PHIMDHSKI DHEVHIK - GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto X. . Štev. 94 (2713) EVO, ZAKAJ JE ITALIJI POTREBNA EVROPSKA O-BRAMBNA SKUPNOST! Včerajšnji «Giornale di Trieste»: «Z uresničenjem Evropske obrambne skupnosti naše poveljstvo nima vei na svojo razpolago lastnih čet. Kdo nas bo torej zavaroval pred Titovim udarom?« Kot se je na primer zavaroval Pella pred Okroglico... Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post, 1. gr. TRST, sreda 21. aprila 1954 Cena 20 lir maršal tito se danes vrne v domovino ODNOS BALKANSKE ZVEZE do bodoče evropske skupnosti Skupnost, ki ne bi temeljila na sporazumni rešitvi medsebojnih vprašanj, bi bila zelo sumljive vrednosti, kakor je sumljivo „za-*ništvo“, ki naj bi ga kupili za nacionalne interese drugih držav <0(1 našega dopisnika) U®?0G5AP, 20. dia »r rt Vojna Vri® <*cio&n a sPorazurna s ten-^ovoi?!* Poudarjanjem ne-bila a Grčije, ki baje i.8itlen„Pr?vočasno obveščena ‘le, £4 Jugoslavije in Tur-l OT>is , • tem intrigam ,:e t zveze samo s Prit-K fflprmulacije in izbi-trenutka. Kot ? ki,.;,; Jugoslovanski držav-p-k *.* 'zunanje zadeve jUarj P°vič na tiskovni kon-3* deic Ankari. Neizbežnost fUain „ .V® bodo morali kaj t Un« znati tudi tisti, ki S Jl4Ko\,P1Sftjo- da bo stali-wta >i“®vtje do atlantskega I? v tpi^Stvo Grčije in Tur-k ttresniz Paktu, onemogoči-' srenje zveze, kajti t< vprašanje utrditve „ ormulacije besedila ci?eHju uei.p To bi bila po « ’ ki h' ®e°gradu, formuli-td s° nki upoštevala dejstvo, W Politii mbne in strateške j>h0 .n® koncepcije za c-U^vsnstvi keKa Področ-«sui. *odeln Pomena. po- >6« n.kovanje in udeležba ?tl« Pa drugovrstnega po- t°vn *vez^ JPorazum in bo-'liis- hiari fttorata, kot je iz-C'tl aerris?> Tito v Ankari, tnSiu jftPoJe svobodnemu «ti? PrtdvZemlt0 Varn?St' ;n M JU mir,, Pa neodvisno-(i^ostj Predvsem n« no- ropsko obrambno skupnostjo, Jugoslavija pozorno spremlja napore za uresničenje evropske obrambne skupnosti in sodi, da je za uresničenje te zamisli potrebna mnogo širša osnova od zamišljene vojaške zveze. Jasno je, poudarjajo v Beogradu, da Jugoslavija ne bi hotela ostati izven take skupnosti, ki bi bila sprejemljiva za vse evropske države. Toda skupnost, ki ne bi temeljila na sporazumni rešitvi nerešenih medsebojnih vprašanj med državami, bi bila zelo sumljive vrednosti, kakor je sumljivo, «zavezništvo», ki naj bi ga kupili za nacionalne interese drugih držav. ((Frankfurter Allgemeine Zei-tung«, ki je blizu zahodno-nemške vlade, piše, da je Jugoslavija lahko upravičeno zadovoljna z rezultati obiska predsednika republike v Turčiji. Cilj, ki so ga objavili v Ankari, pravi dopisnik, da bodo balkanski pakt med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo v kratkem spremenili v zvezo pretežno vojaškega značaja, se lahko oceni kot pomemben uspeh jugoslovanske zunanje politike. List ((Koelrrische Rundschau* pa piše o zaključku obiska predsednika Tita v Turčiji in poudarja njegove besede, da so v Ankari dosegli popolno soglasje glede vseh obravnavanih vprašanj. Vesti o zaključku obiska predsednika Tita v Turčiji in o njegovem povratku v Jugoslavijo objavljajo po agencijskih virih tudi vsi ostali nemški listi. Na današnji skupni seji odbora za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zveznega sve. ta in odbora za vprašanja dela in socialno zavarovanje sveta proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, je dal v imenu vseh anketnih komisij dr. Jože Potrč kratko poročilo o rezultatih skupščinskih anket glede socialnega zavarovanja. V teh anketah je prišla do izraza soglasno izražena potreba po čimprejšnji opustitvi dosedanjega sistem^ v socialnem zavarovanju in po uvedbi trdnega sistema, ki bo razvil borbo za zmanjšanje bolovanj in za čim racionalnejše izkoriščanje sredstev, ki so določene za zdravstveno zaščito. B. B. Grčija in Ciper ATENE, 20. — Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo vprašanje Cipra 21. avgusta predloženo Združenim narodom. Ta vest zanikuje prejšnje informacije, da je grška vlada sklenila preklicati svoj sklep o izročitvi vprašanja državne pripadnosti Cipra Združenim narodom, ker baje trenutno ni mogoče »mobilizirati« zadostne večine v okviru OZN. ljen. Otvoritvi zasedanja je prisostvoval ministrski predsednik Malenkov, ki sta mu bila ob strani Molotov in Hruščev. V prvi vrsti vladne lože je sedelo pet mogočnikov: na sredi Malenkov, na desni Hruščev. na levi Molotov; desno od Hruščeva je sedel Kaganovič, levo od Molotova pa predsednik prezidija vrhovnega sovjeta maršal Vo-rošilov. Danes se je vrhovni sovjet ukvarjal z raznimi uvodnimi formalnostmi, z izvolitvijo predsednikov, določitvijo raznih komisij itd. Na politične govore računajo na zaključni seji, ki bo verjetno v četrtek. V diplomatskih krogih pa niso soglasni glede verjetnosti, da bi govoril tudi Malenkov. Danes so v Moskvi izdali tudi prvomajske parole CK KP ZSSR. Letošnje parole ne vsebujejo gesla, ki se je pojavilo lani, po Stalinovi smrti, da «ni spornega vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti v razgovorih med zainteresiranimi državami«. Nadomestila jo je nova parola, ki govori o ((solidarnosti ljudstev za trajno kolektivno varnost vseh evropskih narodov«. Poleg parole o ((prijateljstvu britanskega, ameriškega in sovjetskega ljudstva v borbi za zmanjšanje mednarodne napetosti, preprečenje vojne in zagotovitev trajnega miru v svetu«, se je pojavilo novo geslo, ki slavi ((prijateljstvo sovjetskega, francoskega in italijanskega ljudstva«. WASHINGTON, 20. — Ameriško zakladno ministrstvo je danes sporočilo, da se je deficit zveznega proračuna v prvih devetih mesecih tega finančnega leta povečal za dve milijardi dolarjev. Van Acker sestavlja novo belgijsko vlado Socialistični prvak bo sestavil koalicijsko vlado socialistov in liberalcev BRUSELJ, 20. Kralj Bal- duin je poveril danes socialističnemu predstavniku Achillu van Ackerju mandat za sestavo nove belgijske vlade. Van Acker je mandat sprejel. Po vsej verjetnosti bo van Acker sestavil koalicijsko so-cialistično-liberalno vlado. Kot je znano, sta vodstvi obeh strank včeraj dosegli o tem načelni sporazum, o katerem bosta v četrtek razpravljala glavna odbora obeh strank. Glasilo socialistične stranke «Le Peuple« prikazuje danes v glavnih črtah sporazum med socialisti in liberalci o vladnem programu. Med točkami, o katerih so dosegli sporazum, navaja list med drugim ((nujnost strogo varčne politike, ki naj zagotovi utrditev socialnih pridobitev, poenotenje in reforma davčnega sistema, 18-mesečni vojaški rok, sanacija in izboljšanje socialnega skrbstva«. Achille van Acker je socia- listični poslanec okraja Bru-ges in je bil že dvakrat ministrski predsednik: v prvi vladi narodne zrve«e takoj po osvoboditvi, februarja 1945, in v trimesečni levi vladi leta 1946. Van Acker, ki ima 56 let, je opravljal vse poklice, od pristaniškega delavca do novinarja, dokler ni leta 1926 začel z aktivno politično kariero kot sindikalist. Poslanec okraja Bruges je nepretrgano od leta 1927. Med okupacijo je ostal v Belgiji in se zelo aktivno udeleževal v gibanju odpora. Imajo ga za priznanega izvedenca v gospodarskih in socialnih vprašanjih, Večkrat je bil v parlamentu poročevalec za proračun ministrstva za delo in socialno skrbstvo in minister za delo, poleg tega je izdelal načrt, po katerem je organizirano socialno zavarovanje v Belgiji. Kaj BO V PARIZU PIC C1IIA1 POČEPAL M' ZPEZI S TRSTOM PREVIDNOST IN ODVRAČANJE diskusije od jedra vprašanja Zato ima namen načeti vprašanje prometa s cono B in zahte« vati prekinitev «hladne vojne* rimskih emisarjev z ZVU OBSEŽNA DUU.ES0VA POSVETOVANJA pred odhodom na ženevsko konferenco Po razgovorih s predstavnih! hongrosa in z diplomatskimi zastopniki zavezniških držav je liulles izjavil« da v Ženevi ne bo nobene konference petih - Avstralski in ka* nadski zunanji minister na posvetovanjih v Loudoun • Delegacije odhajajo v Ženevo WASHINGTON, 20. -- Ameriški državni tajnik je sprejel danes popoldne, pred svojim odhodom v Evropo na zasedanje atlantskega sveta in ženevsko konferenco, republikanske in demokratične voditelje v kongresu. Govorili so predvsem o ženevski konferenci, v prvi vrsti pa o In-dokini. Sestanka, ki je bil že poprej napovedan, se je udeležilo 15 parlamentarcev. Po konferenci sta republikanska senatorja Homer Fer-guson in Styles Bridge. izjavila, da vlada zaenkrat ne proučuje nobenega ukrepa, ki bi predvideval pošiljanje ameriških borbenih enot v Indo-kino. Ferguson je dodal, da Dulles popolnoma obvladuje položaj m da odhaja v Ženevo s popolno podporo voditeljev kongresa, nato pa izrazil »osebno mnenje«, da zaenkrat ne bi bilo prikladno pošiljati ameriških čet v Indo-kino, ker nič ne opravičuje tako resnega koraka. Bridges pa je dejal, da je položaj v Indokini »temačen, toda ne obupen«, zaradi česar je izključeno, da bi proučeval možnost posega ameriških vojaških oddelkov v boje v Indokini. Vendar je Bridges dodal, da za kasnejšo dobo ni mogoče ničesar reči. Opoldne je Dulles sklical v državnem tajništvu sejo pred- 1»j!°vanjeSk<; 2veza povečalo ,i ? , - ozi z aUat'tskim | danje novega vrhovnega so- . 'roma z bodočo ev- i vjeta, ki je bil nedavno izvo- stavnikov devetnajstih' zovez- $8$** jebadaasf£ 1 ZBSBdsnls vrtiovnsoa sovjft \ ^«1mbl kd«i Voin;č se bo a P°d- sko vprašanje. Gre za »odbot % v®nip , zveze povečalo! MOSKVA, 20,_ — Danes se šestnajstih« (predstavniki 16 tak, ahii ,, udi z ostalimi | je v Moskvi začelo prvo zase- dežel katerih vojaški oddelki ast, - -«i j |~ so se’ udeležili korejske vojne pod zastavo OZN), za predstavnika Južne Koreje in za diplomatske predstavnike Laosa Kambodže in Vietnama v w’ashingtonu. Dullesov poziv je nekoliko presenetil politične kroge ki so pričakovali, da bo državni tajnik sklical samo predstavnike devetih držav ki so «kandidati» za o-brambni pakt za jugovzhodno Azijo in zahodni Pacifik. Uro po zaključku Dullesove konference z zavezniškimi predstavniki je glasnik državnega tajništva izročil tisku poročilo, ki pravi, da so na tej seji «tik pred ženevsko konferenco« opravili »splosno izmenjavo mnenj«. Poročilo pristavlja, da je Dulles podal kratko poročilo o svojem nedavnem obisku v Londonu in Y*dno več ^elc; ^ ————— (j, že ^ 00 (kako slabo zve• j tertonom na čelu. Dovolj je ° m 1ne*eca to ime!) V? hošteua v včerajš-a®°je it Tnale di Trieste» (JOd B 0 za rešitev tria-»I vtkincraianii *n na konti' da J1' eSt°t'č ponavlja-,jdta...t ‘talija miroljubna L črtali Ifal‘ia nuroljub-^ k tm. 1 vem0 pač naj-i^ot0 ’ e Pa tudi res svet a ra>.S n‘ma nobenega * «««>/* C4 ^ratlZ Dl' kak0 >e še na t, Pella pošiljal r^r,*0o*kj>»«*fco mejo, n"n, “■ Okroglice. Tu- razpravljati Cj? ki “Oiornaloviha V,'!' ža *°.Ce,d nujno po-kulSia *es,tcv tržaškega Zaht 1 Se ic v 1'rvem - — Pati diktat začeti ®^01 si discute- dejanIvdno om?n,ti Zanskl Poskus, o sSSVift da >e treba V(j Palci ruj a n° vojno med ^ tern Pkcioiiurji tri tok' *ačetk namre* C “ izvrševanja iSHe *£ata' °kate-Sl Po9ojj • H tporaj “P2®! Icndon-V. "hskj ,Ua imajo nam- Sh ie<)o obTcl°’l ne coltivatori diretti* se Je ponovno razkrinkala Kmečka zveze in Zveza malih posestnikov sta te dni poslali skupno resolucijo proti razlaščevanju zemlje za industrijsko pristanišče gen. Win-tertonu, glavnemu direktorju za civilno upravo, oddelku za kmetijstvo in ribištvo pri ZVu, Kmetijskemu nadzorni-štvu in Ustanovi industrijskega pristanišča. Strokovni organizaciji pričakujeta odgovor navedenih ustanov in oblasti, nato pa bosta napravili na pristojnem mestu še nadaljnje potrebne korake v obrambo našega življa in kmečkega gospodarstva. Kakor smo že poročali, vlada med prizadetimi kmeti, ki jim hočejo vzeti zemljo za industrijsko pristanišče, veliko nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi novega nasilja. Poziv strokovnih organizacij za enoten nastop je naletel na splošno odobravanje. Ne glede na politično pripadnost se prizadeti gospodarji večkrat zberejo in pogovorijo o zadevi ter se obračajo za nasvete in pomoč k svojim organizacijam. Verjetno so na pristojnem mestu že razumeli, da se ne da kar tako nastopati proti našemu kmetu in so uvideli, da je njihov brezobzirni nastop rodil odpor ne samo pri prizadetih, ampak pri vsem našem ljudstvu; zaradi tega pošiljajo zdaj razlaščenim kmetom dekrete o razlastitvi postopoma. Tudi izvedenci, ki pregledujejo zemljišča in u-gotavljajo, kakšne kulture so na posameznih parcelah, pridejo en dan k enemu kmetu, nato jih nekaj časa ni videti, potem pa se pojavijo na drugem kraju. Izvedeli smo tudi, da so se nekateri prizadeti kmetje obrnili na ustanovo (iFedera-zione coltivatori diretti#, ki ima svoj sedež v Ul. Roma 20. s prošnjo, naj bi nastopila v obrambo njihovih interesov. Odgovorili so jim, da jim lahko pomagajo le s tem, da jim dajo na razpolago z malim popustom svojega izvedenca za ocenitev zemljišča. Glede razlaščevanja samega pa so rekli kmetom, da ni mogoče nič napraviti, da obstaja zakon in da bodo ljudje imeli od tega še koristi. O tej ustanovi smo že večkrat pisali, toda zdaj so se v Ul. Roma popolnoma in dokončno sami razkrinkali in pokazali kaj so. Njim so glavna skrb koristi italijanskega nacionalizma in se ravnajo po navodilih iz Rima; težave in skrbi naših kmetov pa so jim deveta briga. Ce bi se omenjena ustanova zares zanimala za tukajšnje kmetijstvo in za interese naših kmetov, potem bi morala enotno in odločno nastopiti proti razlaščevanju zemlje. •V Stelje zavarovancev INAM Štetje zavarovancev Bolniške blagajne (INAM), ki so bili navzoči na delu 1. aprila, gre h kraju. INAM poziva vsa podjetja, ki še niso poslala določenih izpolnjenih obrazcev, naj to store čimprej, na vsak način pa ne po 30. aprilu. Določitev tega roka je bila potrebna zaradi mehanizacije izpolnjevanja vpisnih knjižic preštetih delavcev, zaradi česar mora imeti INAM na razpolago vse podatke štetja. Podjetja se ponovno opozarjajo. naj te dokumente izročajo v Ul. Farneto I ob de- lavnikih od 8,30 do 12,30 ter od 15,30 do 18,30. Skupščina kovinarjev Včeraj so Enotni sindikati sklicali skupščino kovinarjev. Na skupščini so potrdili imenovanje Tomineza za tajnika kovinarskega sindikata, in sicer namesto Semillija, ki je po obsodbi znanega sporazuma o suspenzijah v CRDA podal ostavko. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje o conskem proračunu. Delavci pa so zaman pričakovali, da bi obravnavali vprašanje suspendiranih delavcev ter da bi skupščina dala smernice bodoče borbe za rešitev tega vprašanja. Prav tako ni bilo govora o enotnem nastopu vsega tržaškega delavstva na praznik prvega maja, čeprav vse delavstvo čuti nujnost takega nastopa. Dne 23. aprila t. 1. bo poteklo deset let, odkar so padli talci v mGtieoa žrtve nacifašizma. Bil je to eden najgroz-nejših zločinov nacifaši-stičnega okupatorja, s katerim je hotel zlomiti odpor demokratičnega prebivalstva v borbi za svobodo. V proslavitev te obletnice vabi Zveza partizanov STO na Komemoracijo ki bo jutri 22. aprila ob 19.30 uri v Ulici Mon-tecchi 6, IV. nadstr. Govorila bosta tovariša Eugenio Laurenti in dr. Jože Dekleva. Podpore ZVU brezposelnim Z ukazom ZVU št. 38, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, je prispevek Zavezniške vojaške uprave za plačevanje izrednih brezposelnostnih podpor, predviden s členom XIV. ukaza št. 196 iz oktobra 1949, za finančno leto 1953-54 določen na 20.000.000 lir. IZ FEBRUARSKEGA BILTENA TRŽAŠKE INDUSTRIJSKE IN TRGOVINSKE ZBORNICE NAJVEČJA TRŽAŠKA LADJEDELNICA izkoriščala v februarju le 20% kapacitete Ponoven padec razprodaj no drobno in neuspeh raznih izrednih razprodaj - Pomorski promet za 17,7% nižji kot v istem mesecu I. 1953 Uradno poročilo tržaške trgovinske. industrijske in kmetijske zbornice za mesec februar zelo obširno opisuje stanje tržaškega gospodarstva. Oglejmo si najprej, kakšen je po teh uradnih izjavah položaj trgovcev na drobno: »Potek prodaje. Trg je šibak zaradi znanega znižanja prodaj in zaradi sezonskih razlogov. Slabe klimatske razmere so še povečale težave. Številne kategorije trgovcev so se pritoževale zaradi popolnega nezanimanja kupcev, medtem ko tudi različne razprodaje niso prinesle nikake koristi«. In dalje: ■Obnašanje kupcev. Neodločnost, ali bolje rečeno nezanimanje, zaradi katerega so se trgovci pritoževali v preteklih mesecih, označuje obnašanje kupcev tudi v mesecu februarju. številne so bile razne razprodaje, ki pa niso prinesle rezultata. Zmanjšala se je prodaja na razne bone in se opažajo vedno večje težave pri realizaciji kreditov zaradi položaja, v katerem so števil- IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Prvi inozemski turisti že prispeli v Portorož V inozemstvu sklenjene pogodbe za 50.000 nočnin za letovanje v koprskem okraju • V Sv. Nikolaju 1000 postelj pod platneno streho • Krožna potovanja z ladjami Na Koprskem se je kljub hladnemu valu vremena že začela turistična sezona. V Portorož so prišle prve skupine turistov iz Avstrije in Nemčije, v kratkem pa pričakujejo skupine turistov iz skandinavskih držav, ki so bili zlasti lani številno v turističnih središčih jugoslovanske cone. Računajo, da bo letošnja sezona uspešnejša kot kdajkoli v povojnih letih. Predstavniki turističnih podjetij koprskega okraja so doslej sklenili v inozemstvu pogodb za skoraj 50.000 nočnin. Novost za turiste bo letos letovanje pod šotori. V ta namen mislijo pripraviti v ((Turistu« (bivši Sv. Nikolaj) 1000 postelj pod platneno streho. Po zanimanju sodeč, bodo večino šotorov zasedli Avstrijci in Nemci. Letošnja novost bosta tudi dve ladji za športni ribolov ob istrski in dalmatinski obali. Ti ladji je pripravilo z vsem komfortom piransko podjetje »Ribič« in bosta imeli skupaj 6Q postelj. To podjetje namerava tudi organizirati več desetdnevnih krožnih potovanj po naši obali. Zlasti veliko zanimanje je med tujci za dve krožni potovanji iz Portoroža v Grčijo in Egipt. V Piranu splovili obnovljeno ladjo V piranski ladjedelnici »o splovili obnovljeno ladjo »Cetinje« z nosilnostjo 700 ton, ki je doslej največja ladja obnovljena v tej ladjedelnici Slovesnosti ob splovitvi je prisostvoval tudi komandant jugoslovanskega področja polkovnik Štamatovič, predstavniki oblasti in delavskega sveta «Jadranske svobodne plovidbe«, ki je lastnik te ladje. Delavski svet piranske ladjedelnice je ob tem pomembnem dogodku priredil članom kolektiva zakusko gostom pa sprejem v «Palace hotelu« v Portorožu. Otrok pod avtom toda brez posledic Medtem ko se je 39-tetm Mario Meriggi iz Ul. Piccolo-mini vozil s Fiatom 500 po Ul. Settefontane v smeri D’Annunziovega drevoreda, je v višini stavbe št. 7 opazil nekega fanta, ki je iznenada stopil s pločnika in hotel steči čez cesto. Meriggi, ki je bil že blizu fanta, je takoj zavrl, vendar ni mogel preprečiti trčenja, zaradi česar je fant. identificiran za 13-let- nega Klavdija Černeta iz Ul. Settefontane padel na tla. V kamnolomu pri Briščkih si je zlomil koleno Nekaj minut pred 16. uro pa so morali sprejeti na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor sr je zatekel z avtom »Truck poola«. 44-letnega Viktorja Škabarja iz Velikega Repna št. 56, kateremu so zdravniki ugotovili zlom kolena in razne praske na desni roki. Škabar sam je pojasnil, da se je ponesrečil na delu v kamnolomu »Petroviča« v bližini Briščkov s skalo, ki jo je odlomil od stene. Škabar je bil zaposlen na račun Selada Ce ne bo komplikacij, bo ponesrečeni Škabar ozdravel y 30 ali najkasneje v 60 dneh. ni klienti«. »Posebne pripombe. Po podatkih kategorije trgovcev na drobno tudi februar ni prinesel nikakih znakov izboljšanja na notranjem trgu. Kaže, da je oktober preteklega leta pomenil konec obdobja, v katerem st^sicer s težavo trgovci našli možnost za življenje. Istočasno pa se je pričelo drugo obdobje, ki je mnogo slabše in v katerem vlada splošna stagnacija«. Tudi tržaška trgovinska zbornica, ki je najavtoritet-nejši tržaški gospodarski organ. potrjuje že znane ugotovitve na račun vedno slabšega obsega prodaje. Zmanjšanje zaposlenosti in kupne moči sili tržaške potrošnike, da krčijo svoje izdatke in da se omeje na najnujnejše. Zaradi tega se je tudi znižal obseg prodaj v vseh tržaških trgovinah in so številne trgovine v resni krizi. Vzrok za to krizo je v krizi prometa in industrije. V našem listu smo že objavili podrobne podatke prometa v tržaškem pristanišču v februarju, zato samo pripominjamo, da je v tem mesecu bil pomorski promet za 17,13 odst. nižji kot v istem mesecu leta 1953. O stanju tržaške industrije pa ponovno citirajmo že omenjeno poročilo. V poglavju industrija čita-mo pod odstavkom «Stanje aktivnosti« sledeče: »Položaj, ki je že več mesecev slab v številnih sektorjih velike, srednje in majhne industrije, se je v obravnavanem mesecu še poslabšal...« O ladjedelnicah pravi poročilo sledeče; »Zaradi pomanjkanja novih naročil tako na notranjem kot zunanjem trgu je bila aktivnost ladjedelnice Sv. Marka v februarju zelo slaba. Normalen ritem dela je bil poleg tega prepre-čen v prvih dneh meseca zaradi izredno slabega vremena«. Malo kasneje pa izvemo, da je bila zaposlitev raznih o-bratov CRDA taka; »Ladjedelnica Sv. Marka 20 odst., Tovarna strojev Sv. Andreja 50,9 odst., Delavnica mostov in dvigal 68 odst. Ladjedelnica Sv. Roka 19,5 odst« Vsi ti odstotki predstavljajo žalosten rekord, katerega zlasti ladjedelnica Sv. Marka še ni bila dosegla v vsem povojnem obdobju. Tudi v manjših ladjedelnicah se je obseg dela bistveno zmanjšal, saj so prvič v zadnjih letih v ludjedelnici Felszegy izkoriščali komaj 50 odst. naprav. Mala industrija pa je že dalj časa v resni krizi, ki se je v zadnjem času posebno zaostrila za lesno industrijo, manjša mehaniška podjetja in tovarne mila. Ko.t vidimo, je položaj v vseh industrijskih podjetjih tudi v zadnjem mesecu, katerega obravnava poročilo tržaške trgovinske in industrijske zbornice vnovič rostal še slabši in ni bilo niti v eni panogi gospodarskega življenja opaziti kakih znakov oživitve in povečane aktivnosti. Slabo stanje prometa in industrije pa je resnični vzrok tudi za vedno resnejši položaj tržaških trgovcev na drobno. PREPREČITI JE TREBA NAMENE IREDENTISTOV „Dom bivših bojevnikov “ mora služiti za stanovanja Po zamislih iredentistov naj bi v derekviriranem domu bil sedež vseh predfašisličnih in fašističnih vojaških organizacij Vespa v vespo Med vožnjo z vespo po Ul. dei Moreri v smeri gornjega dela ceste je 32-letni Ervino Ferluga iz iste ulice št. f.6 nekako v višini stavbe št. 19 trčil v drugo vespo, ki je tedaj privozila z nasprotne strani. Medtem to *e je Ferluga obdržal v ravnotežju, se je šofer druge vespe. 30-letni Dario Ugolini istotako iz Ul. del Moreri 118, zvrnil skupno z vozilom na tla, zakar se je moral kasneje zateči po pomoč na postajo Rdečega križa, Te dni se je videmski kle-rofašistični list «Messaggero Veneto« ponovno oglasil v zvezi s tako imenovano ((Časa del Combattente« na Trgu Oberdan, ki jo je fašistični režim sezidal za društvene prostore raznih italijanskih fašističnih in predfašističnih bojevniških organizacij. Ta velika stavba, ki so jo že za časa vojne zasegle nacistične okupacijske čete in je bila pretekli mesec dere-kvirirana in izročena tržaški občinski upravi. Videmski kle-rofašistični list zahteva, da oblast vrne to stavbo »italijanskim bojevniškim organizacijam v Trstu«, hkrati pa dodaja, da so neupravičene zahteve nekaterih krogov, češ naj bi to stavbo, ki je zelo primerna tudi za stanovanja, dali na razpolago brezdomcem. List hoče s tem dokazati, da so bolj potrebne društvenih prostorov ((italijanske bojevniške organizacije«, kot tisoči brezdomcev, ki živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah. Pri tem je treba omeniti za kakšne bojevniške organizacije pravzaprav gre. To so organizacije, v katerih so "združeni «bivši italijanski bojevniki« iz prve svetovne vojne, ki jih je v Trstu zelo malo, ker je znano, da je bila v prvi svetovni vojni le mala skupinica Tržačanov ((prostovoljcev za savojsko vojsko« in da so bili vsi Tržačani sposobni za vojaško službo, v avstro-ogrski vojski. Toda večino «bivših italijanskih bojevnikov iz prve svetovne vojne« predstavljajo danes v Trstu priseljenci, ki so se za časa fašizma naselili v našem mestu. Za temi pridejo na vrsto bivši bojevniki fašistične Italije, ki so se udeležili imperialističnih pohodov v. A-besiniji, Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji, Rusiji, vse fašistične roparske tolpe, ki so morile po Španiji, Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji, Rusiji itd. Nato pa še organizacije tako imenovane »Guardie Civiche«, «Osoppo» in podobne, ki so za časa nemške okupacije sodelovale z Nemci ali pa bile pasivne v borbi proti nemškemu okupatorju. Kot vidimo, za vse te «bivše bojevnike«, člane fašističnih tolp itd., ki s Trstom nimajo nič skupnega ter so celo sodelovali in se direktno u-deležili vseh fašističnih pohodov v sVetu, zahtevajo, da se jim da na razpolago tako velika stavba, ki naj bi postala gnezdo ljudi proti katerim je v zadnji vojni padlo na tisoče Tržačanov v borbi proti fašizmu. Ce bi prav hoteli dati to stavbo organizacijam bivših bojevnikov, potem imajo pravico do nje bivši partizani, ki so se borili za osvoboditev Trsta iz vsega človeštva izpod fašističnega jarma. Danes pa, pri tako veliki stanovanjski krizi, zahtevati, da se takšna stavba izroči gornjim »italijanskim bojevniškim organizacijam« pomeni zasmehovati tisočere družine brez s*anovanja od katerih bi lahko več desetin našlo v tej stavbi udobno streho nad glavo. Zato ponovno zahtevamo, da pristojni uradi, ki so prevzeli v roke tako imenovano «Casa del Combattente«, store vse, da bodo prazne prostore te stavbe dali na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, ki naj jih določi najbolj potrebnim družinam. Osvobodilna fronta Osvobodilna fronta za III. okraj vabi svoje člane na okrajno skupščino, ki bo danes 21. aprila 1954, ob 20. url v Ulici Montecchi 6, IV. Na skupščini bomo razpravljali tudi o življenjsko važnih vprašanjih delovnega človeka in o vprašanju narodnostnega zatiranja. OF sektor VOM. Danes 21. t. m. ob 20.30 redna odborova seja v običajnih prostorih. Prisotnost odbornikov obvezna. OF za okraj Opčin« vabi svoje člane na skupščino, ki bo v četrtek 22. t. mf. ob 20. uri na Opčinah na sedežu. Prosimo za gotovo in točno udeležbo. Ljudska prosveta Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev sklicuje danes 21. aprila ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost. P. d. »Ivan Cankar« ima danes ob 21. uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi odborovo sejo. Priporoča se točnost in gotova udeležba vseh odbornikov. Razna obvestila Motoklub »Jadran« Opčine priredi v nedeljo 25. t. m, javni ples v Bazovici na prostem. Zbirališče vseh motoristov ob 15. uri pred sedežem kluba na Opčinah. Vabljeni vsi motoklubi. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes redni sestanek filatelistov od 18. do 21. ure v prostorih kluba, Ul. Roma 15. II. Točno ob 20. uri redna seja upravnega odbora. Poziv sodelavcem pri jubilejni številki Planinskega vestnika za petdesetletnico SPDT. Opozarjamo literarne sodelavce, ki so prevzeli nalogo za kakršen koli prispevek, da je rok za izročitev rokopisov do 25. aprila t. 1, predsedniku SPDT ali Pa na sedežu društva v Ul. Machiavelli 13 PREGLED BREZPOSELNOSTI PO POSAMEZNIH POKLICIH Birokratski aparat zaposluie vež ljudi kot vsa industrija Najbolj je brezposelnost razširjena meti nameščenci zasebnih podjetij, kovinarji, pomorščaki in težaki Te dni je izšel bilten Trgovinske zbornice o gospodarskem položaju v Trstu v mesecu februarju. Bilten prinaša razne statistične podatke, ki so v glavnem že znam, ki pa so zaradi sedanjega gospodarskega stanja še vedno aktualni. Tako objavlja podatke o zaposlenosti in brezposelnosti na dan 20, februarja. Po teh podatkih je bilo tega dne 87.518 zaposlenih in 20.675 brezposelnih. Med zaposlenimi se o-paža, da jih je bilo največ v javnih službah, to je 31.984, medtem ko jih je bilo celo v vsej industriji manj, to je samo 31.408. Iz tega se vidi, kako ogromen je birokratski aparat. V obrtništvu je bilo zaposlenih 3.869 ljudi, v trgovini 13.356, v bančništvu in zavarovalni stroki 2.361, v pomorstvu 4.387. Tudi zadnja številka nam kaže, kako je pomorstvo v Trstu nazadovalo, saj se je nekoč preživljalo z njim trikrat več ljudi. Statistika ugotavlja, da odpade od števila javnih nameščencev 6.708 na policijo. 4.607 pa na civilne uslužbence angloameriških vojaških sil. K javnim nameščencem pa so prišteli celo delavce SE- | OD VČERAJ D O D ANJE SJ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18.. 19. in 20. aprila 1954 se Je v Trstu rodilo 16 oseb, umrlo je 23 oseb, porok pa )e bilo 6. POROČILI SO SE: delavec Giacomo Vidani in gospodinja Tereza Konič, zdravnik Eugenio Rainis in gospodinja Grazlella Beltrame, natakar NicolO Man-tegna in uradnica Fides Valcl, električar Vincenzo Giannottl in gospodinja Mirella De Walder-stein tapetnik Claudio Sinčtč in prodajalka Dalia Zuppin, delavec Ruggero Belgiovane In delavka Afra Corsalini. UMRLI SO: 55-letnl Guido Burri, 62-letna Maria Kaučič vd. Faresi, 57-letnl Marco Valenti, 74-letna Antonia Marion por. Bussani, 58-letna Anna Sugar por. Culiat, 20 minut stara Se-rena Gallo, 54-letni Sperandio Cecchini 77-letna Elisa Battistel-la vd, Gluck, 65-letna Antonia Furlan por, Albonese, 61-letni Josip Šušteršič, 57-letnl Giovan-M Lupierl, 58-letna Adele Trolis por. Anzalone, 78-letna Anna Saiz vd. Zotti, 82-letna Apollonia Yager, 42-letna Nerina Vecchiet, 84-letni Ivan Bačič, 82-letni Stefan Gustinčič, 73-letni Frančišek Križman, 69-letni Rudolf Luko-vič, 90-letna Giovanna Calligaris por. Laganis, 57-letna Katerina Brlek por. Bukir, 77-letna Giuseppe DelFOste, 79-letna Maria Fortuna por. Vattovani. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Iz Torvlscose prazna ital. jadrnica »Enrico 11», Iz Tarragone (Španija) z 270 t vi-r.a ital. ladja »Bacco«, Iz Lutro-cija (Grčija) s 116 t limon grška ladja «A."typales», z Reke s 15 potniki Jug. ladja »Bakar«. ODHODI: Proti Torvlscosj z 200 t premoga Ital. jadrnica »Enrico II«, proti Torvlscosi z 200 t premoga ital. jadrnica »Lo- redana«, proti Reki s 3000 t raznega blaga argentinska ladja #Rio Quinto». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13.7, najnižja 6.3, ob 17. uri 11.8, zračni tlak 1011,7 milibarov v upadanju, veter 7 km severnik, vlaga 65 odstot., nebo 8/10 oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina, Ul. Ginnastlca 6; Maddalena, Ul .dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Harabaglia, Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 • 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 . 23 LAD in rekvalifškacijskih tečajev, ki jih je skupno 3.554. Mnogo bolj pravilno bi bilo, da bi te delavce prišteli med brezposelne, saj se smatra zaposlitev v teh dveh ustanovah le kot podpora za brezposelne. Ce bi torej to število prišteli k številu brezposelnih, tedaj bi jih bilo 24.229. V tem številu pa niso vsebovani tisoči mladincev, ki niso bili še nikoli zaposleni. Od skupnega števila brezposelnih statistika navaja samo 2.109. brezposelnih mladincev; moških 10.254, žensk pa 8312. Po gospodarskih panogah je brezposelnih v industriji 12.247, v trgovini 6.306. v bančništvu 90, v poljedelstvu 66, v javnih službah 324 in med pomorščaki 1.642. Te številke nam torej kažejo, da je od vseh zaposlenih v industriji komaj tretjina, od brezposelnih pa nad polovico. Tudi iz tega je razvidna huda gospodarska kriza, saj je 98 odstotkov vseh brezposelnih iz treh glavnih gospodarskih panog Trsta, to je industrije, trgovine in pomorstva. Zanimivi so tudi podatki o brezposelnosti po posameznih poklicih. Tako je brezposelnih 3.353 uradnikov, 41 učiteljev. 1.642 pomorščakov, 2.412 kovinarjev, 425 šoferjev, 529 e-lektričarjev, 1.014 krojačev in šivilj, 1.033 trgovskih pomočnikov, 315 natakarjev, 606 mizarjev, 75 kuharjev, 457 tiskarjev, 103 zidarji (kar je zelo čudno, saj se vedno pritožujejo, da jih v Trstu primanjkuje in da jih morajo zato najemati v Furlaniji), 315 pleskarjev, 116 tkalk, 83 pekov, 3.121 težakov, 203 raznih slug itd. Iz teh številk se torej vidi, da je brezposelnost po poklicih najbolj razširjena med zasebnimi nameščenci, kovinarji in nekvalificiranimi delavci, to je težaki. -------- IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Ameriškemu naredniku izmaknil v filobusu denarnico rednika, v katerem je bila precej debela, vsaj tako je kazalo, denarnica. Prilika je bila torej ugodna, in ker si je možakar mislil, da je v denarnici precej gotovine, je stegnil, roko in jo z lahkoto potegnil iz "žepa tako, de se ni nihče, niti narednik sam, zavedel tatvine. Prav tedaj je filobus obstal pred pokritim trgom in narednik je izstopil. 2e se je možakar oddahnil in se veselil plena, ko je narednik. k>i je bil že na cesti, opazil tatvino. Takoj se je obrnil in v italijanščini zakričal ((denarnica, denarnica, potegnili so mi jo iz žepa«. Trenutek zatem se je neki mladenič približal možakarju, ki je še vedno držal denarnico v rokah, ter mu jo je potem ko se je predstavil za policijskega agenta Alojzija Simonoviča, vzel iz rok in ga povabil na policijsko poveljstvo, kamor sta šla v spremstvu nafednika kar s fi-lobusom. Narednik, 40-letni Alfred Purrini, rojen v Bostonu, je zadevo prijavil in obenem o-pisal kako in kdaj se je zavedel tatvine. Ker je v neznancu zaplenjeni listnici spoznal svojo, so mu jo vrnili, medtem ko so žeparja, ki so ga identificirali za 51-lctnega Vittoria Petrinicha iz Ul. Goz-zi 5. pridržali v zaporu kjer je kasneje med zasliševanjem priznal tatvino. Kljub temu, da je tožilec med razpravo zahteval višjo kazen, je sodišče obsodilo žeparja le na 8 mesecev zapora ter na 12.000 lir globe. Kmalu po 21. uri 28. preteklega meseca je filobus št. 19 vozil proti Trgu Oberdank in kakor vedno je bilo vozilo precej polno potnikov. To u-godno priliko je Izrabil starejši možakar, katerega pogled mu je obstal na hlačnem Gavarič in Valjevec kmalu pred vojaškim sodiščem Ljubomir Gavarič in Ivan Valjevec, oba begunca, ki sta hotela, kot ju obtožujejo, s samokresom ubiti Stefana Ciz-mica, katerega sta napadla v njegove# stanovanju v Ul. Roma in ga hudo ranila, se bosta morala zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Kakor je znano, se je razprava proti njima že začela pred porotnim sodiščem, ki jo je odložilo na 20. aprila. Ker pa sta oba begunca je zavezniško vojaško sodišče zahtevalo akte zase in tudi določilo, da se bosta morala zagovarjati pred višjim voja- ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstavi »Zločin na Kozjem otoku*, napovedani za Avditorij, odpadeta zaradi tehničnih ovir. V petek 23. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU II Vasa Železnova" drama v treh dejanjih Spisal: Maksim Gorki Režiser: Fran Žižek k,g. Prevedel: Jaro Dolar Scenograf: Vladimir Rijavec k.g. V soboto 24. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU «Draga Ruth» komedija v dveh dejanjih (6 slikah) Spisal: Norman Krasna Režiser: Jože Gale k.g. Prevedel: Rade Pregare Scenograf: Milan Butina k.g. V nedeljo 25. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU »VSAKIH STO LET« komedija v treh dejanjih (5 slikah) Spisal: F. Hugh Herbert Režiser: Jože Babič Prevedel: Herbert Griin Scenograf: Jože Cesar Zadnje ponovitve v mestu Znižane cene 1 Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. - tel. 31-119: v četrtek 22. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v petek 23., v soboto 24., v nedeljo 25. od 11. do 13. in od 17. do 20.30. Slovenski dijaki klasičnega liceja vabijo vse prijatelje mladine k predstavi veseloigre v petih dejanjih Veseli dan ali Mahček se ženi Napisal: Tomaž Linhart. Režija: prof. Jože PeteUin. Predstava bo v kino dvorani v NABREŽINI v četrtek 22. aprila 1954 ob 20. uri. Predprodaja vstopnic dve uri pred pričetkom. V nedeljo 25. aprila 1954 ob 17. in 19.30 uri ponovitev v DOLINI. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA V TRSTU vabi vse svoje člane in dobrotnike, da obiščejo v nedeljo 25. aprila 1954 ob 10. uri Slovenski dijaški dom, Ul. Buonarroti 31. SREDA, 21. aprila 1954. J l,««OMl,OVA.\NK A C «» A A '1' It S I A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska: 11.00 Šolska ura: Kako je nastal človek; 11.30 Mendelssohn: Odlomki iz «Sna kresne noči«, Claude Debuasy: Preludij k faunovemu popoldnevu; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14 40 Veselo s kmečkim triom; 17.00 Glasba Iz znanih filmov; 17.30 Pesmi in plesi narodov Jugosla vije; 18.00 poročila v hrvaščini: 18 lA Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police: Pravljični svet Shakespeare«; 21.30 Poje pevski zbor «Svoboda» Iz Kopra; 22.00 Melodije iz duna|rkih operet: 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč T HMr II. 306,1 m alt 980 kc-eek 11.30 Lahka glasba; 12.00 Za vsakega nekaj; 13.00 Znani scher-zi In capricci; 14.00 Savino: Ameriški koncert za klavir ln orkester; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Simfonija št. 2; 18.40 Komorna glasba: 19.00 Zdravniški vedež; 19.15 Priljubljene melodi- 20 " ' je: 20.00 Šport; 20.05 Iz opernega sveta; 21.00 Aktualnosti; 21.15 Iz angleških koncertnih dvoran; 22.00 Književnost in umetnost; 22.45 Diszt: Madžarska fantazija; 23.03 Zmerni ritmi T It M I' 11.15 Znane pesmi; 13.25 Glas- ba po željah; 18.20 Za vsakogar nekaj; 21.05 Nagrajene radijske opere «Lord Pekel«, »Srečni hinavec« »Kolumbova pot« Ml, OV lil A 1J4 327,1 m, 202,1 m, 212.4 m Poročila ob 5.35, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nasveti za dom; 12.30 Blaž Arnič Pesem planin, Richard Strauss: Ples sedmih tenčic iz opere »Salome«; 17.10 Pesmi iz Beneške Slovenije poje Vokalni oktet; 18.00 Iz Straussovih operet: 18.25 Glasbeni razgledi: 18.40 Pomlad- ne pesmi poje mezzosopranistka Sonja Draksler; 20.00 Radijska žepu nekega ameriškega na- širim sodiščem že 29. t. m. igra Josip Jurčič: Deseti brat; 21.00 Večerni orkestralni spored KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v petek 23. aprila ob 20.30 url v novi dvora*1 na PROSEKU svoje tretje predava«* Govorila bo učitelji« Slava Pahorjeva o temi: »Zdrav, lepo vzgoje« otrok - naš zaklad* Vljudno vabljeni I ( GLEDALIŠČE VEggj) -----------------lietK«8 ----------------------,,JttK(»» Prihodnjo soboto z ob 21. uri bo otvoritev KOfl* danske sezone simfoničen (|1. certov z nastopom tržaške* harmoničnega orkestra po® .j,, stvom dirigenta Maria $ Sodeluje pianistka Mari* gledališki zbor. Danes [»teče roke za Danes poteče roke z* p stalnih vstopnic, medtem v ^ stalnih vstopnic, niču,— jutri začne prodaja M1*" sobotni koncert.^^^^^^ IfHZEKV* Rossettt 16.30: »Sadko«, *• liarov, A. Larionova. y pl Eicelsior. 16.00: »Zakon*. Sica, S Pampanini. rJ)l t Fenice. 16.00: «Ježa vaauer Taylor, A. Gardner. Rjtl*i Nazionale. 16.00: «Mestn« C Chaplin. p Fllodrammatico. 16.00: - stol«, J. Rice. B. LancaSt ^ Arcobaleno. 14.30, l70u> 22.00: »Tunika«. M1 Auditorium 16.00: »Mesu* C. Chaplin. ijot*- Astra Rojan. 16.30: Sl* 1SJ? zen in fantazija«, G. Lollobrigida. d. ClOUOVI Iglu,!. . jg.r Crlstallo. (Trg Perue'««”,, 8 »tlivii nlpdi G »Divji ples«, -. A Stanwyck. ,--n lM* Grattacleio. 15.00. 1'^' „ 22.00: «Tunika». Alabarda. 15.30: '»ZgodM p ljubeznih«, K. Dougl*5' '■ Anston. 16.00: «Tri zgodbe«. E. Rossi - - - , doletnim prepovedano, Armonia. 15.30: »SUrJeJ”^ _ iz Oklahome«, D. Duri ,egij*” Aurora. 16.00: »Saharska A. Ladd. in Garibaldi. 15.00: ((Bogati smo«, G Rondinella ^ tf Ideale 1600: «Cudež prago- sti«. M. 0’Hara. , Impero. 16.00: »Sirota n* smeha«, G. Garson. 0^eok** Italia. 16.00: »Sanjana zai D. Kerr. Viale. 16.00: »Samo * ^ . J. Stewart. Kino ob morju. 16.00. IVIUU UD lUVIJU, --------- Iz gbzda«, J. Hall. Massimo 16.00: »Izdajal«- » i ’__________ cvirn P** ve A lam e«, G. Clift- ' ,, t»ia ^ Savona. 15.00: »Vesela ^ SvL mW 1600: «Liu< tigonablja«, W. Chiar1- ij(l Secolo. 16.00: »Vidiš N ^»jl Baldini. Vlttorio Veneto. I5-30' ^j. ples«, G. Cooper. , r*1 Azzurro. 16.00: «YorS*‘ nik», L. Hayword. rfT Belvedere. 16.00: «PolJ“D . či», M. Lanza. . Marconi 16.00: »LiU«. Z, 51* Novo cine. 16.00: «Evr0P Bergman, n.hiKa*-«#- Odeon. 16.00: «SaIon Lopez. Mladoletnim j, no -jd ** Radio. 16.00: «Zmag» JL ,) njaštvom«, A. KenoWJ-Venezla 16.00: »Skrivno* G Ford. sv Zveza prosvetnih prir < roča vsem šolnikom, itk1,! junija letos dvodnevni ^ Ziljo in k Osojskemti r-Koroškem, »skfh* Je Zaradi pravočasne 0 z.araui ^ nega dovoljenja, naj , i . sentl prijavijo £inl?nes*t" kasneje pa do konca ^ jj, naoiicjb jza uv ' j Ji .jjj sedežu ZPD. Ul. dobijo vse zadevne ur e vsak dan od 17, do • zen sobot. ____ ------------------- Obvestilo Ob priliki vinske ki bo v Ljubljani' ^ Kmečka zveza izlcL.!ie * Kmečka zveza H' dcljo * ljano in sier v n maja t. 1. Cena za i.V> tivno vožnjo zna lir za osebo. ^ Vpisovanje v - stUf »J. Kmečke zveze Furlanovih v pri Grilancu na jžu ■ pri Švabu v Sv. ^ pri Vilku Vg3, LO' ju najkasneje do [atof** *£* Moloklub »Aniato redi samo za član« • i uu| oaiuu <-• , . r v Postojno-Bistrico. ,er J Vpisovanje vsak ^ vjj,(J dežu od 17 do 19. ,efon 9 j|I no 22. aprila 1954. pjab* vp o iz. aprua r**- Okrajni odbor ^ ^ 5«. obvešča izletnike. k^ ^ V sali za izlet v LJuD/ te«n 25. t. m. da Izleta / razlogov ne bo Motoklub »jadra** y C ganizira 2. maja ' ,ornlb nico ob priliki n _j Vpisovanje vsak 't 20. ure "na «*rfu m»J* SPDT priredi ». ' pt r 'H **d v \ It,. Slavnik. Vpisovanje do 28. t. m. ADEXjZj^ -----------, n5* 1. tn 2. f dvodnevni OPATIJO PULO ROVINJ - na REKO ... f^ n vin**0* in na prs^ovcni)e 5lav0 t, iaN° ljubiš 2. maj* izlet v l9J* V it S KOMEN jC0 KOSTANJ^* j, t. An ** ^ 8. in fcjf NOVO oB*0** MATERIJ0 0 IDRIJO Jt, '■ t/1- Vpisovanje pri «Adri«-*i . ,«!• -c F. Severo 9-B S F S »i 111 % k (t l*ii s — 3 — VOX CLAMANTIS IN DESERTO.. I /tj P^iavljamo v prevodu ,p,n?: Battistijeve vdove 5f eb *cit za Južni Tirol». nil V? v Petnajstdnevna Uw ,Nuova Repubblican oa *>■ januarja t. I. jian,eva Porej, da bi se tr- '«iScitnZPraŠanje re*il0 S Ple' Je v mednarodnem to jU, V2budilo tudi zahtevo Mii? tU v Vis°kem Po-Ti»2r‘ o^oosno v Južnem Ponavljam «v med-„ merilu«, ker kot je vili ,0. ta predlog posta-iivo emci Jušnega Tirola, ga Inori,ln °d*°čno postavljali v asbrucku in na Dunaju in #t »ameva je naletela tudi čili • sen odmev v Nem-. 'n celo v londonski spod-*« abornici, y,l[ ,ta}išča preprostega člo-in v • veruie v pravičnost *Znost nacionalne neod-v, * 'n svobode, je zahte-^ Po Plebiscitu za Južni Ti-4V’ * edana kot celota, brez kor ■* P°vsem ‘pravična, ka- Miati* bUa leta 1918 za Bis' Pari,.1.* .povsem krivična im-priključitev te da!l nemške in avstrijske, zemljepisno italijanske Tej priključitvi je ■Ulii° mn°^ieno naseljevanje ‘ne kega elementa. Prav ijj ^ *° nekateri izmed nas, soj.i/*^ uspeha, brezupno ob-'Treof i9^® ustanovitev W lnsko - južnotirolske av-j|U n® Pokrajine«, ki je veti it-i-* Tirol k naši skraj-ti9u .'lanski pokrajini Tren-tji- ,ln 1 tem uničila vsak jih , ^stih ukrepov, ki bi '■itta ZUm med De GasPe- t(S(| ln Gruberjem bil pri- Piih0inV., nove demografske in titvj.-, razmere, ki so se in v 8e v 20 letih fašizma ‘Poraz v°ine, če bi bili l(*tliliUm ° avtonomiji raz-Bre„. .s*mo na pokrajino med ^ letu m C—.1 — — ah, /** fbiil* 1!> bi ' )em in Salomom. Ce >rij”[a *ga ne bi bilo, bi ne “anes do te zahteve !por n* kilo več vzroka za tloijui^d dvema narodoma. okvjj^1 bili pravičnost, v 5Pek 'lov pidviuiiubi, v !P(ktivi m°žnosti» in v per-'lovej evr°P5ke federacije in Ali aJls'te internacionale. !» ,lv ' Plebiscit, ki naj bi 'Voji . ' danes, ohranil pri ‘lcega llVedbi moč obojestran-zadoščenja in pomiritve, Jj£e niegov namen? kliti, 1"“enim, da bi_ ie bi >«ve '. delavci, ki so bolj liti : 1 1 ljudstvom, Itali-%j blemci, znali že od Pametno pripravljati y Plebiscita in plebiscit b tef^111 Se Pa zdi ta nalo-, !raj a’ skora3da nemogoča. Stin,Jem govorila z nekim jhetlM 'm *taIUanskim pet-°',tio,? m s°cialistom (po-*'l i„ j* i,e važna), ki je ži-"“•'io t, ?Zlvi v stiku s stvar-JbVetti ga Tirola. Po nje- St0mmneniP bi bili s ple-'*tt0 ’ ki bi pomenil ver- > itiL°Tratek k Avstriji, ijani 1 inumerosissimi) J ’ ,naseljeni tam po le-ty .'n njihovi otroci, ki k 'n se zaradi te- viV*l.tvoa3° Za avtohtono prelit i izpostavljeni suro-jVb ^ akojšnjim represali-1?* Pol*0 Prisiljeni na so- '1*0,jj, n° sovraštva Ta ita- k, 'btov'0?81'51 mi ie ori' W"n Ti y na Italijane v li' '843- P° 8- septem- JZbi n,'. ®ed doseljenimi Ita->ilo ,ie Prikazal veliko >o 191 r ’ ki so jim med l! >e boru’8 vcePiu v glavo, fi 1U ‘tl k- Za meie na Bre* j bptft tse zato v priklju- ti z, inem Tirolu smatra-1,1 i. veste a, ______________ Si ’! biiaStd 6uVarje zma«e' 1 Sami d°sezena s hPd N^tva^- HUK«na s nucu-}: te ljudi bi *i ■ ki*lvlienje v Južnem st‘. Pa J, bi bil neodvisen 3, b®'0 Priključen k Av- ‘«M,0cia»st POd.obno zaPoru. tratil ■ 1 mi je posebej 'taisti’ 1? Ž‘ve 'ie danes bi p°djaP^,',. 1' so se borili 'd k? n’e Južnega Ti-lli,1!1 Usna!° Pripravljeni iz Ni ■|t ••»Mltn , ^ 1AVCUU' ,bll° Potrebno po jj$l 'je°i *®neracija, z vsemi J*tt*ii, °mini, s svojimi j ti iatol SVo3irni ranami. V°Vorii s,0cialist, ki mi je | t* 'iV°rnoštJC sicer nosi' S( k ,, d 1«4-Za deistvo, da j NL*.nko n.;SOdClOVat s svo-,iK i ^tiiniin, “ usodnem avto- ma, kakršen je v svojem bistvu plebiscit. Kajti če bi se bali, da se bodo z dna duše množic porodili nenadni spopadi in nasilja, se mi zdi, da bi ne smeli imeti tolikega nezaupanja v vlade, in da bi od njih ne mogli pričakovati tistih pametnih ukrepov za začetek izvedbe plebiscita, s katerimi bi se onemogočile, odnosno odstranile vse bojazni glede tega. Za utrditev notranjega političnega miru so bila brez uspeha velika vladna popuščanja in ukrepi v korist avtonomne pokrajine. Brez uspeha, če že ne celo z obratnim učinkom glede evropeizacije, ki bi ne bila Sveta aliansa, so bile velike parade, kot n, pr. letna vseuči-liška v Bresanonu, ki jih je organizirala univerza iz Padove. ((Naturam repellas fUTca...« Italijani so se tako pokazali čedalje bolj v luči vladajočega razreda, kot uzurpatorji. Toda dopustite vendar, da se tisto ljudstvo politično ponovno čuti gospodarja v lastnem domu in tedaj bodo Italijani — in sicer tudi tisti, ki so se tu udomačili — prišli do veljave, in bodo spoštovani kot Italijani tako, kot kjer koli na svetu, kamor sta jih usoda ali politični dogodki privedli za delom, in kjer sq se udomačili. Zgraditi v nemškem ljudstva Južnega Tirola (in drugod) to zavest, ki bi bila v svoji polni neodvisnosti in politični svobodi sposobna sprejeti demografske posledice, za katere niso krivi italijanski delavci, sprejeti namreč njihovo sedanjo udomačitev v Južnem Tirolu (in sporazum o plebiscitu bi moral upoštevati tudi to), na drugi strani pa prikazati italijanskim doseljencem vzvišeno in plemenito pravico, ki jo ima nemško ljudstvo v Juž. Tirolu do svoje politične neodvisnosti: taki naj bi bili temelji, na katerih bi plebiscit mogel brez nevarnosti roditi obilne sadove. To je naloga, katere bi se morale v svojem delovanju v Južnem Tirolu lotiti stranke, ki zares verujejo v mir, v internacionalno zamisel in civilizacijo. Ni človeka, ki bi ne vedel, koliko-gje -analogij med sedanjimi političnimi razmerami v Južnem Tirolu in med razmerami, ki so bile v trentin- ski pokrajini med leti 1866 in 1918 Trentinska pokrajina se ni mogla vrniti v nepozabno družino Italije, kakor samo s pomočjo in v zvezi z velikimi preobrati in vojno. Naj bi se 35 let potem Nemci Južnega Tirola ponovno vrnili v svojo narodnostno družino s pomočjo in v zvezi s polnim izžarevanjem miru, duha in ljubezni, ki sije nad Evropo. In to, da, tudi v imenu zgodovine italijanskega preporoda in njegovih mučenikov. * * * Članek Battistijeve vdove je (Nadaljevanj* na 4. strani) Slovenski dijaki so uprizorili preteklo nedeljo in v ponedeljek na Kontovelu in na Opčinah Linhartovo veseloigro «Matiček se ženi«. Oiojiniziicijii in vojaška moč severnoatlantske zveze Pred kratkim je severnoatlantska zveza proslavila petletnico svojega obstoja. Ob tej obletnici je bilo v svetovnem tisku mnogo pisanja, posebno še v zvezi s predlogom Sovjetske zveze, da bi tudi ona sodelovala v tej zvezi. Kot vemo, zahodne države še niso dokončno odgovorile na ta moskovski predlog, ki je še vedno v »proučevanju«. Toda pustimo ta predlog in poglejmo, kaj je severnoatlantska zveza Tu se seveda ne bomo spuščali v politično stran te «obrambne zveze«, ampak bomo nekoliko spregovorili le o dejanski sili te vojaške zveze. Do konca lanskega leta bi bil« morale kopne sile sever- TEHNIKA IN PROBLEMI SODOBNEGA LETALSTVA Nove oblike kril: puš in krilo v obWu Zaradi vedno bolj napete tekme med projektanti in konstruktorji novih reakcijskih bombnikov je laiku težko poznati prednosti raznih bistveno različnih novih oblik letalskih kril. S pojavom reakcijskih motorjev se je tudi _ moč velikih letal zelo povečala; s tem pa se je povečala tudi njihova hitrost tako, da se lahko kosajo celo z lovci. Toda problemi v zvezi s projektiranjem celic za izgorevanje pri močnih reaktorjih so mnogo bolj zapleteni in novi kot problemi projektiranja celice za izgorevanje v motorjih reakcijskih lovcev. Predvsem predstavlja velika potrošnja goriva pri reakcijskem bombniku mnogo bolj pereč problem kot pa pri reakcijskem lovcu kajti lovec je v zraku le malo časa, kvečjemu 40 minut. Da se temu vsaj delno izogne, mora leteti reakcijski bombnik v veliki višini — vsaj 15.000 metrov Težo k strukturni problem Toda za polet v stratosferi je treba rešiti druge težke probleme. V višinah, kjer ;e zrak petkrat redkejši kot nad morsko gladino, mora .imeti krilo zaradi nosilnosti čim večjo površino. Poleg tega :a j; zračni pritisk šestkrat manjši kot tik nad morsko gladino, temperatura pa znaša — 56 stop. C. Zato mora biti prostor za posadko ogrevan in nepropopustno zaprt. V tej višini znaša hitrost zvoka komaj 1.060 km na uro proti 1.296 nad morsko gladino, kar pomeni, da napravi letalo, ki leti z hitrostjo 960 km na uro, komaj z 0,9 Macha (Mach je enota za hitrost zvoka). Z aerodinamičnega vidika ima dolgo in ozko krilo največjo nosilnost, ker je odpor zraka manjši, zaradi česar se zmanjša izguba energije ter potrošnja goriva. Ce mora le-leteti letalo s hitrostjo 0.9 Macha, mora znašati debelina krila najmanj 6 odst. njegove dolžine, sicer se odpor po veča in to zelo hitro. Ta odpor posebnega značaja povzroča, _ da se tvorijo sunkoviti zračni valovi na tistih mestih, kjer doseže zrak, ki teče vzdolž letala, hitrost zvoka. Konstrukcija ozkega in čim tanjšega krila, da bi ne povzročalo nastajanja takih sunkovitih valov, predstavlja zelo težak strukturni problem. Malenkostno izboljšanje lahko dosežemo s puščičastimi krili, ki pa pomenijo geometrično rešitev problema, kajti zapognjeno krilo predstavlja zračnemu toku manjšo odporno ploskev. Krilo z debelino 9 odst. dolžine in s kotom zapognjenosti 30 odst., ali čir gar debelina znaša 12 odst. r **• mmm i - < '■ f ( p . ”1 š& i Novo ameriško lovsko letalo vrste «F-102» s trikotnimi krili, ki lahko leti z nadzvočno brzino. in kot zapognjenosti 60 o.dst. (puščičasto krilo) sta v glavnem glede krivine enaki ravnemu krilu, ki ima debelino 6 odst. svoje dolžine. A tudi pri puščičastem krilu se, kot pri večini aerodinamičnih poizkusov, z rešitvijo enega problema pojavi drugi. Bri nizki hitrosti prične letalo zaradi tenkih navzven usmerjenih plasti zraka, ki tečejo ob puščičastem krilu, izgubljati hitrost. Pri visoki hitrosti pa povzroča težave krilno krmilo. Elastična struktura Projektanti so se lotili reševanja teh problemov na razne načine. Američani so se odločili za ozko tenko in prožno krilo, toda rešiti morajo še težke probleme v zvezi z instalacijo in strukturo kril. Pri reakcijskih bombnikih, ki jih izdeluje ameriška tovarna Boeing, jamči za čvrstost elastična struktura, ki se upogne edino pod težo tovora, a za-dobi kasneje zopet svojo prvotno obliko. Kazpetina kril bombnikov B-47 se lahko upogiba do 4.5 m brez vsake škode. Vendar je takšno krilo pretenko, da bi lahko imelo v svoji notranjosti motor in podvozje za pristanek in vzlet letala ter tanke za gorivo. Zato je motor in tanke za gorivo treba namestiti na zunanji strani, s čemer pa se poveča odpor zraka: trup pa mora biti dovolj velik, da v njem lahko namestijo tudi podvozje in preostalo gorivo. Novi britanski bombniki pa so konstruirani tako, da ustrezajo določenim zahtevam ministrstva za letalstvo in ministrstva za oskrbo. Pri tem gre za tovor, akcijski radij in tangentno kvoto. Letalskim tovarnam, ki so se udeležile ministrskega razpisa, je bilo prepuščeno, da rešijo te zahteve, kot se jim pač zdi najbolje. Pri tem so prišli do treh bistveno novih rešitev problema: do nove vrste pu-ščičastih kril. deltastega krila in do krila v obliki luninega krajca. Za povojne britanske letalske projekte je značilen odpor proti vedno večjemu ob-teževanju vsakega kvadratnega metra nosilne ploskve. Do te nove rešitve je privedla tudi uradna zahteva, da mora biti obremenitev kril majhna — to je, da mora biti površina krila dovolj velika v primeri s težo letala. Zato je nosilnost kril britanskih letal približno dvakrat večja kot pri ameriških. Cim manjša je površina kril v primeri s težo letala, tem večja sila je potrebna za vzlet in za dvig v stratosfero. Puščičasta krila Smerna obremenjenost kril in velika površina pomenita, da je rob. kjer je krilo pritrjeno na trup, lahko primerno debel in je zato v krilu mogoče namestiti motorje, seveda zelo blizu trupa. Toda če bi imela pri bombnikih krila obliko »prave« puščice, bi glede na velikost takih letal bila dovolj debela, da bi v njih lahko montirali motorje, ventile za zrak in strukturo. Pri bombnikih Vickers «Va-liant«. kjer ima tisti del roba krila, ki je pritrjeno na trup, obliko naprej obrnjene puščice, je mogoče povečati debelino toliko da s,e motorji skoraj popolnoma skrijejo v krilu. Torziji pa se izognejo s tako zvanim sistemom «artikulacije», s čimer odpade prevelika upognjenost krila. Krilo pri letalu Handley Page «H.P. 80» bi po prvotni zamisli moralo imeti čisto obliko luninega krajca. Toda konstrukcija takega krila bi zahtevala preveč časa. Namesto tega pa so uporabili tri različne stopnje tako debeline kot puščice, pri čemer so do določene meje povezane vse prednosti, ki jih imajo puščičasta krila pri velikih hitrostih z odličnimi lastnostmi ravnih kril pri zmernih hitrostih. Tanki in ravni konci kril v obliki luninega krajca o-mogočajo boljše delovanje krilnega krmila kot pri puščičastem krilu in tudi povzročajo, da vsaka torzija glavnega dela kril nima za posledico tega, da bi krilno krmilo pričelo delovati v obratni smeri. Ker pa ima skrajni konec kril, ki je izredno tenak, pri majhnih brzi-nah le malo nosilnost, so potrebne na robovih kril za povečanje njihove krivine in nosilnosti tako zvani «flap», to so pomožne premične površinske strukture na skrajnem zadnjem delu krila, ki omogočajo. da se letalo lahko spusti v ostrejšem kotu. Deltasta krila Deltasto krilo pa predstavlja popolnoma drugačno rešitev problema. Medtem ko se vsi drugi projekti samo prilagodijo učinku torzije, pa ji deltasto krilo popolnoma kljubuje. Največje nevšečnosti zavisijo od geometrične oblike krila. Ker predstavlja krilo popoln trikotnik, ima tudi avtomatično večjo površino kot puščičasto krilo enake razpetine. Zaradi velike širine roba. kjer je krilo pritrjeno na trup, imamo izredno debelo strukturo tudi takrat, kadar znaša debelina kril manj kot 10 odst. njegove dolžine. Naklonski kot pri robu, kjer je krilo pritrjeno na trup, pa je običajno večji kot pri sedanjih puščičastih krilih. Ta oblika jamči, da se letalo dobro obnaša tako v velikih višinah kot pri velikih hitrostih, dalje omogoča trdno strukturo, dovolj prostora za vskladiščenje goriva, namesti; tev kril in podvozja, a hkrati aerodinamično obliko s prednostjo, da je minimalno število pridvignjenih delov, ki bi povzročali zračni odpor. Poleg tega pa imajo taka le- tala zelo široka krila s trikrat manjšo razpetino kot pri povprečnih krilih in odlično nosilnost Tudi pri majhnih hitrostih. Ker še niso znane storilnosti vseh teh novih oblik kril, tudi ni mogoče reči, katera od vseh štirih rešitev glede letalskih kril je najboljša. Vsak projektant je prepričan, da je njegova rešitev najboljša. Toda pogosto so projektanti zaradi navdušenja nad lastno rešitvijo slepi za vse prednosti drugih vrst kril. Le čas in praktična preizkušnja raznih oblik bosta odgovorila na vprašanje, katera od štirih rešitev je najboljša. Zaenkrat pa je potrebna serijska izdelava vseh treh novih tipov kril, kajti nobenega ne morejo prezreti, ko izbirajo najboljše letalo za jate britanskih strateških bombnikov. NAJMODERNEJŠI BRITANSKI AVTOBUSI ZA LETALSTVO FLRJ Iz Londona so odpremili po naročilu JAT, jugoslovanske letalske prevozne službe štiri razkošne avtobuse vrste «Regal» v Beograd. Ti avtobusi so najnovejši nalog v živahni prodaji motornih vozil Britanije Jugoslaviji. Ti novi modri avtobusi so elegantni in najmodernejše oblike. Tri imajo 43 sedežev, četrti pa 39. Oskrbljeni so z radijem in kurjavo, okna pa z varnostnim steklom. noatlantske zveze imeti 90 divizij, od katerih bi bilo 50 divizij aktivnih, ostale pa rezervne dopolnilne divizije. Toda zaradi zmanjšanja ameriške pomoči in zaradi neuravnovešenih proračunov držav članic zveze je prišlo do sklepa. da se izvedba načrta podaljša. Poleg tega pa je tudi ameriški generalštab začel u-vajati novo vojaško doktrino, po kateri daje večjo prednost atomskemu orožju. Američani bi morali na primer povečati svoj kontingent v zvezi od 6 na 7 divizij, toda to so pred kratkim odklonili s trditvijo, da so to svojo silo nadoknadili z drugo skupino atomske oborožitve In tako, namesto 90 divizij šteje sedaj severnoatlantska zveza komaj 70 divizij, od katerih je del že pod orožjem, ostale divizije pa bi se mogle mobilizirati v roku 30 dni. Od omenjenih 70 divizij je komaj 30 divizij povsem dejavnih in dobro oboroženih. K tem 3Q divizijam pa je treba prišteti še 10 grških in okoli 20 turških divizij, katerim pa je omejen delokrog samo na obrambo južnega krila atlantske zveze. Poleg tega ima zveza še okoli 15 do 20 divizij rezervnega sestava, ki pa so še na papirju in za katere še nimajo dovolj poveljujočega kadra, in za katere se zatrjuje, da bi se mogle mobilizirati 30 dni po začetku morebitnih sovražnosti. Posebne težave ima severnoatlantska zveza pri uvajanju rezervnega kadra rezervnih divizij. Vrhovno poveljstvo zveze skuša dvigniti borbeno pripravljenost rezervnih divizij, kakor tudi enote, ki naj bi omogočile oskrbovanje borbenih enot. Severnoatlantska zveza skuša uvesti enotno oborožitev in pri tem je dosegla precejšnje rezultate. Predvsem gre tu za poenotenje muni-cije ter usposobitev že obstoječih tovarn orožja v državah Zahodne Evrope, tako da bi evropska vojska, ki je v sklopu severnoatlantske zveze, ne bila odvisna od ZDA. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, da nosijo glavno breme pri tem ZDA. Vse sila severnoatlantskega pakta vodi vrhovni štab, kateremu stoji na čelu danes ameriški general Gruenther. To vrhovno poveljstvo je razdeljeno v tri podrejene štabe, in sicer poveljstvo severne enote, ki zajema Norveško in Dansko, dalje poveljstvo Srednje Evrope za države Zahodne Evrope, kateremu stoji na čelu. vsaj za sedaj, francoski maršal Juin, ter poveljstvo Južne Evrope, ki zajema Italijo, Grčijo in Turčijo. Sem spada tudi šesta ameriška flota ter pomorske enote Sredozemlja, ki pa so pod posebnim poveljstvom z britanskim admiralom Mount-battenom na čelu. V zadnjem času se pripisuje posebna važnost letalstvu. Računajo, da ima ta vojaška zveza trenutno kakih 4300 letal za taktične operacije ter okoli 500 bombnikov. Vse letalstvo pa spada pod neposredno poveljstvo ZDA. Doslej sta samo dve operativni taktični letalski poveljstvi. katerima poveljuje ameriški general Norstad. Letalstvo sc stalno veča, hkrati pa izločajo iz letalstva vsa zastarela letala. Lovske jate izpopolnjujejo čedalje bolj z letali Sabre kanadske proizvodnje, ter z letali tipa Vam-pire ter z angleškimi lovci-bombniki tipa Venom, Nizozemska in belgijska letala Meteor ostajajo še nadalje taktična letala, dokler jih ne bodo zamenjali z lovci z del-tastimi krili Swiftom in Hun-terom. V zadnjem času se precej govori, da bodo prišli posebno v poštev francoski lovci Mystčre IV.. Dvanajstemu letalskemu po. veljstvu v Pittsburgu je bila pred kratkim priključena prva eskadrila bombnikov brez pilota. Ti bombniki so namenjeni za prenos atomskih bomb. To je druga skupina atomskega orožja v okviru severnoatlantske zveze. Prvo skupino atomskega orožja sestavlja 12 topov, ki izstreljujejo atomske granate kalibra 270 mm. CM predvidenih 155 letalskih baz ali letališč ie bilo doslei zgrajenih že 120. 1'a letališča imajo najmodernejše letalske proge za letala na reakcijski pogon. Vrhovno poveljstvo severnoatlantske zveze ima poleg vsega tega precej močne pomorske sile. od katerih je že prej omenjena VI. ameriška flota najbolje opremljena. Veliko pozornost pripisujejo zaledju. Sprejet je bil namreč predlog za večletni razvoj zaledne ureditve pod imenom «intrastruktura». ki zajema gradnjo letališč gradnjo cestnega omrežja, gradnjo številnih radiooddajnih postaj, dalje mrežo telefonskih zvez, nadalje radarsko mrežo ter ureditev pomorskih baz. luk, naftovodov in drugega. Američani gradijo linijo za oskrbovanje, ki bo dolga 600 milj in bo šla skozi Francijo v Zahodno Nemčijo. Na tej liniji nameravajo graditi skladišče orožja. municije, tankov, bencina, hrane, sanitetnega materiala in ostalih potrebščin, ki bi ne bile samo za enote ZDA, ampak tudi za sile ostalih članic severnoatlantske zveze. Za učinkovito oskrbovanje letal na reakcijski pogon gradijo naftovod skozi države članice severnoatlantske zve-* ze. Ta naftovod bo dolg okoli 1300 km. Širša mreža naftovodov bo zajela Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Zahodno Nemčijo, nekoliko manjših tovrstnih mrež pa bo v Norveški. v Danski, Italiji, Grčiji in Turčiji. BIOLOŠKI ATOMSKE UČINEK BOMBE Z atomskim tfrožjem je prižel v zavest človeštva nov strah. Nekaj novega, večini ljudi neznanega se širi iz atomskega orožja. To orožje ne pustoši samo s silo velikanske eksplozije, to orožje ne sežiga samo, marveč nevidno izžareva smrt in pušča na zemlji smrtne- žarke. Človeško oko jih ne vidi in tudi telo jih ne dojema. Narava ni dala človeku nobenega čutila, da bi jih zaznavalo. Nič hudega sluteči ribiči se vračajo z radioaktivno okuženo ladjo domov. Morda so le nekoliko trudni, morda se ne počutijo povsem dobro. Ne vedo, pa, da so smrtno nevarno bolni. Kaj so radioaktivni žarki storili človeku? Kako se kaže ta skrivnostna zahrbtna bolezen? Ali imamo proti njej zaščitno sredstvo, ali jo lahko zdravimo? Za ta vprašanja se je še nedavno zanimalo- samo nekaj strokovnjakov, zdaj pa se vprašuje tako čedalje več ljudi. Ob eksploziji uranove ali vodikove bombe je človeško življenje ogroženo na različne načine. Človek je lahko ranjen, lahko dobi opekline ali pa se mu na videz ne zgodi nič hu- so- e 'šst lpn«rr, , anem avto-\ °'lužnnf anju za "Tren-\.V,ddar lrolsk« pokraji-v, Pa se mi je zdel is"” ®®a 'n resnega Sibanju, ki je - -vn P°droSeld ,<i sV°^a - mng. 'Sparilo • anietn, ki 'r'd«tvom lrnim in votI> sporazu- PRISPEVEK ZA MLADINSKI NAGRADNI NATEČAJ NJEGOVA mATURA Ko pa sta kdaj sedela na mehki travi v senci košatih hrastov in sta sanjala o bodočnosti, o Petrovem poklicu, in delala načrte za skupno življenje, je bila Colette v tem pogledu ambiciozna. Ze Od mladih dni navajena živeti v izobilju in v udobnosti, si Colette ni mogla zamišljati bednega življenja in revščine. Petru je zaupala, vedela je, da sam lahko dosti naredi, oče pa mu bo nekoliko pomagal, da si bo dobil službo; imela pa je neke pomisleke. Ali jo bo Peter tudi potem ljubil, ko bo prešel prvi zanos te velike ljubezni, sumu zase ni mogla tega trditi, večkrat je skušala te občutke v sebi zatreti in v teh trenutkih. se je pritiila k Petru in med poljubi prisegala večno zvestobo. Vedela je, da ima Peter v sebi veliko, skrivno moč, ki jo priteguje, da ne more živeti brez njega. Skušala je te predsodke pozabiti in se je z vso dušo vdajala slasti, da ljubi in da je ljubljena. Bili so to srečni dnevi za Petra in Colette. A radost je bila prevelika, da bi mogla trajati celo večnost. Si** Vlak je privozil na kolodvor. Peter je izstopil in se znašel na ulici. Bil je na deželi pri stari materi in se je po petih dneh vračal v mesto. Dan je bil oblačen in teman, že več ur je neprenehoma deževalo in ceste so bile pokrite z velikimi lužami. Na ulicah je bilo le malo Hudi in še ti so se morah stiskati po vežah, ker ob taki plohi j dežnik sploh ni bil za rabo. Le raznašal-ci časopisov so morali kljub hudemu vremenu opravljati svoje delo. «Posebna izdajal Zagonet- na smrt ravnatelja tvrdke Rogos, inženirja Bradlja!» Petra e novica hudo zadela. Žalost se je vselila v njegovo srce, bil je prikrajšan za očetovo ljubezen, za njegovo oporo v teh še tako nemirnih letih, ko je najbolj potreboval njegovih nasvetov in navodil. Srce mu je krvavelo. Prevelika radost, ko je z vso dušo ljubil, se je spremenila v žalost. Usoda mu je zadala hud udarec. Bil je duševno strt. Ko se je vračal domov, so mu po glavi rojile vsakovrstne misli, odslej ne bo mogel več tako brezskrbno živeti, kot je do sedaj, mati sama ne bo zmogla, čeprav bo morala tudi sama prijeti trdno za delo. Edino tolažbo je našel pri njej. Tudi Colette se mu je po tem žalostnem dogodku nekoliko odtujila. Pri pogrebu je zaman iskal nje, njenega obraza; čutil je v sebi, da bi mu bilo laže pri srcu, če bi prišla k njemu in ga nekoliko potolažila. Ni je bilo. Nekaj dni pozneje se je po kazalo, da sta Peter in njegova mati prava reveža. Po preiskavi, ki so jo naredile oblasti, je prišlo na dan, da se je pokojni inženir zastrupil. Zakaj? Zvedelo se je, da je bil inženir Bradelj lah-koživec. Teden pred samomorom je zaigral veliko vsoto denarja. Ker je moral plačati upnike, je samovoljno posegel v blagajno tvrdke. Toda, zgodilo se je, da so prav tedaj opazili primanjkljaj. Dokazi so govorili proti inženirju Bradlju. Petrov oče se je zbal sramote, toda v tistem trenutku, ko je spil strup, ni pomislil na sina, na ženo. na sramoto, ki bo padla na njegovo družino; ni pomislil, da je s tem dejanjem zaprl pot sinu, ki ga je kljub vsemu res očetovsko ljubil; isto pot, ki jo je sam v mladih letih prehodil, da se je povzpel tako visoko in na tak ugoden položaj. Ni znano, /takšni so bili vzroki, ki so privedli inženirja na to nevarno pot. Po tem dogodku, v času, ko so časopisi največ pisali o tej zadevi, se Peter ni upal na cesto, imel je ob- čutek, da vsi kažejo za njim, kakor da je on vsega kriv. Te sramote se ni nadejal, posebno od svojega očeta, ki ga je tako ljubil. V teh žalostnih dneh, ko je sam sedel v svoji sobi in se mučil s temi mislimi, se ni več niti spomnil na Colette, in res, Colette je stopila nekoliko v ozadje. V Petru je gorelo. Osramočen, brez vsakršnega cilja, brez sredstev. Naenkrat je z najvišjega vrha strmoglavil v prepad. Škandal je potihnil. Peter pa se je znašel na sredi poti, kamor ga je zagnalo Louis Abram nepremišljeno očetovo dejanje. Naenkrat se je začutil samega, brez vsakega smotra, brez bodočnosti. Pri srcu mu je bilo zelo hudo, bili so trenutki, ko je zasovražil očeta, drugič pa si je dopovedoval, da ga še ljubi, prav tako nežno, kot takrat, ko je imel šele šest let.. Petrova bodočnost je bila sedaj le prelepa sanja. Načrti so naenkrat propadli, skopneli, kakor sneg na sort-c u. Brez gmotnih sredstev so mu bila vrata univerze zaprta, poleg tega pa je bila še neka oseba: Colette. Da, Colette. V trenutkih, ko je bil v njeni družbi in sta hodila po parku pod visokimi platanami, si Peter ni mogel misliti, da bo padla taka nesreča na njegova ramena. Takrat je bilo vse lepo, vse rožnato, takrat je bil Peter gotov, da bo končal univerzo, gotov da bo imel svojo službo, da bo Colette njegova: A sedaj? Njegov položaj se je spremenil kot dan in noč; naenkrat se je znašel v revščini. Peter je skušal odstraniti te mučne predstave. Začel je misliti na Colette, na njeno lepoto in zgovornost; obujal je spomine na prekrasne večere, ko sla hodila ob obali in poslušala skrivnostno butanje morja ob skale. Kolikokrat sta se ustavila in v zamaknjenosti gledala v valove, ki so se razbijali v pomol, tam, bolj daleč pa so se gugali čolni. Oh, koliko besed, koliko obljub in načrtov, koliko priseg ljubezni in koliko poljubov. Toda čeprav se je Peter trudil, le ni mogel dolgo sanjati o tem, misli so mu vedno uhajale na sedanji njegov položaj. (Nadaljevanje sledi) dega in vendar je zapisan smrti, ker so ga zadeli radioaktivni žarki. Smrtno nevaren je lahko tudi zračni pritisk. Ob eksploziji uranove bombe nastane strašna vročina nad milijon stopinj Celzija. V nekaj sekundah je zrak naravnost razbeljen. V mili-jontinki sekunde se pojavi na nebu žareča obla, gobi podoben oblak. Vročina v njem je enaka vročini sonca. Toplotna energija učinkuje samo v delu sekunde po detonaciji. Učinek ne seže globoko in zadene sanjo neposredno izpostavljene predmete. Proti njemu lahko človeka zaščiti že trava. Zadostuje, da maha človek z. roko, pa odvrne od sebe nevarnost. Tudi svetle obleke človeka ščitijo pred radioaktivnimi žarki, ki lahko uničijo v koži vse pigmente. Takšne opekline so nastale V Hirošimi in Nagasakiju do 4 km daleč od središča eksplozue. Na živa bitja močno učinkujejo razen toplotnih tudi jedrski žarki. 2iva bitja zelo različno reagirajo na rentgenske žarke. Nekatera, kakor žuželke, bakterije in virusi, so proti njim odporna in prenesejo jih velike doze. Žarkovni bolezni in žarkovni smrti je lasten skrivnostni avtomatizem, ki napravi na vsakogar, kdor je imel opraviti s tem problemom, globok vtis. Eno samo obsevanje, pa nesreče ni mogoče preprečiti. Avtomatično sledi prvi fazi druga, potem tretja in smrt. V Hirošimi in Nagasakiju je bilo na ljudeh potrjeno to. kar so znanstveniki s poskusi prpj dognali na živalih. Pokazalo se je, da so v skladu s količino žarkov štiri skupine znakov. V prvi so radioaktivni žarki povzročili smrt vseh ljudi. V tej skupini so bili ljudje, ki jih je zadelo kakih 600 enot. V eni ali dveh urah jim je postalo slabo in začeli so bljuvati. Pozneje so se pojavili na njih razni bolezenski znaki in končno je nastopila smrt. Cesto so znaki prvega dne za nekaj dni povsem k- ginili, potem pa so se spet pojavili. Zlasti mnogo je bilo primerov krvave driske. Vi drugi skupini so bili ljudje, ki jih je zadelo 400 enot. Ti so se počutili dva tedna razmeroma dobro. V tretjem tednu so se pojavile krvavitve večidel pod kožo, lasje so jim izpadali, v ustih so se pojavili mehurji, krvaveli so tudi iz nosu. V četrtem do dvanajstem tednu je nastopila smrt. V tretji in četrti skupini so bili ljudje, ki jih je zadelo manj radioaktivnih žarkov. Ti niso bili obsojeni na smrt, pač pa na nekakšno kronično žarkovno bolezen. Hkrati s temi zunanjimi znaki nastanejo v telesu velike spremembe. Qrgani so za radioaktivne žarke občutljivi različno. Zelo so občutljivi organi, v katerih nastaja kri, kakor je kostni mozeg. Nastajanje krvi zadeva na velike motnje in temu slede zelo hude anemije. Radioaktivni žarki zapuste zelo hude posledice tudi na želodčni in črevesni sluznici, ki se napne in začne krvaveti. Zdravljenje teh bolezni je zelo težavno. Na japonski mesti vrženi a-tomski bombi sta izžarevali v krogu 1 do 2 km srednje močne radioaktivne žarke. Vodikova bomba, ki se je nedavno razpočila, pa je baje šeststokrat močnejša in je popolnoma uničila vse področje 5 kilometrov daleč naokrog. Kako daleč je segal radius njenih smrtnih žarkov, še r.i znano. Zaščita človeka pred radioaktivnimi žarki je postala zelo važno vprašanje. Z debelimi jeklenimi in betonskimi ploščami izžarevanje zmanjšamo. da človeku ni več smrtno nevarno. Radioaktivna področja lahko izpraznimo. Nujno potrebna je natančna kontrola z ustreznimi aparati. Zelo zanimiva pa so najnovejša odkritja žarkovne biologije in kemije, ki kažejo da lahko sesalce zaščitimo pred radioaktivnimi žarki z nekaterimi kemikalijami. Tako lahko določimo dozo, s katero vse obsevane miši v 14 dneh avtomatično ubijemo. Ce pa živalim pred obsevanjem intravenozno ali v trebušno votlino vbrizgamo določene snovi, n. pr. cistein ali ce-steinamid prežive smrtno obsevanje. Kemikalije pa učinkujejo samo uro pred obse-vanjem. Znanost pozna že vec zaščitnih sredstev, aminokislin, kakor so glutation, ce-stein, histamin, cianidi n*-tmunacrd itd. TKST, sreda £1. aprila 1954 VB* KM K \ remenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme • s krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najetja temperatura v Trstu je bila 13.7 stopinje; najnižja 6.3 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK K A »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 11.30: t II * Mendelssohn: Odlomki iz «Sna kresne noči«. Trst 18.00: Beethoven: Simfonija št. 2. Trst 1.: 21.05: jene radijske opere. Slovenija: 12.30: B. Arnič. es planin. R. Strauss: Ples sedmih tenčic iz op. «Salom ' MEDTEM KO SE ZIMA MOČE POSLOVITI OP EVROPE Mraz, burja in sneg po vsej Italiji zaradi stiha mrzlega in vlažnega zraha Snežilo je v Turinu in na Siciliji - Ciklon z 200 km na uro v Dolini Aoste TURIN, 20. — Voditelja meteorološke vojaške postaje na letališču Caselle so povpraševali za vzroke nenadnega mraza, ki je skupaj s sneženjem zajel padsko nižino. Leta jim je odgovoril, da je do tega nenavadnega pojava prišlo zaradi stika mrzlega sibirskega in toplega atlantskega zraka nad Padsko nižino. Anti-ciklon iz Sibirije je prišel celo do Severne Afrike in prinesel s seboj mrzel suh zrak. Prav tako pa je prignalo z Atlantika topel in vlažen zrak, ki se je srečal z mrzlim kar je povzročilo slabo vreme s sneženjem zlasti v Piemontu. V genovskem zalivu se je stvorila depresija, ki se bo najbrž še bolj razvila. Domnevajo, da bo slabo vreme prav zaradi neurja trajalo največ 24 ur. Po tem času pa se bo vreme zboljšalo. Ob francoski obali, na primer v Bordeauxu, je sicer tudi hladno, vendar ni prišlo do atlantskih motenj, ampak imajo jasno. Največ poročil o slabem vremenu prihaja iz Piemonta. Poročajo, da je ob 4 padal zelo gost sneg v Torinu in okolici. Prišlo je do številnih prekinitev električnega toka. Marsikje so tramvajski vozovi obtičali v snegu, prav tako avtobusi. Temperatura je nad ničlo. Veliko slabše je bilo v višjih predelih. V kraju Casale je zapadlo 8 cm snega. 15 kilometrov okoli tega kraja pa je mraz poškodoval 80 odstotkov trt. Postaja za boj proti toči je takoj pričela izstreljevati rakete, da bi obvarovala kulture. Živinski se.iem, ki bi se moral pričeti danes, so odložili. V okolici kraja Vercelli pa je zapadlo 5 cm snega. Dopoldne je pričelo med sneženjem tudi deževati, Pričel je celo pihati mrzel veter, ki je povzročil številne prekinitve električnega toka. Močan veter z brzino okoli 70 km na uro piha tudi v Veroni in po vsej pokrajini Sedanja temperatura je vsaj 11 do 12 stopinj pod povprečno temperaturo, ki je navadno v Veroni v tem letnem času. Iz Saint Vincenta pa poročajo, da piha že štiri dni močan veter, ki dosega visoko v hribih celo brzino do 200 km na uro. Zabeležili so 27 stopinj pod ničlo. Ponoči je pričelo snežiti. Po vsej Dolini Aosta pa je zapadlo do 15 cm snega, vendar ni povzročil zastoja v prometu. Iz Lecca poročajo, da je sneg po štirih vetrovnih dneh pobelil vse okoliške hribe. Zapadel je celo pod 600 m nad morjem. Temperatura se je precej znižala. V Legnanu se je čez noč shladilo, zjutraj pa je bila dežela pokrita z rahlo plastjo snega, ki ga je dež kmalu stopil. V Novan je po sneženju, ki je trajalo malo časa, pričela pisati huda burja, ki je izrula nekaj dreves Vsa okolica Genove je pokrita s snegom. Ponoči je v mestu močno deževalo. Po vsej Liguriji je snežilo. V številnih krajih Riviere je deževalo, po hribih pa snežilo. Temperatura se je precej znižala. Mraz ni prizanesel niti Siciliji. V palermski pokrajini so vsi hribi pokriti s snegom, ki je zapadel ponoči. Pristanišče Sirakuza je podobno severnim pristaniščem. Zaradi slabe vidljivosti je plovba počasna. Državna cesta štev. 116 je zaradi snega bila med dvema občinama prekinjena. Neverjeten mraz je zajel tudi druge kraje Evrope. V Avstriji je marsikje zapad’o okoli 1,50 m snega. V Belgiji je snežilo v krajih Liege, Bastogne in Arlon. V obmorskih krajih so bile nevihte s točo. Republikanec Homer o bombi „H“ LONG REACH, 20. - Re- publikanski predstavnik Craig Homer je izjavil, da so bile vodikove bombe, ki so svoj čas eksplodirale, zgrajene na principih, ki so jih Amerikan-ci zavrgli in ki jih je uporabila Rusija. »Naša vodikova bomba od 1952. je rekel Ho- je bilo zanjo potrebna cela stavba. Rusi pa so zgradili manjšo atomsko bombo, ki jo je mogoče uporabiti tudi v vojni. Analiza radioaktivnega oblaka sovjetske vodikove bombe je pokazala, da se je treba oprijeti prav zavrženih metod.* Menziesovo poročilo poslaništvu SZ v Avstraliji CANBERRA, 20. — Avstralski predsednik Menzies je poslal sovjetskemu veleposlaništvu v Avstraliji poročilo, v katerem so navedeni vzroki, zaradi katerih je Petrova zahtevala od avstralskih oblasti azil. Med drugim je rečeno, da se Petrov ni mogel sestati z ženo. ki mu je poslala pismo, v katerem odklanja razgovor pred svojim odhodom. Sestali se ni mogel zaradi nevarnosti, da bi ga sovjetski agenti ne dobili v past. Na letališče v Camberro je poslal predstavnike zunanjega ministrstva in javne varnosti, ki so govorili tudi ruski. Držali pa so se sledečih navodil; na Petrovo se ne sme izvajati noben pritisk; če bi Petrova zahtevala azil, se ji takoj prizna; policijske sile imajo nalogo, preprečiti na letališču kakršno koli nasilno dejanje, pa naj pride od katerekoli strani. V poročilu so popisane tudi okoliščine, v katerih je Petrova zaprosila za azil v letališču Darvvin. Kakor je znano sta bila z n.jo dva sovjetska diplomatska kurirja. Ker sta se zaradi prisotnosti avstralskih policajev precej razburjala in ker je eden izmed njiju stalno držal roko v žepu, so ju pregledali in.našli pri njima nabita revolverja. Petrova je takoj z letališča telefonirala možu ter mu večkrat izjavila, da hoče ostati v Avstraliji. Kurirja Jarkov in Karbin-sky sta skupaj s tajnikom veleposlaništva SZ Kislitsynom prišla danes v Singapur, kjer so pod policijskim nadzorstvom. Nadaljevali bodo pot v SZ sami. Arhitekt Glaeske agent Vzhodne Nemčije BERLIN, 20. — V. zvezi z ugrabitvijo Aleksandra Truk-noviča, voditelja protisovjetske organizacije NTS. je glasnik zahodnonemške policije dejal, da je bil arhitekt Heinz Glaeske, katerega sumijo, da je ugrabil Truknoviča, že dolgo časa v stikih z vzhodnonemško državno varnostno službo (SSD). Za zvezo je imel neko deklico, katere imena niso povedali, katera pa je med letom 1952 in 1953 poslala Glaesku več pisem. OB MEDNARODNI MLADINSKI RAZSTAVI UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV Zakaj niso povabili mladih jug. umetnikov Zbliževanje na kulturnem področju bi lahko pripomoglo k spoznavanju med sosednimi narodi Med raznimi vprašanji, .ni jih je na svoji zadnji seji obravnaval izvršilni odbor Turistične zveze v Gorici, je bilo med drugim tudi govora o potrebi ponovnega organiziranja karnevala v Gorici, ki je letos izostal zaradi premajhne ali skoraj nobene podpore, ki so jo bili deležni organizatorji od goriških trgovcev in industrijcev. Glede moderniziranja in olepšan j a goriške postaje je predsednik izjavil, da je železniški oddelek iz Benetk pristal na potrebna dela, med drugim tudi na pojačenje razsvetljave južne goriške postaje. Zatem pa je izvršilni odbor prešel na pregled datumov raznih razstav in manifestacij, ki se bodo vršile v okviru goriške pokrajine; med drugim je bilo govora tudi o mednarodni mladinski razstavi upodabljajoče umetnosti, ki jo za mesec junij pripravljajo v Gorici. Na IV. mladinski razstavi bodo sodelovali mladi umetniki iz Avstrije, Belgije, Holandije, Egipta, Španije, Nemčije ter Francije. Za nagrado bodo najboljši razstavljavci prejeli nagrado mesta Gorice v znesku 300-000 lir, zatem pa še druge številne denarne nagrade. Razstave se lahko udeležijo vsi mladi umetniki, ki niso presegli 30. leto starosti. m Vsekakor je IV. mednarodna razstava v Gorici vredna pohvale, vendar ne moremo mimo dejstva, da poleg številnih sosednih držav, ki sodelujejo pri razstavi, ni udeležena tudi skupina mladih jugoslovanskih umetnikov. Prav " L ~~ W “r’' s-Ki-nš gotovo bi mladi kiparji sosedne države dostojno predstavljali svojo državo, pokazali tradicijo in uspehe svojega dela. Toda zunanje ministrstvo in pa italijanski diplomatski predstavniki se za povabilo Jugoslaviji niso zmenili; lahko pa bi to storilo vodstvo goriške AGI. Tako bi pripomoglo s kulturnimi stiki doseči marsikaj, kar olajša marsikatero težavno delo politikov. Toda od goriške sekcije AGI kaj takega, vsaj dokler so v vodstvu razni Pedroni in comp., ne moremo pričakovati. Toda prav mladina bi lahko bila tista, ki bi bodisi v športu kot v kulturi pripomogla k boljšemu spoznavanju in zbližanju dveh sosednih držav. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V BERLINU zo premagal svetovnega prvaka Z Vogrincem sta osvojila tudi prvo mesto med moškimi dvojicami V Berlinu se je končal med- diff-Blackpool 0-1; Charlton- narodni namiznoteniški turnir, na katerem sta sodelovala Jugoslovana Harangozo in Vogrinc. V prvih igrah so zmagali favoriti. V II. kolu je bilo največje presenečenje zmaga nemško-jugoslovanske dvojice Imlau-Vogrinc nad japonsko dvojico Tanaka-Tamasu (3:1). Dvojica Prizi (Avstr.) — Harangozo (Jug.) je premaga.a nemško dvojico Fiegler-Rakzu s 3;0. V nadaljevanju turnirja pa je jugoslovanski državni prvak v namiznem tenisu Vilim Harangozo dosegel v četrtfinalu zopet velik uspeh. Premagal je novega svetovnega pivaka Japonca Ogimuro 21:19, 21:12, 17:21, 21:13. In ko je nato v polfinalu premagal nemškega prvaka Freundorferja, ki je v četrtfinalu premagal Japonca To-mito s 3:1, je v finalu premagal še Angleža Bergmana. Ha-rangozova zmaga je bilo zelo prepričljiva: 21:14, 21:20, 21:11. Skupaj z Vogrincem je Harangozo osvojil prvo mesto tudi v tekmovanju moških dvojic. V finalu sta premagala japonski par Tamašu - Kavaji 23:21. 21:11, 21:15, Prvo mesto v posameznem tekmovanju za ženske je osvojila Japonka Eguči z zmago nad Avstrijko Wertlovo 21:10, 21:8, 21:8. Japonska dvojica Watanabe-Eguči je bila prva tudi v tekmovanju ženskih dvojic. V finalu je premagala Avstrijki Wertlovo in Pritzi 21:15, 21:4. 21:16. Manchester United 1-0; Liverpool - Middlesbrough 4-1; Manchester City - Chelsea 1-1; Fortsmouth-Arsenal 1-1; Sheffield United - Sunderland 1-3; Tottenham - Preston 2-6; West Bromwich - Aston Villa 1-1; Wolverhampton - Huddesfield 4-0. LONDON, 20. — Danes sta bili odigrani dve prvenstveni tekmi: Aston Villa - West Eromwich 6:1; Huddersfield -Wolverhampton 2:1. VVolverhampton si je že zagotovil prvo mesto kljub današnjem porazu, kajti izgubil je tudi West Bromwich, ki bi mu edini se lahko ogrožal prvo mesto. Prvi ima 55, drugi j a 53 točk; odigrati morata še po eno tekmo. In četudi Wol-verhampton izgubi in West Eromwich dobi (prvi s Tot-tenhamom doma, drugi s Portsmouthmo), ohrani Wol-verhampton še vedno prVo mesto zaradi boljše razlike golov (94:56 proti 86:60). GORIŠKI ŠPORT še ena možnost za Pr 0 Gorizio Z zmago v Porlogruaru so Goričani dosegli enako število točk kot Svetoivančani in bodo morali igrati še eno tekmo na nevtralnem igrišču Atletsko moštvo teksaške univerze je doseglo nov svetovni rekord v štafetnem teku 4x100 yardov v času 40,3. Prejšnji rekord v tej disciplini je doseglo moštvo kalifornijske univerze v času 40,5. Na istem tekmovanju je atlet Wes Santee pretekel 1 miljo v času 4:03,1. PRO GORIZIA - PORTO-GRUARO 3-2 (2-1) V zadnji tekmi prvenstva sla se dve ekipi obupno borili za obstoj: Pro Gorizia in San Giovanni iz Trsta. Ena ekipa — Libertas iz Trsta —-je bila namreč že dokončno obsojena tudi za primer da bi zmagala. Treba je bilo najti drugo žrtev, a zadnje kolo prvenstva ni še pokazalo. kdo bo ta žrtev. Pro Gorizia je imela 21 točk, San Giovanni pa 22. Pro Goriz>a je zmagala, San Giovanni pa je igral neodločeno. Sedaj imata obe ekip po 23 točk-Pivenstvo se je že končalo, a ne še za te dve ekipi, ki se bosta morali pomeriti na nevtralnem igrišču, najbrže v Tržiču. Prvak skupine je postala ekipa Bolzano, ki visoko nad-kriljuje ostala moštva. Ima namreč 47 točk. drugoplasira-na Mestrina pa komaj 38; Bolzano je od 30 tekem v dvajsetih zmagal, v sedmih igral neodločeno in samo tri izgubil. Njegovi napadalci so dali 68 golov, vratar pa jih je mora) pobrati v svoji mreži samo 28. V nedeljo so Goričani v Portogruaru dali vse iz sebe: Ljubl|anski AŠK zmagal no turnirju v Montbrisouu Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Montbrisonu je zmagal ljubljanski ASK. V finalu je premagal belgijsko moštvo «Elas» iz Gansa z rezultatom 60:59 (30:31). V polfinalu je ASK premagal »Montebrison* z rezultatom 64:47. V tekmovanju zenskih ekip je Železničar iz Karlovca premagal v polfinalu ekipo »Khone Sportive* s 64:40. V finalu je «Montebrison» premagal železničarja s 44:39. Woiverhampton prvak v Angliji Rezultati angleških prvenstvenih lekem v petek: Arsenal -Portsmouth 3-0, Blackpool -Cardiff 4-1, Bolton - Burnley 0-0, Chelsea - Manchester City 0-1, Manchester United - Charlton 2-0, Middlesbrough - Liverpool 0-1, Newcastle - Sheffield Wednesday 3-0, Preston • Tottenham 2-1, Sunderland -Sheffield United 2-2. Catania že gotovo v seriji A Ce še ni popolnoma gotovo, j poskusov korupcije. Padova, kdo bo moral zapustiti itali- bivši član serije A, ki je iz-jansko serijo A, pa je vsaj za ročila svojo usodo v roke eno moštvo gotovo, da bo pri-1 bivšega * šlo iz serijo B v serijo A; to je Catania. Do konca prvenstvenega tekmovanja je še šest tekem in samo skrajno neugodna teoretična možnost bi lahko Sicilijancem izpod Etne preprečila, da bi prihodnje leto še ne prišli v prvi razred. Catania bi namreč ne smela dobiti skoraj nobene točke več, Verona ali Cagliari, ki sta za njo za 7 točk, pa bi morala iz preostalih 6 tekem dobiti vse točke; to pa je teoretič-nost, ki jo lahko označimo kot neizpolnjivo. Tako bodo prihodnjo leto moštva iz vse Italije po dvakrat potovala na Sicilijo — če ne bo Palermo izpadel. Ker pa prideta iz serije B v serijo A dve moštvi, se zdi zelo verjetno, da se bo med najboljše vrnila Pro Patria. Pač pa bodo morala še počakati nekatera moštva, ki so bila že lani mnogo bliže cilju, so letos spet nekoliko šlo je namreč za obstoj. In tudi Portogruaro se je boril do zadnjega. Mladi goriški igralci so se vrgli v boj z vnemo in njihov trud je bil bogato poplačan. Od Pro Gorizie sta bila najboljša Tomasella n Bressan. Goričani so v prvem polčasu napadali, vendar pa so tudi nasprotniki prišli večkrat do Tomasellijevih vrat. V drugem polčasu pa so se Goričani postavili v obrambo in obdržali premoč do konca tekme. Goli so padli v 29. minuti po Bressanu, v 42., ko je Segato izenačil in v 43., ko je Pischi zopet povedel goriško moštvo v vodstvo. V drugem polčasu pa je najprej izenačil Orzan v 8. minuti, v 26. pa je Eressan dosegel zmagoviti goriški gol. Upajmo, da bodo dosegli goriški igralci uspeh v tekmi s tržaško ekipo in da si bodo teko zagotovili obstoj v svoji kategoriji. KOŠARKA Triestina nazaduje trenerja Triestine Rocca, je v zelo nevarni coni za izpad. V nedeljo so bili na tekmah doseženi sledeči rezultati: Brescia - Pavia Cagliari - Salernitana Fanfulla - Piombino I,. R. Vicenza - Catania Marzotto - Padova Monza - Como Pro Patria - Modena Treviso - Messina Verona - Alessandria Lestvica serije B pa je do nadaljnjega taka: Catania 28 16 8 4 51 25 40 Pro Patria 28 13 10 5 44 28 36 28 11 11 6 43 31 33 28 13 7 8 34 27 33 28 11 9 8 31 21 31 L.R.Vicenza 28 11 9 8 34 29 31 Marzotto 28 11 8 9 32 28 30 28 8 12 8 32 27 28 28 8 12 8 26 27 28 2-0 2-0 3-0 1-2 1-0 0-0 2-0 0-0 4-1 Verona Cagliari Como Pi! je bila tako velika, da Iodigranega v ponedeljek: Car-(bitjem 5 točk zaradi nekih padla. Bolj nejasen pa je položaj na koncu lestvice, kjer bi se n. pr. Fanfulla lahko mnogo bolj brezskrbno počutila, če Rezultati naslednjega kola, ne bi bila kaznovana z od- Modena Monza Brescia Salernita. Messina Alessandr. Pavia Tieviso Padova Fanfulla*) Piombino 28 10 8 10 30 33 28 Benelli 9 9 10 24 33 27 7 12 9 20 20 26 7 10 11 35 43 24 7 8 13 33 48 22 5 12 11 18 35 22 6 913 24 35 21 8 911 31 32 20 5 9 14 14 34 19 *) kaznovana s 5 točkami. Že po tekmi prejšnje ne-delje, ko je izgubila v Gorici, se je morala Triestina na lestvici pomakniti nekoliko niže. To nedeljo pa je odigrala še zaostalo tekmo z Benelli-jem v Pesaru in izgubila je s precejšnjo razliko. Obenem jo je Benelli prehitel tudi na lestvici. Vse to ni nič simpatično, če se spomnimo, da je bila Triestina nekaj časa celo na tretjem mestu. Upamo pa da se bo v zadnjih dveh tekmah le še povzpela za kako mesto više. Tudi Itala in Reyer imata še eno zaostalo tekmo in v ponedeljek sta nameravala likvidirati ta stari dolg. Toda zopet nista imela sreče. Tekmo je preprečil dež in moštvi sta zapustili igrišče pri stanju 19:18 za domačo Italo. Sicer se Gradiščani s kakršnimkoli rezultatom ne morejo več rešiti pred izpadom iz serije A Kaj bo z Goriziano. bosta še pokazali zadnji dve tekmi. REZULTAT: Benelli Pesaro - Triestina 51-39 Itala - Reyer 19-18 (prekinj zaradi dežja) LESTVICA : Borletti 20 19 0 1 1335 1035 38 Gira 20 18 0 2 1192 1001 36 Virtus 20 12 0 8 1150 992 24 Roma 20 9 8 9 1069 1026 20 20 9 2 9 1045 1029 20 Pavia 20 9 2 9 990 1035 20 Triestina 20 9 1 10 1145 1214 19 Junghans 20 7 2 11 878 1069 16 Varese 20 71 121103 1089 15 Reyer 19 6 1 12 964 1052 13 Goriziana 20 6 1 13 947 1060 13 Itala 19 1 216 892 1108 4 KOLESARSTVO Magni v Toskani KobletvVigorelliju V nedeljo je bila kolesarska dirka po Toskani. Tudi rezultati na tej dirki štejejo v skupno oceno v tekmovanju za italijansko absolutno prvenstvo. Zasluženo je zmagal Magni, sedanji državni prvak, ki je pustil precej za seboj Coppija. (Kot je znano, je v prvi dirki v Reggiu Calabria Coppija na samem cilju premagal Minardi). Vrstni red na cilju: 1. Magni Florenzo 286,4 km 7.45'59”. povprečno 37,730 km; 2. Barducci; 3. Fornara; 4. Landi; 5. DalTAgata: 6. Sol-dani; 7. Filippi; 8. Gismondi; 9. Astrua: 10. Accordi; 11. Vol-pi s presledkom 5'39”: 12. Coppi 6’07”; 13. Maggini; 14. Bartali; 15. Petrucci; 16. Bia-gioni; 17. z enako oceno: Scu-dellaro, Michelon, Milano, Se-rena, Monti, Roma, Messina, Moresco. Nencini, Zamponi, Giancola, Mantovani, Ponzini, Zampini, Baldarelli, Rossello V.; Gianneschi, Zuliani, Gros-so. Carrea: 38. Giudici; 33. z enako oceno: Bresci, Bartoloz-zi, Pellegrini, Pettinati, Chiti, Baroni, Conterno, Pezzi. Klasifikacija za absolutno italijansko prvenstvo po prvih dveh dirkah: 1. Magni 12 točk; 2. Landi 11; 3. Minardi 10; 4. Coppi 9; Barducci 8; 6. Fornara, Monti 7; 8. Albani 6; 9. Dal-l’Agata 5; 10. Gianneschi, Maggini, Soldani 1, * * * V ponedeljek pa so bile na dirkališču Vigorelli v Milanu razne dirke, med katerimi je vladalo največ zanimanja za bizinske dirke profesionalcev in pa za zasledovalno dirko na 5 km, kjel* sta nastopila Coppi in Koblet. To je bilo gotovo najbolj privlačna točka prireditve. V brzinski dirki si je po šestih vožnjah o-svojil prvo mesto Maspes s 13,5 točke pred Morettinijem s 13, Sacchijem 12 in Van Vlietom s 5,5. Švicar Koblet je dosegel velik uspeh: svojega tekmeca Coppija je na cilju pustil kakih 40 m za seboj. Uspel izlet planincev v Brda Zaradi hladnega vremena in pretečih oblakov se je v ponedeljek zdelo, da se bo izlet SPD v Brda izjalovil, toda vneti člani društva se vremena niso ustrašili, temveč so v velikem številu obiskali Stekarjeve v Steverjanu. Ob pol dveh Goričanov res ni bilo veliko na dogovorjenem mestu pri pevmskem mostu, toda kmalu so se majhni skupini pridružili veseli Podgorci, zatem tudi Standreš-ci in na Stekarjevem dvorišču si popoldne lahko naštel nad 60 planincev. Na lepem prostoru, s katerega je krasen razgled na cvetoče sadovnjake, ki pa so letos precej poškodovani zaradi mraza in hude burje, je zavladalo pravo planinsko veselje. Zadonela je slovenska pesem. Pevcev in pevk je bilo namreč kar dovolj, tako da je bilo petje nadvse ubrano. Dobro briško vino in domač prigrizek sta še bolj poživila zbrano druščino in kar prehitro je minil čas, ko je bilo treba zapustiti gostoljubno domačijo Stekarjevih in kreniti peš, s kolesi, ali z motornimi vozili proti domu. Na velikonočni ponedeljek je bil v Doberdobu kot je že stara navada ples na odprtem. Letos je bilo sicer zelo hladno, toda starih obiskovalcev Doberdoba, vaščanov iz slovenske Goriške pa tudi iz Furlanije, ni manjkalo. Pari so se vneto vrteli, pa čeprav nekateri v plaščih. Tudi Standrešci niso hoteli zaostajati za Doberdobci; v nedeljo pa tudi včeraj, ko je bil vaški praznik, so se vrteli na kamnitem plesišču pri zadružni gostilni. Izpili na srednjih šolah Ministrska odredba št. 850 določa, da se bodo sprejemni, vstopni in nižji tečajni izpiti na srednjih šolah pričel: v poletnem izpitnem roku 4. junija 1.1., zrelostni *n uspo-sobljenostni izpiti pa 21. junija 1.1. Za pripustitev k tem izpitom je treba vložiti na ravnateljstvo šole, kjer se bodo vršili ti izpiti, prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje do 15. maja L L in ji priložiti dokumente, kakor jih predpisuje okrožnica, ki je na vpogled na razglasni deski vsake šole. Vsa potrebna pojasnila dajejo tajništva šol, ki so odprta vse delavnike od 8. do 13. in od 16. do 18. ure. Zakaj mu ne vrnejo dvolastoiškega dovoljenja Čeprav je poteklo že pol leta, odkar so italijanske oblasti odvzele dvolastniško dovoljenje Jožetu Pahorju iz Jamelj štev. 27, ne da bi svoje dejanje kakorkoli utemeljile, ker bi ga tudi utemeljiti ne mogle, se še vedno ni našel nihče, ki bi mu to dovoljenje vrnil, da bi lahko kot drugi vaščani hodil v Jugoslavijo zaradi obdelovanja zemlje. Prizadeti je pozneje večkrat zahteval vrnitev prepotrebnega dokumenta, toda odgovora ni prejel. Zanima nas, koliko času bodo oblasti s takimi drobnimi sitnarijami nadlegovale vaščane, ki se morajo toliko truditi, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh? Seja goričkega pokrajinskega odbora V soboto 24. t. m. ob 14. uri se bo na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici ponovno sestal pokrajinski svet. Na dnevnem redu je več vprašanj upravnega značaja, ki so o-stali nerešeni še pri zadnji seji. Tako je potrebno odobriti proračun za leto 1952, zatem izvoliti revizorje proračuna za leto 1953. Pokrajinski svetovalci bodo morali tudi izvoliti predstavnike pokrajine za goriško posojilnico, za volilno komisijo v Krmi-nu, v upravni odbor Instituta za industrijo in obrt v Gorici itd. Med drugimi bo pokrajinski svet odobril tudi več denarnih nakazil kot letno pomoč šolskemu Rdečemu križu, goriškemu Zelenemu križu, in pomoč centru za borbo proti raku. Med novimi točkami dnevnega reda pa bo treba izvoliti predstavnike pokrajine v pokrajinski odbor za pomoč in podporo prebivalstvu, dalje predstavnika v kemičnem inštitutu za raziskovanje v poljedelstvu. Pokrajinski odbor naj bi na tej seji tudi odobril nabavo kino aparata za licej v Gorici. Prav tako bo moral pokrajinski svet odobriti brezplačno dodelitev zemlje za gradnjo stanovanjskih hiš,pokrajinskim uslužbencem ter odobriti nekatere odredbe personalnega značaja. Končno bo moral urediti tudi vprašanje pokojnine vdovi prof. Ug Portellija. bivšega direktorja Pokrajinskega instituta za gluhoneme, ter na tajni seji de ločiti nagrado za dr. Marijo Gregorič-Barnaba, direktorja kemičnega oddelka pokrajinskega laboratorija za higieno. Nova šola v Cerovem V Cerovem v 8°^* so preteklo nedeljo sl««* otvorili novo solsko po»W£ k. spada med najmoderne) na Goriškem. Nova sol na istem mestu kot sta so jo začeli graditi Celotni stroški znasaJ.°n cd bližno 16 milijonov din. ^ katerih je polovico p«5? republika Slovenija. a. Nova šola je moderno ^ jena in vsi prostori im« ^ dovodno instalacijo, v nj ^ dve učilnici, vsaka s • garderobo in pritiklina«'-Otroci iz Spodnjega m ^ njega Cerovega, ki 1*' 1 ^ daj 49. imajo ze od P■ ka pouk v novem solsk«* ^ slopju, medtem ko so , prej učilnico ' v neki P ^ hiši. Obenem z otvontv«^ ve šole so v nedeljo o ^ tudi spominsko ploščo talcem iz Cerovega. Smrtna nesreč3 delavca iz TržicJ V ponedeljek zvečer s®' • pripetila v Ronkah hu a metna nesreča, katere s žrtev je postal 51-letnl vec Giuseppe Stocco 12 ^ ča. Ob 21.30 uri je St0^ipu-tel prečkati cesto v R ^ lji, držeč v roki žen:s. jj is Nenadoma pa je PrlV fVj. Sv. Petra pri Soči avto denčno tablico GO 6o3 ^ rega je vozil orožnik v usluza , Dež, sodre in slana Hladnemu vremenu se je v ponedeljek pridružil še dež. V Gorici je deževalo komaj nekaj minut dopoldne m proti večeru, večina oblakov pa se je zbrala nad sovodenjsko ravnino, kjer je pomešana dežjem padala tudi mrzla sodra. Včeraj zjutraj pa je bilo po njivah in travnikih gori škega predmestja opaziti tudi slano. Se ena Koblelova zmaga OOSTMALLE (Belgija). 20. — Hugo Koblet je dosegel danes tukaj zopet zmago; prevozil je na posebni dirki 27 km od Antwerpna do Oost-nialle v 39’21”1 pred Van Steenbergenom, De Santijem, itd. To je bila prva poletapa na kronometer. V drugi polet upi (165 km) je zmagal Belgijec Derijcke pred drugimi 6 Belgijci, sedmi je bil De Santi, Van Steenbergen deseti itd. Koblet je imel 23” presledka, vendar je v skupni oceni ohranil prvo mesto pred Van Steenbergenom in De Santijem. Koblet je dosegel to zmago takoj po povratku iz Milana, kjer je gladko premagal Cop-pija. Pri padcu si je zvila zapestji V ponedeljek zvečer se je zgodila v Uklanci štev. 17. v Stevarjanu nesreča 11 -letni Karli Vogrič. Deklica je stopila na ograjni zid gnojišča: toda nenadoma ji je spodrsni lo in je padla na obe roki Pri padcu si je zvila levo in desno zapestje ter ti ranila dlani. V bolnici bo morala o-stati 30 dni. Darovi za Podporno društvo Kmečka banka namesto venca na grob pok. Josipa Cigoja 5 tisoč lir; družina Bogataj namesto cvetic na grob pok. Josipa Cigoja 1.000 lir; Franc Polh v počastitev spomina pok. Josipa Cigoja 1.000 lir; v isti namen je za Podporno društvo daroval Miroslav Skerk 600 lir. Vsem najlepša hvala! cesco Parmisano Gorici. Nenadni pre: ■S S je presenetil vozača, --hitremu zaviranju m 0t>il preprečiti nesreče. Av ^1 je nesrečnega Stocca ^(j na tla. Ponesrečenca odpeljal avtomobil na križa v bolnico, toda m „ ' jo je Stocco podlegel P bam. Na dvorišču no$ ročno granato ^ Na dvorišču hiše Ul. Rabatta je bila v Ljf' deljek zjutraj najdena ^e streljena ročna grana'ta jo. SIPE. Strelivo je za^Lo^ letni deček Vincenzo Ul. Rabatta 22, ki se.J*e bjl* ha dvorišču. O zadevi . p takoj obveščena kv® ,raI,itev i« poskrbela za je nevarnega orožja. Pretep zaradi vinie^^ V noči med ponedelj^^o torkom so pripeljali bolnico 31-letnega pjptf Bodina iz Kaprive, y ' DezJ' 15. Mladenič Je bil S*2 vesti in ranjen na g din se je v ponedelje -f0 zadržal več časa v 1* v Kapri vi, in med 8 ^etin ji!« e bi italijanski tir gt jS uradni politični -miitj 'm zmožni in toliko P vp bt bi se tudi tržoikcg«uMj-nja lotili s take(Jyaj,,0 tr. se odnosi s '"uit11' vijo kmalu tzbol}- |,it?n 'ajc' interesi tržaškega T j.0t w tako italijanskega ijl0 venskega, bi nasti |>i jjjO voljivo rešitev, 3(J i^ t ogrimne koristi , „ijo, .(j(' samo i za ■"‘V0*1* r»