršitev letnega plana, kakor tudi perspektivt-nega plana zahteva precejšnje število kmdtijskj.h kadrov. Potrebe po kadrih znašajo že v letu 1958: 2 agronoma, 2 tehnika, 11 organizatorjev. Delovna mesta: agronomi: Občinski ljudski odbor Šentjernej, KZ Šentjernej, tehniki: KZ Škocjan in KZ Šentjernej, organizatorji: 7 KZ Šentjernej, 4 KZ Škocjan- Za šolanje kadra mora preskrbeti delodajalec. Organizatorji se bodo usposobili na ustreznih tečajih pri Okrajni zadružni zvezi. ŽIVINOREJA 1958 Živinorejska proizvodnja v letu 1958 se bo povečala za 10% proti letu 1957. seno Plan proizvodnje po količini in vrednosti v letih 1957-1958 je sledeč: • nn. količina cena vrednost V 000 indeks proizved te 1957 1958 1957 1958 1958 1957 govedo q 2595 3035 114 29583 34599 110 teleta q 630 330 145 9135 4785 51 mleko konz. hi 20600 22550 20 41200 45100 109 perutnine q 309 343 200 6180 6860 111 jajca prašiči 000/k. 1516 1534 11 16676 16874 101 dom- zakol prašiči q 3640 3640 160 58240 58240 100 prodaja q 300 500 167 5010 8350 167 pujski q 1932 2385 300 57960 71550 124 223984 246358 110 Živinorejska proizvodnja se bo povečala predvsem zaradi količinskega in kakovostnega povečanja krmne baze in zaradi ukrepov povečanosti proizvodnje živine vseh vrst. Naravni in ekonomski pogoji v občini narekujejo sledečo rajonizacijoi proizvodnje: a) rejo goveda za proizvodnjo mleka v nižinskih področjih občine ob komunikacijah (mlekarski rajon novomeške mlekarne); b) rejo gioveda za proizvodnjo mesa v krajih, kjer se ne odkupuje mleko (podgorjanske vasi). Vzporedno s tem se vodi tudi politika osemenjevanja, in sicer se osemenjuje v mlekarskem področju z domačimi in uvoženimi biki, v ostalem področju pa z domačimi biki. c) v prašičereji bo prevladovala vzreja pujskov črnopasaste pasme- V KZ Škocjan in Šentjernej se bosta ustanovili rejski središči. Za osveževanje krvi in izboljšanje črnopasastega prašiča se bo uporabljalo na celotnem področju merjasce wessex pasme; d) reja perutnine: nadaljevalo se bo z delom v rejskih središčih pri KZ Šentjernej. Povečanje živinorejske proizvodnje bo možno doseči s količinskim in kakovostnim povečanjem krmne osnove. Pridelek sena se bo povečal za 10%; prav tako se bp z uvajanjem zgodnje košnje, boljšim kon-serviranjem (siliranjem koruze) in melioracijami na šentjemejskem polju povečala kakovost pridelka. Pristopilo se bo k izdelavi ureditvenih načrtov za zadružne čredinske pašnike v Rojah in Grobljah na površini 80 ha. Ureditvena dela bi se izvršila v kooperaciji proizvajalcev s kmetijsko zadrugo. Kmetijske zadruge se bodo morale v večji meri posvetiti organizaciji blagovne proizvodnje, posebno kar zadeva proizvodnjo mleka in prodajo pujskov. Važna naloga je ureditev plemenilne službe na področju občine, zlasti v prašičereji in določitev obsega umetnega osemenjevanja. Le-to naj bi zajelo okoli 1500 glav. 1. Stanje živine Indeks Leta 1955 1956 1957 1958 58/57 konji 1115 1205 — 1145 — govedo 4241 4538 4301 3781 88 od tega krave 2043 2060 2060 2050 99 prašiči 6601 5910 5761 7060 122 od tega plem. svinje 1683 1950 2980 2700 90 perutnina 19622 21300 20600 20200 98 2. Prirastek in prireja pri govedu prirastek Prirastek q Plodnost Prireja telet leto na glavo kg skupaj govedo teleta krav% kom. 1956 76 3450 — — 68 1400 1957 75 3225 2595 630 68,5 1409 1958 89 3365 3030 330 71 1456 Indeks 118 104 103 58-57 Z večjim in boljšim pridelkom krme je dana osnova za povečanje staleža živine, posebno krav. Prav tako se bo povečal prirastek na glavo; z delom veterinarske službe in širjenjem osemenjevanja se bosta izboljšala plodnost krav in prireja telet. 3. Proizvodnja mleka Leto kg število krav ostali skupaj molznost na kravo litrov proizvodnja mleka hi skupaj za konzum za rep. 1956 39 2021 2060 1420 29250 — — 1957 35 2025 2060 1490 30694 20600 10094 1958 35 2015 2050 1520 31160 22550 8610 indeks 58/57 99,5 102 101,5 Proizvodnja mleka se bo koncentrirala v odkupnem področju novomeške mlekarne- S tem v zvegi bo treba urediti zbiralnico mleka v Šentjerneju. 4. Prašiči — prirastek: | Leto Število krneč. domači prodaja pujski pujskov gospodarstev zakol q q 9 na svinje 1956 300 1875 — 1957 1544 3640 300 1932 8,5 1958 500 2385 9 indeks 58/57 166 123 Glavna naloga v prašičereji je ureditev plemenskih postaj in trgovanja s pujski v okviru KZ. , Število plemenskih svinj in njihova rodnost se bo povečala. 5. Perutninarstvo —- proizvodnja Število Živa Število Število jajc leto perutnine teža nesnic v 000 1957 20600 309 16480 1516 1958 20200 343 16160 1534 indeks 58/57 100 111 98 101 Reja perutnine se bo kakovostno zboljšala; k temu bo pripomoglo delo rejskih središč in valilnice na KGŠ Grm. Nesnost kokoši se bo povečala na 95 jajc, prirastek perutnine pa na 1,7 kg. 6. Obseg organizirane blagovne proizvodnje: Pri organizaciji blagovne proizvodnje za domači trg in izvoz bodo KZ prevzele sledeče naloge: KZ pitano teleta mleko prašiči pujski jajca govedo q q hi q q v 000 Šentjernej 80 40 1700 110 100 60 Škocjan 67 20 650 13 10 150 Skupaj 147 60 2350 123 110 210 Kmetijske zadruge bodo organizirale blagovno proizvodnjo s svojimi člani na osnovi sklenjenih pogodb z odkupnimi podjetji in predelovalno industrijo. SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO 1957 Vrednost proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu izkazuje proti letu 1956 sledeče stanje: vrednost proizvodnje indeks 57 56 v 000 din sadje 4455 3243 73 grozdje 15285 28180 184 Večji del občine je prizadela elementarna nezgoda v maju, zlasti na levi strani Krke. Pridelek sadja je znašal 4,2 kg jabolk, 5,7 kg češenj pp drevesu in 18,3 q grozdja. Načrtne obnove vinogradov in sadovnjakov v tem letu ni bilo. Kmetijske zadruge so z ekipami poškropile 14.500 sadnih dreves in uporabile 1890 kg škropiva. Na razpolago so 3 motorne škropilnice in 11 prevoznih. Ameriški kapar ter češpljev kapar sta razširjena na celotnem področju občine in že nastaja občutna škoda na kakovosti pridelka zaradi okužb po kaparju. Tržnost kmetijskih pridelkov: Odkup kmetijskih pridelkov in proizvodov po kmetijskih zadrugah je za izrazito kmetijsko področje zelo nizko zajet. Zajeta niso niti tržna vaška goveda, zelo nizek je odkup mesnatih prašičev, ker jih tudi rejci ne vzrejajo, sploh pa ni organiziran odkup pujskov, ki so glavni tržni presežek. Prav tako je z oizirom na število krav nizka proizvodnja mleka in temu primemo nizek odkup. Odkup je bil sledeč: indeks govedo q 1956 1643 1957 1433 57/56 87 teleta 619 627 101 prašiči 244 286 117 jajca 316400 171800 54 mleko hi 280600 283800 100 krompir 526 1107 210 Iz izkazanega je razvidno, da se odkup, razen pri krompirju, ni povečal. Nizek je odkup mleka, ker odpade komaj 140 1 mleka v povprečju na 1 kravo. Prodaja pujskov, ki je bila v letu 1957 zelo močna, z odkupi ni zajeta. SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO V LETU 1958 Zaradi predvidenega dobrega pridelka sadja in grozdja znaša povečanje v sadjarstvu za 319%, v vinogradništvu za 109%, po drevesu oziroma trti. Predvideva se pridelek 21 kg jabolk, 5 kg češpelj, 10 kg orehov, 15 kg češenj, 38 q žlahtnega grozdja in 52 q grozdja samorodnic. Področje občine ima določena območja, ki so zelo ugodna za intenzivno sadjarstvo ter so na razpolago tudi primerne površine •— Pleterje, Vrhpolje, Orehovica — okolica Škocjana. Z ozirom na te ugodne pogoje je potrebno prvo izboljšati stanje sadovnjakov. Povečati pridelek po drevesu, izboljšati kakovost in zagotoviti redno rodnost le možno samo z dobrim oskrbovanjem, gnojenjem in škropljenjem sadnega drevja. Zaradi tega bp KZ Šentjernej organizirala v jeseni ureditev sadovnjakov s 3000 drevesi, KZ Škocjan z 2000 drevesi. Za ureditev sadovnjakov, ki sq z ozirom na starost še dobri, je po potrebi treba uporabiti tudi predpise zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč- Občinski ljudski odbor bo izdal odredbo o skupnem zatiranju bolezni in škodljivcev, ki jo bodo izvajale ekipe kmetijskih zadrug. Obnove vinogradov in sadovnjakov po izdelanih načrtih ni bilo. Za leto 1959 je potrebno pripraviti za obnovo 10 ha površin sadovnjakov. Obnova vinogradov tudi za leto 1959 ni predvidena, ker ni na razpolago cepljenk. Kmetijske investicije V letu 1957 so bile vložene minimalne investicije za potrebe kmetijstva v tako izrazito kmetijski občini. Investicije so bile sledeče: KZ Šentjernej za nabavo traktorja 2,250.000 din KG Šentjernej za sadovnjak _____________253.000 din Skupaj 2,503-000 din Čeprav so bila določena izdatna sredstva v okrajnem vodnem skladu za nadaljevanje melioracij na Šentjernejskem polju, ta sredstva niso bila izkoriščena, ker niso prizadeti pokazali nobenega interesa, da se združijo v vodni skupnosti, ki mora biti nosilec vseh kreditov ali dotacij, namenjenih za regulacije oziroma melioracije. V letu 1958 je predvidena večja investicijska dejavnost zaradi uvajanja saditve hmelja. Visoke investicije odpadejo na kmetijsko gospodarstvo Šentjernej. Izvršene bodo sledeče investicije: din KG Šentjernej za hmelj in sušilnico 39,060.000 KG Šentjernej — traktor s priključki 2,000.000 KG Šentjernej — obnova 5 ha sadovnjakov 2,000.000 nabava dveh motornih škropilnic 600-000 Skupaj 43,660.000 Poleg teh sredstev je potrebno zagotoviti za obnovo nadaljnjih 76 ha hmelja, ki bo obnovljen v letu 1958 in 1959. Ta sredstva znašajo 83,600.000 din. Za obnovo 5 ha jablan je potrebnih 600.000 din. Del sredstev za obnovo sadovnjakov in hmelja v letu 1959 mora biti zagotovljen že letos zaradi izvršitve pripravljalnih del. Nadaljevanje melioracij zavisi od dotacije iz sredstev okrajnega vodnega sklada. Občinski investicijski sklad namenjen Za napredek vasi je bil v letu 1957 uporabljen v nekmetijske investicije v višini 1,482.000 din. Sredstva tega sklada za leto 1958 v višini 14,820.000 bodo izključno uporabljena za soudeležbo za investicijske kredite za zgoraj navedene investicije. Zaradi načrtne uporabe investicijskeh sredstev se združijo investicijski skladi, ki so namenjeni za kmetijstvo, t. j. del občinskega sklada in zadružnih investicijskih skladov. Ta sredstva naj se zaradi visokega odstotka soudeležbe uporabijo izključno samo za soudeležbo. 4. poglavje GOZDARSTVO Na področju občine Šentjernej je skupaj 6200 ha gozdov, od katerih odpade na gozdove splošnega ljudskega premoženja 2.200 ha in na privatni sektor 4000 ha gozdov. Z gozdovi splošnega ljudskega premoženja gospodari Kmetijsko-gozdarsko posestvo Nov0 mesto preko svojih obratov v Kostanjevici in Novem mestu. Zato od teh gozdov občinski ljudski odbor Šentjernej nima pregleda o gozdnokulturnih delih in poseku lesa za področje občine. Občinski družbeni plan z ozirom na prejšnje ugotovitve obravnava samo privatni sektor gozdarstva. Taksacija gozdov privatnega sektorja še ni v celoti dokončana, vendar se ceni povprečni letni prirastek 2,5 m3 na ha. Celotni letni prirastek znaša torej za privatne gozdove lO.OOOm3 lesne mase. Posek lesa je znašal v letu 1957 7000 m3 od planiranih 9-000 m3. Plan poseka torej ni bil dosežen, predvsem zaradi visokega prispevka za gozdni sklad in to tako za prodajo kot za domačo uporabo. Plan poseka lesa za leto 1958/58 znaša 9.500 m3, in sicer: dpmača uporaba prodaja m3 m3 Skupaj iglavci listavci iglavci listavci m3 700 5600 400 2800' 9500 Iz plana poseka je razvidno, da je posek lesne mase pod prirastkom, kar daje dobre obete gozdarstvu. V letu 1957 je bilo uporabljeno za popravila gozdnih poti nad 1 milijon dinarjev, za vsa ostala gozdno-kulturna dela pa 1,200 tisoč din. Za obnovo gozdov na področju občine Šentjernej sta dve drevesnici, in sicer v Pleterjih in na Dobpiv-ški gmajni. Iz teh drevesnic se pridobivajo predvsem smrekove sadike in sadike rdečega hrasta. Za vzgo- jo sadik zelenega bora pa se bo v letu 1958 osnovala nova začasna drevesnica pri Ledeči vasi. V letu 1958 so predvidena sledeča gozdnokultur-na dela: Dejavnost Enota mere Količina Vrednost nabiranje in nakup semen za drevesnice kg 1000 din 88.000 ureditev drevesnic m3 182.700 varstvo go,zdov ha 4030 40.000 urejanje in taksacija ha 200 323.969 priprava za popolnjevanje ha 9,3 51.600 popolnjevanje in podsetev ha 6,3 251.000 podsetev jelke ha 2 23.000 količenje ha 9,3 64.100 obžetev ha 20,5 102.000 čiščenje in trebljenje ha 18,5 123.180 odkazovanje m3 14230 432.000 vzdrževanje komunikacij km 9000 400.000 Skupaj 1,081-549 Z izvršitvijo', taksacije na površini 200 ha gozdov bo celotna taksacija v privatnem sektorju gozdov v tem letu zaključena. Predvidena sredstva za gozdno obnovitvena dela v letu 1958 so zelo nizka. Vendar pa je treba začeti z urejevanjem gozdnih komunikacij v sodelovanju s Kmetij sko-gozdarskim posestvom Novo mesto, da bo mogoč dostop do bogatih gozdnih mas, ki so zaradi slabih komunikacij še neizkoriščene. To se predvideva predvsem za višinski pas gpzdov na področju Gorjancev. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Na področju občine posluje eno trgovsko podjetje 's štirimi poslovalnicami in dve kmetijski zadrugi s sedmimi poslovalnicami. Sedanja trgovska mreža zadostuje vsem potrebam prebivalstva na področju občine. Zato se ne predvideva odpiranje novih trgovin. ; v Promet trgovine se bo dvignil od 189,500.000 din v letu 1957 na 205,000.000 din v letu 1958 ali za 8% proti letu 1957. To povečanje prometa se pričakuje zaradi povečane proizvodnje in povečanje sredstev za osebno potrošnjo. V zvezi z zakonskimi predpisi in postavljenimi nalogami splošnih kmetijskih zadrug bo v letu 1958 izvršena reorganizacija zadrug s tem, da se iz sklopa splošnih kmetijskih zadrug izloči vsa nekmetijska dejavnost. Zaradi izločitve trgovske dejavnosti od kmetijskih zadrug; se bosta osnovali na področju občine dve trgovski podjetji in to v Šentjerneju in Škocjanu s sedanjimi poslovalnicami splošnih kmetijskih zadrug. Tako bodo kmetijske zadruge poleg svoje glavne dejavnosti pospeševanja kmetijske proizvodnje obdržale tudi ves odkup kmetijskih pridelkov in prodajo reprodukcijskega materiala, kmetijskih strojev in orodja. Za najnujnejše jpotrebe osnovanja dveh novih trgovskih podjetij, posebno za ureditev lokalov, so zagotovljena finančna sredstva iz občinskega investicijskega sklada. Za potrebe graditeljev avto ceste Ljubljana—Zagreb bo KZ Škocjan odprla v letošnjem letu v Grmovljah servisno prodajalno (kantino). Celotno gostinstvo na področju občine opravlja privatni sektor gostinstva. Tako posluje na področju občine 14 gostinskih obratov in ni potrebe po .razširitvi gostinske mreže. Promet v gostinstvu se bo v letu 1958 povečal, posebno zaradi gradnje avto ceste. Stanje gostinskih lokalov ni povsem zadovoljivo'. Zato bo občinski ljudski odbor preko svojih organov vplival na privatne gostilničarje za ureditev lokalov, da bodo primerni za higiensko* in kulturno postrežbo. 6. poglavje OBRT IN KOMUNALNA DEJAVNOST Proizvodnja obrti družbenega sektorja se bo povečala za 24%, do čim v privatnem sektorju ni predviden porast proti letu 1957. To povečanje temelji na predvidenem povečanju proizvodnje za osebno potrošnjo, kakor tudi povečanje denarnih prejemkov prebivalstva. Z razvojem oziroma razširitvijo obrtne dejavnosti pa bo mogoče postavljeni plan tudi preseči. Vsa obrtna podjetja bodo v letu 1958 plačevala svoje obveznosti do družbene skupnosti po pavšalnih osnovah. P,ri pavšalni odmeri je potrebno zagotoviti obrtnim obratom potrebna sredstva za lastne investicije za izpopolnitev opreme in orodja. V tem letu bo ustanovljeno obrtno-zidarsko-te-sarsko podjetje in šiviljskonkrojaška delavnica v Šentjerneju. Za začetek poslovanja teh dveh podjetij je za najnujnejšo* opremo zagotovljeno investicijsko posojilo iz občinskega investicijskega sklada. Za razširitev mizarskega podjetja PODGORJE so v občinskem investicijskem skladu prav tako predvidena sredstva za nabavo opreme. Z reorganizacijo kmetijskih zadrug sta se obrata »Fdkarija« in »Mesarija« KZ Škocjan priključila »Pekariji«, oziroma »Mesariji« Šentjernej. Po ugotovitvah zadnjih let se opaža padec privatnega obrtništva in to predvsem zaradi pomanjkanja kadra, kar pa negativno vpliva na celotno gospodarstvo občine. V zvezi s tem nastaja pomanjkanje posameznih obrtniških dejavnosti pretežno vseh strok obrtništva. Za razvoj obrtniške dejavnosti bo> občinski ljudski odbor poiskal vse možnosti za ustanavljanje obrtnih obratov tudi na ta način, da bo vključil v legalne obrtnike tudi privatnike, ki imajo za to potrebne pogoje. Zato bo občinski ljudski odbor proti vsem obrtnikom, ki bi na novo dobili obrtno dovoljenje, izvajal milejšo davčno politiko na ta način, da jim bo v prvih letih obratovanja predpisal minimalno dohodnino. 7. poglavje INVESTICIJE Investicijska izgradnja v letu 1958 se bo razvijala v smislu predpisov zveznega družbenega plana za leto 1958, po katerem je del dohodkov investicijskih sredstev blokiran, kljub temu pa bodo ostale investicije na isti višini kot v letu 1957. Za leto 1958 se predvidevajo sledeča investicijska sredstva, ki se smejo uporabljati v tem letu: din sredstva občinskega in okraj, proračuna 4,000.000 sredstva stanovanjskega sklada 5,244.000 sredstva občinskega investecijskega sklada 4,155.000 sredstva cestnega sklada 1,218.000 Skupaj 14,617.000 Od predvidenih sredstev odpade: Z din na gospodarske investicije 4,155-000 in na negospodarske investicije 10,462.000 Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabila za dajanje investicijskih posojil za osnovna sredstva in to: din za industrijo 2,000.000 za kmetijstvo 1,000.000 za obrt 1,155.000 V industriji se predvideva razširitev poslovnih prostorov obrata »Telekomunikacije«, v kmetijstvu pa bodo dana posojila predvsem Kmetijskemu posestvu Dol. Brezovica in KZ Škocjan. Investicije za obrt bodo uporabljene za nabavo opreme mizarskega podj et j a » Podgo rje«, šivilj sko-tkrojašk e delavnice in za zidarsko-tesarsko podjetje. Sredstva proračunskih negospodarskih investicij se bodo uporabila za nadaljevanje enorazredne osnovne šole v Zameškem, za dograditev gospodarske šole v Šentjerneju, za nadaljevanje gradnje gasilskega doma v Gor. Vrhpolju, za nadaljevanje gradnje vodovoda v Škocjanu in za dokončanje vodovoda v Mihovem. Sredstva občinskega stanovanjskega sklada se bodo v letu 1958 porabila za dograditev stanovanj občinskega ljudskega odbora in za kreditiranje izgradnje stanovanjskega bloka, obrata »Telekomunikacije«, preostala sredstva pa bodo na razpolago tudi zasebnim prosilcem. Sredstva občinskega cestnega sklada bodo v celoti uporabljena za redno vzdrževanje občinskih cest. Poleg tega si obetamo*, da bodo posamezne gospodarske organizacije na natečajih prejela investicijske kredite iz ostalih družbenih investicijskih sredstev. II. DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠENTJERNEJ ZA LETO 1958 8. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka 1 V letu 1958 se Mizarsko podjetje »Podgorje« Šentjernej oprosti plačevanja 50% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občinskemu ljudskemu odboru Šentjernej. 2 V letu 1958 se predpisuje dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev v višini 10% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku delavcev. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka bodo v letu 1958 plačevale samo gospodarske organizacije panog: industrije, rudarstva in prometa. Ostale gospodarske organizacije v letu 1958 tega prispevka ne bodo plačevale. 9. poglavje Občinske dok'ade na dohodek od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja 1 V letu 1958 se predpisuje občinska doklada na dohodek od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja. 2 Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katastrskem dohodku. Za leto 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva 9% katastrskega dohodka od zemljišča. Dohodek od občinske doklade na dohodek od kmetijstva v višini 4 % katastrskega dohodka se deli na občinski proračun in občinski investicijski sklad po določilih zveznega družbenega plana za leto 1958. Razh'ka nad 4% katastrskega dohodka pa se steka v celoti v občinski proračun. 3 Stopnja občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja je proporcionalna in se odmerja od ugotovljene davčne osnove. V letu 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja 7% ugotovljene davčne osnove- Dohodek od občinske doklane na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja se steka v celoti v občinski proračun. 10. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Splošne kmetijske zadruge plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po enotni obrestni meri 4%. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 11 11. poglavje Delitev prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo v občinski investicijski sklad 30% prispevka iz dohodka, ki se izračunava po zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. 12. poglavje Skladi 1 V občinski investicijski sklad se stekajo sledeča sredstva: 42% odbveznih doklad na kmečko dohodnino 40% prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada okraju in občini 40% prispevka iz dohodka pavšaliziranih gospodarskih organizacij 30% prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij 45% taks na kmetijske stroje, hibridne vinograde in živinske potne liste 20% zemljarine kmetijskih organizacij in anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada ter drugi dohodki, ki se po posebnih predpisih stekajo v ta sklad Razpoložljiva sredstva tega sklada bodo uporabljena za gospodarske investicije v namene predvidene v smernicah gospodarskega razvoja v I. delu tega družbenega plana. 2 V občinski stanovanjski sklad se stekajo sledeča finančna sredstva: 90% stanovanjskega prispevka, ki se plačuje po zakonu o stanovanjskim prispevku, dohodki od najemnin in prodaje stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja in anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada. Razpoložljiva sredstva tega sklada bodo uporabljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje po smernicah gospodarskega razvoja, navedenih v I. delu tega družbenega plana. 3 V občinski cestni sklad se stekajn sledeča sredstva: 30% taks na vprežna vozila in prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za vzdrževanje cest IV. reda po predračunu dohodkov in izdatkov tega sklada, ki je sestavni del občinskega proračuna. 4 ' > Za potrebe proračuna se uporabi 10% razpoložljivih sredstev občinskega investicijskega in cestnega sklada brez obveznosti vrnitve. t 13. poglavje Denarna sredstva občine 1 V letu 1958 bo občinski ljudski odbor Šentjernej razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiranje pro- računskih izdatkov v višini 56,510.000 din. Sredstva s0 zagotovljena iz sledečih virov: v 000 din — del dohodnine kmečkih gospodarstev 21,670 — del doklad na kmečko dohodnino 11,870 — dohodnina ostalih poklicev in premoženja 3,200 — doklada na dohodnino ostalih poklicev in premoženja 730 — prometni davek privatnikov 2,600 — prometni davek od vina in žganja 500 — lokalni prometni davek x 1,600 — prometni davek na maloprodajo 2,160 — lokalne takse 600 — dohodki uradov in zavodov 50 — ostali proračunski dohodki 1,700 — zemljarina 900 — proračunski prispevek iz osebnih dohodkov gospodarskih organizacij 6,103 — proračunski prispevek iz osebnih dohodkov izven gospodarstva 1,577 — proračunski prispevek iz osebnih dohodkov in pavšalistov 400 — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov 600 — višek dohodkov iz leta 1957 450 — udeležba na skladih 550 Skupaj 57,260 2 Sredstva' za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: — prosveta in kultura — socialno skrbstvo —■ zdravstvena zaščita —• državna uprava — komunalna dejavnost — negospodarske investicije — dotacije — obveze in jamščine — obveznosti iz preteklih let in rezerva Skupaj : v 000 din 20.700.000 5,307-000 8.352.000 11.641.000 3,000.000 1.509.000 780.000 5,971-000_________ 57.260.000 57,260 3 V letu 1958 bodo znašala razpoložljiva sredstva skladov: v 000 din — občinski investicijski sklad 4,155 — občinski stanovanjski sklad 5,244 — občinski cestni sklad 1.218 Skupaj : 10,617 19. poglavje 2. člen Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Številka: 01-187/2-1958. Šentjernej, dne 17. V. 1958. Predsednik ObLO: Dodo Majzelj 1. r 349. Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 25/55 in 29/57) je občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje na šesti seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. novembra 1958 sprejel ODLOK o spremembi statuta občine Kostanjevica-Podbočje l 1. člen 61. in 62. člen statuta občine Konstanjevica-Pod-bočje se spremenita tako, da se glasita: 61. člen: »Občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete: 1. svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 2. svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 3. svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani; 4. svet za obrt, industrijo, gostinstvo in delo, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani; 5. svet za blagovni promet in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani; 6. svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 7. svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 8. svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 9. svet za socialno varstvo in varstvo družme, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.« 62. člen: »Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinskega ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve javnega reda in miru, varnosti, prometa, varnosti liudi in premoženia in pomoči ljudem, ki so odpuščeni s prestajanja kazni. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa*, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, lov in r:bolov obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova. Svet za obrt, industrijo, gostinstvo in delo obravnava zadeve s področja obrti, iindustrije, gostinstva in dela. Svet za blagovni promet in turizem obravnava zadeve s področja blagovnega prometa in turizma. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve oprav-lia zadeve s področja urbanizma, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov, prometa in cest ter druge komunalne zadeve. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in pred vojaške vzgoje v šolah, ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela ter telesne vzgoje. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za socialno varstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva odraslih in mladoletnih ter varstva družine. 2. člen l Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-2941/3-58. Kostanjevica, 15. novembra 1958. Predsednik ObLO: Karlo Kuntarič 1. r- 350. Na podlagi 5. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, štev. 7-91/58 in 39-678/58) je občinski ljudski odbor Kostanj evica-Podboč j e na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. novembra 1958 sprejel ODLOK o uvedbi evidence in kontrole cen v področju občine Kostanj evica-Podboč j e 1. člen Uvaja se evidenca in kontrola cen na drobno za industrijske proizvode, živila in storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov. 2. člen Zvišanje cen na drobno industrijskim proizvodom in živilom ter komunalnim in obrtnim storitvam in uslugam, ki so pomembne za preskrbo državljanov, na dan 30. IX. 1958 brez predhodne prijave in predhodnega sporazuma z občinskim ljudskim odborom ni dovoljeno. 3. člen Za preskrbo državljanov so pomembni naslednji a) industrijski proizvodi: 1. vse vrste tkanin (volnene, bombažne, lanene, svilene tkanine iz umetnih vlaken); 2. volnena in bombažna preja za ročno pletenje; 3. vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic; 4. vse vrste sukancev in šivalnih svil; 5. vse vrste pralnih sredstev (pralna mila, pralni praški, tekoči detergenti); 6. vse vrste usnja; 7. vse vrste obutve; 8. vse vrste drv za kurjavo; 9. vse vrste premoga; b) živila: 1. osnovna živila: moka, olje, mast, sladkor in sol, za katere je cena določena ali pa se cene kalku-lativn0 oblikujejo z odrejanjem stroškov trgovine; 2. kmetijski proizvodi: krompir, jabolka, hruške, čebula, česen, fižol itd., za katere je dogovorjena odkupna cena pri proizvajalcu; 3. ostala živila: sveže zelje, jajca, mleko, surovo maslo, presna in prekajena slanina, riž, testenine, kavni nadomestki, kis itd-; c) komunalne in obrtne storitve in usluge: krojaška, šiviljska, čevljarska, brivsko-frizerska, žagarska obrt. 4. člen Vse gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno ali z opravljanjem komunalnih in obrtnih uslug, kakor tudi zasebni obrtniki, morajo do 15. novembra 1958 prijaviti svoje cene na dan 30. septembra 1958 občinskemu ljudskemu odboru, službi za blagovni promet. 5. člen Vsako nameravano zvišanje cen bodisi zaradi višje grosistične ali proizvajalne cene, bodisi zaradi višjih stroškov trgovine ali obrti, morajo gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno ali z opravljanjem komunalnih ali obrtnih storitev ali uslug, kakor tudi zasebni obrtniki, predhodno prijaviti občinskemu ljudskemu odboru — službi za blagovni promet. 6. člen Koliko gre za zvišanje cen industrijskih proizvodov, mora gospodarska organizacija k prijavi priložiti overjen prepis fakture, pri večjih stroških trgovine pa zadnji periodični obračun; pri prvi prijavi povečanja režijskih stroškov pa tudi prepis zaključnega računa za preteklo leto. 7. člen Kolikor gre za zvišanje cen v 3. členu tega odloka po b/3 naštetih živil, morajo trgovska podjetja' (trgovine) k prijavi priložiti cene, ki so veljale na dan 30. septembra 1958, prav tako, pa tudi vse morebitne spremembe, ki so ali pa bodo nastale po 30. IX. 1958. 8. člen Komunalna in obrtna podjetja in zasebni obrtniki morajo prijavi priložiti cene svojih storitev in uslug, ki so veljale na dan 30. septembra 1958 in obrazložiti vse vzroke nameravanega povečanja. 1' 9. člen Novim proizvodom lahko določajo komunalna in obrtna podjetja in delavnice cene na drobno samo v sporazumu z občinskim ljudskim odborom. V svojem predlogu za odobritev morajo obrazložiti kalkulacijo določenih cen- 10. člen Občinski ljudski odbor lahko določi najvišje cene v prodaji na drobno za posamezne proizvode in živila ter storitve in usluge, ki imajo poseben pomen za preskrbo državljanov, oziroma določajo način njihovega oblikovanja. 11. člen Gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno ali z opravljanjem komunalnih storitev in uslug, kakor tudi zasebni obrtniki, morajo vidno označiti prodajne cene blagu, oziroma izobesiti na vidnem mestu cenike artiklov široke potrošnje. Cenik mora vsebovati vse tiste artikle oziroma usluge, ki so v zadevnem spisku, ki ga izda tajništvo za gospodarstvo OLO Novo mesto. 12. člen Za zadeve in naloge tega odloka je pristojen svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora na podlagi pooblastila, ki mu ga je izdal občinski ljudski odbor v smislu določila 6. odstavka 5. točke odloka zveznega izvršnega sveta o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov. Evidenco in kontrolo cen opravlja svet za blagovni promet po referentu, ki je zadolžen za blagovni promet. 13. člen Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora izda natančnejša navodila o vodenju evidence in kontrole cen na drobno. 14. člen Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za gostinska podjetja in gostišča. 15. člen Za kršitev predpisov tega odloka se uporabljajo zoper gospodarske organizacije in odgovorne osebe v gospodarski organizaciji določila točk 6a in 7 odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7 in 39/58). 16- člen Za odgovorne osebe pri gospodarski organizaciji se smatrajo: oseba, ki vodi gospodarsko organizacijo, oziroma oseba, ki vodi posamezno enoto gospodarske organizacije (poslovalnico, trgovino itd.). Oseba, ki opravlja finančne posle pri gospodarski organizaciji, in oseba, ki sicer dela po naravi svoje službe na poslih v zvezi s cenami- 17. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 9-novembra 1958 dalje. Številka: 01-3371/1-58 Kostanjevica, 8. novembra 1958. Predsednik ObLO: Karlo Kuntarič I. r. 351. Na temelju člena 104. točke 1 Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) in člena 2. Uredbe o izdajanju v najem poslovnih prostorov (Uradni list FLRJ, št. 12/53 in 4/54) je občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 izdal ODLOK o izdajanju v najem poslovnih lokalov na območju občine Kostanjevica-Podbočje Najem poslovnih lokalov L člen V smislu tega odloka se štejejo za poslovne lokale vsi lokali, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami ter lokali, ki so za to namenjeni, čeprav ne služijo tem namenom, ne glede na material, iz katerega so zidani, v kolikor niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo se v smislu tega odloka za poslovne lokale taki lokali, ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke oddajajo in odpovedujejo prosto najem poslovnih lokalov v okviru predpisa uredbe o izdajanju v najem poslovnih lokalov (Uradni list FLRJ, št. 12/53 in 4/54) tega odloka ter drug/h predpisov. 4. člen Določila tega odloka se ne nanašajo na lokale v sestavu stanovanj, ki se uporabljajo v poslovne namene, če je stanovanje po oceni upravnega organa za stanovanjske posle občinskega ljudskega odbora, z ozirom na število v njem stanujočih oseb, popolnoma izkoriščeno v stanovanjske namene- Izdajanje v najem pos/ovnih lokalov 5. člen Po uveljavitvi tega odloka se najem poslovnih lokalov ustanovi samo s sklenitvijo pismene pogodba v najemu, kjer je ugotovljena višina najemnine ter v skladu z uporabnim dovoljenjem vrsta dejavnosti (člen 11. in 12.), za katero se poslovni lokal izdaja v najem. S pogodbo 0 najemu se ugotavljajo tudi drugi pogoji, zlasti pogoji o investicijah, potrebnih da lokal lahko služi namenu, za katerega je določen. Pogodbo o najemu sklene z najemojemalcem organ, pri-tojen za upravljanje stavbe, oziroma zasebni lastnik stavbe. 6. člen Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stano- vanjskih hiš, posebej ,za vsako v členu 11. oz. členu 12. navedeno dejavnost. Višina navedenega odstotka je za vsako v členu 11. oziroma 12. navedeno dejavnost lahko različna in sicer za posamezna območja ali celo posamezne ulice občine v namenu, da se bodo ekonomski interesi najemodajalcev glede najemnikov izenačili. 7. člen Najemnik, s katerimi je sklenjena pismena pogodba o najemu poslovnih lokalov, je pooblaščen v imenu organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, da glede tretjih oseb ukrene vse potrebno, da mu bodo poslovni lokali stavljeni na razpolago, v kolikor to ne ukrene sam najemodajalec. 8. člen Najemodajalec je dolžan pogodbo o najemu v 4. izvodih v roku od 8 dni po podpisu pogodbe predložiti v registracijo organu za finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen Poslovni lokali se lahko izdajajo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katero je dovoljeno poslovne lokale izdajati v najem. Uporabno dovoljenje 10. člen Z uporabnim dovoljenjem se ugotavlja, za katere dejavnosti, navedene v členu 11. in 12. tega odloka, se dovoljuje izdajati v najem poslovne lokale. Z uporabnim dovoljenjem se samo omogoča izdajati poslovne lokale v najem za opravljanje določene dejavnosti (člen 11. in 12-). Z njim se ne ugotavlja, da poslovni lokali — taki kakršni so — ustrezajo vsem tehničnim predpisom ter higiensko-tehničnim in sanitarnim pogojem za opravljanje dejavnosti, za katero se dovoljuje izdajanje v najem. 11. člen Uporabn0 dovoljenje izdaja svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora- Za lokale, ki se sedaj uporabljajo v poslovne namene, se ne bodo izdale posebne odločbe o uporabnem dovoljenju. Za njih velja, da uporabno dovoljenje obstoji za tisto po vsebini najožjo dejavnost iz člena 12, v katero se morajo uvrstiti dejavnosti, ki se opravljajo ob času uveljavitve tega odloka. 12. člen Z uporabnim dovoljenjem se lahko dovoli izdajanje poslovnih lokalov v najem za dejavnosti oziroma namen, po sledeči nomenklaturi: 1. trgovina na drobno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter kruhom in pecivom, 2. trgovina na drobno s sadjem in zelenjavo, 3. trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki, 4. trgovina na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami, 5. trgovina na drobno z lesom in kurjavo in premogom, 6. trgovina na drobno s knjigami in muzikali jami, 7. trgovinska dejavnost na drobno, 8. skladišča, 9. frizerska obrtna dejavnost, 10. mesarska in klobasičarska obrtna dejavnost, 11. obrtna dejavnost, 12. gostinska dejavnost, 13- dejavnosti zdravstvenih ustanov, 14. dejavnosti socialnih ustanov, 15. razne dejavnosti. Uporabno dovoljenje se lahko izda za eno ali več naštetih dejavnosti. 13. člen Dejavnost navedena v členu 12. pod točko 7 zajema tudi dejavnosti navedene pod točko 1—6. Dejavnosti pod točko 11 zajema tudi dejavnosti navedeno pod točko 9 in 10. Izdajanje uporabnega dovoljenja za poslovne lokale v novih stavbah 14. člen Uporabno dovoljenje za poslovne lokale v novih stavbah izdaja svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora in sicer po lastni pobudi ali pa na predlog organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe ali pa trgovinske, gostinske in obrtne zbornice ali ustrezne ustanove. Uporabno dovoljenje se lahko izda šele po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in po dobljenem mnenju trgovinske, gostinske ali obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta za dotično vrsto dejavnosti. Če katera od teh zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v roku 8 dni po dostavitvi poziva, se lahko izda uporabno dovoljenje tudi brez njenega mnenja. Uporabno dovoljenje izda pristojni svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora po potrebah prebivalstva in drugih javnih potrebah. 15. člen Proti odločbi 0 izdaji uporabnega dovoljenja se lahko organ upravljanja oziroma lastnik stavbe pritoži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. V istem roku se lahko pritoži tudi trgovinska, gostinska ali obrtniška zbornica oziroma ustrezna ustanova. 16. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnih nove stavbe je dolžan v roku 15 dni, računajoč od dneva, ko se po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih lokalov, izročiti uporabnemu organu za blagovni promet občinskega ljudskega odbora predlog za izdajo uporabnega dovoljenja. Šteje se, da uporabno dovoljenje obstoji za tiste dejavnosti, za katere je bilo zaprošeno; a) če uporabno dovoljenje ni izdano niti po preteku roka od 30 dni, računajoč od dneva, ko je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo upravnega dovoljenja, b) če se glede pritožbe, ki je bila vložena proti odločbi v upravnem dovoljenju, ne reši niti po preteku roka 45 dni računajoč od dneva vročitve prvostopne odločbe- Preklic upravnega dovoljenja 17- člen Svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora, lahko po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in najemnika, kakor tudi po dostavljenem mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove prekliče uporabno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni tega sveta oziroma organa v poslovnem lokalu opravljene druge dejavnosti bolj ustrezale potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim, kakor ustreza vršitev dejavnosti, za katero obstoji uporabno dovoljenje. 18- člen Sklep o preklicu uporabnega dovoljenja mo,ra vsebovati uporabno dovoljenje, za katero se bo v bodoče zadevni lokal — poslovni, mogel izdati v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic nima pravne veljave. Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega uporabnega dovoljenja se lahko v roku 15 dni do vročitve odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča sveta za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa okrajnega ljudskega odbora po svobodnem preudarku- Če pri preklicu uporabnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok, najemno razmerje prestane prvega v mesecu po 3 mesecih, računajoč od dneva, ko je odločba o preklicu postala pravnomočna. Dolžnost izdaje poslovnih lokalov 20. člen Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni izdajati v najem neizdane poslovne lokale, razen če jih sami koristijo. Če organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe ne izda poslovnega lokala v najem v teku 30 dni, računajoč od dneva pre-stanka dosedanjega najemnega razmerja oziroma od dneva, ko bo izdano uporabno dovoljenje, ga izda v najem pristojni organ za stanovanjske zadeve- 21. člen Pogodba o najemu, ki jo sklene organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe v roku, navede- nem v členu 21, nima pravne veljave brez soglasja organa za stanovanjske zadeve. Če je ta organ zaradi neobveščenosti o že sklenjeni pogodbi začel postopek zaradi izdaje poslovnega lokala v najem in sklenil pogodbo v roku od mesec dni, računajoč od dneva, ko je postopek začel. 22. člen Kadar organ za stanovanjske zadeve izda poslovne lokale v najem, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje v razpravljanju glede določil pogodbe o najemu ter mu dovoljuje, če ista soglaša s pogodbo, da jo sam tudi podpiše. Organ za stanovanjske zadeve se lahko pogodi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati pogodbe o najemu najdlje 2 leti. V najemniških pogodbah, katere sklepa organ za stanovanjske zadeve, se lahko določi odpovedni rok samo 3 mesecev. Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe in najemnik lahko sporazumno menjajo vse določbe pogodbe, katero je sklenil organ za stanovanjske zadeve, razen o delavnosti, za katero se poslovni lokal izdaja v najem. 23- člen Proti sklepanju najemninske pogodbe organa za stanovanjske zadeve se lahko pritožijo organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi do-tični, s katerim je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe že sklenil najemno pogodbo. Rok za pritožbo je 15 dni, računajoč od dneva dostavitve pogodbe osebi, ki ima pravico do pritožbe. O pritožbah odloča organ, ki opravlja posle blagovnega prometa okrajnega ljudskega odbora. Izdajanje poslovnih lokalov v podnajem 24. člen Izdajanje v podnajem celih poslovnih lokalov ali njihovih delom nima pravne veljave, niti če se to izvrši s pristankom organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe. Če jih najemnik vseeno izda v podnajem ali na koriščenje drugi osebi, se šteje, da je prenehalo njegovo najemno razmerje. Najemninska pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena s tedanjim najemnikom ali pa z osebo, kateri so bili poslovni lokali izročeni v podnajem oziroma na koriščenje, nima pravne veljave. Svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora,'je pooblaščen dopuščati izjeme od določb gornjega odstavka. Postranske pogodbe ob sklenitvi najemne pogodbe 25. člen Vse pravice in obveze, ki se prevzemajo ob izdajanju poslovnih lokalov v najem, morajo biti zajete v najemni pogodbi. Postranske pogodbe, sklenjene med najemodajalcem in najemnikom ob izdajanju v najem poslovnih lokalov ali v zvezi z najemom, nimajo pravne veljave, v kolikor s tem odlokom ni drugače določeno. Prestanek najemne pogodbe na temelju sklepa gospodarskega sveta občinskega ljudskega odbora 26. člen Svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora, lahko odloči, da najemno razmerje preneha: 1. če najemnik namesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni lokal po najemni pogodbi izdan v najem, opravlja v poslovnem lokalu kakšno drugo- dejavnost; 2. če se v poslovnem lokalu brez upravičenega razloga v roku 2 mesecev ne opravlja dejavnost, za katero je bil poslovni lokal izdan v najem; 3. če so bile ob izdajanju poslovnih lokalov v najem sklenjene med najemodajalcem in najemnikom določbe, ki niso vsebovane v najemni pogodbi. Pogodba sklenjena z namenom, da se najemno razmerje, ko je prenehalo iz razlogov navedenih v določbah tega člena, obnovi pred potekom treh let od njegovega prenehanja, nima pravne veljave. Odpoved najemne pogodbe 27. člen Najemne pogodbe poslovnih lokalov se odpovedujejo po predpisih o najemni pogodbi. Uporaba stanovanja v poslovne namene 28. člen Za lokale v sestavu stanovanja, ki se izključno ali pretežno uporablja v poslovne namene, morajo najemodajalec in najemnik skleniti po-sebno pismeno pogodbo o delu najemnine, kj. je dogovorjen poleg najemnine pogojene za stanovanje. 29. člen Pogodba o delu najemnine mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je to določeno za najemne pogodbe poslovnih lokalov. 30. člen Če najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po členu 28, razen v primeru člena 4, je dolžan, vse dokler jo ne sklene iz naslova najemnine za vsak m2 površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne namene, desetkratno tarifno postavko predpisano ra 1 m2 površine dotičnega stanovanja. Znesek iz prednjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalec pozval najemnika na sklenitev pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravomočno rešen spor o tem ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne namene- 31. člen Spor o tem, ali se prostori v sestavu stanovanja lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ za blagovni promet občinskega ljudskega odbora. Proti tej 'odločbi se lahko pritoži v roku 15 dni najemodajalec in najemniki. O pritožbi odloča svet za blagovni promet oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa okrajnega ljudskega odbora. Kazenske določbe 32. člen Z denarno kaznijo do din 3-000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravočasno ne predloži v registracijo najemne pogodbe. Končne določbe 33. člen Pooblašča se svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora, da po potrebi predpiše podrobna navodila za izvršitev tega odloka. 34. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo na območju le občine veljati vsi predpisi o izdajanju v najem poslovnih lokalov, ki nasprotujejo določbam tega odloka. 35. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem, vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-2380/1-58 Kostanjevica, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Karlo Kuntarič 1. r. 352. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 11- člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 52/57) ter 26. člena statuta občine Novo mesto je občinski ljudski odbor Novo mest0 na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 17- oktobra 1958 sprejel ODLOK o oprostitvi dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka Dolenjskega lista v Novem mestu 1. člen Dolenjski list v Novem mestu se za leto 1958 oprosti plačevanja tistega dela proračunskega prispevka, iz osebnega dohodka, ki pripada proračunu občinskega ljudskega odbora Novo mesto: 2. člen Obračunani 'proračunski prispevek po prejšnjem členu vlaga Dolenjski list obvezno v svoj rezervni sklad. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1- januarja 1958. Številka: 03/1-2988/1 Novo mesto, 17. oktobra 1958. 353. Na podlagi 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19/53) 12. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57), pritrditve izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pod št. 06-851/2-58 z dne 3. VII. 1958, 3 člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 16/58) in na predlog sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Senovo, je ObLO na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. oktobra 1958 sprejel ODLOK o spremembi odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 1. člen Odlok o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka (Uradni vestnik okraja Trbovlje, št. 5/58) se v delu B-občinski prometni davek — v tar. št. 1 spremeni tako, da se glasi: Tar. št. 1: gostinska podjetja, gostišča in vsi drugi vršilci gostinskih uslug ter trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo alkoholnih pijač, plačajo od prodajne cene alkoholnih pijač 15%. Opomba: Davek po tej tar. št. se plačuje mesečno po obračunu, ki ga morajo davčni zavezanci predložiti upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora do 5. v mesecu za pretekli mesec. 2. člen Ta odlok začne veljati, ko se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01/1-1139/6- Senovo, 16. oktobra 1958. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1. r. 354. Na osnovi točke 2 odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kontroli in evidenci cen (Uradni list FLRJ, št. 39/58) je izdal občinski ljudski odbor Videm-Krško na predlog sveta za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, na ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1958 ODLOK o prepovedi zvišanja cen na drobno in evidenci o gibanju cen na območju občine Videm-Krško 1. člen Prepoveduje se vsako zvišanje cen na drobno nad cenami, ki so veljale 30. IX. 1958, tako v proizvodnji kot v trgovini, brez predhodnega dovoljenja pristojnega državnega organa. Trgovskim podjetjem se prepoveduje zvišanje marže, ki je bila obračunavana do 30. IX. 1958. 2. člen Uvede se evidenca in kontrola cen na drobno za industrijske proizvode in živila, ter storitve, ki so važne za preskrbo državljanov. Vse gospodarske organizacije in zasebniki so dolžni prijaviti v 8 dneh po uveljavitvi tega odloka cene, ki so veljale na dan 30. IX. 1958, organom za blagovni promet in cenike izobesiti na vidnih mestih v svojih poslovnih prostorih. 3. člen Če gospodarska organizacija ali zasebnik zaradi utemeljenih razlogov hoče dvigniti ceno na drobno blagu ali storitvam, mora predhodno predložiti pristojnemu upravnemu organu za blagovni promet podrobno kalkulacijo z elementi strukture cen in utemeljitvijo., zakaj hoče dvigniti ceno. Upravni organ za blagovni promet je dolžan, da v primerih, ko se zvišuje cena zaradi povečanja nabavne cene blaga odnosno surovin, v petih dneh odloči o predlogu gospodarskega organizacije, v primerih, ko se spreminjajo ostali elementi strukture, pa v 10. dneh. Če v rokih, navedenih v prejšnjem odstavku, organ za blagovni promet o predlogu ne odloči, sme gospodarska organizacija ali zasebnik ravnati tako, kot da je predlog odobren. 4. člen Tržna inšpekcija je dolžna, da kontrolira izvajanje tega odloka in da podvzame proti kršiteljem vse ukrepe, predvidene v veljavnih predpisih zaradi neizpolnjevanja določb o cenah in načinu trgovanja. 5- člen Svet za blagovni promet se pooblašča, da izda navodila za izvajanje tega odloka in da predpiše vse potrebne ukrepe v zvezi s prepovedjo zvišanja cen in evidenco o cenah. Normativne akte, izdane v zvezi s pooblastilom po prejšnjem odstavku, je svet dolžan predložiti na naslednji seji ljudskemu odboru v potrditev. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto1- Številka: 01/1-4385/58 Videm-Krško, 14. novembra 1958. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 355. Na osnovi točke 2 odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kontroli in evidenci cen (Uradni list FLRJ, št. 39/58) ter v zvezi z odredbo o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36/58), izdaja občinski ljudski odbor na predlog sveta za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1958 ODLOK o določitvi naj višjih prodajnih cen na drobno za nekatere vrste proizvodov 1. člen V prodaji na drobno se smejo prodajati določene vrste proizvodov naj dražje po cenah, ki so določene s tem odlokom, ali cenah, ki jih bo določil po* pooblastilih tega odloka svet za blagovni promet. 2. člen Določajo se naj višje prodajne cene na drobno za naslednje vrste proizvodov: krompir — bel do 14 din krompir — ostale vrste • . . do 12 din čebula — domača • . . . do 55 din fižol — mešani ..... do 40 din fižol — enobarvni .... do 50 din fižol — Črešnjevec .... dd 60 din fižol — ciprčan do 65 din jabolka I. vrste do 25 din jabolka II. vrste do 20 din orehi v lupinah I. vrste • ■ do 100 din orehi v lupinah II. vrste . . do- 80 din grozdje . do 70 din suhe slive I. vrste .... do- 110 din suhe slive II. vrste .... do 80 din suhe gobe do 1000 din presno goveje meso I. vrste • do 2*70 din presno goveje meso II. vrste . do 250 din presno svinjsko meso . . . do 330 din presno telečje meso .... do 320 din tropinovo žganje do 400 din 3. člen Gospodarske organizaccije in zasebniki so dolžni, da takoj vskladijo prodajne cene s cenami, ki so določene v drugem členu tega odloka. 4. člen Svet za blagovni promet se pooblašča, da določa v smislu veljavnih predpisov cene v prodaji na drobno. Svet je dolžan, da odredbe o določitvi prodajnih cen predloži na naslednji seji v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01/1-4684/1 Videm-Krško, 14. novembra 1958. 356. Na osnovi prvega odstavka 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli ccen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, številka 39/58), je izdal občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. novembra 1958 ODLOK o uvedbi evidence in kontrole cen na drobno za območje občine Trebnje 1- člen Uvaja se evidenca in kontrola cen na drobno za industrijske proizvode, živila in storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov... 2. člen Osnova ,za evidenco in kontrolo cen predmetov in storitev iz 1. člena tega odloka so cene po stanju z dne 30. IX. 1958. 3. člen Evidenca cen se vpelje tako, da gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno in opravljanjem uslug in storitev, vključno vse obrti (v naslednjem besedilu gospodarske organizacije) prijavijo v smislu člena 5. odloka o prepovedi zvišanja cen po stanju dne 30. IX. 1958 na območju občine Trebnje, cene industrijskih proizvodov, živil in storitev, ki so veljale ta dan. 4. člen Evidenca cen se vodi na posebnih obrazcih A, B in C, ki so sestavni del tega odloka, in po »Seznamu izdanih odločb o maksimalnih stroških« oziroma »Seznamu odločb izdanih o maksimalnih cenah v trgovini na drobno«, ki ga vodi uslužbenec, odgovoren za posle blagovnega prometa v občinskem ljudskem odboru. 5. člen Med industrijske proizvode, živila in storitve, nad katerimi se vodi evidenca in kontrola cen, spadajo vsi predmeti in storitve, določeni v členih 2., 3. in 4. odloka o prepovedi zvišanja cen po stanju dne 30. IX- 1958. 6. člen Zvišanja cen predmetom in storitvam iz 5. člena tega odloka po stanju dne 30. IX. 1958 ni dopustno. Izjemoma pa je zvišanje cen možno- po odobritvi ustreznega republiškega, okrajnega ali občinskega organa na podlagi posebne prijave gospodarske organizacije v smislu obstoječih predpisov. Kadar je prismojen za odločanje o cenah občinski ljudski odbor, mora prijavo gospodarske organizacije o povišanju cen upravni organ občinskega ljudskega odbora rešiti v 5 dneh po prejemu, če se prijava nanaša na zvišanje cen zaradi višje grosistične ali proizvodne cene, oziroma v 10 dneh, če prijavi gospodar- ska organizacija povišanje cen zaradi višjih stroškov trgovine na drobno. Če upravni organ občinskega ljudskega odbora v navedenih rokih ne reši prijave, se smatra, da je prijavi ugodeno in gospodarska organizacija lahko prodaja zadevni proizvod po prijavljeni zvišani ceni. 7. člen Vsaka prijava mora biti obrazložena z dokumentirano navedbo vseh vzrokov, ki zahtevajo povišanje cen. Pri zaprošenem zvišanju cen industrijskih proizvodov mora biti prijavi priložena faktura, če gre z.a zvišanje cene zaradi višje grosistične ali proizvodne cene oziroma periodični izračun, če se naj cene zvišajo zaradi večjih stroškov trgovine na drobno. Prvi prijavi zvišanja cen mora biti priložen zaključni račun gospodarske organizacije za preteklo leto. 8. člen Gospodarske organizacije morajo izobesiti na vidnem mestu cenike o cenah za vse predmete in storitve, za katere velja ta odlok. 9. člen Evidenco o gibanju cen vodi in spremlja za blagovni promet pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. 10. člen Izvajanje predpisov tega odloka kontrolirajo tržni inšpektorati. 11. člen Za kršitve predpisov tega odloka se uporabljajo zoper gospodarske organizacije in odgovorne osebe v gospodarski organizaciji določila točke 6a in 7. odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7 in 39/58). 12. člen Za odgovorne osebe pri gospodarski organizaciji se smatrajo: oseba, ki vodi gospodarsko organizacijo, oziroma oseba, ki vodi posamezno enoto gospodarske organizacije (poslovalnico, trgovino itd.), oseba, ki opravlja finančne posle pri gospodarski organizaciji, in oseba, ki dela po naravi svoje službe na poslih v zvezi s cenami. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto- Številka: 01/1-5017/4. Trebnje, 21. novembra 1958. 357 Na osnovi drugega odstavka 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39/58) je izdal Občinski ljudski odbor Trednje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 21. XI. 1958 naslednji ODLOK o prepovedi zvišanja cen na drobno po stanju dne 30. IX. 1958 na območju občine Trebnje 1. člen Industrijskim proizvodom, živilom, obrtnim storitvam in uslugam se ne smejo zvišati cene na drobno po stanju z dne 30. IX. 1958. 2. člen Pod industrijske proizvode spadajo: a) vse vrste tkanin (volnene, bombažne,' lanene, svilene, tkanine iz umetnih vlaken); b) volnena in bombažna preja za ročno pletenje; c) vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic; d) vse vrste pralnih sredstev (pralna mila, pralni praški, tekoči detergenti); e) vse vrste usnja; f) vse vrste obutve; g) vse vrste drv za kurjavo; h) vse vrste premoga. 3. člen Med živila spadajo: a) osnovna živila (moka, mast, olje, sladkor in sol), za katere je cena določena, ali pa sei cene kalkula-tivno oblikujejo z odrejanjem stroškov trgovine na drobno'; b) kmetijski pridelki (krompir, jabolka, čebula, fižol itd.), za katere je dogovorjena cena pri proizvajalnih organizacijah; c) vsa ostala živila (sveže zelje, jajca, mleko, surovo maslo, sveža in prekajena svinina, riž, testenine, kavni nadomestki itd.)- 4. člen Pod obrtnimi storitvami in uslugami so mišljene storitve in usluge, krojaške, šiviljske, čevljarske, inštalaterske, brivsko-frizerske, nosaške, žagarske in ostalih obrti. 5. člen Gospodarske organizacije in vodje obrtnih delavnic, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno ter opravljanjem uslug in storitev (trgovske, gostinske, obrtne, komunalne), morajo v treh dneh po objavi tega odloka v Uradnem vestniku okraja Novo mesto prijaviti občinskemu ljudskemu odboru cene industrijskih proizvodov, živil, storitev in uslug po stanju 30. IX. 1958. 6. člen Zvišanje osn nad cene 30. IX. 1958 je možno samo v skladu z določili odloka o evidenci in kontroli cen na območju občinskega ljudskega odbora Trebnje- 7. člen Za kršitve predpisov tega odloga se uporabljajo zoper gospodarske organizacije in odgovorne osebe v gospodarski organizaciji določila 6a in 7. člena odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7 in 39/58). '8. člen Za odgovorne osebe pri gospodarski organizaciji se smatrajo: oseba, ki vodi gospodarsko organizacijo, oziroma oseba, ki vodi posamezno enoto gospodarske organizacije (poslovalnico, trgovino itd.), oseba, ki opravlja finančne posle pri gospodarski organizaciji, oseba, ki dela po naravi svoje službe na poslih v zvezi s cenami. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. - Številka: 01/1-5017/3- Trebnje, 21. novembra 1958. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. 358. sveže telečje meso ..... do 320 din tropinovo žganje..............do 400 din 2. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-3540/1-58. Kostanjevica, 22. novembra 1958. Predsednik sveta za blagovni promet Franc Pisanski 1. r. Predsednik ObLO: . Karlo Kuntarič 1. r. 359. ,Na podlagi 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) in odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati naj višje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36-185/58) je sprejel svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Senovo na svoji seji dne 11. novembra 1958 na osnovi pooblastila občinskega ljudskega odbora, izdanega mu na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. oktobra 1958 ODREDBO Na podlagi pooblastila občinskega ljudskega odbora Kostanj evica-Podboč j e št. 01-3372/1-58 z dne 8. novembra 1958 in odredbe o proizvodih, za katere morajo- občinski ljudski odbori predpisati naj višje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36-185/58) in 12. člena odloka občinskega ljudskega odbora Kostanjevi ca-Podbočj e o uvedbi evidence in kontrole ter določila storitve cen na drobno za industrijske proizvode in živila tetr obrtne storitve in usluge, ki so pomembne' za preskrbo- državljanov št. 01-3371/1 z dne 8. novembra 1958, izdaja svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Kostanjevica-Po-dbočje, po sklepu seje z -dne 22. novembra 1958 naslednjo ODREDBO o določitvi na j višjih cen posameznih živil L čle-n Za območje občinskega ljudskega odbora Kostanj evica-Podbočje se določijo naslednja živila tele najvišje cene: krompir — beli .... • do 14 din krompir — ostale vrste . • . do 12 din čebula — domača • . . • . do 55 din fižol — Črešnjevec ..... . do 60 din fižol — ciprčan ..... . do 70 din jabolka I. vrste . • . . • . do 25 din jabolka II. vrste .... . do 20 din orehi v lupinah I. vrste ■ . do 100 din orehi v lupinah II. vrste . ■ . do- 80 din sveže goveje meso I- vrste . • do 270 din sveže svinjsko meso • . . • do 330 din o določitvi naj višjih ce|n na drobno za posamezna živila 1. krompir, navedene sorte ..... do 14 din 2. čebula, domača, prve kakovosti . . do- 55 din 3. čebula uvožena................... . do 65 din 4. fižol suhi: a) fižol tetovski, prepelilar in cipro do 75 din b) fižol gradiščanec in češnjevec • do 65 din c) fižol enobarvni, drobni in srednji do 55 din d) fižol mešani ........ do 45 din 5. jabolka navadne sorte: a) za kvaliteto I.................. do 25 din b) za kvaliteto II. ..............do 20 din 6. orehi v lupinah: a) orehi I- kvalitete, ki ustrezajo pogojem JUS (E, B 2, 043/55) . • do 105 din b) -orehi II. kvalitete, ki ustrezajo pogojem JUS (E, B 2, 043/55) . . do 80 din 7. vinsko grozdje................. . . doj 70 din 8. suhe češplje kvalitete 95/100 ... do 120 din 9. suhe gobe: a) suhe gobe za kvaliteto I. . . • do-1000 din b) suhe gobe za kvaliteto II. • • . do 800 din 10. presno goveje meso ................do 260 din 11. presno telečje meso ...... do 300 din 12. presno svinjsko meso...............do 320 din Vse cene so za en kilogram v maloprodaji. 13. ,za žganje: tropinovo žganje ....... do .10 din Cena pri tropinovem žganju je za eno alkoholno stopnjo. 14. za kg kruha iz enot. moke (tipa 1100) do- 53 din 15. žemlje — iz bele moke..............do 5 din Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/7-352/12. Senovo, 11. novembra 1958. Predsednik sveta za blagovni promet Miha Molan 1. r. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1- r. 360. Na podlagi 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) je sprejel svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Senovo na svoji seji dne 11. novembra 1958 na osnovi pooblastila občinskega ljudskega odbora, izdanega mu na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 16. oktobra 1958 ODREDBO o evidenci in kontroli cen na območju občinskega ljudskega odbora Senovo 1 Uvaja se evidenca in kontrola cen na drobno za industrijske proizvode, živila in storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov. Osnova za evidenco in kontrolo cen predmetov in storitev iz 1. odstavka tega odloka, so cene po stanju z dne 30. IX. 1958. 2 Evidenca na občinskem ljudskem odboru Senovo opravlja oddelek za gospodarstvo, kontrolo cen pa tržni inšpektorat občinskega ljudskega odbora Senovo- 3 Trgovske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občinskega ljudskega odbora Senovo, ki prodajajo predmete odnosno ki opravljajo storitve, navedene v 1. točki te odredbe, so dolžne, da prijavijo cene po stanju 30. septembra 1958 (obrtne organizacije pa po potrebnih cenikih) najkasneje v ,roku 10 dni po uveljavitvi te odredbe na oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Senovo. 4 Ta odiedba stopi v veljavo po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/7-352/11. Senovo, 13. novembra 1958. Predsednik sveta za blagovni promet Miha Molan 1. r. 361. Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26/54) v zvezi s 7. točko 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih ljudskih in okrajnih ljudskih odborov je občinski ljudski odbor Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. XI. 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Zaradi bo-lj intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, češpijet-vega kaparja, jabolčnega zavijača, skrlupa, krompirjeve plesni in rdečega pajka se na področju občine Sevnica odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uživalcev kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih krajih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko: dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih m kemičnih sredstvih, za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi področja, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračunava kmetijska zadruga posamezni mlastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitev s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. člen Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov ra- čun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. 7. člen Za kršitve predpisov iz 1., 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/3-1834/6. Sevnica, 6. novembra 1958. Predsednik ObLO: Karel Kolman 1. r . 362. Na osnovi 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) ter po pooblastilu, ki mu ga je izdal občinski ljudski odbor Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. XI. 1958, je svet za gospodarstvo, blagovni promet in turizem občinskega ljudskega odbora Sevnica na svoji 6. redni seji dne 25. XI. 1958 sprejel sledečo ODREDBO o prepovedi zvišanja cen na drobno po stanju na dan 30. IX. 1958 na območju občine Sevnica 1- člen i Industrijskim proizvodom, živilom, kurivu, obrtnim storitvam in uslugam se me smejo zvišati cene na drobno, ki so veljale na dan 30- IX. 1958. 2. člen Pod industrijske proizvode spadajo: a) vse vrste tkanin (volnene, bombažne, lanene, svilene in iz umetnih vlaken); b) volnena in bombažna preja za nočno pletenje; c) vse vrste moških, ženskih in otroških nogavic; d) vse vrste pralnih sredstev (pralna mila, pralni praški in tekoči detergenti); e) vse vrste usnja in f) vse vrste obutve. 3. člen Pod kuriva spadajo: a) vse vrste drv za kurjavo in b) vse vrste premoga. 4. člen | Pod živila spadajo: a) osnovna živila (moka, mast, olje, sladkor in sol), za katere je cena določena, ali pa se cene kal-kulativno oblikujejo z odrejanjem stroškov trgovine na drobno; _ b) kmetijski pridelki (krompir, jabolka, čebula, fižol, itd), za katere je dogovorjena najvišja odkupna cena pri proizvajalnih organizacijah; c) vsa ostala živila (presno zelje, jajca, mleko, surovo maslo, presna in prekajena slanina, riž, testenine, kavni nadomestki itd.). 5. člen Pod obrtnimi storitvami so mišljene storitve in usluge krojaške, šiviljske, čevljarske), brivskcVfri-zerske, žagarske,, inštalaterske, soboslikarske, urarske, dimnikarske in drugih obrti. 6. člen Gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, ne smejo pri prodaji proizvodov iz 2., 3., in 4. člena tega odloka ustvariti procentualno večji zaslužek kot je znašal, po njihovem periodičnem računu za tretje četrtletje leta 1958. 7. člen Gospodarske organizacije in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo z opravljanjem uslug in storitev, morajo v treh dneh po objavi tega odloka v Uradnem vestniku okraja Novo mesto prijaviti oddelku pa gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Sevnica cq'ne industrijskih proizvodov, kuriva), storitev in uslug po stanju na dan 30. IX. 1958- 8. člen Zvišanje cen nad cene, ki so veljale na dan 30. IX. 1958, je mežno le v skladu z določili 6. in 7. člena odloka o evidenci in kontroli cen na območju občine Sevnica. 9. člen Za kršitev predpisov tega odloka se uporabljajo zoper gospodarske organizacije in odgovorne osebe v gospodarskih organizacijah ter zoper zasebne obrtnike določila 6 a in 7. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7-91/1958 in 39-678/1958). 10. člen Za odgovorne osebe v gospodarski organizaciji se smatrajo: a) oseba, ki vodi gospodarsko organizacijo, b) oseba, ki vodi posamezno enoto gospodarske organizacije, c) oseba, ki vodi računovodske posle gospodarske organizacije in d) osebe, ki po naravi svoje službe delajo na poslih v zvezi s cenami. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/1-3578/12. Sevnica, 25. novembra 1958. Predsednik ObLO: Karel Kolman 1. r. Predsednik sveta za gosp. blagovni promet in turizem Lojze Motore 1- r. 363. Na osnovi 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 39-678/58) ter po pooblastilu, ki mu ga je izdal občinski ljudski odbor Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. 11. 1958, je svet za gospodarstvo, blagovni promet in turizem občinskega ljudskega odbora Sevnica, na svoji 6. redni seji dne 25. XI. 1958 sprejel sledečo ODREDBO o uvedbi evidence in kontrole cen na drobno na območju občine Sevnica 1. člen Uvaja se evidenca in kontrola cen na drobno za industrijske proizvode, za kurivo, živila in storitve, ki so pomembni za preskrbo državljanov. 2. člen Osnova za evidenco in kontrolo cen proizvodov in storitev iz 1. člena te odredbe so cene, ki so veljale na dan 30. IX. 1958. 3. člen Evidenca cen se vpelje tako, da gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno in z opravljanjem uslug in storitev, ter vsi zasebni obrtniki (v nadaljnjem besedilu gospodarske organizacije) prijavijo v smislu določil 6. člena odloka d prepovedi zvišanja cen po stanju na dan 30. IX. 1958 na območju občine Sevnica cene proizvodov, živil, uslug in storitev, ki so veljale na dan 30. IX. 1958- 4. člen Evidenca cen se vodi na posebnih obrazcih in po posebnih seznamih, ki jih vodi uslužbenec, odgovoren za posle blagovnega prometa v oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Sevnica- 5. člen Evidenca in kontrola cen se vodi za vse proizvode, živila, usluge in storitve, ki so navedeni v členih 2-, 3., 4. in 5. odloka o prepovedi zvišanja cen po stanju na dan 30. IX. 1958 na območju občine Sevnica. 6. člen Zvišanje cen proizvodom, uslugam in storitvam iz 5. člena te odredbe nad cene, ki so veljale na dan 30. IX. 1958 načeloma ni dopustno. Izjemoma je dovoljeno povišati cene proizvodom, uslugam in storitvam iz 5. člena tega odloka, toda le na osnovi posebne odobritve republiškega, okrajnega in občinskega upravnega organa, pristojnega za posle blagovnega prometa; ta bo odobritve izdajal na osnovi utemeljenih prijav, ki morajo biti vložene v smislu veljavnih predpisov. Kadar je za odločanje o prijavi za povišanje cene pristojen upravni organ občinskega ljudskega odbora Sevnica, pristojen za posle blagovnega prometa, mora o prijavi odločiti v roku petih dni po prejemi prijave, če se prijava nanaša na zvišanje cene zaradi višje grosistične ali proizvodne cene, oziroma v roku desetih dni, če se zvišanje cene prijavlja zaradi povišanja stroškov trgovine na drobno ali zaradi zvišanja stroškov uslug ali storitev. Če upravni organ občinskega ljudskega odbora Sevnica v rokih iz prejšnjega odstavka prijavi ne odgovori, se smatra, da je soglasen s prijavo in gospodarska organizacijo lahko prodaja proizvode oziroma vrši usluge in storitve po prijavljeni zvišani ceni. 7. člen Vsaka prijava mora biti obrazložena z dokumentirano navedbo vseh vzrokov, zaradi katerih se prijavlja povišanje cene. Ako se prijavlja povišanje cene zaradi zvišanja proizvodnje ali grosistične cene, morajo gospodarske organizacije priložiti k prijavi prepis fakture, t- j. zadnje fakture po stari ceni in nove fakture z zvišano ceno. Ako se prijavlja povišanje cene zaradi večjih stroškov trgovine na drobno, ali večjih proizvodnih stroškov uslug in storitev, morajo gospodarske organizacije k prijavi priložiti overjen prepis zadnjega periodičnega obračuna. Ravno tako morajo gospodarske organizacije priložiti overjen prepis zadnjega periodičnega obračuna k prvi prijavi povišanja cen. Določila 3. in 4. odstavka tega člena ne veljajo za osebne obrtnike. 8. člen Gospodarske organizacije morajo izobesiti na vidnem mestu cenike s cenami za vse proizvode, usluge in storitve, za katere velja ta odredba- 9. člen Evidenco o gibanju cen vodi in spremlja upravni organ občinskega ljudskega odbora Sevnica, ki je pristojen za posle blagovnega prometa. 10- člen Izvajanje predpisov tega odloka kontrolirajo tržni inšpektorji. 11. člen Za kršitve predpisov tega odloka se uporabljajo zoper gospodarske organizacije in odgovorne osebe v gospodarskih organizacijah ter zoper zasebne obrtnike določila 6a in 7. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7/91-58 in 39-678/58). 12. člen Za odgovorne osebe v gospodarski organizaciji se smatrajo: a) oseba, ki vodi gospodarsko organizacijo, b) oseba, ki vodi posamezno enoto gospodarske organizacije, c) oseba, ki vodi računovodske posle gospodarske organizacije in •d) osebe, ki po naravi svoje službe delajo na poslih v zvezi s cenami. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/1-3578/11. Sevnica, 25. novembra 1958. Predsednik sveta za gospodarstvo, blagovni promet in turizem Lojze Motore 1. r. Predsednik ObLO: Karel Kolman 1. r. 364. Po členu 50. točki 16. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), členu 26 točki 7. statuta občine Videm-Krško in po členu 17, 18, 20, 21. in 25. uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) izdaja na predlog sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. novembra 1958 naslednjo ODLOČBO I Ustanovi se gospodarska organizacija z nazivom: »Transport« Videm-Krško. Sedež gospodarske organizacije je v Vidmu -Krškem, Cesta krški žrtev- II Predmet poslovanja gospodarske organizacije je: Prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili vseh vrst, popravilo motornil vozil vseh vrst, servisne usluge za motorna vozila vseh vrst in preskrba motornih vozil z gorivi in mazili. III Stalna osnovna sredstva bodo novoustanovljenemu podjetju dodeljena s posebno odločbo. Stalna obratna sredstva si bo novo ustanovljeno podjetje najelo v skladu z veljavnimi predpisi iz sredstev, ki se dajejo kot posojilo za stalna obratna sredstva. IV Za direktorja ustanovljenega podjetja se do konstituiranja imenuje tov. Strle Ivan iz Videm-Krško, Hočevarjev trg 1. Direktor ima pravice in dolžnosti, ki so predpisane v 20. in 21. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in ob,rtov. V Občinski ljudski odbor Videm-Krško je ustanovitelj podjetja in bo nadzoroval delo direktorja do konstituiranja podjetja. VI Direktor, delavci in nameščenci ustanovljenega podjetja se plačujejo do konstituiranja po predpisih o izpiičevanju osebnih dohodkov delavcev v enakih ali sorodnih podjetjih. Direktorju, delavcem in nameščencem ustanovljenega podjetja se lahko izplačuje tudi posebni dodatki’ če so na .razpolago potrebna sredstva in če je izplačilo odobril svet za delo občinskega ljudskega odbora. VII Ustanovljeno po'djetje se mora konstituirati najkasneje do 31. XII. 1959. V ta namen mora direktor poslati občinskemu ljudskemu odboru predlog za izdajo dovoljenja