:*..........................................................:
Padanje cen.
i...........................................................!
Svet si je začel oddihovati. Prvič po dolgem času se sliSi, da cene padajo. Tako smo se odvadili takih glasov, da skoraj ne moremo verjeti. V resnici se tudi v malem še ne pozna mnogo. Cena mesa se le počasi niža. Istotako padajo cene vinu. Naenkrat je blaga dovolj.
Špekulanti, ki so spomladi nakupili žita v Banatu in so ga zadržali, so se opekli. Živine in prašičev je na jugu dovolj na prodaj. Letina kaže sijajno — skratka: človeštvo prihaja zopet k sapi, saj je že komaj dihalo od draginje. Padanje cen je svetoven pojav. V Ameriki je zadnji čas draginja tako narastla, da je bila n. pr. obleka mnogo dražja nego pri nas. Temu je bilo vzrok pa-
danje produkcije. Ljudje so samo špekulirali — nihče ni hotel delati. Tako kakor n. pr. naši peki, ki rajši prodajajo moko na debelo, kakor da bi pekli. Zato je bil kruh drag.
Tako se ni moglo doseči nobene stalnosti in cene so šle vedno kvišku.
Stalnemu naraščanju cen po vsem svetu je sledilo padanje produkcije. V Ameriki n. pr. je produkcija padla na 60 odstotkov mirovne produkcije, mezde pa so poskočile za večkrat mirovno visočino. Ljudstvo ni zmoglo več visokih cen in zaloge so zaostajale. V Nemčiji so tovarne za čevlje izdelale velike količine, pa jih vsled visokih cen ne morejo razprodati. Posledica tega je, da pada cena čevljev in jih tovarne prodajajo celo v lastno izgubo. Pada cena bakru in ameriški bakreni rudniki so le napol v obratu. Silno so padle cene kovinam in volni. Ker ni bilo živahnega prometa na morju, pada tudi pre-voznina; trdi se pa tudi, da svetovna tona-ža prekaša danes že ono iz leta 1914. za šth*i milijone. Velešpekulanti bodo celo udarjeni. Verjetno je, da bode possočila valuta držav s pasivno trgovinsko bilanco, ker po-vprašanje po plačilnih sredstvih pada. Le svetovne žitne cene bode ostale visoke, ker žetve razen v Jugoslaviji nikjer drugod ne kaže posebno dobro. Rumunija ne bo mogla mnogo izvažati, ameriška žetev bode pičla; tudi v Nemčiji ne kaže dobro. Ruska in ga-liška žetev pa za svetovni trg še ne prideta v poštev.
Tako se obeta letos posebno Jugoslaviji rešitev iz dosedanjih gospodarskih zadreg. Vsled padanja cen prihaja vedno več skritega blaga na trg. Med tem se bliža žetev, ki bo ena najsijajnejših, kar jih pomnimo.
S tem bo padla cena tudi delu, ker bodo živali bolj poceni. Nekateri listi sicer pišejo, da padanje cen še ni stalno, da je nastalo samo za nekatere predmete, splošno padanje cen pa se prične, ko se pomnoži produkcija. Tega danes še ni, zgodilo pa se bo, če bo dovolj sirovin.
Jugoslavija bo letos pokazala, kje je njena bodočnost. Mi imamo kruh in za kruh se vse dobi. Vprašanje je, če bomo znali izrabiti svoj ugodni položaj. Naša letina bo imela mnogo snubcev. Treba je paziti, da bo od nje imela korist država in narod.
Cene padajo dan na dan. Mnogi nečejo slišati o tem, treba bo glasnega protesta od strani javnosti, da bodo pijavke popustile. Sicer pa, če je dosti blaga, ni treba drago plačevati. Kdor zadržuje, bo pozneje prodajal še ceneje. Prihaja zopet čas, ko se bo ponujalo in bo kupovalec prijazno pozdravljen, če bo prišel v prodajalno.
Cene padajo ! Ta svetovni pojav kaže, da se bližamo stalnosti. Krize se končujejo. Pametni narodi se bodo vrnili k gospodarstvu. Mi se bomo morebiti še naprej ukvarjali s politiko ! Zdaj je čas, da rešimo državo in da damo narodu trdno gospodarsko podlago. Naša domovina je bogata — zato ni treba, da smo reven narod z nizko valuto.