— krat, --iptflog. ŠTEV. 259 Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdoja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Ш SLOVENEC Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. "563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 U pravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutruj, razen pon deljku in dnevn po prazniku n Moderna Turčija Čim bolj se Turčija uveljavlja v mednarodni politiki Evrope in čim bolj zlasti raste njen vpliv na politiko Balkanskega polotoka, tem bolj raste v Evropi zanimanje zanjo. Predvsem pa je v interesu balkanskih držav, h katerim 6padamo tudi mi, da z večjo pozornostjo in sočuvstvovanjem kakor dosedaj zasledujemo razvoj modeme Turčije, koje notranji in zunanji problemi se čedalje bolj tičejo tudi nas. NajvažnejSe vprašanje za Evrcpca je, kako dolgo in ali se bo sploh držal sistem, ki ga jo uvedel v Turčijo diktator Kemal paša. V tem oziru Turčijo lahko primerjamo z Rusijo. Turški kmet je prav tako indiferenten na eni in poslušen na drugi strani kakor ruski lnužik in se zato da prav lako vladati ko 011. Kljub skrajnemu fanatizmu konservativnih pristašev islama, kojih odpor jo tvomai paša z vprav barbarskimi sredstvi potlačil, ni verjetno, da bi se masa turškega naroda libe-valno-prosvetljenskemu režimu diktatorja uprla, kej- je celo na žalitev največjih svetinj islama komaj kaj reagirala. Glavna skrb turškega kmetiča je, da se enkrat na dan kolikor toliko do sitega naje. Kakšno buržuazije pa v Turčiji, izvzemši par juristov iu medicincev, ni in zaradi tega v TuTČiji še manjka pravega elementa napredka in eventual-uega revolucionarnega pogona, ki ga danes predstavljajo edinole Kemal paša in nekaj njegovih prijateljev. Bilo bi pa napačno, če bi so iz tega sklepalo, da bi utegnil eedanji režim pasti, ako bi Ke-rnala zmanjkalo. Zakaj diktator si je vzgojil dovolj uradnikov, .parlamentarcev in žurnalistov pa častnikov, ki bodo zmožni, dn Turčijo vodijo naprej po poti, katero ji jo začrtal diktator. Velika pridobitev zanj je predvsem sedanji ministrski predsednik Izmet paša, ki Kemala žc danes popolnoma nadomešča pri izvajanju velikopoteznega programa gospodarske v [>osta vit ve in finančne sanacije Turčije. In to je glavni problem sodobne Turčije. Turčija je tudi danes pretežno agrarna država, kakor je bila bivša osmanska carevina. Izvzemši pusti centrum unatolske visoke planote, je vsa Turčija sposobna tako ekstenzivne kakor iutenzivne obdelave zemlje. Nekateri posebno rodovitni pasovi bi bili že danes sposobni agrarne produkcijo v največjem stilu. Lahko bi sc pridelovali' vse vrste žita, bombaža, oliv in sadja in lahko bi se razvijali živinoreja in produkcija svile v takem obsegu, da bi bližina velikih evropskih trgov vsako investicijo poplačala z najvišjimi obrestmi. Toda v tem pogledu se ima Kemal paša boriti z vprav ogromnimi težavami. To so v prvi vrsti ceste in železnice, potem financiranje in pa vprašanje delovnih moči. Kar se tiče prometnih sredstev, ee je 7, nem-Sko pomočjo že pred vojno nekaj naredilo, vendar pa čaka vlado še veliko delo, ker so Nemci pred vojno gradili ceste v Turčiji večinoma s slrategič-nega stališča. Isto velja za železnice. Nemčija je zgradila Turkom železnico do Bagdada, ki je imela služiti prodiranju nemškega gospodarstva in politike do Perzijskega zalivu, zato da bi središča nemške industrijske proizvodnjo bila direktno zvezana s trgi Indije in Daljnega Vzhoda. Zato mora danes Turčija graditi celo vrsto novil. železnic, ki izhajajo iz glavnega mesta Ankare v obliki pahljače kakor iz centra, da se zadovoljijo gospodarske potrebe vseh krajev. Gre za 2500km tračnic, od katerih sta nekako dve pelini že položeni, dočim ostalo čaka še izvršitve. Veliko težji problem pa jo problem pomanjkanja delovnih moči. Turčija ima samo manj vredni delovni materijal. Na površini, ki je enalca površini Francije in Italijo' skupaj, živi komaj 14 milijonov oseb. Ogromni pasovi naj-rodovitnejše zemlje so jiopolnoma neobljudeni. Največjo zlo za Turčijo pa je to, da so pod Kemal pašo bili deloma pobiti deloma izgnani vsi Grki in Armenci, ki so bili skozi vsa sloletja edini aktivni, inteligentni in napredni element Turčije. Vseljevanje evropskih delovnih moči v večjem obsegu pa ankareka vlada sama iz političnih vzrokov stavlja uasproti največje ovire. Dali bi se seveda uvažati poljedelski stroji, toda prenašanje ameriških metod v turško poljedelstvo je zaenkrat še spričo patriarhal'ične miselnosti turškega kmeta popolnoma nemogoča stvar. Turčiji ne manjka v lo svrho samo tehničnih strokovnjakov, ampak tudi čislo elementarne ljudske izobrazbe. Danes so le težave povečane še po svetovni gospodarski krizi, ki tudi Turčijp silno tlači. Kemal paša je žc takoj po svetovni vojni, ki je zapustila Turčiji popolnoma prazne blagajne, izčrpal moč turškega prebivalstva po nezaslišano kruti davčni politiki. Diktator je moral, če je hotel novi režim nasloniti na ljudstvo, odpraviti staro osman-sko krivično in obsovraženo desetino, ki jc dajala na leto okoli 45 milijonov turških funtov. Zato je moral uvesti nove davščine. Ker buržuazije, kakor smo rekli, v Turčiji skoraj ni in sta trgovina in obrt na nizki stopnji, leži seveda breme obdavčevanja slejkoprej na kmetski in delavski množici. Zato jo danes spričo obče gospodarske krize beda v Turčiji tako v mestih kakor na deželi strahotna. Proračun države je ogromno pasiven in iz ljudstva, ki nima več niti zn vsakdanji kruh, se ne da več iztisniti nobena para. Vsi reformni načrti zahtevajo, razume se, močne udeležbe inozemskega kapitala. Toda kapital se boji dežela, kjer se mu stavlja jo ovire, kjer se, kakor znano, dana beseda večkrat nc drži, kjer so sodišča pristranska in podkupljiva in kjer ljudstvo nima zaupanja do ino-zemca. Turški narod pa trpi še dane« na čuvstve-nem kompleksu, katerega mu je privzgojila bivša osmanska carevina, ki je v vsakem tujcu videla sovražnika, proti kateremu so ni mogoče bojevati odkrilo, zato pa se proti njemu z vsemi silami in-trigirn, tako da ee mu vsaka nadaljna podjetnost onemogoči. To atavistično čuvstveno razpoloženje turškega preprostega naroda jn tudi pravi notranji vzrok, da turška republika še danes ni članica Zve- Zmaga francoske diplomacije Nemčija bo predlagata sklicanje posvetovalnega odbora — Namig iz Anglije in Amerike Pariz, 12. nov. Vse kaže, da je prva doba fran-cosko-nemških pogajanj zaključena. Francoski poslanik v Berlinu Franrois Poncet zapusti še v teku današnjega dne Pariz in se vrne v Berlin s širokim pooblastilom' glede nadaljevanja pogajanj z Nemčijo. V Parizu se Francois Poucel ni sestal samo z Lavalom, Briandom in finančnim ministrom Flan-dinom, temveč na razgovor ga je pozval ludi sam predsednik republiko Doumer. Nadalje se je sestal tudi z nemškim poslanikom Hoeschom. Kakor je bilo že javljeno, so pogajanja med Francijo in Nemčijo uspela v toliko, da se je nemška vlada obvezala, predlagati sklicanje posveto-i valnega odbora banke za mednarodna plačila v : Baslu, ki naj prouči plačilno zmožnost Nemčijo. S tem jo Nemčija privolila v francosko zahtevo, da I se inora vprašanje reparacij, to jc vprašanje mora-I torija rešiti v okviru Voungovega načrta, ki pred-: videva za primer, il.a Nemčija nc moro več plačevati vojne odškodnine, sklicanje posvetovalnega odbora; to sc izvrši ua predlog Nemčije, ki mora svojo prošnjo utemeljiti s tem, da izjavi, da ji stanje marke in splošni gospodarski položaj ne dovo-i ljujeta, da bi še nadalje plačevala vojno odškodnino. Odbor se bo najbrže sestal še tekom tega meseca in Se pred novim letom se bo vršila kon- ferenca nemških upnikov, ki bo na podlagi poročila •posvetovalnega odbora odločala o nadaljnjem plačevanju reparacij. Po zatrdilu nekih tukajšnjih listov bi bila Francija pripravljena privoliti v začasno podaljšanje Hooverjevega moratorija, ki zapade 30. junija 1932, toda le pod pogojem, da se na bodoči reparacijski konferenci doseže popoln sporazum med vsemi upniki, in sicer v tem smislu, da se Nemčija obveže, da prične po preteku novega moratorija na vsak način plačevati svoje dolgove. Francozi imajo baje za ta primer pripravljen nov načrt, ki se nekoliko oddaljuje od Youngovega. Nadaljnja pogajanja med Francijo in Nemčijo se bodo vršila še dobrih štirinajst dni in se bodo vodila po običajni diplomatski poti. Nemčija je pristala na vso francoske zahteve, vendar so se tudi Francozi izkazali popustljive, v kolikor nimajo nič proti temu, da se tudi vprašanje kratkoročnih kreditov, za katerega so Nemci zahtevali prednost pred reparacijami, prouči istočasno kakor zadeva vojue odškodnine. Našla so jc namreč kompromisna rešitev, in sicer v tem smislu, da se posvetovalnemu odboru priključijo še drugi finančni strokovnjaki, ki bodo preiskali plačilno zmožnost Nemčije tudi glede na kratkoročne kredite. Tako bi se obe vprašanji, to je vprašanje vojne odškodnine iu vprašanje kratkoročnih kre ditov, proučevali ne sicer v medsebojni zvezi, ki jo Francija noče priznati, pač pa istočasno, kar želi Nemčija. V diplomatskih krogih je splošno zuauo, dn se je Nemčija vdala Franciji uit nasvet ameriške iu angleške vlade in da bo šo v teku trga tedna ali v začetku prihodnjega vložila prošnjo zu sklicanji-posvetovalnega odbora. Zakaj je Nemčija popustila Curih, 12. nov. Glede ua ruzvoj francosko-nemških pogajanj je zanimivo, kaj piše profesor ilr. Oto Hoetzsch iz Berlina v tukajšnji Neue Zii richer Zeitung:. Člankar trdi, tla je eedanji zunanje politični položaj Nemčije silno neugoden. Ame rika je pustila Franciji svobodne roke v Evropi in tudi iziti volitev v Angliji je za Nemčijo neugotleii. »Francija se je s svojo močjo in s svojo metodično iu vztrajno politiko, ki je zopet visoko nadkrilihi ameriško diplomacijo, priborila do središča vseli problemov. Od tli brani svojo valuto in indirektno tudi ameriško. Izid angleških volitev kn»e. da *r bo Anglija zopet naslonila na Francijo z »enteute eordialec. Po vsem tem ne preostane Nemcem drugega, kakor da se razgovori s Franrijo.c Sporazum Grčijo in Bolgarijo dosežen Važen korak k pomiršenju Balkana Atene, 12. nov. tg. Danes ob t popoldne jc novi bolgarski poslanik podpisal pogodbo, ki sta jo sklenila finančni minister in ravnatelj javnih dolgov v Bolgariji. S tem jn končan grško-bolgarski spor. Hooverjev predlog za ndgodi.ev reparacij je imel posledico, da je Grčija izjavila, da ji ni več mogoče plačevati Bolgariji bolgarskih odškodnin, ki so bile dogovorjene v pogodbi med Kafandarisoni in Molovom. Zunanji minister Mihalokopulos je izjavil Vašemu dopisniku, da bosta Grčija in Bolgarija po tej pogodbi predložili haaškemu razsodišču vprašanje, ali jc grška plačila smatrati za obveznost med vladami, ali pa za dolg, ki se je uredil med vladami in privatniki, kakor to zatrjuje Grčija. Do junija 1932 ne bo Bolgarija plačevala Uniji nobene vojne odškodnine, dočim Grčija, pričakujoč razsodbo haaškega razsodišča, tudi ne bo plačevala Bolgarski nobenih plačil. Dalje je izjavil Mihalokopulos, da so bodo takoj začela pogajanja zu ostala še nerešena grško-bolgarska gospodarska vprašanja. Bolgarski poslanik je izrazil svoje veselje. Aa je prišlo do sporazuma, kateri daje upanje, da bosta državi prišli do soglasja tudi glede drugih spornih vprašauj in da bit med obema državama prišlo do splošne prijateljske in razsodišrne pogodbe. Enako željo jc izrazil tudi Mihalokopulos. Razčiščenje grško-bolgarskih sporov je smatrati za obe državi kot velik diplom&tični uspeh in poinc-uja dalje dragocen korak k dosegi onih ciljev, katere si je postavila balkanska konferenca. Za novi gospodarski red v Italiji Fašizem lare ležita gospodarska kriza Rim, 12. nov. ž. Akcija za ustvaritev novega ekonomskega reda v Italiji se je pričela brez velike reklame, brez reklame, ki je v navadi pri fašistih. Fašistični režim jo popolnoma monopoli-ziral državo. Ustvaritev fašističnega korporativ-nega sistema pa je napravilo fašizem, da postane regulator socialnih prilik v državi. Sedaj se pripravlja fašistični režim, da ne le v moralnem, ampak tudi v materialnem pogledu postane razsodnik med kapitalom in delom. V kolikor bi fašistični režim tega ne hotel, jc na to primoran I zaradi gospodarske krize, ki vlada v Italiji in ki j jc vsak dan hujša. Posebno to krizo občutijo velike delniške družbe in paroplovne družbe, ki so žc po večini prišle v bančne roke. Previsoko odmerjeni stabilizacijski tečaj italijanske lire pa je onemogočil italijanski industriji uspešno konkurirati z inozemskimi tržišči. Predsednik vlade Mussolini v največji tišini pripravlja nadaljnje transakcije in fuzijc ter skuša oblažiti gospodarsko krizo. To jc nadaljevanje one akcije, ki jo je pričel že pred tremi leti, pa jo ni mogel izvesti. Rim, 12. nov. AA. Tu je bila otvorjena konferenca korporacijskcga svela, ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade g. Mussolini. Konferenca jc zelo važna, ker bodo na njej razpravljali o celotnem kompleksu problemov italijanske gospodarske orijcntacije. Zastopniik poljedelcev so obsodili trgovinske pogodbe, češ, da ustrezajo samo industriji. Po njihovi sodbi bi politika kon-tingentiranja favorizirala italijansko izseljevanje i na Balkan. Industrijci pa zagovarjajo te pogodbe i s klavzulo favoriziranih držav, češ da je italijansko izseljevanje na Balkan težko, ker sc že itak vrši izseljevanje v te kraje. Krize v poljedelstvu j jc treba iskati drugod in ne v trgovinskih pogodbah. Njeni vzroki so v zvezi s splošno gospodar- ; sko krizo, z drugimi besedami, gospodarski naci- i jonalizem vlada skoraj povsod in dumpmg jc večji od produkcije. Tako sla na konferenci zastopani dve ek-stremni in nepomirljivi tezi, vendar jc pričakovati, da sc bosta našli na skupni točki. Pregrupacijja Hal. pomorskih družb Rim, 12. nov. AA. Predsednik vlade je sprejel zastopnike italijanskih jiaroplovnih družb. Predstavil mu jih je minister za komunikacije Ciano. Zastopniki paroplovnih družb so poročali predsedniku vlade o sporazumu, ki je bil dosežen med glavnimi paroplovnimi družbami. Na osnovi teli pogodb bo ustanovljena velika jiaroplovna družba :>Italia«, sestavljena iz ladjevja dosedanje družbe Lloyd Sabaudoj in družbo »Navigazione Generale Italiana-. Družba : Cossulichc s sedežem v Trstu bo koordinirala svoje interese S novo družbo in oddala svoje ladjevje njej. Sedež nove družbo bo v Genovi, podružnica pa v Napulju. Družbe >Lloyd Triestinoc, »Marittima Italiana in »Societa Servizi Marittimi- bodo združene j>od imenom »Lloyd Triestinoc. Sedež tc družbe bo v Trstu, deloma pa v Genovi, jKKlružnica pa v Napulju. Ta reorganizacija italijanskih paroplovnih družb naj omogoči boljše pomorske zveze z Indijo in Daljnim Vzhodom. Položaj nameščencev vseh družb je ostal ne-izpremenjen. Nebotičnik v ognju Ncvvjork. 12. nov. Preteklo noč je izbruhnil v nekem nebotičniku požar, številno prebivalstvo je bilo strašno zbegano in nastala je grozna panika. Neka mati je skočila z otrokom iz devetega nadstropja in ni videla razpete rjuhe. Smrt so našle vsega tri žene in dva otroka, ranjenih pa je bilo deset eseb, večinoma ognjegasci. Konec carinske vojne med CSH in Madžarsko? Budimpešta. 12. nov. ž. Dvanajsti mesec jiole-ka, odkar so nahajata Madjarska in Ceškcslovaška v carinski vojni. To stanje škoduj«* obema državama. Zaradi tega obe državi želita, tla čimprej skleneta sporazum. Med Madjarsko in Češkoslovaško so se vodila v zadnjih treh mesecih |Nigajanja, veai-dar brtv, uspeha. Pogajanja bodo nadaljevali dne 14. novembra v Pragi. Izgleda, tla bo prišlo med obema državama do sporazuma. \*aj[>rej bo treba rešiti veterinersko vprašanje in vjirašanje ostalih produktov, najtežja pa bo rešitev vprašanja o poslovanju z devizami. Madjarska delegacija odjiotu-jc dano? v Prago. Seja Irancosko-nemškega odbora Pariz, 12. nov. tg. V petek se prvrč sestane na sejo nemško-francoski delovni odbor, »Journal« piše, da jc na dnevnem redu pogodba med nemškimi in francoekimi paroplovnimi družbami, da sc omejijo nove gradbe, ter da bosta obe dr-] žavi sodelovali v pomorskem prometu z Ameriko t z izključitvijo vsake konkurence. Nemške paro-| plovne družbe bodo tudi večkrat vmes pristajale i v francoskih pristaniščih. Nemškc-sovjrfska pogajanja Berlin. 12. nov. Ig. Gospodarski minister \Vurnboltl jo imel danes prvi sestanek z ilolegali ruskega komisarijatu za zunanjo trgovino, ki so prišli v Berlin, tla olajšajo spopolnitev nemško-ruskih trgovinskih odnošajev. V soboto so bodo začela oficielna pogajanja, s katerimi bo sovjetska vlada skušala doseči, tla so uvoz ruskega blaga v Nemčijo poveča. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno in nestalno, vendar se bo počasi zjasnilo. Nalivi in malo hladneje. Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Ver jet.no padavine. Nekoliko hladneje. /.e narodov. In vendar se Turčija ne, bo mogla dvigniti brez energične jKmioči evropskega kapitala in inteligence. Že star orientalski pregovor pravi: Turški upravitelj rabi Armenca, da mu votli knji-ge, in Grka, da mu dajo nasvete.« Kljub vsem tem ogromnim težavam pa ni dvoma, da se bo Turčija, ko bo premagana sedanja svetovna gospodarska kriza, s podvojenimi močmi dvignila in nadaljevala pot napredka, ki ji ga je odprl njen genialni vodja. Turčija jo danes samostojna narodna poli lična enota, ki bo igrala v bodočnosti v mednarodnem pogledu prav lako važno vlego, kakor jo jo igrala svojčas mogočna osmanskn carevina — seveda v čislo drugačnem duhu. Ta duh jc sodelovanje vseli civiliziranih narodov, go- spodarska enotnost in 'prizadevanje zn utrditev miru in i>ravičnega gospodarskega reda. Veliko vlogo bo igrala moderna Turčija tudi j>ri uresničevanju zveze balkanskih držav in narodov, za katero je Turčija položila že temeljni kamen i>o svojem sjKirazumu z Grčijo in po posredovalni vlogi, ki jo je Izmet paša prevzel, tla se pomirijo na-sproletva med Grčijo in Ikilgarijo. To je začetek, pri katerem se razvoj čisto gotovo ue bo ustavil, ampak bo kljub velikim težavam logično privedel do rešitve vseh spornih vprašanj, ki še obstojajo meti balkanskimi narodi. Prav lo je vzrok, da posebno mi kol državljani Jugoslavije želimo uspeha Kemal paši in njegovi jiolitiki, ki gre za učvrstitvijo Turčije in dvigom turškega naroda. ZOBNA PASTA Fin prah,kot najfinejša moka se predelava, v OD OL-zobno pasto. OD OL-*obna pasta čisti dobro in varuje Vaše Zobe. Sir John Simon , London, P.novembra. Nt midniv kakor v dobro inscenirani gledališki predstavi se je pojavil v koalicijskem kabinetu MacDonatda in sicer na najvažnejšem mestu v For-eign Offlceu novi zunanji minister Velike Britanije sir John Simcn. Kdo je to? (.ia kdo pozna? Cm« mar le za prehodno zasedbo nekaj aktov, potem pa pride drugi, za katerega on le hrani prostor, .tli pa nastopa nova politična osebnost, ki utegne v angleški imperialni politiki zapustiti vidnejše sledove? Težko je na vso to odgovoriti. Kakor je zelo presenetil svet njegov pojav v angleškem zunanjem ministrstvu, vendar v domačem javnem življenju ni tako nepoznana osebnost. Ne, sira Johna dobro .pozna ves London kot enega najsposobnejših iti najuspešnejših advokatov. Pozna ga koi možu izredno ostrega Inlelekla, spretne iznajdljivosti v vsaki situaciji, hladne preudarnosti in neke gotove superiorncsti, ki mu jo daje zares obsežna in temeljita izobrazba. Sir John spada še k staremu, žal izumirajočemu tipu angleških državnikov, ki vam z isto samozavestno gotovostjo korigirajo prav-dorek višjega državnega sodišča kakor napačno citirani verz Molierea. Kadar govori sir John, molči in napeto .posluša sodna dvorana, prav tako kakor spodnja zbornica ob Temzi. Sir John tudi v ]>olitiki nI docela novinec, dasi je kot praktičen in sposoben mož polagal do-sodaj večjo važnost na advokatsko kariero, s katero si je kot reven sin škotskega duhovnika napravil veliko premoženje. Sir John je simpatična in privlačna osebnost, zalo so ga vplivni prijatelji že zgodaj spravili v politično areno, čeprav njegove politične ambicije dosedaj niso stopile posebno v ospredje. Kot tajnik je pripadal nekaj časa As-i|uithovemu kabinetu, politično bolj znan pa je postal šele prod nekaj leti, ko je v lastnosti predsednika preiskovalne komisije za indsko vprašanj«1 izdelal poročilo, ki ga je delavska stranka z Mac Donaklcm vred estro odklonila, a ga tem bolj simpatično sprejela konservativno desnica, čeprav je sir Simon pripadal politično liberalni stranki Lloyda Georgea. Spretni sir John je tedaj hitro precenil položaj in se nemudoma spoznal v situaciji. Popularnost v konservativnih krogih, ki si jo je pridobil, jo nelil skrbno dalje in navezoval vedno bolj vidno stike s konservativno stranko. Spremenljivi Lloyd George ni imel zadnji dve leti opasnejSega tekmeca v svojem klubu kakor Johna Simona, ki je s potrpežljivostjo in vztrajuostjo dobival zmago za zmago nad starim, temperamentnim voditeljem. Ko se je »tvorila narodna vlada pod Mac Donaldom, jo мг John Moril zadnji odločilni korak in polo\k'o razpadajoče liberalue stranke potegnil s seboj v koalicijo s konservativci. A ludi topot ni šel predaleč. Ni se zlil s konservativci v eno stranko, temveč je obdržal individualnost svoje grupe, ki je poslala ta»o matica z t še nadaljnje vhajače iz nekdanje liberalne stranke. Poleg genialne Baldvvlnove politike. ki je ua sijajen način razumel zrušili dominantno poživijo delavske stranke na la način, da ji je vzel voditelja, je sir Simonova taktika ena naj-narkantnejiih političnih potez iz angleškega parlamentarnega življenja zadnjega časa. Sir John Simon, ki Je izšel iz volitev s ЗЛ poslanci, je seveda moral bili zastopan v novi vladi, loda zaknj mu je MacDonald poveril baš najvažnejši i' -ur zunanjega ministra? Simon je po \sem s veje m nastopu, čuvslvova-itjd iu tu li tradiciji predvsem bclj britski kakor bit« llendersou iu Iteading. Njegov nasiop zna impouirati in kakor znano, MacDonald ni brez gotove slubc-ii napram takim pojavom. Potem je v siru Simonu bolj izražena nacionalistična smer. Znana slabost vseh evropskih kabinetov zadnjih lel je, da se s poudarkom orientirajo v nacionalističnem pravcu. Vendar vse to še ni odločilno v prilog Simona. Da sla se MacDonald in Buldvin odločila z.i sira Simcna, ;a lo storila v živem hotenju, dobili v zunanje ministrstvo moža, ki bo držal ravnovesje francoski diplomaciji. Angleško diplomacijo v zadnjih letih močno bijejo Francozi s svojimi sijajnimi jurisli-diplomatl, ko pri vseh srečanjih mednaredne diplomacije gre prav za prav le za spretno eksegezo versailleskega miru in dodatnih dolečb. Tu Angleži niso kos francoski matematični miselnosti, njihovi jurlslični argumentaciji ln je-guljasli iznajdljivosti. Angleži čutijo, da kljub svojemu imperiju pred Francozi izgubljajo tla, ne samo radi finančne sile. ki stoji za francoskimi državniki, temveč ludi radi pomanjkljive okretnesii gotovih vodilnih diplomatov. Najmanj, kar Angleži žele, je, da bi radi dobili nazaj svobodo političnega in gospodarskega kretanja. Zato so na vodilno mesto svoje diplomacije postavili moža, ki naj Francoze tolče /. njih lastnim orožjem . S kolikim uspehom se bo siru Johnu Simonu to posrečilo, bomo videli že pri prvem srečanju. S. Bolničarska šola dts usmiljenkah v Zagreba Belgrad, 12. nov. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o bolničarski šoli v Bolnišnici usmiljenih seslcr v Zagrebu. I'o tem pravilniku se bo šola imenovala šola za bolničarke v Bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu . Sola bo last družbe usmiljenih sester, nadzorstvo pn bo imelo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Družba usmiljenih sester bo morala skrbeti za vzdrževanje šole. Upravo bo vodil upravnik bolnišnice ali šef oddelka ali pa p. i-marij, ki ga bo postavil na predlog družbe usmiljenih sester minister za socialno politiko In narodno zdravje, V šolo se bodo sprejemale predvsem bolničarke Iz rodovniških vrst, če pa bo prostora, še zasebne učenke, ki se žele izpopolniti in doseči znanje bolničark v bolnišnicah s kvalilikacijo po čl. 23. zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi. Vsi teoretični in praktični predmeti so obvezni za vse učenke. Učni red določi profesorski svet, ki ?;н iv3-rijo upravnik šole in profesorji. Pouk traja 18 mesecev in se prične 1. septembra. Dva niese'tn pred vpisom se razpiše natečaj za zasebne učenke, /.a sprejem v šolo je potrebno, da učenka z uspehom dokonča ljudsko šolo, da ima najmanj 18 In no več ko 28 let. 1'ruvilnik slopi v veljavo z razglusilvijo. v Službenih Novinah^-' Senzacionelen preobrat: Japonska se približuje Kitaju in Rusiji Mirna rešitev: Avtonomna Mandžurija ■ London, 12. nov. Mandžurskn zadeva obeh postali prava senzacija, Dočim je kitajski geueral seveiozapadne Mandžurijo Mačanžan še pred par dnevi zagotavljal, da bo s svojo armado branil kitajsko ozemlje »do zadnje kaplje krvi , se je danes naenkrat izvedelo, da sta japonski konzul v Cicikarju SimUu in poveljnik japonskih čet ob reki Nuni, major Hajaši, sklenila z generalom Ma čančanom dogovor, ki pomeni premirje. Kitajski general se je obvezal, tla se bodo njegove čete, ki so se koncentrirate okoli mostu ob reki, umaknile v Cicikur, tako da bodo Japonci most lahko popravili, ne da bi bili ovirani. Obenem se poroča iz Washingtona, da so Japonska in Kitajska direktno pogajata i>lt>de rešitve niaudznrskfgu vprašanja. Angleški zunanji minister Simon bo odšel na sejo Društva narodov, ki se bo vršila 10. t. m. v Parizu, osebno, in sicer skupaj z ameriškim pemlauikom v Londonu, generalom Dawesom, ki bo na seji Sveta Društva narodov predstavljal Ameriko. V Londonu so trdno prepričani, do se bo ameriško-angleški Intervenciji posrečilo spor med Kitajem iu Japonsko poravnali. Kaj jo vzrok nenadnega preobrata? Velika pripravljenost Anglije in Amerike, da se mandžurska zadeva poravna več nli manj v smislu japonskih zahtev, dočim sta dozdaj tako Anglija kakor Amerika zavzemali več ali manj K i -t a j u pri jazno stališče, se razlaga iz dejstva, da je Japonska spričo intransigentnoga stališču Društva narodov žarela v zadnjih dneh razgovore tako * Kitajem kakor s Sovjetsko Rusijo. Japonska, ki lina, kakor znano, pakt prijateljstva z Anglijo, je bila zelo razočarana, da se je MacDonald postavil popolnoma na stališče Društva narodov. Znto j" dal japonski kabinet te dni g. MacDonaldu razumeti, tla se Japonska čisto lahko sporazume z Rusijo, ako bi zapadne velesile vzlrujale na svojem antijaiKHiskem stališču v zadevi Mandžurije. Nevarna grožnja Angliji. Japonski poslanik v Londonu je g. MacDo-nakla opozoril na lo, tla Rusija žo dolgo išče izhoda na Tndski ocean. Mišljena je sveta. ki bi se odcepila od ruske turkestanske železnice na perzijsko obal Indskega oceana, kar bi bilo tem laije. ker >ta danes tako zapadni kitajski Turkestan iu deloma ie tudi Tiliel pod ruskim vplivom. Kar se lice Perzijo, pa jo dirigira japonska diplomacija. To je stvar, katero se brHanskl imperij silno boji. Ako bi Japonska v resnici podprla ruske aspirn-cije, bi lo pomenilo neprimerno večjo nevarnost za Indijo nego idealno gibanje nmhatme Gnndijn! Zaradi lega je razumljivo, da je tako angleška kakor ameriška diplomacija, ki bi ji sporazum med Japonsko in Rusijo glede Mandžurije nikakor ne ugajal, spremenila fronto in si sedaj prizadeva za sporazum, ki bi ugodil japonskemu stališžu. Mandžurija postane na vsak način samostojna. Negotovo je, kako si prizadete državo mislijo konkretno rešitev mandžurskega vprašanja. Nacionalna japonska stranka, ki ji načelmjejo vojaki, s! prizadeva, da bi ме obnovilo mandžursko cesarstvo.' Dobro poučeni krogi celo trdijo, da bo član bivše kitajske dinastije Pa Ji v par dneh dospel iz Tokia v Mtikden, kjer bo proglašen za cesarja Mandžurije. Japonci se v tem oziru naslanjajo na kitajskega generala čankajpengn, ki v Mandžuriji dela zarije in je zbral armado man-džursklh dobrovoljcev, ki kljub premirju stojijo ob reki Noni, vsak čas pripravljeni, tla preko Mongolije obkolijo generalu Mačančana, če bi bilo treba. Na drugi strani se pa govori o načrtu, ki ga zagovarja miroljubna japonska stranka, no katerem naj hi se Mandžurija proglasila kot nevtralna država, ki bi dobila visokega komisarja, kateri bi se naznačil v sporazumu med kitajsko iu japonsko vlado. Zu varnost v deželi hi skrbel mandžurski policijski zbor, ki bi ga organizirali Japonci. Baje obstojajo glede tega med vlado v Tokiu in kitajskima vladama v Nankingu in Kantonu žo nekaki neobvezni načelni dogovori. Neobhodni pogoj Japoncev za tako rešitev pa je, da se ima odstraniti maršal Čansuljan, bivši kitajski guverner treh mandžurskih provinc, ki se sedaj na- haja v Pekingu in kojega roparsko gospodarstvo je najbolj oviralo razvoj japonske trgovine v Man-džuriji. Odločnost Japonske. • л Med tem vrhovni poveljnik japonskega eks-pedicijskega kom v Mandžuriji, general liongo, energično čisti Mandžurijo. Japonci so sedaj zasedli vse železnice v Mandžuriji in Iztrebljajo roparske čete, ki obstojajo večinoma iz odpuščenih vojakov kitajske armade Čansuljana. Japonci so odbili napad 2 Romunski krati obolel Bukarešt, 12. nov. tg. Kralj Karel je obolel v nosu in grlu in se najbržc ne bo mogel osebno udeležiti otvoritve parlamenta, ki bo v nedeljo, tako da bo prestolni govor čital ministrski predsednik Jorga. Demonstracije proti režimu Rim, 12. nov. tg. Po daljši pavzi je bil včeraj zopet bombni napad, kakršni so se večkrat ponavljali kot demonstracija proti režimu, V bližini okrajnega vodstva fašistične stranke v Neaplju je eksplodirala bomba, ki je razbila tamkajšnjo leseno barako, siccr pa ni napravila škode. Kakor znano, se je italijanski prestolonaslednik pred kratkim preselil iz Turina v Neapelj. Trcfftofslo lefo Avsfotfske repiabiike Včeraj so na tukajšnjem avstrijskem konzulatu slavili trinajsto obletnico proglasitve Avstrijske republike. Pred čajanko je g. generalni konzul dr. Feliks Orsini-Rosenberg sprejel našega urednika in se spustil z njim v prijazen razgovor. G. generalni konzul je predvsem poudaril, da je bil prijetno presenečen radi prisrčnega sprejema, ki ga jc bil deležen ob prihodu v Ljubljano, G. konzulu se je takoj posrečilo navezati stike s Slovenci, ker mu slovanski jeziki niso tuji; obvlada namreč povsem češčino, s katero se je seznanil za časa svojega službovanja v Pragi. Ljubljana sama je napravila nanj vtis naglo razvijajočega sc mesta. Slovenci so prijazni in dobrodušni ljudje. Njegova glavna naloga jc, da pospeši gospodarske stike med Jugoslavijo in Avstrijo; to mu ne bo težko, ker živijo Jugoslovani in Avstrijci v prijateljskem razmerju in tudi ni med njimi političnih problemov, ki bi jih razdvajali. Tu je naš urednik omenil koroško vprašanje, lo jc položaj naše narodne manjšine na Koroškem, ki še danes čaka na svoje pravice. Jugoslavija je dala Nemccm vse pravice, posebno v šolskem področju in je nedavno tudi dovolila ustanovitev zasebnega učiteljišča, zdaj je na Avstrijci, da izpolni svečane obljube nap am koroškim Slovencem. G, konzulu bo v času njegovega bivanja v Ljubljani dana priložnost, da se prepriča, kako so Slovenci občutljivi glede Koroške. G. konzul je dejal, da se bo zanimal tudi za lo vprašanje, Nato se je naš urednik poslovil od g, generalnega konzula, ker so že začeli prihajali gostje na čajanko. Sprejema so se udeležili po večini v družbi svojih soprog: g. ban. Drago Marušič, general Popovič kol zasiopnik poveljnika dravske divizije, rektor ljubljanske univerze prof,' Serko, predsednik deželnega sodHča Rogina in višji državni pravdnik Graseli ter predstavniki tukajšnjih gospodarskih in trgovskih krogov. Navzoči so bili ludi vsi ljubljanski konzuli tujih držav, G, generalni konzul je našel v družbi svoje gospe Sofije in svojega namestnika 4. Stradnerja za vsakega gosla priiazno beseda Slovenski klic z Madagaskarja Pismo misijonskega brala Jožefa Obreze Črvoma mizarska delavnica pod košatim drevesom. Misijonar v črni obleki je Slovenec brat Obreza v beli obleki pa njegov predstojnik. Drugi so zamorski rokodelci. Mission Catholique Tulear, Madagascar. Oprostite moji neurejeni vsebini. Sprememba podnebja, zaposlenost od jutra do večera in ponoči ter mrzlica me ovirajo, da pogosteje ne pišem. Vsak začetek je težak, ali ljubemu Bogu hvala, z božjo pomočjo sem prve težave že prestal. Za naprej se mi obeta več počitka, ko imam že nekaj sposobnih delavcev domačinov, ki mi pomagajo pri miznrskem delu, in nekaj orodja za prvo silo. Med kristjani in novospreobrnjenci se širi gorečnost in živo hrepene, da bi postavili ljubemu Bogu primerno zidano stavbo, ki bi se razlikovala od bičja spletene iu z ilovico ometanc njihove koče. Kadar so prosti, nosijo in vozijo potrebno za zgradbo. Rokodelci in pogani so za delo plačani seveda. Samo v tulearski misijonski postaji so v delu žc tri cerkve. Da se pa ohranijo za del j časa, je njihovo zidovje iz kamna. Vrata, okna. klopi in oltarji pa iz trdega lesa. To pa po navadi čaka name, da pripravim in odpošljem tja. Pa ta ilrikanski les za delavca ni posebno prijazen, jo trd in težak in pri obdelovanju zahteva in izčrpa mnogo telesne moči, ki se z navadno hrano ne nadomesti tako hitro, poleg tega nam pa v tem vročeni {KKlnebju odpove tek. Moj predstojnik bi me rad ohranil zdravega in za delo sposobnega več let, da bl mogel še kaj storiti za misijoue. S pomočjo misijonskih dobrotnikov si jc nabavil male mizarske -troje in s tem se bo mnogo zboljšalo stanje misijonarjev pri grajenju cerkva in misijonskih hiš. Prihranjen bo tudi trud pri nadziranju delavcev in prihranjen bo zlasti čas. S stroji bom mogel hitro napraviti vse potrebno in odposlali. Tulear jo primorsko mesto z nad 10.000 prebivalci. Narašča stalno. Misijon ima samo dve šolski sobi za dečke. Prošenj za sprejem v šolo je vedno in vedno več in težko je predstojniku, ker ne more ustreči vsem željam poganskiji staršev, ki bi radi, da bi se njihovi otroci naučili brati in pisati. Prliika bi pa seveda tudi bila. da se seznanijo s katekizmom in da se pripravijo za sv. krst in sv. obhajilo. Sobi sta lako natlačeni, da otroci šo na oknih sede. samo da so pri pouku. Okrog 250 učencev črncev obiskuje ti dve šolski sobi. To dni nas je obiskal g. škof. Videl je resnično potrebo m povečanje šolskega poslopja, pripomnil pa, da se kredit za prihodnje leto ni mogel zvečati (letošnjega smo že porabili). Zato je treba previdno začeti z delom. Zaujnaino pa v Boga, da nam nakloni še več misijonskih dobrotnikov. Prosim Vas, spomnile se ob priliki tudi na naš misijon v Tu-learju. Vdani Jožef Obreza, misijonski brat. Prinašamo lo pismo preprostega misijonskega brata Slovenca, ki se je |>osvetil misijonstvu nn ta način, da kot mizar deluje v Tulearju in sicer, da izdeluje vse mizarske potrebščine za misijonske naselbine iu cerkve. Kdor bi mogel žrtvovati kaj za misijonski nameu na Madagnskurju in ustreči prošnji, kot jo izraža pismo samo, naj pošlje na Misijonsko pisarno, Semeniškn ul. 2. Ljubljana. Šest prekalevatcev pred sodiščem Ljubljana, 12. novembra. Ceno mesu so bile nekaj časa na ljubljanskem trgu v primeri s ceno klavni živini tako pretirane in visoke, da sc jo zganila javnost in energično protestirala proti tedanjemu stanju. Ako so cene sedaj na ljubljanskem trgu nekoliko nižje, si sme naš list šteti tudi del zasluge. Tudi mestna občina iu policija sta začela izvajati kontrolo ua ljubljanskem trgu. Del mesarjev pa ni bil voljan tako hitro popustiti pri cenah, zlasti so se krčevito držali visokih cen nekateri prekajevalci. V to stanje je energično posegla policija po svojih agentih, ki je kontrolirala cene mesarjev in ugotovila nekaj prav kričečih slučajev predragega mesa. V posvetu s strokovnjaki in policija za nekaj slučajev sestavila natančno kalkulacijo in je pretirane slučaje ovadila sodišču. Danes ob pol 10 se je vršila prva razprava proti šestim ljubljanskim prekajevalcem. Razpravo je vodil okrajni sodnik dr. M U 11 e r, obtožence l>a je branil odvetnik dr. Franc Lok ar. Zago->nrjnti so se morali naslednji mesarji: Albin liani, Josip Ham, Josipina Ham, Pavel Dolinšek, Anton Oregorc in Franja Ahlin. Ovadba ugotavlja, da so mesarji prodajali šunko do 25 Din za kilogram, prekajeno meso do 25 Din, vrat do 22 Din, pre-kajeno slauino do 25 Din za kilogram, prekajena rebra do 20 Din, prekajena pleča do 20 Din za kilo, prekajene krače po 16 Din za kilo, prekajeno glavo po 10 Din za kilogram, prekajene parklje do 8 Din za kilogram. Sveže meso so prodajali kremenateljce po 22 Din, vrat po 16—18 Din, glavo po 8 Din za kilogram in jetra po 16 Din tа kilogram. Nabavne cene za prašiča pa so bile do 10.50 Din za 1 kg mrtvo teže že zaklanega in očiščenega prašiča (v pomladanskih mesecih jo bila ta cena dokaj uižja). Policija je na podlagi lega napravila kalkulacijo in jc ugotovila, da je mesar dobil zn prodanega prašiča 1229 Din, zanj pa je imel skupno z vsemi izdatki, pri katerih so s skrupoloz.no natančnostjo vračunani prav vsi stroški, ki jih ima mesar s prodajo in režijo skupno 829 Din. Čisti dobiček znaša torej .400 Din, ali Ш%. Zakon pa dovoljuje primeren odstotek dobička, ki v nobenem slučaju in pri še tako pc'-.vni prodaji ne sme bili nikoli večji od 23"&. Pri srednji ali pa pri veliki prodaji pa mora hiti odstotek primernega dobička primerno nitji. V sedanjih težkih časiji. ko je kriza in pomanjkanje denarja povsod, mora biti seveda dobiček ludi temu primerno nižji, ker se morajo vsi stanovi zadovoljiti z manjšimi dohodki. Čisti dobiček 36% je torej krivičen in neprimerno visok. Mesarji so na razpravi ugovarjali tej kalkulaciji in so po svojem zastopniku dr. Lokarju zahtevali odgoditev razprave, da tudi oni predlože svojo kalkulacijo. Za sodna izvedenca pa so poleg že od sodišča določenega uradnega živinozdrav-nika predlagali šc mesarja g. Tonija in pa pisarniškega ravnatelja pri tržnem nadzorstvu g. Der-ganen. Izjavili so, da bodo obojne predloge, lo jo glede svojo kalkulacije in sodnih izvedencev, izročili pismeno. Mesarji so predložili tudi neki listek od tehtanja posameznih delov prašiča, ki ga je izvršila policija. Iloteli so s tem namreč dokazati, da se podatki v ovadbi ne ujemajo s podatki na tem listku. Poudariti pa je treba, da navedbe na |em listku veljajo za povsem drugega prašiču, katerega deli so bili tehtani ob istem času. Razprava je bila odgodena za nedoločen čas, da sodišče prouči predloge mesarjev. Muzejsko društvo za Slovenijo Pretekle dni se je vršil ob številni udeležbi članstva redni občni zbor tega našega najstarejšega društva. Predsednik dr. Rudolf Andrejka, ki je otvoril zborovanje, se je predvsem spominjal umrlih društvenih članov, med katerimi omenja prvega društvenega odbornika in sodelavca Bu-lovca Antona, višjega sodnega svetnika v p., nadalje dr. Danila Majarona, soustanovitelja naše univerze; dr. Valentina Krisperja, organizatorja našega tujskega prometa in vnetega pospeševateija našega domoznanstva; dr. Jožefa Lesarja, kanonika in prorektorja bogoslovnih šol, uvaževanega raziskovalca zgodovine janzenizma med Slovenci; Ma-zovca Ivana, giinn. profesorja in pisatelja v Ljubljani; Porento Gašperja, gimn. profesorja v St. Vidu nad Lj. in slikarja nabožnih slik; Kušarja Franca, župnika v Mengšu, Hočevarja Alojzija, sodnega svetnika v Novem mestu in VPilfana Franca, člana uprave dunavske paroplovne družbe na Dunaju. Nato je predsednik omenil, da se je reorganizacija društva, ki deluje izza leta 1930 v dveh sekcijah: naravoslovni in zgodovinski, obnesla in da se je poživilo notranje delo sekcij. Dokaz so vsebinsko bogata in znanstveno tehtna izvestja sekcij, ki so pred nekaj meseci izšla. Dočim je zgodovinska sekcija obdržala za svoja izvestja dosedanji naziv: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo« in tudi zunanji format, je prirodoslovna sekcija izpremenila poleg formata tudi naziv svojemu izvestju, ki se odslej glasi: > Prirodoslovne razprave«. Društvo je tudi sicer marljivo in vestno delovalo. Blagajniško stanje je uravnovešeno ter je finančna podlaga tudi za prihodnje publikacije društva. ki izidejo v kratkem, zagotovljena. Zanimanje za društvo razveseljivo raste, kar dokazuje porast članstva za skoraj 100 članov, tako da šteje društvo danes 425 članov. Društvo iina v načrtu več drugih akcij, tako n. nr. vzidavo spominske plošče za zgodovinarja Ljubljane, Ivana Vrhovca, za osnovanje posebne zbirke spominskih svetinj in znakov itd.; seveda se bo to izvršilo šele, ko se življenjske razmere, zlasti pa splošne denarne prilike, zopet uravnovesijo. Dokler traja gospodarska kriza. je še izdajanje rednih izvestij samo na sebi težko in odgovorno delo. Prav tako je trajno zanimanje članov glavnega odbora in sekcij za društveno delo v današnjih časih, ko odriva skrb za vsakdanji obstanek vsa altruistična stremljenja, vredno vsega priznanja in pohvale. Iz ostalih poročil društvenih funkcionarjev je razvideti, da je imel glavni odbor 6 sej, zgodovinska sekcija 4 seje, prirodoslovna sekcija pa 12 sej in 13 mesečnih sestankov s predavanji. Glasnik" (historični del) za leto 1930 je stal 14.574 Din, »Prirodoslovne razprave« pa 25.648 Din. Muzejsko društvo je v zamenjavi s 150 znanstvenimi društvi. V zamenjavo poslane publikacije predstav- 5oton uspeh negovanja las sU*ix€iwcsicm so p relestn i blesk, rahla polnota in naraona Ooljnost las. ^рАЛСШНУП dobi so sedaj tudi 0 formi Shampoona. Ijajo dragoceno znanstveno gradivo, ki bi si ga sicer ne inogli nabaviti. Občni zbor je odobril poročila odbora in blagajniško poročilo, ki izkazuje letos prvič majhen prebitek, nadalje proračun za prihodnje leto," nato pa prešel na volitve glavnega odbora in sekcijskih uprav. V glavni odbor so bili izvoljeni: dr. Andrejka, prof. Kapus, dr. Fran Kos, dr. Ložar, dr. Mal, dr. Munda, dr. Pivec-Stele, uiiiv. prof. dr. Polec, prof. Prezelj, uuiv. prof. dr. Saria, gen inšpektor ing. Sbrizaj in dr. Staudacher. V zgodovinsko sekcijo: univ. prof. dr. Kos, dr. Polcc in dr. Saria, prof. Kranjec, dr. Pivec-Stele in prot dr. Zontar. V nrirodoslovno sekcijo: prof. dr. Gro šclj, ravnatelj Iv. Hafner, prof. dr. Kuščar, dr. Ra-kovec, dr. Pajnič in dr. Staudacher. Med slučajnostmi se je sprejel predlog, da se zaradi izpremenjenih društvenih pravil reorganizira odseli varstvo prirode, delujoč v okrilju Muz. društva in da se priporoča muzejskemu vodstvu, da naj stopi v stik ? mestnim načclstvoin v Ljubljani, ki naj veže stavbena dovoljenja za katerekoli nove stavbe ali prezidave v mestnem okolišu na pogoj, da mora stavbni gospodar odn. podjetnik vsako arheološko ali drugače zanimivo najdbo takoj naznaniti Narodnemu muzeju. Občni zbor je naposled na predlog univ. proi. dr. Polca ravnateljstvu Narodnega muzeja izrekel svoje priznanje in čestitke za lepo, na novo urejeno in pomnoženo zbirko iz področja umetnostne obrti in za izdanje novega Vodnika po Narodnem muzeju, ki je odlično ustregel občutni potrebi. w Žalostna usoda slovenskega kmeta Slika z mariborskega sejma Maribor, 12. novembra. Zadnji torek, dne 15. t. m., se je vršil v Mariboru živinski sejem, ki je bil zelo dobro obiskan. Živine so prignali toliko, kakor že malokdaj poprej. Bili so ludi prav lepi komadi. Ali žalibog kupcev ni bilo... Ako si opazoval vrvrenje na živinskem Irgu, se ti je nudila prav žalostna slika. Lastniki živino so vabili mesarje in prekupce, noj se jih usmilijo in jim odkupijo živinčetn. Nekateri so ponujali svojo živino za naravnost sramotne cene ali kljub temu je malokateri spravil svojo živino v denar. S komkoli si govoril vsak jc tožil in jadikoval, ila je dospela gospodarska krizo nn kmetih do vrhunca. Kmetje nimajo denarja niti za davke, niti ne morejo za zimo kupiti članom svoje družine potrebno zimsko obleko in obutev. Vino in les ne gresta v denar, sadja je bilo v mariborski okolici letos malo, in še tisto ni imelo skoro nobeno cene. Kar pa so dobili ljudje za kakšen voziček krompirja, zelja, ali repe, pa gre za vsakdanje potrebe, kakor da bi vrgel muho v ogenj. Žalostnih in povešenih glav so se vračali kmetje tokrat z mariborskega živinskega sejma. Priporočali bi tistim, ki še vedno mislijo, da je kmet zakopan v same dobrote, v denar in blagostanje, da bi si ogledali to mučno sliko. Slišal bi samo godrnjanje in besede žalosti. Kmeiič od Sv. Marjete ob Pesnici mi je doslovno rekel sledeče: >Če bo šlo tako naprej, lahko nn prstih ene roke izračunam, kdaj bo Sin moja kmetija na boben. Pred poldrugim letom sem kupil kravo, ki sem jo danes prodal. Tehtala je okoli 400 kg in sem plačal tedaj za njo 2.900 Din. Sedaj sem jo pital cele mesece in je tehtala par kg več kot 500 kg I In sem dobil zanjo celih 1.255 Din. Davka /. vsemi dokladumi sem imel leta 1929 816 Din, letos pa me tirjajo za 2.712 Din. Iz tega lahko vidite, kako dobro se v sedanjih časih godi nam kmetom. In sedaj nas še gonijo okoli in nekateri nas silijo k društvom in tam plačevati visoko članarino, katera gre ne vemo kani. Prejšnje časi' sem bil član Izobraževalnega društva pri Sv. Petru in sem plačal vsako leto par dinarjev in moja družina jc imela za izobrazho dovolj čtiva in poduka na razpolago. — čudim se tudi temu, da v dobi, ko cene kmelskim pridelkom tako strašno padajo, pn niso tovarnarji pri cenah industrijskega blagu prav nič popustih. Tu bi morali merodnini gospodje kaj resnega ukreniti, če hočejo rešiti slovenskega kmeta gospodarskega pogina.' Druga slika: Cez državni most žene sključen kmetič par volov. Na sebi je imel raztrgano obleko in gube nn licih so pričale o velikih težavah, ki gn tarejo. Stopim k njemu in ga vprašam: Očka. ali ste kupili vole?« Možek mi žalostno odgovori: »E. kaj še! Nisem jih mogel prodati, če bi jih tudi sa mesarji in kupci metal. Niti I Din mi nihče ni hotel dati za kilogram žive teže. četudi so voli. kakor vidite, lepo rejeni. Spomladi leta 1929., ko sem jih kupil, so tehtali 915 kg in sein dal zanje tedaj 7 Din za kilogram, danes tehtajo 1.200 kg in mi nihče ni hotel dati niti -I Din za kilogram. Davkarija me rubi za davke, bolnišnica me tirjn za stroške zdravljenja mojega sina, pri hiši pn ni niti krajcarja denarja.« — In debele solze so se pojavile na licu ubogega kmetiča... —t Drzen vlom na Jezici Misijonska razstava v Brežicah Brežice ob Savi, 12. nov. Misijonska razstava! Dvakrat smo morali odložiti, tretjič — menda — ne bo treba več! V soboto 14. t. m. popoldan in v nedeljo! V risalnici meščanske šole! Na razpolago bo gospod Jan Plestenjak iz Ljubljane, zastopnik Družbe za širjenje vere in Misijonske pisarne, ki bo pojasnjeval posamezne predmete. Marsikomu se bo odprl — iiov svet. Zaslutil bo — velikopoteznost misijonskega dela sv. Cerkve. Ogrel se bo za misijonsko idejo in sklenil, stopiti v prednje vrste misijonskih sotrudnikov. Začutil bo nedopovedljivo srečo, da je — član velike vere, ki sega iz večnosti v večnost, da jc otrok katoliške Cerkve. Zalirepenel bo, da prižiga luč resnice na desno, na levo, naprej in vedno dalje. Zasmilila se mu bo vsaka dušica, ki še tava v tmini nevere in poganstva. Dvignil bo oči, sklenil roke, pa molil, goreče pomolil — za rešitev teh neštetih bednih neznabogov. Segel bo v žep, pa dal, žrtvoval žuljeve groške — za vzvišeno delo inisijonstva. Veseli neznanci, ki bodo prejeli, še bolj srečen kristjan, ki je dal! Duh božji ie duh apostolstva in inisijonstva, delo misijonsko je delo svetnikov, je prosveta božja! Vsak meščan, okoličan, ki še prisega na zastavo Kristusovo, naj opozori svoje domače, sosede, znance in prijatelje, da stopijo v soboto in nedeljo na razstavo! Velikanska udeležba na razstavi bi bila čast našemu mestu, znak katoliške zavednosti našega ljudstva! Množice, le brez strahu v dvorano, ni treba nič plačati! Ce pa v svoji požrtvovalnosti prostovoljno in veselo prispevaš — v sklad misijonov, boš dvakrat veselo šel iz razstave, s sladko zavestjo, da — udi tvoji žulji grade božje kraljestvo! Mladeniči iu dekleta, otročiči ljubi, na široko odprite očesca, da vidite veliko resnico: Sveta vera, sveta cerkev je za narode vse, za celi svet! In jo boste -- vzljubili! Brežice, Katoliški misijon se je oglasil pri vas. Sprejmite in pozdravite ga častno! VeHk požar M. Sobota, 11. novembra. V šalovcili je divjal silen požar, ki je uničil gostilničarju Žiško Janezu velika gospodarska poslopja. Hipoma se je začelo iz gospodarskega poslopja kaditi. A komaj so domači opazili, da gori, je švignil od vseh strani plamen. Navzoči so v iirvem trenutku kar ostrmeli, potem pa so zagnali Krik. Na kraju požara so se kmalu zbrali sosedi. Prihiteli so tudi gasilci iz domače in sosednjih vasi. Gašenje se je začelo s polno paro, a pripomoglo je le k temu, da plamen ni preskočil na druga poslopja. Gospodarska poslopja pa so postala žrtev požara. S temi vred je zgorelo do 100 stotov sena in slame, sodi in gospodarsko orodje. K sreči živine ni bilo v hlevu, drugače bi tudi ta postala plen plamena, ker je bilo reševanje nemogoče. Kako je požar nastal, se ne ve. škoda je občutna. Nesreča je tem večja, ker poslopja niso bila zavarovana. Fotoamaterji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne Ježica, 12. novembra. Nocojšnjo noč je bilo vlomljeno v stanovanje lukajšujega pekovskega mojstra Urbančiča. Medtem, ko so se mojster sam ter oba pomočnika nahajali spodaj v pekariji pri delu, je neznan vlomilec jirišel v stanovanje Urbančiča, ki se nahaja v isti hiši zgoraj. Vlom se je izvršil ponoči od polnoči do treh zjutraj, natančno se čas seveda ne da ugotoviti. Ko je g. Urbančič prišel kakor v neki slutnji ob treh zjutraj iz spodnjih prostorov v svoje stanovanje, je opazil, da leži takoj za kuhinjskimi vrati na tleh volnena jopica ter telovnik, kar vse je prej viselo nn vratih. To mu je takoj postalo sumljivo. Ko je Urbančič jopico pobral, je opazil, da manjka v njenem žepu moška urn, ki je bila pripeta nn usnjeni vrvici. Nato je g. Urbančič sto- Mrtvec najden v podzemski jami Novo mesto, 11. nov. Kake dobre pol ure od vasi Občine pri Poljanah, sc nahaja gozd, Klingeltal, last grofa Auer-sperga, v katerem jc velika podzemska jama. V ta gozd je prišel preteklo soboto Rudolf Pečauer, sin posestnika v Poljanah, pa je naletel na to jamo. Radovednost ga jc gnala, kakšna je jama znotraj. Zato je nekaj časa ojjazoval okrog jamskega vhoda, da je našel primeren vhod v jamo. Spustil se je po vrvi v globino. Pred njim je zazijal dolg hodnik. Napotil se je vanj. Pa ni šel dolgo naprej, kajti naenkrat mu jc korak zašla!. Na tleh je zapazil truplo človeka, ki je bilo že v razpadajočem stanju. Razumljivo je, da se jc fant tega zelo prestrašil. Kolikor je mogel hitro, je zopet splezal iz jame in tekel to domov jjovedal. Najdba je bila takoj javljena topliškemu orožništvu. ki se je takoj pil še v sobo. kjer je mirno spala žena ter Je iudl gorela luč. S strahom jo mož opazil, da je omara v sobi odprta. Nato je ugotovil, da jo vlomilec iz omare pobral dve leseni skrinjici, eno hrastovo ter eno iz mahagonija. V eni skrinjici so bili razni papirji ter zlatnina, nekaj uhanov, prstanov ter dve zlati in dve srebrni uri. V drugi skrinjici pa je bila gotovina, okrog 7000 do 8000 dinarjev. Skupaj je tedaj mojster Urbančič oškodovan za približno 12 do 14 tisoč dinarjev. Vloma je osumljen nek znan moški, ki so mu bile razmere v hiši brez dvoma znane. Vlomilec jo svojo delo izvršil zelo predrzno. V stanovanje je prišel po vijugastih visokih stopnjicah; iz. stanovanja sploh ni drugega izhoda kakor po tej poti. V sobi je izvršil tatvino ob odprti luči in z največjo hladnokrvnostjo, ker je zraven omare spala Urbančičeva žena, ki vlomilca ni nič čula podalo zadevo preiskat. Orožništvo ni moglo ugotoviti identitete trupla. Mrtvec je bil oblečen !e v spodnje perilo. Imel j)a je pri sebi srebrno uro, na pol razpadlo denarnico in očala. Na glavi tu bilo nobenega mesa več. Po obvestilu orožništva je prišla na lice mesta dne 10. t. m. sodna komisija, v kateri so bili preiskovalni sodnik Prijatelj, zdravnik dr. Pavlič in zapisnikar Andrej Jarc, ki je ugotovila, da gre tu za nekega 64 letnega Franca Wuchte-ta iz Občin pri Poljanah, katerega pogrešajo že od meseca maja 1 '027 Tega leta se je po vsej okolici govorilo, da jc izginil Wuchte, da je najbrže umorjen, ker jc veljal za premožnega človeka, ki je bil dalj časa v Ameriki. Ker se pa je baje večkrat pohvalil, da ima denar, so sodili da ga je kdo umoril in oropal. Na truplu, kakor (udi ua lobanji pa komisija ni mogla ugotoviti nobenega nasilja, kar bi pomenilo, da je mož morda sam padel v jamo in se ubil. Truplo so potegnili iz jame in ga prenesli na vaško pokopališče. Zagonctka smrti \vuchte-ia pa je menda za vedno pokopana Ljubljana Izseljenski večer v Delavski zbornici Ljubljana, 12. novembra. Centrala Krekovih družižn je uvedla letos delavske prosvetne večere, ki se vršijo v Delavski zbornici. Že prvi tak večer je pokazal, da je ta ideja prav posrečena, Prav tako je lepo uspel snočnji prosvetni večer, ki je bil posvečen našim izseljencem. Prosvelni večer je otvoril s primernim nagovorom tajnik Zorman, nakar je g. Gajeta občuteno recitiral odlomek iz Župančičeve »Dume«. Mogočna Zupančičeva poezija je napravila na občinstvo velik vtis. Nato je govoril predsednik Rafaelove družbe p. Kazimir Zakrajšek o stikih med našimi izseljenci in domovino. Poudarjal je, da so bili ti stiki v začeiku prav šibki, pozneje, zlasti pa v zadnjih letih, pa so se zelo zboljšali. Naši izseljenci so hvaležni za vsako zanimanje, ki ga pokaže domovina zanje. Domovini so toliko bolj vdani, kolikor več ljubezni ima domovina zanje. Tudi mladina naših izseljencev, ki je bila rojena v tujini, se je že pričela krepko zavedati svoje pripadnosti k slovenskemu narodu. Za p. Zakrajškom je govoril izseljenski komisar, ravnatelj Fink. Predvsem je' podal nekaj statistike o izseljencih. Iz Slovenije se je izselilo po vojni 18.000 ljudi v prekomorske države. V teh številkah niso všteti Slovenci s Primorskega in Koroškega. V kontinentalne države pa se je izselilo v zadnjih štirih letih nad 15.000 oseb. Računajo, da je sedaj v Franciji nad 16.000 Slovencev, v Nemčiji nad 30.000, v Holandiji nad 3000 in v Belgiji nad 3C00 Slovencev. V zadnjih 50 letih se je iz Slovenije izselilo nad 100.000 ljudi. Računati je treba, da so se ti v tujini potem razmnožili, tako da je sedaj v severni Ameriki okoli 250.000 Slovencev, v Argentini nad 20.000, v ostali južni Ameriki ĆC00, v Kanadi 6000 in v Avstraliji 200 Slovencev. Ravnatelj Fink je dalje poročal o delu izseljenskega komisarijata, o krasni organizaciji Slovencev v Združenih državah, govoril o bodočnosti izseljevanja, o vzrokih izseljevanja, ki ga povzroča premajhen zaslužek in o možnosii notranje kolonizacije v naši državi. Zatem je imel g. Pitacco predavanje o Franciji, to je o državi, kamor se je v zadnjih letih usmeril močan tok naših izseljencev. To predavanje so spremljale skioptične slike. Pri prireditvi je lepo sodeloval tudi tambu-raiki zbor. Občinstvo, p(* večini delavstvo, je bilo zadovoljno s prireditvijo. Kaj bo danes? Drama: Urez tretjega. Red A. Operu: Zaprto. Jakopičev paviljon: GorSetova razstava. tnion, verandna dvorana: VI. prosvetni ve-iVr. Prodava g. Vinko Zor: >Od Sušaka do Aten.: Skioptične slike. Ob 8 zvečer. Nočno službo imata lekarai: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta. Volovsko meso I. vrslo se tio prodajalo od soboto naprej 10 iu 12 Din kg, prešičjo sveže, stegno, pleče, kare po 16 Din kg. Vsako sohoto <-veii mladi prašički (pujski). FRANC OCVIRK, ine»ur in prekajevalec, Šolski drevored. (• VI. prosvetni večer, ki bo danes ob S zve-ier v verandni dvorani hotela Uniou posvečen sinji A<1 riji. Dalmaciji in (irčiji. V potopisnem predavanju nam bo podal svoje uti.se in opise krajev, mest, otokov, katere je ua potovanju z našo največjo ladjo Kraljico Marijo- doživel letos predavatelj Vinko Zor. Poleg znume.nitih inest in naravnih lepot, ki jih hrani Dalmacija, bomo v duhu in s pomočjo številnih skioptičnih slik obiskali ludi otok Krf, dalje zaliv Argolis, domovino Argu-navtov. grad Agamemnonov v Mikenah, Tiryns in Epidaurus. Poselili pa bomo ludi Atene in si ogledali krono grške umetnosti Akropolo ter moderni del mesta. Zanimanje za našo revijero. za lepa letovišča na naših otokih raste pn celi Srednji Evropi. Velika zasluga za naš lujski promet so torej potovanja, katera prireja Jugoslovanski Lovil z ladjo Kraljica Marija , ki je bila baš letos v Splitu na lo ime krščena. Na lo predavanje vljudno vabimo one, ki ee zanimajo za polovunje po Adriji, pa tudi vse ljubitelje grške umetnosti in kulture. Predprodaja vstopnic v pikami Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 6. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaško 1 Din. 0 Gledališki večer v Rokodelskem domu. Na Martinovo nedeljo 15. novembra bo priredilo rokodelsko društvo gledališki večer z mnogovrstnim, pestrim sporedom. Pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuka bo zapel več moških zborov naših skladateljev Volariča, Marolta. Bajuka, Deva in Jereba. Na sporedu sta potem še dve veseloigri in razni šaljivi prizori. Predprodaja vstopnic bo v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne. Pričetek prireditve ob 7 zvečer. 0 Opozarjam« na koneort Trboveljskega mladinskega pevskega zlMira. Zbor vodi njihov učitelj g. Avgust Šuligoj. Besedilo vseh pesmi, ki se bodo pele na koncertu, se že dobi v predproduji v Matični knjigarni, kjer so na razpolago tudi vstopnice od 30 Din navzdol. Koncert bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona 0 Ribana perilo, hatist in svileno ima v krasni izberi Štori., nas]. Kuriiičuik, Stari trg 18. © Drugi tečaj za novodobno prehrano. Vsem veleč, damam, ki so se priglasile k tečaju za novodobno prehrano, javljam, da se bo vršil drugi tečaj istotako v Marijanišču dne 17. in 10. t. m. točno ob pol 8 zvečer. — Štefanija Humek, gospodinj, učiteljica. © Urejeni trg pred Glasbeno Matico. Več ko mesec dni že popravljajo mali park pred Glasbeno Matico. Sedaj se že nekako vidi, kako bo zgledala preurejena stavba Glasbene Matice in kako bo harmoniral urejeni park pred njo z Napoleonovim trgom. S jiopolnonia enostavnimi sredstvi je dobil park lepo kamenito ograjo, iz katere Strto sveže obdelani stari obcestni kamni. Nasproti glavnemu vhodu Glasbene Matice je postavljeno stopnišče. Porabili so stopnice iz starega stopnišča pred magistratom. Na vsaki strani stopnic pa stoje na ka-lneniteni podzidku na kvadratastih podstavkih trije kameniti stebri, na katere bodo prišli doprsni kipi naših komponistov. Fasada Glasbene Matice je dobila z balkonom povsem novo lice. štirje oglati in visoki stebri nosijo balkon z originalnimi balustri v drugem nadstropju. Stebri so zaključeni z lepimi glavicami. In ves balkon in stebri so iz umetnega kamna. V I. nadstropju pa je prav tako zgrajen nov balkon, ki pa sloni na konzolah. Na vsul; način je ta rešitev jako originalna in bo s končno ureditvijo parka poživljala lice okolice. 0 Ceskoslovenska obec v Lublani. V sobotu. dne 14. t. m. o osmč hodine večer v res-tauraci Zvezda pfednšška prof. Dra. Buriana o 7,esn. spi-sovateli Viktoru Dykovi s reeitacemi si. Marikove. V nedčli, dne 15. t. m. o čtvrtć hodine odpoledni loutkove divadčlko pro dčti v Nerodnim domč. © Prvi izlet Fotoklulia - Ljubljana se bo vršil v nedeljo, 15. I. m. ob primernem vremenu skozi Božji grob proti Fužinam. Člani, zlasti začetniki, se zberejo ob 13 v društvenem lokalu, Slrossmayer-jeva 4, s kamerami in potrebnim negativnim materi jalom. Tema izleta: Tehnika fotografskega posnetka ob motivu v naravi. Vabljeni tudi prijatelji foloamaterekega gibanja. 0 V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 14. 1. m. ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. 0 Nasilen podnajemnik. Pri vpokojenki Josi-pini Nočevi v Zgornji Šiški 41 je že dalj časa stanoval neki Friderik G., ki se izdaja za časopisnega poročevalca, dasi ga od časnikarjev nihče ne pozna. Tega gospoda je zadnjič gospodinja terjala, naj ji plača stanovanje in hrano. Podnajemnik pa se je razadi tega tako razburil, da je uničil v svoji sobi skoraj vso opremo. Razrezal je pernico in blazine, s črnilom polil divan, uničil perilo, zdrobil umivalnik in ogledalo, prav tako vrč. za vodo, razbil svetilko, budilko in tri stenske slike ter povzročil še drugo škodo. Gospodinja je nasilneža ovadila policiji in naznanila, da ima okolji! 3450 Din škodo. 0 Trumvajska nesreča na Celovški cesti. Včeraj okrog 8 zjutraj jo malo od postaje Keršič opazila 26 letna služkinja Ivanka Voje, da je pozabila izstopili. Razburjena je zaprosila sprevodnika, naj voz še enkrat uslavi. Ker pa po predpisih in pod težko denarno globo sprevodnik tega ne sme storiti, se je v^a iz sebe pognala iz svojega sedeža v sprednji del voza ter pred očmi številnih potnikov skočila iz drvečega tramvaja. Ker se je pri skoku obrnila nazaj namesto naprej, jo je zaneslo. Priletela je 7, glavo na kup robnikov, ki so zloženi ob strani ceste nasproti nogometnega igrišč*! Ilirije, kjer je nepremično obležala. Medtem se je že uslavi.l električni voz in potniki so priskočili k nezavestni ponesrečenki ler jo naložili na mimoidoči avlo-taksi, ki jo je odpeljal v bolnišnico. — Ta slučaj naj bo zopet resen opomin vsem onim, ki se premalo zavedajo nevarnosti izstopanja med vožnjo. Vienna: IV. Д. C. 2:1 (2:0) Dunaj, 12. nov. Ig. Danes se je vršila pred 22.000 gledalci druga finalna tekma za Mitropa cup. V finalu sta igrala dva dunajska kluba Vienna in \V. A. ('.. ki sta izšla iz vseh dosedanjih tekem kot zmagovalca. V prvi tekmi, ki se je vršila preteklo nedeljo v Curiliu, je zmagala Vienna s 3:2. Tudi danes je premagala Vienna W. A. C. 7. 2:1 (2:0). S tem je postala Vienna za lelos zmagovalka v Mitropa cupu s skupnim rezultatom 5:3. Lelos so se vršilo tekme za Mitropa cup petič. Dosedanji zmagovalci so: Športa (Praga), Ferenzvaroš (Budimpešta), Ujpest (Budimpešta), Rapid, in Vienna (oba Dunaj). Današnjo tekmo je vodil Italijan Bar-lassina. Maribor □ Velik cerkveni koncert bo v eredo v mariborski stolnici. Cecilijino društvo izvaja Rossini-jev Stabat mater v proelavo svoje 25 letnice. Sodelujejo Lovšetova, Vedralova, Neralič in Živko. Vstopnice po Din 6.--, 10,— in 15,— se dobijo v predprodaji pri Hdferju in v Cirilovl knjigarni, □ Inšpekcija na okrožnem sodUču. Na mariborskem okrožnem sodišču se vrši inšpekcija, katero izvršuje podpredsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir GoTia. □ Pohorski dom se pripravlja na zimo. V Pohorskem domu so pričeli, te dni montirati v tujskih sobah peči, tako da ee bo še pravočasno pri-pravil na zimo, ki obeta letos tej najudobnojši postojanki našegu Pohorja prav obilen poset, V Pohorskem domu bo tekom letošnje zime organiziranih več smuških tečajev ter so bo vršil prvi pod okriljem Mariborskega smučarskega kluba najbržc že za Božič. □ Pohorje v slikah je pokazal v sredo zvečer številnim poslušalcem in gledalcem, ki so napolnili dvorano Prosvetne zveze, g. Vales, potem, ko je uvodoma spregovoril v imenu zimskosportnega odseka SPD g. Gajšek. Predavatelj je povedel navzoče občinstvo, med katerim je bilo zlasti veliko di-jaštva in vojaštva, iz Maribora v Radvanje in odtod k Mariborski in Ruški koči iti nato na Peco in naprej v Savinjske planine. Prikazovanje skioptičnih slik o lepoti slovenskega planinskega sveta je vzbudilo v poslušalcih in gledalcih obilo priznanja. Omenjeno predavanje je prvo v ciklusu predavanj, ki jih namerava v letošnji sezoni izvesli agilni zim. skosportni odsek SPD v Mariboru. П Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Jožef Leskovar, železničar, in šivilja Veronika Kancler; tovarniški delavec Anton Gore-njak in viničarjeva hčerka Justina Weingerl; mizar Ludovik Kožar in posestnikova hči Alojzija Mulec; zasebni uradnik Oskar Lang in posesinica ter goslilničarka Julijami Razboršek; mizar Franc Mir in zasebnica Terezija Viimbergar; vlakovodja Franc Kraj ne in zasebnica Marija Volavčnik-Pa-cher; krojaški pomočnik Franc Babič in trgovska pomočnica Antonija Eilec; kovaški pomočnik Jožef Mešgoj in šivilja Marija Urauič: strojni ključavničar Ivan Markež in Julijami Spragar; mlinarski pomočnik Miroslav Pfeifer in tovarniška delavka Jožefa Celofiga. Obilo srečo! □ Petkrat z nožem nad svojo ločeno ženo. Med Kamnico in Mariborom je prišlo včeraj zjutraj do krvavega obračuna, kojega žrtev je postala 34 letna Marija H. Že dalje časa živi omenjena ločeno od svojega moža, s katerim ee nista mogla razumeti. Mož pa je še vedno žaloval za svojo izgubljeno ženo ter vedno iskal prilike, da se sestane z njo ter jo nagovarjal, naj se zopet povrne k njemu nazaj, Včeraj zjutraj jo je pričakoval na poti iz Kamnice v mesto, vedoč, da se bosta sešla. Zopet je prišlo do nagovarjanja od moževe strani, naj pozabi vse, kar je bilo ter se povrne nazaj. Žena pa je vse ponudbe trdovratno odbijala, kar je spravilo moža v jezo in obup. V besnem razpoloženju je posegel po nožu ter zadal svoji bivši zakonski družici 5 vbodljajev, da jo je oblila kri ter se je komaj privlekla do bolnišnice, kjer eo jo obdržali na zdravljenju. Nekatere rane so precej resne, vendar ne nevarne. □ Pri britju se jo ponesrečil. Včeraj zjutraj se je težko ponesrečil 47 letni upokojeni paznik Alojzij Ostrouška. Pri britju mu je britev izpodlete-la ter mu je ostrina prizadela na vratu nevarno rano. Prereza! si je odvodnico in le takojšnji pomoči in prepeljavi v bolnišnico se ima zahvaliti, da bo kljub precejšnji izgubi krvi ostal pri življenju. □ Posestne izpremembe. Trgovec Drago Ro-sina je kupil od Franca Kovačiča hišo v Razlagovi 23 za 41Kf.(M)0 dinarjev. — Blaž Bonča in Jožica Randl sta kupila od Aniona Stiegler hišo v Slovenski 4 za 75.000 dinarjev. — VVeiss Josip in Marija, sla kupila hišo Aleksandrova cesta 29 od Kosi Franja in Marije za 160.000 Din. — Kari in Marija Sarija sta kupila hišo Vrbfinova ulica 71 od Vekoslava Sturma za 240.000 Din. □ Usoden skok preko jarka. V mariborsko bolnišnico so prepeljali iz Sladkega vrha 66 letnega posestnika Karla Kreislerja. Ko je hodil domov, je hotel preskočiti nesirok jarek, loda stare noge niso bile več tako sigurne, padel je ter si zlomil desno nogo v gležnju. Poklicali so mariborski reševalni oddelek, ki je oskrbel prepeljavo v bolnišnico. □ Avtomobila se je ustrašil. Nenavadna nezgoda je zadela včeraj delavca mestnega gradbenega podjetja Karla Meimauerja. V ozki ulici mu je nenadoma privozil nasproti osebni avto ter švignil čisto blizu mimo, česar se je Menbauer lako prestrašil, du je v hipni zmedenosti odletel v zid z obrazom naprej ter zadobil na licu težke poškodbe. Iskali je moral pomoči v bolnišnici. □ Ciganski vlomilci pred sodiščem. Trije Ko-kaši, Matija, Štefan in Ivan, sami cigani iz Prek-inurja so stali včeraj pred senatom troti sodnikov ter se zagovarjali radi vloma. Dasi so bili vsi za-sačeni pri dejanju, oziroma na begu ter jim je krivda dejansko dokazana, vseeno je stopila na dan pri obravnavi njihova prava ciganska trdovratnost in zaklinjanju in priseganju pri vseh mogočih stvareh ni bilo v veliko zabavo občinstva ne konca ne kraj«. Z odtisi palcev kot originalnimi ciganskimi podpisi opremljena obtožnica nam sliko dejanje sledeče: V noči na 18, junija letos je bilo vlomljeno v trgovino Viktorja Zadravca v Vogrlčevclh in vlomilci so odnesli zu 18.000 Din raznega blaga. Zjutraj ho so vlomilci, smili cigani, splazili Iz nekega gozdiča, kamor so ho bili po vlomu zatekli, da so si razdoltll pltm. Pri tom ho nulutoli na kosce, ki so kosili ua bližnjem travniku. V šali ho pričeli kosci kričati na neznano moSko, ki so nosili vollke cule na hrbtu, cigani pa sn to vzidi zares ter ho spustili Jndrno v beg, Sedaj so kosci videli, н kom imajo opravka ter so jo ucvrli za njimi. Eden od bogunov jo padel ter pocenil v žito, iuIhIoč, da bo ušel očem preganjalcev. Toda odkrili ио ga in predali orožnikom. Bil Je to Kokaš Matija, ki jo nato Izdal Hvojo tovariše. Vseh pa oblnsli niso Izsledite, ker so izginili noznano kam, tako da »o bili to pot obsojeni samo navedeni trije. Vsak izmed obtožencev je bit obsojen na poldrugo lelo roblje ter povračilo stroškov v znesku 3480 dinarjev. Razpravo je vodil svetnik Zemljič, dr. Čemer in KolBek prlsednika; obtožbo je zastopal drž, pravilnik Sever, zagovornik dr. Veble. □ Kostanjem v Strossmayorjevi ulici preti sekira. Lep kostanjev drevored s Strossmayerjevi ulici bodo morali razredčiti in siccr radi pritožbe lastnika novega stanovanjskega bloka, ki je bil letos pozidan. Kostanji so tako gosti in gre drevored v neposredni bližini stavbe, da so stanovanja v neprestani senci. Radi tega bo najbrže potreba izsekati nekaj dreves ob fronti nove hiše. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 13. novembra: BREZ TRETJEGA. Red A. Sobota, 14. novembra ob 15: KRALJ NA BETAJ-NOVJ. Dijaška predstava, t/.ven. Znižane cene. — Ob 20: DVE NEVESTI. Izven. Znižane cene. Nedelja, 15. novembra ob 15; VEST. Izven. Znižane cene. - Ob 20: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Izven. Znižano cene. Ponedeljek, 16. novembra: DVE NEVESTI. Red D. Itegovičcva drama »Brez tretjega« ee ponovi nocoj za abonma A. Edini vlogi igrata gospa Mira Danilova in g. Levar. Režiser prof. Šest. Dijašlvo In ostalo občinstvo, ki se želi poslti-žili globoko znižanih cen, opozarjamo na prvo dijaško predstavo v letošnji sezoni. Vprizori se v soboto ob 15 v dramskem gledališču Cankarjeva lirama /Kralj na Betajnovk v režiji g. Cirila Debevca. Zasedba običajna. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Petek, 13. novembra: Zaprto. Sobota, 14. novembra: AJDA. Gostuje ga Vilfan- Ivunčeva. Izven. Nedelja, 15. novembra ob 15: MADAME BUTTER-FLY. Izven. Znižane cene. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. novembra: Zaprto. Nesreča angleškega parnih a Lomlon, 12. nov. Ig. Angleški iskalec min »Peter Sfield-, je danes zadel na plitvino pri otoku Tungjung severno od Fučoua. Na krovu je bil ludi admiral Kell.v, vrhovni poveljnik angleške-kitajske stacije. Ob hudem viharju je nemški parnik >D6rflinger najprej prevzel na svoj krov admirala in del moštva, potem pa, ko se je izkazalo, da tenderja ni več mogoče rešiti, tudi ostalo moštvo. Drobne vesli Belgrad, 12. nov. 1. Današnje Službene novi-ne prinašajo celo vrsto manjših zakonov, med katerimi omenjamo posebno zakon o spremembi naše carinske tarife. Odslej znaša uvozna carina: na vile in grablje 70, 35, na oslalo kmetijsko orodje 65, 30, na svedre in drugo jekleno blago iste vrste čez 14 mm znaša carina 45, 30, od 7—14 mm 55, 40 iu izpod 7 mm 100, 70. Za ječmen se plača po novi tarifi 8, 6, /.a oves pa 4, 3. Spremenjena jo tudi točka 6 v 15 poglavju uvozne turlfe, ki osvo-bojuje razne izdelke za popravljanje strojev in parnih kotlov, za slučaj, da se doma ne morejo izdelati v zadostni količini. Banja Luku, 12. nov. ž. Danes ob 6 zjutraj se je pripetila na cesti med Dobojem in Tesličem težka avtomobilska nesreča. Krstičev avto, ki je bil poln potnikov, se je prevrnil v gobok jarek. Smrtno nevarno sla ranjena dva potnika in šoler, ki so bili prepeljani v bolnišnico, vendar je le malo upanja, da bodo okrevali. Pisalni in adicijski stroji Continental. Računski stroji BrunSViga. IVCin Legat, Ljubljana, Prešernova, Maribor, Vetrinjsk Kulturni obzornik Mladina poje ... Maribor, 12. nov. Res sama mladina je, katero je zbral krog sebe agilni naš glasbenik prof. Schvveiger in zapela nam je, da smo bili od srca veseli. Naravnost im-pozanten dijaški zbor, nad 80 pevk in pevcev je tlastopilo v sredo zvečer v Kazinski dvorani; sama sveža mlada grla, kot ustvarjena za našo večno lepo narodno pesem, ki je izpolnjevala celoten program večera. Podali so nam te pesmi z občutkom in ljubeznijo do pesmi same in s tem so nas ogreli, tako da so prišli aplavzi spontano in od srca. Na sporedu je bilo 5 Dolinarjevih, 5 Devovih. 4 Prelovčeve, 3 Pavčičeve, 3 Schvveigerjeve, 1 Jenkova in 1 Premrlova harmonizacija naših narodnih. Najboljši utis je napravil vsekakor nastop mešanega zbora, ki razpolaga z nekaterimi izbornimi silami, posebno v basih in sopranih. Seveda zbor še ni izpiljen, pozna se še. da obstoja šele kratko dobo in zato niso mogle priti do izraza one finese v podajanju, zlasti v pianiasimih, ki jih tudi narodna pesem zahteva. Zalo pa so bili zelo dobri dinamični prehodi v forte ter se ie zlasti tu pokazalo, da ima vodja zbor že dovoljno v rokah, da mu lahko sledi v vsaki njegovi zatnisli. Resnost in ambicija, s katero je ta mladina absolvirala svoj prvi nastop pred javnostjo, dokazuje, da bode mladi zbor dosegel še lepe uspehe ter povsem izpolnil vrzel, ki je bila odprta v našem koncertnem življenju — uojitev narodne pesmi. Pravo presenečenje ie bil nastop mladega Tomo Neraliča, sinčka našega znanega koncertnega pevca g. Neraliča. S samozavestjo in ležernostjo pri nastopu, še bolj pa z res dovršeno lepo podanimi tremi pesmicami nam je ta mali dečko naravnost imponiral. — Posrečen je bil tudi nastop osmošolca Herberta Ceriča. — O. Schvveigerja smo dosedaj poznali kot izvrstnega dirigenta in zborovodjo, nepoznan pa nam je bil kot komponist in harmonizator. Na tem koncertu pa je prvič nastopil pred javnostjo s tremi lastnimi harmonizacijami, katere je zapel moški zbor in sicer: »Fantje zgodaj gor vstajajte , Po polju že rožce cvetejo in »V nedeljo zjutraj vstala bom-. Pesmi so pokazale, da je Schvveiger globoko proniknil v našo narodno pesem ter se z uspehom pridružil vrsti onih naših umetnikov, ki so nam jo oteli pozabe ter jo postavili na naše koncertne odre. — Samospeve je spremljala na klavirju gdč. Minka Zaclierlova z njej lastno diskretnostjo in občutkom. — Občinstvo — dvorana je bila nabilo polna in cela vrsta jih je morala oditi, ker je zmanjkalo vstopnic —, je bilo navdušeno, in pesmi kot: So piicice zbrane , Moj fantič je na Trolsko vandou in druge so kar vžgale: pa kako tudi ne bi, saj jih ima danes kljub njihovi lepoti priliko slišat i (e še obiskovalec gostiln. — Morda bi kazalo koncert ob priliki ponoviti. — O. Schvveigerja pa prireditelji mariborskih koncertov prav gotovo zavidajo za njegovo skrivnost, s kalero sc mu je posrečilo napolniti koncertno dvorano! * Misijonski škof IRENE_| FRIDERIK BARAGA. Spisal dr. Franc Jaklič. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1031. Ker sem močno hrepenel po tej knjigi, sein jo dobil v roke e pred splošno razdelitvijo letošnjih Mohorskili publikacij s pozivom, naj v javnosti nekaj zapišem o nji. /. napetim zanimanjem sem jo v malo dneh prebral od prve do zadnje strani (240 strani v večji osinerki) in zdaj — kaj naj zapišem? Brez strokovnjaškega ocenjevanja, čisto ob kratkem to: tla je krasna in dragocena knjiga. Kdor je ne bo vesel, ni ne kristjan ne Slovenec. Po vseh dostopnih virih sestavljena, gladko in domače v čisti slovenščini spisana, bogato ilustrirana nam stavi pred oči pač največjega moža, kar jih je rodila kdaj slovenska inati. O, kakšen človek je bil ta ljubi Friderik Baraga! Vi vsi, ki se napihujete med nami in mislite, da ste kaj — berite to življenje in boste videli, kako malo ste, kako nič.. Ko se bo slovensko ljudstvo zatapljalo v to knjigo, mu bo hitreje bilo srce in prsi bo širil ponos m solze bodo priblestele v oko. Kaj je res naš ta velikan, ta orjak, ta idealni mladenič in študent, ta goreči duhovnik v domovini, ta neustrašeni apostol vere med divjimi rodovi, ta visoko-nadarjeni kulturni delavec, ta ves v nadnaravo potopljeni, v neverjetnih naporih se použivajoči škof, ta svetnik? Da, res je naš, hvala Bogu! in Bosr daj, da ga slovenska usta kmalu smejo častiti na oltarju! Menda je vsaj Mohorjeva družba natisnila te knjige več nego samo za člane, mnogo več? Ce je ni, naj jo hitro natisne toliko, da jo bo bo majhni ceni vrgla v masah med vse slovenske ljudi! Boljšega krščansko-kullurnega dela nam skoro ne more narediti. Na tem pa iz srca čestitam Družbi in pisatelju in vsem, ki ga bodo deležni. - Dr. Mih. Opeka. Katoliški misijoni, št. 2. Poleg prijetne vsebine prinaša vrslo zelo zanimivih slik iz misijonskih jiokrajin. odtisnjenih na finem papirju. Letna naročnina znaša s prilogo "Tuji svet« 20 Din. -Hrvatska Prosvjeta« , št. 11. — Posebna in-teresantuost te številke je vrsta umetniških reprodukcij židovskega umetnika Abela Patina. Letonski umetnik Pann je dolgo let študiral v Parizu, nato pa odšel v Palestino, kjer z velikim talentom in silnim realizmom ustvarja svetopisemske tipe iu sicer po židovskem narodu, kakor živi na svoji pradavni zemlji ne pa po tipih, ki jih sicer nudijo aklimatizirani Judje. Njegov Mojzes, Jafal, Mam iu Sem, potem Jožefovi bratje itd. so silno močne kompozicije brez primere. — Reprodukcije so dobro uspele. Lovec, november 1031. Polno obsežnega gradiva s sodelovanjem M. Hafnerja, Kapusa, Rega-lija, dr. S. Lovrenčiča, prof. Bracuna in dr. — Številko krasi več uspelih slik. Misijonski koledar za I. 1032 je izšel. Misijonski koledar se je radi svoje pestre vsebine zelo priljubil našemu ljudstvu. Tudi letos bo brez dvoma ugajal. Njegova zunanja in notranja oprema je delo umetnice gospe Oreinwald-Glarusove, Enostavne, a živo verske in prikupne slikarske oblike. S to novo opremo je dobil koledar neko gotovo vnesenost in domačnost, ki bi jo kazalo sploh obdržati. Vsebina bo zadovoljila čitatelje. Najprej imamo daljše poročilo o misijonu belih očetov v osrednji Afriki (Fr. Jereb C. M.), ki se čita kakor |x>vest. Potem sledi prevod iz Kalh. Missionen« omalem kitajskem boncu. Prof. dr. Ehrlich je na-pisal interesanfno jioročilo o »Islamu v severni Afriki^, J. Bele C. M. je nosvetil kratko študijo, dr. Sunu, preobraževatelju Kitajske in I. Pavlin je ludi letos sestavil lep pregled misijonskega dela. Končno slede poročila in serije |irav zanimivih slik. — Koledar stane le 10 Din. — Toplo priporočamo! DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA ŽREBANJE I. RAZREDA XXIII. KOLA 19. in 20. novembra 1931. 7 premiji 50.000 dobitkov I Cena srečk: Vi sretka Din aoo-- % srečke Din 100- Strogo soiidna, točna In diskretna postrežba I Opozarjamo, da ne prodajamo »rečk potom astenlov, preprodajalcev ali potoni raznlli trafik, ani|>:ii< edino te naravnost In v naših proslprtli. Bančno komanditno društvo A. RTIH I DRUG, ZAGREB ILICA 15. GAJEVA ULICA 8. BEOGRAD Knez Mihajlova uL 47. Dnevna kronika Trbovlje Solijo eo, Vsled sprememb med višjim uredništvom pri T P L) odide te dni inž. Sater iz Trbovelj za obratovodjo v Zagorje, nadzornik Pertot pa iz Zagorja v Trbovlje na meslo nadzornika Pirha-na, ki je odpuščen kot tuj državljan, iz istega vzroka gre decembra obratovodja Gerlach, ki pa ima že tudi polna leta za pokojnino. Nogo si je zlomila gospa Tausel Marica, ko ji Je v domači niši spodrsnilo na stopnicah. Poročili so se: Golob Alojz, rudar, s Kreča Marijo na Sv. Planini, Lindič Franc, rudar, s Koc-nmn Antonijo, Vrečar Štefan, rudar, z Gubenšek Rezo, Vozelj Leopold, rudar, z Prašnikar Ivano, Plazar Bernard, steklar, z Zabinšek Julko, Sarin Ivan z Medved Marijo, Vivod Anton, rudar, z Hirschberger Karlino, Uirschberger Ferdo, rudar, z Komar Ivano, Tavzel Konrad, rudniški mizar, z Pavšelc Marijo, Karlin Jakob, posestnik iz Tržiša pri Slatini, z Drofenik Marijo, hčerko posestnika, in Vidovič Anton, posestnik v Planinski vasi, z Zmrzlak Marijo, hčerko posestnika iz Marije Reke. Bog daj srečo! Veliko skladišče iz železobetona dela cementarna poleg dosedanjega. Prostor so pridobili na ta način, da so odbili del skalnatega hriba, ki tvo-°ri titdi eno steno novega skladišč«. Tako bo tovarna v stanu pripraviti velike zaloge cementa za stavbno sezouo v prihodnjem letu. Krško Pariški »Figaro« je nedavno zapisal: »Poleg svoje narodne preteklosti poznajo dandanes Jugoslovani najbolje francosko zgodovino. Poleg svojih narodnih pisateljev čitajo zlasti francoske pisce. In poleg svoje rodne domovine najgloblje ljubijo Francijo. Upati smemo, dn bo francosko ljudstvo pomagalo Jugoslovanom, da postanejo tudi oni velik narod, sedaj ko so združeni v svoji narodni državic — Prav temu namenu lahko služi ludi znameniti igrokaz: »Trosila bom rože« v petih slikah i>o slavnem francoskem filmu (Pierre L' Ermitte), ki ga priredi Prosvetno društvo v Krškem v društveni dvorani cerkvene hiše v nedeljo dne 15. t. m. ob 15 popoldne. Igrokaz, ki jc proslava najbolj znane sodobne francoske svetnice Jjubeznjive sv. Terezije Deteta Jezusa, bo vabljiv za vse zlasti pa primeren za mladino. Zato lepo vabljeni tudi sosedje od Unjhenburga, Vidma in Leskovca. Ne le velik, tudi svet naj postane naš narod po zgledu francoskih vzornikov — herojev — svetnikov! Brežice K Sv. Uoku! Romarji, vzemite popotnice v roko! Dvignite se! Pridite zopet v drago cerkvico! V nedeljo, 15. novembra dopoldne se bo vršila blagoslovitev dveh novih bronastih zvonov (A 497 kg in C 301 kg), ki ju je vlila mariborska zvo-narna »Zvonoglasf. V soboto prideta v mesto, v nedeljo se povzpela v stolp. Opremljena z. blagoslovom sv. Cerkve bosta začela vršiti svojo veko-vito nalogo. Pela bostn, molila, svarila, bodrila, klicala k Bogu. Naznanjala bosta, kdaj je A ve M ar i a, tisti ljubki trenutek, ko klobuki padajo 7. glave, ko se sklepajo roke, ko se vas in pa meslo zlijeta v harmonijo angelskih misli in besed. Odmevala bosta tje globoko notri v duše, kaj je velika daritev katoliškega altarja. Objokovala bosta — smrt naših dragih; ne objokovala, k molitvi bosln vabila žive za rajne. Molitev — da — je tisto klenkanje, ki prodira v vice, Id dviga v nebesa. Z molitvijo se šele začne prnva večnostim ljubezen za rajne! Vsi bomo pomrli, nov rod se lio sprehajal mimo Sv. Roka, a zvona bosta kakor mlada vsaki dan začenjala — od kraja. Pa kaj, če bo svetovna revolucija pljusknila ludi v našo kraje in z. nedolžnima bronoma začela nabijati — plat zvona.. Zvona mlada, bodita srečna! In srečno ljudstvo, ld pije vase vajino večnostim pesem — zveste službe Gospodove. Kdor le more, naj si zasigura prijeten spomin za pozna lela: Ko so pri Sv. Roku v Brežicah dvignli zvonove — sem bil zraven tudi jaz! Pa pridite! Domžale Prcsvctn. Schillerjevo petdejnnsko zgodovinsko žaloigro ^Devica Orleanska« vprizori to in prihodnjo nedeljo, dne 15. In 22. novembra ob Ireli popoldne v Društvenem donui Kntoliško izobraževalno in podporno društvo. Predprodaja vstopnic v konzumu. Kamniško učiteljsko društvo zboruje v ponedeljek, 10. nov. ob 9 dopoldne na tukajšnji narodni šoli. Na sporedu sta dve vnžni predavanji ter stanovske zadeve. Napeljava velenjske elektriko se bliža koncu. Govori sc. dn nam zasveti okrog sv. Miklavža. Koledar Petek, 13. novembra: Stanislav Kostka, spozna valeč. Novi grobovi + Na Stoiicah pri Ljubljani jo včeraj umrl g. Alojzij-P e č n i k , posestnik in oče L. Pečnika, ravnatelja Osrednjih mlekarn v Ljubljani. Ranjki je dočakal visoko starost, bil je miroljuben in dober mož. Vso svojo pažnjo je posvečal dobri vzgoji svojih oti , katere znpušča preskrbljene. Vse svoje življenje je bil navdušen gasilec iu je v gasilskem društvu vedno deloval. Se sedaj je opravljal funkcijo podnačelnika, dnsi mu je bilo za zasluge pri gasilnem društvu v Stožicali podeljeno častno članstvo. Dolga in mučna bolezen ga je strla. V soboto ob 4 popoldne ga bodo spremili sorodniki in prijatelji na župno pokopališče. Svetila mu večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesli — Prošnja, Med slovenskimi naseljenci v Bistrenici pri Demir Kaplji v Južni Srbiji vlada pomanjkanje in glad, Dobra srca, ki bi hotela poslati pomoči, se naprošajo, da isto pošljejo na katoliški župni urad v Skopi ju, kateri bo prispele zneske razdelil med najpotrebnejše. — Na naslov poštnega ravnateljstva. Prejeli smo iz Most pri Ljubljani: V ponedeljek ob 8 zjutraj sem na moščanski pošli oddal brzojavko za Kočevje. Obolela mi je žena in sein nujno klical njene starše. Ta brzojavka je bila vročena naslovniku v Kočevju še-le v torek dopoldne z običajno pošto. Pripomnim, da je stanovanje naslovnika od kočevskega poštnega urada oddaljeno 10 minut. Plačal sem brzojavno pristojbino, ker je bil slučaj nujen; toda šlo je tako, da bi v Istem času prišlo tja tudi navadno pismo za 1 Din pristojbine. Do-dajeni, da to ni bil prvi tak slučaj. Že lani se mi je primeril ravno tak slučaj. Mojemu svaku pa se je pred 4 leti primerilo celo, da je iz Most brzo-javil v Kočevje v četrtek, da se bo v nedeljo poročil v Kočevju. Brzojavka je prišla v Kočevje naslednji torek, ko je bil že dva dni poročen. Te slučaje lahko dekažem. Zato prosim preiskavo, kdo je kriv take zan.ikarnosti, ki vsled nje trpi občinstvo in tudi poštna uprava ter njen sloves. — V. K. — 4500 Din stane trocevni Philipsov preje-mnlec za izmenični in istosmerni tok št. 2531-33 in ne 3500 Din, kot je bilo včeraj pomotno natisnjeno v zadevnem oglasu na predzadnji strani lista. — Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču (v slučaju lepega vremena) in stara Aljaževa koča (neoskrbovana). — V Karavankah: Spodnja koča na Golici v slučaju lepega vremena (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki), Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). — V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. — Pisarna Osrednjega odbora SPD posluje v novih društvenih prostori* palače Saveza grafičkih radnika I. nadstropje, Mnsarykova cesta (poleg hotela Mlklič). — Zgradba nove bolnišnice in medicinske fakultete v Zagrebu. Nedavno so v Zagrebu razpisali natečaj za načrte za zgradba nove Zakladne bolnišnice in medicinske fakultete. Prvo nagrado je dobil arhitekt Tietmann iz Diisseldorfa. Te dni so se zbrali zastopniki Zakladne bolnišnice in medicinske fakultete ter sklenili pozvati arhitekta Tietmanun v Zagreb, da skupno s predstavniki Zakladne bolnišnice in medicinske fakultete ugotovi pogoje, pod katerimi bi napravil izvršilne načrte. — Pobegla hlagajničarka aretirana. V začetku septembra Je izginila iz Zagreba Estera Zibar, ki je bila hlagajničarka pri nekem velikem zagrebškem jiodjelju. Pusliln je pismo svojemu sinu, v katerem mu sporoča, da bo izvršilo samoumor zaradi neozdravljive bolezni. V blagajni niso v začetku ničesar pogrešali in so vsi mislili, da si je res vzela življenje. Proli koncu oktobra pa so ugotovili razne nepravilnosti. Sledila je natančna revizija, ki je dognala primanjkljaj v znesku 330.000 Din. Za pobeglo blagajničarko so izdali tiralico. Te dni so orožniki blizu Maribora našli neko žensko, ki se je skrivala v hlevu. Ker se jim je zdela sumljiva, so jo odpeljali na orožniško postajo, kjer so ugotovili, da je identična s pobeglo blagajničarko. Odvedli so jo takoj v Maribor, odkoder so jo poslali v Zagreb. Izjavila je, da se je dva meseca potikala po Štajerskem in živela od jabolk in od tega, kar eo ji usmiljeni ljudje dajali. Denarja ni imela nič, ker je zaupani ji denar poneverjala že od leta 1920 in ga je sproti porabila. — Prostovoljna smrt v plamenih. Na nenavaden način si je v Zagrebu končala življenje šele 21 letna Marija, žena elektrotehnika Ladislava Gie-singerja. Mlada zakonca sta se poročila šele pred tremi meseci. Živel« sta v zelo skromnih razmerah. Ko je v sredo zjulraj odšel Gissinger na delo, se je Marija zaklenila v sobo, se polila z. bencinom, legla na divan in z vžigalico zažgala bencin. V naslednjem trenotku se je po celi hiši začula močna detonacija, očividno povzročena po eksploziji steklenice z bencinom. Sledil je grozen krik. Eksplozija je bila tako močna, da so se pobile šipe na oknih. Kmalu se je skozi razbita okna začel valiti gost dim. Sosedje, ki so to opazili, so takoj poklicali gasilce, ki so pa našli stanovanjska vrata kakor tudi vrata v sobo samo zaklenjena. Najprej so mislili, da ni nikogar v stanovanju. Ko pa so s silo odprli vrata, se jim je nudil strašen prizor. Mlada žena je ležjjila zogljenela na tleh pred gorečim divanom. Gasilci so takoj polili truplo in sobno opravo z vodo, da zndušijo ogenj. Truplo nesrečne žene je bilo popolnoma opečeno in sežgano. Ko je prihitel Gissinger domov, je prišlo do pretresljivi Ii prizorov. Morali so ga s silo spraviti iz sobe. Mlada zakonca sta živela v srečnem zakonu in sta se resnično ljubila. Brez dvoma je mlada žena izvršila svoje grozno dejanje v napadu hipne blaznosti. — Boj proti podganam v Zagrebu. V zagrebški klavnici so se silno razmnožile jxxlgane. Zato so sklenili, da jih bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatrli. Doslej so jim nastavili 7200 zastrupljenih porcij tako zvane »danske kulture-, o ku-leri trdijo strokovnjaki, da je eno najboljših sredstev, ker imajo lo hrano podgane izredno rade in ker inkubacija traja sedem do deset dni. Šele po tem času začuti podgana bolečine v gobcu in želodcu, nakar takoj pogine. Opazili so, da so podgane požrle vseh 7200 nastavljenih porcij. Učinek se bo videl čez dober leden. Ce to sredstvo ne bo potnagnlo, bodo spustili v kanale strupene pline. — Smola vlomilcev. V poštni urad v Stenjev-cu so ponoči vlomili neznani zltkovci. Odnesli so ročno blagajno, v kateri jo bilo samo 40 Din. Blagajno samo so drugi dan našli na neki njivi. — Noseče matere se morujo skrbno varovati vsakega zaprtja ■/. uporabo naravne >Frnnz-JoseI< grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik z.a ženske hvalijo soglasno pristno »Frunz-Josef« vodo, ker so lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Po nedolžnem osumljen umora. Nedavno je bil izvršen v Novem Sadu roparski umor. Osumili so strašnega zločina 27 letnega brezposelnega zasebnega uradnika Živojina Krstiča iz Belgrada. Na podlagi izdane tiralice ie belgrajska policija Krstiča aretirala in ga poslala v Novi Sad. Pri zaslišanju je Krstič odločno izjavil, da ni v nobeni zvezi z roparskim umorom vdove Jonas. O tem umoru je zvedel šele iz časopisov. Ker je vdovo Jonas izza svojega bivanja v Novem Sadu poznal, eo ga časopisna poročila posebno zanimala. Krstič je dalje poudarjal, da je vdova Jonas njegovo ime pomotoma vpisala v knjigo za tujce šele dan po prenočevanju. On je 14. oktobra res tam prenočeval, medtem ko je noč na 16. oktober zaradi pomanjkanja denarja prebil na prostem. Z denarjem, ki mu ga je dala srbska cerkvena občina, se je v petek, ko je bil šele pozno zvečer izvršen umor, že popoldne ob 4 odpeljal v Belgrad. Za to evojo trditev je Krstič navedel več prič v Belgradu, ki jih je belgrajska policija zaslišala. Te priče so res dokazale Krstičev alibi. Na podlagi tega eo tiralico za Krstičem preklicali, postopanje proti njemu ustavili, njega pa seveda izpustili. — Ljudske knjižnice 43. zvezek je ravnokar izšel in vsebuje dvoje povesti od dr. Joža Lovren-čiča: »Publius in Hispala«, roman iz starega Rima, ter »Cesta in njen vozole, povest iz, XIV. stoletja. Ljubljana, 217 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani Din 28, vezana Din 40. — Obleke in klobuke kemično čisli, barva, plisira iu lika tovarna Jos. Reich. Jezica V našem prosvetnem društvu že dalj časa opažamo neko novo gibanje. Nekaj mladih se je opogumilo in povedalo na glas, da oderske prireditve, ki so po ljudskih odrih v navadi še iz časov čitalnic in ljudske prosvete, ljudstvu danes ne zadoščajo več. »Imamo, - pravijo, »lep prenovljen oder in lahko nastopimo s kakim resnim delom in končno že vendar enkrat preženemo omledne burke in prazne operete, ki sicer ljudi prijetno ščegetajo, a jim ne nudijo prav ničesar.« Pravzaprav je bilo nezadovoljstvo že dolgo in zlasti med našimi dijaki je gorela želja po novem teatru. Prvi poizkus so napravili študentje sami, ko so lansko leto vprizorili Cankarjevega »Kralja na Betajnovk. Bil je to uspel poizkus, mogočen korak naprej, prelom s tradicijo. Študentje so vrgli iskro, ki je zdaj vnela tudi druge člane društva. Močno pobudo pa je letos spet dala N. Kuretova razprava »Kaj bo s teatrom?«, ki je izšla v Domu in svetu. Sedaj se je naše prosvetno društvo obrnilo nn Narodno gledališče v Ljubljani in od tam prejelo Hofinannsthalovega »Slehernika«, ki ga sedaj marljivo pripravlja. Nekateri gledajo zelo skeptično na to prireditev in prerokujejo le blamažo, drugi spet, ki so videli »Slehernika« že v Ljubljani, pravijo, da ne bodo šli gledat še enkrat, ker se boje za svoj dober okus. Vsi pa smo radovedni. Predstava bo baje že to nedeljo. Takrat bomo sodili. Jesenice Kramarski sejem je bil klaveren. Mulo sejmar-jev, še manj pa kupcev; ni denarja. Sploh pa postajajo ti sejmi polagoma čisto odveč in bodo ostali ln še nekak spomin nn nekdanje čase. Snj je v vsaki drugi hiši na Jesenicah kakor tudi na Savi prodajni lokal te ali one stroke. Čemu potem še sejmi, na katerih se navadno ne ponuja najboljše blago. Županstvi! naj bi ukrenila, da bi v vsakem kraju ostal samo še po en sejem, toliko, da se ohrani tradicija. Na Jesenicah bi zadostoval sejem na binkoštni pon-deljek, na Savi pa na praznik svetega Jožefa. To sta največja in najbolj obiskovann sejma. Prehod čez železniški most. Ker se mnogi ne morejo odvaditi da ne bi hodili čez železniški most na Savi nli pa v bližini istoga, bodi vsem tem povedano, da je most po vojaštvu zastražen. Straže postopajo strogo po predpisih, zato naj se vsakdo pokorava odredbam in navodilom ter na poziv obstane. Hoja po železniškem mostu in skozi predore pa je sploh prepovedana. Nevarnosti Inftoencc in nalezljivih bolezni vratu obva- rujejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8-—, velikega zavitka Din 15'—. Radi® Programi Radio-Liuhffana t Petek, 13. novembra: 11.30 Šolska ura: Moje potovanje v Ameriko (B. Jakac) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje (gdč. Humckova) — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Kaj da pri vzgoii pokvarjene mladine največ opravka (Andrej Štele) — 20.00 Norveški večer (prenos iz Osla) — 21.30 Plošče — 22.00 Cas, dnevne vesti. Sobota, 14. novembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cnš, plošče — 17.00 Salonski kvintet — 18.00 Viktor Pirnat: 2utnberški uskoki — 18.30 B. Hrovat: Razpotja kuturnega filma — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina — 19.30 Prof. Namorš: Spoznavanje manufakturnega blaga — 20.00 Dr. A. Campa: Vzroki brezposelnosti — 20.30 Vijolinski koncert, Karlo Rupel — 21.15 Samospevi gdč. Anite Meze — 21.45 Cas in poročila — 22,00 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. Dragi programi t Sobota, 14. novembra: Belgrad: 12.05 Opoldanski koncert — 17.30 Koncert Radio orkestra — 20.00 Prenos iz Subo-tice; koncert vojaške godbe — 22.30 Plošče — 22.50 Ciganska glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Radio orkester — 20.00 Prenos opere iz belgraiskega narodnega gledališča. — Budapest: 12.05 Radio orkester — 17.15 Radio orkester — 19.00 Vokalni koncert — 20.20 Violinski koncert; Ciganska glasba. — Rim: 13.35 Radio kvintet — 17.30 Instrumentalni koncert — 21.00 Večer antičnih in modernih oper. »Bastjan in Bastiana«, komična opera. — Milan: 11.15 Pestra glasba — 13.00 Plošče — 19.15 Pestra glasba — 21.00 Poljudni večer— 23.00 Plesna glasba. — London: 19.30 Oktet — 21.00 Jana d3 Are. igra - 23.35 Plesna glasba. — Stuttgart: 19.45 Koncert za vi-jolino in orkester v E-molu op. 64 od Felixa Mcn-delsohna-Bartholdya — 20.15 K 100-Ietnici smrti filozofaHegela — 21.35 Operetna glasba. — Berlin: 20.00 Opera — 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: /1.30 Opoldanski koncert — 13.45 Richard Tauber Dohodki profesijonalov Pri športu se zaslužijo ludi lepe svote. Se. veiln sposobni in energični atleti, ki znajo sjiortii primerno živeti in ki imajo za to potrebne predpogoje, so si priborili tudi svetovno slavo. Toda vedno samo nekateri, kar je dokaz, da očitek re-korderstva pri športu nikakor ne drži. Le redki so, ki pridejo iz velike mase športnikov do re-dordov, vsi ostali so pa zadovolje s tem, da nekaj časa goje šport, si s tem jačajo svoje mišice obenem pa tudi zdravje. Odvišna energija človeškega telesa pride edino le pri športu zopet telesu v korist. V tem članku ni naš namen razkrivali dobrino športa, povedati hočemo koliko so nekateri zaslužili s športom. V tem pogledu prednjačijo profesijonalni bokserji. Točno dohodkov ne bo mogoče ugotoviti; kajti poleg lepih svot, ki so si jih zaslužili nekateri s pestjo, ne vemo za vsote, ki so jih vtaknili v žep spretni managerji. Najbrže ti še najboljše živo od športa, boljše celo ob onih, ki so upravičeni do dohodkov. Je žo tako. Vse športne veličine morajo imeti managerje, kajti oni so samo športniki in ne trgovci. Pri protesijonalih pa igra pravzaprav reklama glavno vlogo, iu to oskrbo managerji. Dobri stari časi za bokserje niso bili zlati časi. Ti so nastopili šele v zadnjih letih. V predvojni dobi so se vršile borbe za svetovno prvenstvo samo za vsote največ s petimi številkami. Prva mojstra, o katerih se ve, da sta se borila zn večjo vsoto, sta bila Fitzsimoons in Corbett, — borila sta se zn približno 00.000 kron. — Prvi bokser, ki je zahteval svoto šestih številk je bil Tomy Burns. Zahteval je 1. 1908, za borbo proti zamorcu Jack Johnsonu 120.000 mark. Borila sta se v Sidneyu. Toda vsi prvaki tiste dobe so postali na starost siromaki, čeprav so zaslužili lepe svote. S svojim posebnostim! so porabili vse, in umrli v bedi. Posebno znan radi svojih posebnosti je bil ravno zamorec Johnson. Imel jo zlato zobe, v katerih jo imel vdelane celo briljante. Prirejal je velike pojedine, razmetaval denar, danes jo brez sredstev. Šele z Dempeseyem je nastopila zlata doba. Denipsey je bil najbogatejši bokser, zaslužil je v eni borbi približno 280 milijonov Din. Todn vrača se v riiig . . .! Tudi Tuney, zmagovalec nnd Deniseyem je zaslužil približno 140 milijonov Din. Ko je Tuney zapustil ring, je izjavil, da je zaslužil ravno toliko kolikor je nameraval. Ring tn borbo v prepušča mlajšim močem. Njegovo pre- moženje cenijo na približno 2 milijona dolarjev! Za bokserji j>ridejo rokoborci. Pri tem poslu oziroma športu se manj zasluži. Še posebno v današnji dobi. Zalo jc bilo pa prod leti precej boljše. Stari svetovni prvak, katerega po imenu poznajo tudi naši starejši, Zuyško Ciganievisc, je bil najbogatejši. 60 lotu i atlet še vedpo nastopa no ko rokoborec, temveč inanager. Njegovo premoženje cenijo približno 70 milijonov Din. Drugi tak mag-nnt jo bil Hackenschmidt (Rus). Zn svoje nastope je prejel pred vojno nnjveč tedensko po 40.0(X) kron. Ostal je premožen. Slabše je godilo slavnemu kozaku Padubny. Imel je lepo premoženje. Toda revolucija mu je vse vzela. Preživlja sc na stare dni kot rokoborec po cirkusih, manjših seveda. Ne smemo prezreti ko že omenjamo rokoborce tudi naše znance. Kop ima lepo premoženje in mu ne ho treba na staro dni živeti v bedi. Poznan je kot soliden atlet. Končno Laesartesse bivši svetovni prvak je sedaj manager kakor smo videli preti dobrim mesecem. Izgleda da bodo za rokoborce kmalu nnslali boljši časi. V Ameriki so se pričeli zopet zanimati zn rokoborbo; traja dnlj časa in je zanimivejša od boksa. Ljudje, ki plačajo, hočejo tudi neknj videti. V Ireljem redu pa pridejo na vrsto jokeyi. Med njimi je zelo malo takih, ki bi imeli premoženje. Nn lahek način zaslužijo pa še lažje j>o-rabijo. Slabše gre četrlim, to so igralci tenisu. Izjema je Tilden, ki s svojo grupo ravno te dni nastopa v Parizu. Ta bo gotovo zaslužil lepe svote. Božanska Suzanna Lenglen je samo enkrat zaslužila s svojo igro 50.000 dolarjev. Sedaj je konec. Dobro pa služijo ravno tenis igralci kot trenerji. Koželuli dobiva za treniranje lepe svote. Premoženje je pa težko zaslužiti, ker pač take prireditve niso posebno obiskane. Zaslužek je tamkaj kjer gledajo deset tisoči. Končno profesijonali športne panoge, — nogometa — ki se bo tudi pri nas uveljavil v najkrajšem času? Posebnega premoženju stnre zvezde nimajo. Žive kot trenerji in so lako za starost preskrbljeni. Vendar dohodki nogometa. tudi najbolj slavnih igralcev niso tako veliki, da bi lo privabilo koga v tabor profesijonalov. Malo je nogometašev, ki bi živeli samo od nogometa, knkor je pri drugih športih slučaj. Nogomet je samo par let dober postranski zaslužek, toda samo v slučaju ako ostane igralec v formi in ohrani zdrave kosti. Nogomet ni panoga, ki bi privabila med profesijonalc radi dohodkov. Zakaj smo to napisali? Tudi pri nas je nastala situacija, ki bi brez dvoma prinesla profe-sijonale. Ne bi bilo prav, ako bi že v naprej lako gibanje obsodili. Uvedbo profesijonalizma bo treba sprejeti pri nas s stališča kot so napravili Angleži, z.a njimi pa Avstrijci, Čehi, Madžari itd. Povsod je profcsijonulizeni koristil uogonictu. Naše dijaštvo Tovnrišice! Danes, v petek 13. novembra, bo prva pevska vaja ženskega akademskega pevskega zbora, in sicer ob 7 zvečer v balkonski dvorani na univerzi. Novinke dobrodoslel — Tajnica. Dijaško podporno društvo sporoča, da }e nn 17. rednem občnem zboru 10. novembra bil izvoljen sledeči odbor: predsednik cand. phi.1. Jože Zemljak, tajnik cand. iur. Jože Kuri, blagajnik stud. techn. Avgust Vivod, odbornika dr. Ebrlich in dr. Valeneič, revizorja dipl. phil. Miro Avsennk in cand. iur. Jože šlnnder. Mesto gospodarja j>c sklopu občnega zbora odpade. Poizvedovanja Zamenjan dežnik. V trgovini Mikuž, Mestni trg, je bil zamenjan v četrtek dopoldne dežnik. Lastnik dobi svojega ietotam. — plošče — 19.30 »Margarete«, opera. — Kalovicc: 20.10 Chopinov koncert — 23 00 Lahka glasba. — Praga: 19. 55 Poljudni večer. — Trst: 12.30 Plošče - - 13.00 Pestra glasba — 20. 30 Plošče — 21.(H) Večerni koncert — 22.25 Lahka gbsba. Koliko se piše na svetu pisem Odpor brez nasUja Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je izgubila ves denar. Glavni tajnik te mednarodne organizacije, v kateri so včlanjeni skoraj vse nogometne zveze evropskih držav, Hirschmann, jc moral te dni odstopiti. Ugotovili so namreč, da je ta vzorni tajnik zaspekuliral in zapravil vso društveno imo- ' vino, ki je znašala nekaj nad 3 milijone dinarjev. Ker je poneveril tudi denarje holandskega športnega odbora, jc vprašanje, ali sc bo Holandija mogla . udeležiti prihodnje olimpijade 1. 1932. več dopisnic in razglednic nego kuvertiranih pisem. Na celem svetu se na leto napiše okoli 6 in pol milijard razglednic in dopisnic. Zanimivo je, koliko napišejo ljudje vsako leto v posameznih državah ne samo dopisnic in razglednic, nego tudi pisem sploh. Tudi glede tega nam danes statistika pove popolnoma natančne številke, ki so jako presenetljive. Največ pisem, razglednic in dopisnic napišejo ljudje na Novi Zelandiji, kjer na vsakega človeka pride na leto 169 pisem in kart. Pri tem je treba pomisliti, da ogromna večina prebivalstva na Novi Zelandiji sploh ne zna pisati ne brati. Torej odpade to visoko število po pretežni večini na ondi naseljeno belo prebivalstvo. Na drugem mestu je Belgija, kjer vsak človek na leto napiše 162 pisem in kart, potem Francija, ki izkazuje številko 134, Anglija, ki izkazuje številko 142, Kanada, kjer pride na vsakega človeka 140 pisem in kart, Švica, ki izkazuje število 139, Avstrija, kjer vsak človek napiše na leto 128 pisem in kart, Nizozemska, ki izkazuje število 127, Gdansk, kjer vsak človek napiše na leto 122 pisem in kart in Nemčija. ki izkazuje število 116 pisem in kart. Naj- loma kitajski razbojniki, še bolj pa ogrožajo boljševiki. Slednji so baje zbrali ob meji močno armado, s katero mislijo podjarmiti Mandžurijo in s tem povečati vpliv boljševizma na daljnem vzhodu. Briand je sklical za 15. t. m. izredno zasedanje Sveta Društva narodov v Pariz, na kateri naj se določi končno stališče Društva narodov. Kakor znano je tudi naša država član Sveta in jo bosta zastopala pomočnik zunanjega ministra g. F o t i č in svetnik g. dr. P c r n c. Vi bi hoteli imeti slo dinarjev na posodo? Dobro, ampak podpisati morate menico. Menico? Izključeno; enkral sem že podpisal mcnico pa sem potem mora! plačati. Velika letalska nesreča v Latviji. Pri manevrih latiške vojske so sodelovali ludi aeroplani, ki so jih zgradili Nemci in jih tudi oni večinoma vodijo. Med vajami sta v zraku dve letali trčili in padli na pokopališče pri mestu Libau. Acroplana sla bila popolnoma razbita, vseh šest mož posadke pa ie naSlo smrt pod ostanki letal. Pokopali so jih na pokopališču, ki je bilo pozorišče le strašne nesreče Duhovnik - odvetnik V mestu Lille na Francoskem se je dogodil slučaj, ki mu ni primere v zgodovini francoskega sodišča. Kazenski zagovornik Robert Staal sc je po petletnem delovanju prepričal, da preslabo pozna svelo pismo in krščanske nauke. Vstopil je v semenišče in po dovršenem študiju položil duhovniške zaobljube. Istočasno pa je sodišču sporočil, da bo slejkoprej ostal kazenski zagovornik. Videl jc, da pomeni verstvo najbližjo pot do srca zločinca in je temu primerno spopolnil svojo izobrazbo. Lillska odvetniška zbornica je v posebni seji razpravljala o zadevi in naposled sklenila, da lahko izvršuje duhovnik odvetniški poklic.. Tudi Iillski nadškof kardinal Lye-nard je izjavil, da nc bo cerkvena oblast Staalu storila nobenih zaprek. Saj jc služba pravici itak blizu službi Bogu. S kardinalovim dovoljenjem bo duhovnik Staal lahko odložil stanovsko obleko in jo nadomestil s predpisanim odvetniškim plaščem, če bo moral nastopati pri katerikoli razpravi. Nad dve milijardi za upokojence Avstrijski parlament razpravlja te dni o novem proračunu, ki bi ga morali znatno znižati, če bi hoteli dobili novo posojilo, ki je Avstriji nujno potrebno. Kakor vedno, je proračun objavljen v vseh podrobnostih. Med postavkami jc ena največjih postavka za pokojnine. ^ala avstrijska republika plačuje letno samo za pokojnine nad 271 milijonov šilingov ali nad dve milijardi 200 milijonov dinarjev. Vseh vpokojencev je približno 116 tisoč. Seveda je med njimi večina bivših aktivnih avstrijskih častnikov. Po prevratu je večina avstrijskih častnikov optirala za Avstrijo, le nekateri so našli boljši zaslužek v nasledstvenih državah, v Jugoslaviji, Češki, Poljski in Romuniji, kjer so si znali po svojih zvezah dobiti mesta v najrazličnejših podjetjih. Ogromna večina pa je na zapisku avstrijske republike. Njihove pokojnine so precej visoke, zato pa so oni vedno pripravljeni v slučaju potrebe zopet izvrševati svoj nekdanji poklic. Ravno na to skrito armado je mednarodna komisija opozorila dunajsko vlado z nasvetom, da naj njihove vrste malo razčisti, če hoče dobiti posojilo. Pa ludi avstrijsko ljudstvo sc je naveličalo plačevali visoke davke, če grede največ za te pokojnine, kajti nadc na vzpostavitev mogočne dvojne monarhije so ostale in bodo ostale samo sanje nekaterih vpokojenih generalov. Usodna zmota zdravnika V duševnem oddelku bolnišnice v Nevtri pri Bratislavi so bili trije neozdravljivi urno-bolni, ki so pred par dnevi umrli vsled usodne zmote službujočega zdravnika. Ti trije bolniki so dobili težke napade in zdravnik jim jc dal luminalnc injekcije. Bolniki so se pomirili, zaspali in drugo jutro so jih našli mrtve. Dognali so, da jim je zdravnik dal injekcije morfija. Zanimivo pa jc, da jc bil na steklenici, iz katere jc zdravnik vzel injekcije, napis, da vsebuje luminalno raztopino, v resnici pa jc bila polna morfija. Sorodniki so vložili tožbo proli upravi bolnišnic«. Nemiri v Španiji Kastiljanski katoliki so na preteklo nedeljo po celi državi sklicali javna zborovanja, na katerih se je zahtevala revizija nedavno sprejete ustave. Po mnogih krajih so se pri tej priliki zgodili težili nemiri in spopadi med pristaši obeh taborov. Ponekod je moralo poseči v borbo tudi orožništvo in policija. Posebno v Valenciji so bili hudi nemiri. Komunisti so napadli katoliške zborovalce. Spopad je bil precej krvav, ker so bili komunisti oboroženi. Mnogo oseb je bilo težko ranjenih, med njimi katoliški poslanec Martino. Komunisti so zasedli tudi vse kolodvore in napadali ljudi z dežele, ki so se pripeljali na shode. V mestu Burgos je moralo celo nastopiti tudi vojaštvo, ki je streljalo na množico. Med drugimi je bila ustreljena ena žena in dva otroka. Pokret za revizijo ustave se vedno boli i siri. Izropano župnišče Med prebivalstvom fare Friedlach pri St. Vidu ob Glini v Avstriji se je razširilo zelo veliko razburjenje radi predrznega ropa cerkve in župnišča. V temni noži je pred dnevi potrkal v župnišču kmečko oblečen človek in prosil župnika, ki faro sam upravlja, da naj gre v sosedno vas spovedat in obhajat na smrt bolno ženo. Župnik se je takoj oblekel in kljub zelo slabemu vremenu odšel v imenovano vas, da podeli poslednje zakramente bolnemu verniku. Zelo pa je bil presenečen, ko je prišel k posestniku, kjer niso imeli nobenega bolnika. Ko se je župnik ves utrujen vrnil v župnišče, je videl, da so med tem predrzni roparji pokradli vse dragocenosti in denar v župnišču in v cerkvi. Zvezdoslovje in znanost Pred dunajskim sodiščem se je le dni vršila razprava, katere izid je zanimiv in se v znanstvenih krogih mnogo komentira. Astrolog Vantoh je tožil svojega poklicnega tovariša Herza radi umazane konkurence, češ, da je Herz delal reklamo, da je dobil uradno dovoljenje za otvoritev prve, oblaslno priznane po-, svetovalnice na podlagi zvezdoslovja. Sodnik je obtoženca oprostil in utemelje-, val svojo razsodbo tako: Četudi se prerokovanje iz zvezd ne more vzeti zn navadno sleparijo, se mora vendar priznali, da od večino ni priznana za vedo ali priznano eksaktno znanost. Bodočnosti ni mogočo napovedovati niti na podlagi zvezdoslovja. V sedanjem stanju astrologija ni znanost. Ona predstavlja samo teorije iu domneve, s pomočjo katerih ni i mogoče urediti pravo obrt. Radi tega v danem , slučaju tudi ni moglo biti govora o umazani konkurenci. Smešnice •Prosim vas, gospod tajnik, ali bi lahke govoril z gospodom ravnateljem?« Zelo obžalujem, da vam ne morem vstre-či, Gospod je zelo zaposlen in mi jc naročil, i da naj ga zbudim samo, če jc kaj izrednega. ■ % Sin očelu: Kaj je izdajstvo?« Oče: »Izdajstvo je na primer kdo zapusti naše vrsle in gre k naspr ;n. Sin: »Kaj pa je, če kdo zap usprotne j vrste in pride k nam?« Oče: >To ie pa načelnost.« Patriarh Ciril Tretji, nadškof grško-vzhodne cerkve ла Cipru, ki je te dni pozval prebivalstvo, naj se vzdržuje vseh nasilnih dejanj, ki stanejo toliko žrtev. — Ta poziv je prišel, ko so številne angleš-ke čete s pomočjo bojnih ladij in zrakoplovov premagale oborožen upor grškega prebivalstva na Cipru proti gospodujočim Angležem. Prebivalstvo se je moralo udati sili in premoči, ni pa zlomljen odpor. Po zgledu Indije so sedaj tudi na Cipru pričeli z odporom brez nasilja in z delnim bojkotom plačevanja obveznosti. Predvsem so na obali pričeli izdelovati morsko sol (glej našo eliko) in s tem oričeli demonstrirati proti angleškemu monopolu soli. V neoboroženem odporu sodeluje grško ljudstvo kot en mož. Angleški guverner nad otokom ie radi tega državnega nastopa prebivalstva v veliki nepriliki. Odpadel je velik vir dohodkov: mo-nopolskih dohodkov skoraj ni več, dohodkov vedno manj. Pa tudi eicer je v občevanju med upravnimi uradniki in prebivalstvom nastopilo tako hladno razmerje, da so že mnogi angleški uradniki proeili za premestitev. Prebivalstvo se nadeja, da bo angleška vlada morala popustiti in da bo dala vsaj več svobode v šolah in v upravi. Preteklo je že več desetletij, odkar je po- j šla uvedla takozvano dopisnico. Od začetka sc dopisnica ni mogla prav uveljaviti, ker so pač ljudje bili navajeni pisati prava pisma v kuverti. Šele, ko jc bila dopisnica spopolnjena po iznajdbi razglednice, so se ljudje navadili na dopisnico sploh. Največ razglednic oziroma dopisnic pišejo Nemci v inozemstvo. Vsako leto se iz Nemčije razpošlje po vsem svetu okoli 55 milijonov dopisnic. Za Nemčijo pride Avstrija, za njo pa Japonska, ki obe na leto razpo- j šljeta okoli 39 milijonov dopisnic. Kar sc tiče Avstrije, napišejo večino teh razglednic seveda , tujci, ki si pridejo ogledat to deželo, v prvi ! vrsti seveda Tirolsko, Solnograško in Dunaj. Na četrtem mestu jc Češkoslovaška, ki razpošlje na leto 21 milijonov razglednic. Za njo pc or:-Ma Koreja in Švica. Kar se tiče Koreje ni čudno, če njih prebivalci napišejo na leto okoli 19 milijonov razglednic, zato, ker je Koreja zelo obljudena. Švica pa dosega to število samo radi tega, ker ima tako ogromen tujski promet. Iz Italije se razpošlje na leto po svetu 15, iz Poljskel4, iz Francije pa 12 milijonov razglednic. Ako vpoštevamo razmerje napisanih in odposlanih dopisnic s številom prebivalstva, potem stoji v Evropi na prvem mestu republika Gdansk z 8 kartami na vsako vsebo. Nato pride Avstrija s 6, Švica s 4 in Češkoslovaška z 1 dopisnico. Ena dopisnica na vsakega prebivalca na leto pride potem še na vsakega prebivalca na Holandskem, Koreji. Belgiji in Nemčiji. Ako pa hočemo izvedeti, koliko se razglednic in dopisnic napiše v državi sami v medsebojnem občevanju prebivalcev, potem vidimo, da na Japonskem vsak človek napiše povprečno na leto okoli 40 dopisnic, dočim se v Nemčiji poslužuje dopisnice v notranjem medsebojnem občevanju 1 človek samo 20 krat na leto. Za Nemčijo pride Švica. Zanimivo jc tudi, da se na Japonskem uporablja dvakrat nižjo številko izkazuje Abesinija, kjer na enega človeka na leto ne pride niti 1 pismo, ampak šele na vsakih 50 let! Podobno je v belgijskem Kongu. Na Madagaskarju in v Perziji pa pride na vsakega prebivalca 1 pismo na ieto. Čudno je, da visoko kulturni Kitaj izkazuje samo 2 pismi na vsakega prebivalca na leto. Pač znamenje, da nižji sloji nič ne pišejo, ampak samo takozvana inteligenca. V Indiji pridejo na vsakega človeka na leto 4 pisma, v Rusiji 6. Splošna izobrazba je v Rusiji pač še" vedno na zelo nizki stopnji. Tudi Turčija, ki jo Kemal paša na vse pretege modernizira, izkazuje na leto samo 7 pisem na osebo, torej vendarle enega več nego Sovjetska Rusija. Zanimivo je ludi, da v Bolgariji ljudje pišejo manj, nego v Braziliji, ki ima ogromno število Indijancev. Čudno je tudi, da na Danskem ljudje pišejo polovico manj pisem nego Švica, Romunija manj nego Bolgarija, Grčija polovico manj nego Madžarska in Jugoslavija. Jugoslavija, Češkoslovaška in Madžarska skupaj imajo manj pisem na lelo nego avstrijska republika. Iz tega seveda nc smemo v vsakem slučaju sklepati, da je dežela, ki izkazuje manjše število pisem, manj kulturna, nego dežela, kjer se piše več. Tako n. pr. je narodna izobrazba na Češkoslovaškem gotovo višja nego , v Avstriji. Prebivalci Avstrije so pač še iz ča-i sov monarhije navajeni na to, da ob vsaki malenkosti pišejo. Vidimo, da celo visoko izobraženi severni narodi, kakor n. pr. Danska, Švedska in Norveška, primeroma zelo malo pišejo. Tako n. pr. pride na Norveškem na vsakega prebivalca letno samo 44 pisem. Japonska ne popušča Japonski poslanik v Parizu Jošizava (na sliki s soprogo) je izročil francoskemu zunanjemu ministru Briandu, ki je obenem ludi predsednik Sveta Društva narodov, noto svoje vlade kot odgovor na Briandov poziv, naj Japonska preneha z ofenzivo v Mandžuriji. Japonska odgovarja — sicer precej zvito — da zelo spoštuje sklepe Društva narodov, da pa nc more popustili od svojih zahtev glede Mandžurije, v kateri da mora imeti svoje čete, da lahko ohrani mir in red, ki ga motijo de- TVRDKA I. C. MAYER naznanja, da je po kratki, težki bolezni umrla v zgodnji mladosti njena zvesta sotrudnica, gospodična 689.os, Newyork ček 5600.68-5617.68, Pariz 320.99 —221.65, Praga 166.52—107.02, Trst 287.70-293.70. Zagreb Amsterdam 2264.98—2271.82. Bruselj 784.29—786.65, London 209.39—210.21. Milan 287.7 —288.6, Newyork ček 5600.63—5617.63, kabel 5622.68 — 5689.63, Pariz 220.99 — 221.65, Curih 1098.46-1101.76. Skupni promet brez kompenzacij 4.6 milij. Belgrad. Amsterdam 22(14.98-2271.82, Berlin 1842.50—1368.50, Bruselj 783.29—786.05, Curih 1098.45—1101.75, London 209.89—216.49, Ne\vyork 5600.63—5017.63, Pariz 220.99-221.65, Praga 166.52 —167.02, Trst 287.70—293.70. Curili. Belgrad. 9.10, Pariz 20.10875, London 19.34, Ne\vyork 512, Bruselj 71.10, Milan 26.425, Madrid 44.72, Amsterdam 206.20, Berlin 120.90. Dunaj 71.50,-Stockliolm 109.25, Oslo 109, Kopen-liagen 109.75, Sofija 3.71, Praga 15.16, Varšava 57.45, Budimpešta 90.025, Atene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingfors 10. Dunajska borza radi praznika ni poslovala. Vrednostni papirji Tendence za vojno škodo je bila danes n» zagrebški borzi v glavnem neizpremenjena, ravnotako dolarski papirji. Nekoliko čvrstejie so bile begluške obveznice. Do prometa jo prišlo v vojni škodi 600 kom., 1% Blerovein posojilu 4000 dol, 87c Bleru 2000 dol. in begluških obveznicah 50.000. Na belgrajski borzi je bilo slabejše 7% investicijsko posojilo, katerega je bilo zaključeno 5500 Din norainala. Nadalje je bilo zaključenih na belgrajski borzi 16.500 agrnrov ter 17.500 begluških obveznic. Vojna škoda je bila deloma sla-bojša kot včeraj. Promptne je bilo zaključeno 400 kom. Nadalje sla bila dva velika zaključka 143 komadov ln zn novemborski termin 200 kom. Iz tega prometa je razvidno, da se kupuje največ male količine državnih papirjev, kar je v zvezi z akcijo 1'oštnc hranilnico za nakup državnih papirjev. Ljubljana. 7% Bler. pos. 67 bi., 7% Bler. poe. 60 bi., Stavbna 40 den.. Ituše 125 den. Zagreli. Drž. pap.: 7% inv. pos. 65 bi., agrarji 38 bl„ vojna škoda ar. 275—277 (275, 276), kasa 275-277, 12. 279-281 (281), 8% Bler. pos. ar. in kasa 65.50-66, 1% Bler. pes. ar. 59.50—60 (58.50, 59.50), kasa r-9..'o m. 7\ pos. Drž. hip. banko 61.60—64, 6% begi. obv. 43.50—44 (44.50,45). Belgrad. Narodna banka 4900—5100, 7% Inv. pos. 61 05 (03.50), agrarji 83— 87 (33), vojna škoda 272-274 (273, 274, 278, vel. kom. 275), 11. zaklj. 275, 4% begi. obv. zaklj. 43.50-48.75, 8% Bler. pos. 60 bi., 7?».Bler. pos. 57.50—00, 7% pos. Drž. hip. banke 62—64. ?.itnf trsr Novi Sad. Vse nelzpremenjeno. Tendeuca ne-izpromenjena. Promet: 29 vagonov. Rudimppšta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica dec. 10,40-10.54, zaklj. 10.54—56, mh-l-ec 11.45—11.66, zaklj. 11.60- 62, rž marec 12.80— 12.90, zaklj. 12.88—12.80, marec 13.03—13.75, zaključek 13.72—13.75, koruza maj 13.85—14, zuklj. 13.97-13.98. Les Na lesnem trgu ni opaziti nobene bistvene spremembe. Pač so se pojavila povpraševanja in siccr težka komisijska naročila rezanega in tejane-ga lesa, toda pri pogajanjih za ta naročila ee vedno opaža, da je v novi produkciji le težko skleniti kako kupčijo, ker zahtevanih dimenzij zelo primanjkuje iz razloga, češ da dobavitelji pri sedanjih cenah ne najdejo konvenienc«. Sklepanje kupčij otežujejo nadalje tudi neugodni plačilni pogoji, ki jih nudijo naši odjemalci. Pri sedanjih razmerah, ki vladajo nn trgu, jc nujno potrebna smotrena produkcija in sicer izdelovanje samo takih dimenzij, ki sc stalno iščejo, čeprav bolj v malih količinah. Osobito velja to opravilo pri produkciji tramov, ki so največji in specielni lesni proizvod Slovenije. Zelo perečo vprašanje je pa seoaj tudi finansiranj3 izvoza; kajti od tukaVinjfh izvozničarjev se zahtevajo takojšnja plačila, dočim morajo izvozniki sami čakati z«lo dolgo na plačila odjemalcev. ILIRIJA s PRIMORJE K1)0 JK BOLJŠI. To vprašanje bo rešila nedeljska Izzivalna tekma med Primorjem in Ilirijo. Že prosli teden smo poročali, da hoče Prlmorje revantno tekmo, katero jo seveda Ilirija tudi sprejela. Naša dva vodilna kluba nastopita v najmočnejših sestavah da zopet enkrat na zelenem polju pokažeta znanje svojih najboljših igralcev. Tekmo pričakuje športno občinstvo z velikim zanimanjem. Ravno tri nedelje ni bilo večjih oziroma zanimivejših tekem, kar je zn naše razmere dolg odmor. Zlasti Se v času, ko vsi žele, da bi se igrale tekme vso zimo. Martja Debevec Nova tvornica (utinih izdelov. Kakor javljajo zagrebški listi, sc bo bivša tvornica »Koranit« v Karlovcu preuredila za industrijo jute. V tej industriji je tudi zainteresiran italijanski kapital. Do jedaj so bile v Jugoslaviji 3 tvornice jutinih proizvodov, karlovška bi torej bila četrta. Snovanje hranilnice donavske banovine. Pričakujejo, da bo te dni padla odločitev o osnovanju hranilnice donavske banovine in sicer po fuziji med Baško oblastno hranilnico v Somboru, banatsko oblastno hranilnico v Bečkereku in oblastno hranilnico v Požarcvcu. Novi zavod bo imel glavnice za 10 tnilijonov in ravnotoliko rezerv, Tuja sredstva cenijo na 50 milijonov. — Zavod bo podpiral elektrifikacijo banovine in dal potrebna sredstva za most čez Tiso in čez Donavo. Protokolacija gradbenih podjetij. Predsedstvo višjega deželnega sodišča je dalo Zbornici za 'Г01 glede protokolacije gradbenih podjetij naslednje pojasnilo: »Po izvršenih poizvedbah je praksa podrejenih zborničnih sodišč tukajšnjega področja glede protokolacije gradbenih podjetij slejkoprej v bistvu enotna. V trgovinski register se dovoljuje booii Trgovina z državnimi papirji Finančno ministrstvo je odredilo dne 5, t, m. •ladeče: 1. Da se more vnos iz inozemstva naših predvojnih in povojnih obveznic državnih zunanjih posojil kot tudi nakup teh posojil v inozemstvu vršiti le po predhodnem odobrenju finančnega ministrstva. 2. Trgovina s temi papirji v notranjem prome, tu «e more vršiti samo na domačih borzah po pooblaščenih zavodih, ki morajo takoj po izvršeni prodaji dostaviti finančnemu ministrstvu imena in naelove prodajalcev z označbo iznosa prodanih papirjev. 3. Prodaja označenih obveznic v inozemstvu po nalogih iz naše države se mora vršiti po pooblaščenih zavodih, cel dobljeni znesek deviz pa ee mora vnesti v državo in ponuditi Narodni banki ▼ odkup, 4. Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni voditi poeebno evidenco o gibanju označenih obveznic in siccr: a) o vnesenih iz inozemstva, b) o prodanih Izvoz sadja Centralna komisija za sadje pri ministrstvu trgovine in industrije je sestavila statistične podatke o izvozu sadja iz naše države. Od 1. avgusta do 20. oktobra je bilo izvoženo: surovih sliv 4.604 vag., jabolk in hrušk 1,544 vag., od tega v Avstrijo 661, v Belgijo 2, v Nemčijo 130, na Češkoslovaško 467, v Francijo 23, v Grčijo 98, v Holandijo 7, v Italijo 114, na Madžarsko 7, na Poljsko 6 vagonov, v Švico 23 in na Švedsko 1 vagon. Nadalje so izvozili 360 vagonov grozdja, od tega na Dunaj 137, ▼ Nemčijo 54, na Češkoslovaško 153, v Italijo 4, na Poljsko 9, v Švico 2 in na Madžarsko 1 vagon. Nag pšenični konilikt s Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Prage, ie tja dospel ravnatelj Privilegirane izvozne družbe iz Bclgrada Majdanovič, ki se že pogaja z Velkonakupno in bo spor urejen izvensodno s poravnavo. Kontrola nad bančnim poslovanjem na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem se že dalj časa bavijo z mislijo v dobi sedanje gospodarske krize poostriti kontrolo nad poslovanjem bank. Pred nedavnim je ministrski predsednik Udržal najavil tak zakon, iz katerega so že znane nekatere potankosti. Novi zakon bo nadomestil sedanji zakon o bankah, ki je v veljavi že od leta 1924, Glavne odredbe novega zakona so namenjene večji zaščiti vlagateljev in sicer tako, da so natančno določani pogoji za vlaganje hranilnih vlog in za poslovanje bank s temi vlogami. Nadalje bo povečana civilna l-a kazenska odgovornost funkcionarjev in je tako dana večja neodvisnost in nevtralnost. Dalje omogoča zakonski predlog boljšo zakonito revizijo bančnega poslovanja, ker stavlja vse dohodke funk. cionarjev pod kontrolo nadzorstvenega sveta. Zlasti so jstre odredbe zakona o kontroli in reviziji poslovanja bank, ki so bile sanirane z državnimi •redstvi. Dohodki iz tujskega prometa. Po statistiki Društva narodov so znašali dohodki od tujskega prometa v milijonih dolarjev v Italiji leta 1926 107, 1927 126.5 milj., v Franciji 1926 422.5, 1927 235.2, 1928 293.2 in 1929 315.2 milj., v Švici 1925 63,6, 1926 38,6, v Avstriji 1926 26.7, 1927 31, 1928 35.8, in 1929 38.2 milj. To so čisti dohodki od tujskega prometa, , ker so odšteti izdatki državljanov teh držav v inozemstvu, Pasivna pa je ameriška turistična bilanca, kajti Amerikanci izdajo več v inozemstvu kot pa tujci v Ameriki, kar je razumljivo. Deficit je znašal 1926 475, 1927 533, 1928 741 in leta 1929 651 miliinnov dolarjev. v inozemstvu po nalogu iz naše države in c) o prodanih v državi — posebej za svoj račun in posebej za račun svojih komitentov, 5. Označeni zavodi zo dolžni vsako gibanje teh obveznic v točkah a, b in c prejšnjega odstavka redno prijavljati finančnemu ministretvu, dopolnjujoč te prijave z odnosnimi podatki iz 2. odstavka te naredbe kakor tudi s podatki o ponudenih devizah Narodni banki (3 odstavek) in na koncu vsakega meseca poslati finančnemu ministrstvu splošni pregled gibanja teh obveznic, iz katerega naj bo razvidno: a) stanje obveznic v začetku meseca tako v državi kakor v inozemstvu pri veeh korespondentih in b) gibanje obveznic v teku meseca ter stanje koncem meseca. 6. Pooblaščeni denarni zavodi so koj po prejemu tega odloka dolžni dostaviti finančnemu ministrstvu podatke o stanju obveznic na dan 10. novembra in sicer v državi kakor tudi v inozemstvu. (Finančno ministrstvo, oddelek državnega računovodstva in proračuna), Pogreb se bo vršil v soboto 14. novembra nb 4 popoldne od mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. novembra 1931. 930 trocevnl preje-malec za istosmerni in izmenični tok, z vgrajenim zvočnikom Din 3500'- Philips, tvrdka, ki je pri vsaki stopnji razvoja radija zavzemala vodilno mesto, je uspela do dovršenosti tudi pri svojih novih brezhibnih prejemalcih, ki so prirejeni i za izmenični i za istosmerni tok. — S pripadajočim zvočnikom, ki se vsi odlikujejo po divno čistem glasu, predstavljajo ti prejemalci kombinacijo harmonične lepote. Čisto in jasno se reproducirajo vsi zvoki brea ozira na to, jeli to opera ali narodna glasba ali neodoljivi glas Jazz-glasbe; sploh vsi zvoki različnih instrumentov. Oglejte si te aparate in poslušajte jih pri nas! Din 2553 petcevni preje-malec samo za istosmerni tok. Aparat največjo dovršenosti. Din 8500 - 2531/33 trocevni preje malec za izme nični in istosmerni tok MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-ЗО Din ali vsaka beseda so por. Nafmatifil oglas :»-< S Din. Oglasi nad dcvcl vrstic se rainnafo vik. Za odgovor anamkot Na vpraian|a brca znamk« ne odgovarjamo! ilužbeiičejo Kuharica stara -12 let, z večletnimi spričevali, išče stalno službo s 1. decembrom v kaki večji gostilni. Razume tudi nemško. Ponudbe na upravo Slovenca pod Stalno št. 13.319. Mesto strežnice pri krščan. družini iščem. Nastopim takoj. Naslov v upravi SI. pod št. 13.369. Služkinja vajena vseh del išče službo. Gre tudi za gospodinjo h krščanski družini. Naslov v upravi Slov,« pod št. 13,361. Lesni manipulant dobro izvežban v lesni stroki, išče stalno službo v Dravski ali Savski banovini. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod ^Marljiv« št. 13.367. Dve dekleti iščeta mesti sobarice ali kaj stičnega, po možnosti skupaj. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13354. Mesto učenca v mešani trgovini iščem. Imam dva razr. gimnazije. Naslov v upravi -Slov.« pod št. 13.302. ilužbodobe Sprejmem učenca z dobrimi spričevali, poštenih staršev, v mešano trgovino I. Beranič, Majšperg. Nastop takoj. Služkinja samostojna gospodinja -kuharica, z dobrimi spričevali, srednje starosti, vajena kmečkih del, se sprejme s l.dec. v žup nišče z majhnim posest-| vom. Ponudbe na upravo i Slovenca« pod »Zupni-i šče« št. 13.292. 2 mizar, pomočnika sprejme takoj Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah. Učenko, učenca dobrega računarja, sprejme trgovina mešan, blaga v Ljubljani. Oskrba pri starših. Naslov v upravi .Slovenca' pod št. 13.307. Trgovskega vajenca sprejme špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.228. Stev. 3577/1931. RAZGLAS Pri mestni občini Kočevski se odda provizo-rično nu-sto občinskega sluge proti inesečni plači po dogovoru. Prošnje, svojeročno pisane in pru-vilno kolkovane, je vložiti do vštetega dne 25. novembra 1931 pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki ie objavljen v »Jugoslovanu« št. 264 z dne 10. novembra 1931 v oddelku 'Službene objave«. Županstvo mestne občine Kočevje, dne 7. novembra 1931. Začetek prostovoljne dražbe danes in jutri ob 9 dopoldne v Igriški ulici 10. Preklic Podpisani javljam, da jaz nisem plačnik za nikogar, kdorkoli bi napravil na moj račun kakršnekoli dolgove ali obveznosti brez moje vednosti ali mojega podpisa. - Anton Repar, zidarski mojster, Dule 5, Šmarje-Sap. ZAHVALA. Vse, ki so nas tolažili v bridkostnih dneh nepričakovano nagle smrti naše predobre matere, sestre, tete Ane Frančič in z nami sočustvovali — najiskreneje zahvaljujemo. Zelo veliko je bilo število onih, ki so drago rajnico, ležečo na mrtvaškem odru, pokropili, zelo lepo teh, ki so jo med molitvami spremili k večnemu počitku., . Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. svetniku Ant. Lesjaku za spremstvo pogreba od domače hiše in sveto opravilo v cerkvi, č. g. kaplanu Mirkotu Gande za sv. maziljenje in g. primariju dr. Trenzu za veliko skrbnost v težki bolezni. Bog plačaj! Stara vas dolenja pri Št. Jerneju, dne 11. novembra 1931. ŽALUJOČI SINOVI IN HČERE, VNUKI IN VNUKINJE TER SORODNIKI. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avlo). Prva oblast koneesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl Dober inštruktor akademik, navezan samo na lasten zaslužek, išče instrukcijo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 13.251. Zaslužek Glavnega zastopnika za Jugoslavijo išče največja nemška tovarna čevljarskih strojev in potrebščin. Potrebno nekaj garancije za tukajšnji la-ger. Strokovna izobrazba ni potrebna. Ponudbe na upravo Slovenca' pod Ljubljana ali Zagreb Poizvedbe Izgubila je neka služkinja blizu Ribnice na Dolenjskem poselsko knjižico in knjižico strokovne zveze s par računi glasečih sc na ime Andoljšek. Pošteni najditelj naj odda vse proti nagradi 50 Din v upravi Slovenca« v Ljubljani. Stanovanja Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Livarska ulica 6. Dvosobno stanovanje se odda s 15. novembrom v Staretovi ulici 15. Stanovanje s hrano se išče za dijaka 4-šolca. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Dijak- 13359 Kupimo Kupimo samo kompletne vagone jabolk vrsta Popcar proti takojšnjemu plačilu pri nakladanju. Ponudbe na Štajersko sadjarsko zadrugo Maribor, Miklošičeva ulica 2. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Šelenburgova ulica 6. U. nadstr. ГД^ЕТиИ Namočena polenovka najboljše vrste, prima šunka sveži narezki, razne delikatese po zelo znižani ceni. Vino črno in belo priporočljivo osobito za bolnike ter vedno sveže špecerijsko blago po konkurenčni ceni priporoča tvrdka F. R. Kova-čič, Miklošičeva cesta 32. Prepričajte se. Moška obleka dobro ohranjena, in garnitura iz pliša, obstoječa iz 4 modernih stolov in okrogle mizice — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.381. Naprodaj dobro ohranjena oprava, in sicer: oprava za 1 sobo (jedilna miza s 4 stoli, pisalna miza, omara s predali), miza, postelja, zola, starinski klečalnik. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 13.353. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistil niča perja Jabolka plemenita, primissima 4, prima 3, sekunda 2, ter-tia 1 Din za kg razpošilja Postržin, Krško. Pražarna in mlin za kavo, kakor tudi mlin za ostale dišave na električni pogon, dobro vpeljano, se radi težke bolezni proda ali sprejme družabnika. Podjetje se nahaja v prometnem me- | slu Savske banovine, la- , hko se pa prestavi v ka- , teri drugi kraj Jugosla- : vije. Inlormacije daje pisarna M. S. Pavlekovič, 1 Zagreb, Ilica 144, pritlič. Obrt Šival, in pletil. stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, specljal-ni mehanik. Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. Kašo ješprenj, ajdovo moko redno nelo oddate oa debela velel reovina A. VOLK, LJUBLJANA Reatjeva cesta 2*. Nogavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PrtELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Dame, gospodje! Garderoba vsled nepravilnega likanja izgubi obliko, odpadejo dlačice, dobi svetlobo (Glanz). — Strokovnjaško Vam jo kemično sčisti, zlika, posije, obrne, obenem modernizira Vallct Expres, Mestni trg 5/11. Črne obleke se na poseben način likajo, da zgubijo svetlobo. Za ovratnike sukenj na razpolago najfinejši baržun. Likanje 18 Din, obračanje 280 Din. Pri večjem naročilu popust. Po obleke se pošlje in dostavi. S veže in suhe $obe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte po-iasnila. Namizna jabolha prvovrstna. razpošiljam po oaiuižii ceni — Peter Setina. Radeče — Zidani most OGUŠUJTE SLCVENCIJ Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Alojzij Pečnik hišni posestnik, podnačelnik in častni član prostov. gas. društva v Stožicah dne 12. novembra t. 1. ob У1 na 9, previden s tolažili svete vere, v 73. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nam pokojnika bo v soboto 14. novembra ob 16 iz hiše žalosti v Stožicah št. 47 na farno pokopališče. S loži c e, dne 12. novembra 1931. Marija Pečnik roj. Šetina, soproga; Alojzij in Avgust, sinova; Marija por. Hrovat, Ana por. Bradač, Ivanka por. Hostnik, hčere; Franc Hrovat, Feliks Bradač, Adolf Hostnik, zeti; Tončka. Krista, sinahi; Slavko, Mirko, Stojan, Dolii, Hermina, Olga in Anica, vnuki in vnukinje; Franc in Marija, hrat in sestra — ter ostalo sorodstvo. Les Kupim približno 200 m* jelovih desk, 24 mm, 4 m, III./IV. vrste, od 16 cm širine navzgor, medija najmanj 25 cm, izključeno razklano, gnilo in očrnelo blago. — Ponudbe pod 666/1ЗЛ66 na upravo Slovenca. Kupimo vsako množino prvovrstnih zimskih žlahtnih samo vagonske množine proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe prosimo brezpogojno z navedbo skrajne cene franko vagon nakladalna postaja na Štajersko sadjarsko zadrugo v Mariboru, Miklošičeva 2. Umrla nam jc naša najdražja hčerka, sestra in svakinja, gospodična iahoik I Dady Debevc n laiinntL'f mnnirinp dne 12. novembra po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 14. nov. ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. novembra 1931. Rodbine; DEBEVC, ROBIDA, MACHTIG. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, s KI — _ £3 ■g"* s? 33 Jso , ^jJr'a" Ii -T ti nO »„O n « N ■— SJ , ^ .5>£ .«sa —, QJ L- OT K- = M . S I I « 1 3 4 1=3 a a .. . x J* jflN oi m (u - ■ S o* - O PJ . Ш = (j > II 6 f N 1, h) K .- Ш 5 > Ž ~ a«- Š'S.5 a -c Skj o » рб s ga a "t S 8 I — —, c — S- IN — M „ t> 4» n 5 » a — gc/) ° i CZ I Dr. Joža Lovrenčič: Anali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Z novo silo se jc pognala ojačena Epulova vojska nad Rimljane in boj se je razvnel s strahotno grozoto. Do noči so se sekali, bodli, klali in davili in ko jc tema legla na ravan, da niso mogli ločiti nc prijatelja ne sovražnika, so triarii. najvztrajnejši rimski vojščaki, krili umik poražene vojske ... Istri, Karni in Gali so zagnali zmagoslaven vik in krik, strnili ščite in dvignili nanje svoje poveljnike: kralja Epula in Prona in voja Katmeia. Prepevajoč bojno pesem, so jih nesli v taborišče ob Karu-sadiju, kjer so zakurili ognje in so kljub utrujenosti plesali svoj bojni ples. Gali so divjali od veselja ker so z obrestmi vrnili Rimljanom ponižanje, in n' jim bilo žal velikih žrtev, ki so zredčile njihove vrste Ovenčan s slavo rimskega strahovalca, je kralj Epulo še isto noč prijezdil s Pronom in Katmelom na Medejsko gradišče. Ena, ki je trepetala zanj in prosila Belena, naj mu bo dober, in je žrtvovala Hesu, da bi vodil njegovo vojsko k zmagi, mu je padla v naročje in solze ljubezni in radosti so kapalc iz njenih ko cvet potočnice modrih oči na junakov oklep. Epulo je- bil srečen, Katmel pa je kakor okamencl obstal in strmel v prikazen, ki ga jc spremljala na vseh poteh, sc mu spovračala v sanjah in jo jc doslej zaman iskal.., III. Konzula Marka Klavdija Marcella ni več veselilo, da bi še iskal med Iliri lavorik nove bojne slave, dasi so mu v vojnem posvetu prigovarjali prokonzul in Konzul jc njihovih misli, poslovna doba naj legati, naj zahteva novih čet in izpopolni vojsko. Prigovarjali pa so mu to ne toliko radi Istrov in Karnov, o katerih so menili, da ne bodo mogli uiti usodi, ki jim jo bo prej ali slej pisal rimski legionar s svojim i mečem, marveč radi Galov, katere so prepoznali v istrskih in karnskih vrstah in jih je razdražilo in raz-gnevilo, da si upajo tako vračati hvaležnost rimskemu narodu ... pritrjeval prokonzulu in legatom, bil a (poslušal in izvedel jih ni. Njegova jc šla h kraju in senat ga je pozval, c vrne v Rim, da bo vodil nove volitve. Zato jc odvedel svojo vojsko prezimovat v Patavium in ko jc vojnim tribunom naročil, naj od časa do časa nadzorujejo mejo ob Natisi in nemudoma poročajo, ako bi bilo kaj izrednega, je odpotoval v* Rim. Senat se je zbral v templu boginje Bellone na Martovcm polju, kjer je bil pred nedavnim sprejel Gale. Zbral se je, zakaj konzul Marcellus se je vrnil iti moral je poročati o stanju province, ki mu je bila lodeljena v njegovem poslovnem letu, in še o vojnih pohodili, ki jih je s senatovim dovoljenjem vodil. Marcus Claudius Marcellus je poročal. Hvalil je red v obeli Galijah — cispadanski in hanspadanski — hvalil pridnost in vdanost prebivalstva rimskemu narodu, prešel k Venetom, o ka-lerih jc menil, da niso še povsem zanesljivi in še sanjajo o svoji stari svobodi, h kateri jih gotovo vzpodbujajo in sčujejo rodovi Karnov in Istrov, ki so kot oni Iliri in nc morejo krotiti svojega sovraštva do rimskega naroda, kar se je pokazalo zlasti v zadnjih časih, ko sc je mudil v zadevi Galov na meji. Gale je omenil mimogrede, a učinkovito, ko sc jc zgražal nad njihovo nehvaležnostjo in povedal, da sc niso vrnili v domovino, ampak prešli k Istrom in Karnom in jim pomagali v boju proti narodu, ki jim je bil po senatu pravkar milostno prizanesel njihovo predrznost in jih, že zajete, oborožene odpustil. Nato je govoril o boju z Istri. Hvalil je vztrajnost zaveznikov, poveličeval hrabrost legionarjev, ki ne poznajo strahu in st* z junaškim pogumom pripravljeni prenesti sleherno žrtev, samo da bi bili vredni sinovi junaških očetov, ki so izkrvaveli v neštetih bojih za sloves rimskega naroda. Tako je govoril in hvaleč in olepšujoč jc spremenil svoj porazni umik v sijajno zmago nad Istri, ki da jih je potisnil v njihovo gozdnato, nedo-slopno ozemlje. Triumfa ni zahteval, zakaj v svojih sklepnih izvajanjih ni prikrival, da je sovražnik silen, da ni še povsem poražen in da ne bo mogoča trajna in uspešna obramba proti njemu, dokler se ne dvigne ob Natisi trdno, stalno taborišče v oporo vsem pod-vzetjem proti Ilirom, ki utro sicer lepega dne v Italijo pot celo Makedoncem, o katerih je slišal, vrnivši se v Rim, da so pod Perzejem postali spet bojeviti. Senat jc poslušal konzulovo poročilo in ga hladno sprejel. Ker se je nato oglasil senator Marius Aelius in ognjevito grajal, da se ni njegov nasvet in že senatov sklep o koloniji na severu še izvedel, je pozval senat trimože -- tresvire coloniac deducendae — ki jih je bil določil in jih je zbor naroda potrdil, naj nemudoma pripravijo vse in izvedejo senatov sklep z vsemi določili: naseljenci dobe latinsko pravo in vsak pešec po petdeset, stotniki po sto in konjeniki po sto štirideset rimskih oral zemlje v obdelovanje in prehrano. Publius Scipio Nasica, Cajus Flaminius in Lucius Manlius Aćidinus, ki je bil spremil po senatovem naročilu galske odposlance v tabor Marka Klavdija Marcella in je od vseh treh edini poznal pokrajino ob Natisi, so obljubili senatu in mu zagotovili s senator-sko besedo, da začnejo takoj z delom, pri katerem naj jim Mars, zaščitnik Home, pomaga.--- Za Jugoslovansko tiskarno i LJubljani: Karol Coi, Izdajatelj; l»an Rakove«. Urednik: Franc Krcmžar,