THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AND MOST POPULAR SLOVENIAN amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE«SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 232. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 29, 1930. LETNIK XXXIX. Zarotniki se obtožujejo. - V Franciji ni brezposelnosti. OSEM ZAROTNIKOV, KI SO IMELI NAČRT, PREVRNITI SOVJETSKI REŽIM, STOJI PRED SODIŠČEM V MOSKVI. — VSI PRIZNAVAJO SVOJO KRIVDO__IZ- JAVLJAJO, DA JE BILO V ZAROTO VPLETENIH VEČ EVROPSKIH DRŽAV IN VISOKIH DIPLOMA- NOVA JEKLENA TOVARNA TOV. Moskva, Rusija. — Zarota; ki se lahko imenuje najbolj obsežna v zgodovini človeštva, se točasno obravnava pred tukajšnjim sovjetskim sodiščem. Dasi je bilo aretiranih 2000 oseb kot osumljenih, da so bili v njo vpleteni, jih je bilo pred sodni stol poklicanih točasno ■samo osem, o katerih govori obtožnica, da so bili voditelji vsega zarotniškega gibanja.— Obtoženci ne prikrivajo nič. Skesano priznavajo, dasi lahko slutijo, da jih čaka smrt, vse svoje dalekosežne načrte, Po katerih bi prevrgli sedanji sovjetski režim. Prvi je bil poklican na zagovor profesor Leonid Ram-zin. Ves njegov dolgi govor, ki Je bil po radio razglašen po Celi širni deželi, ni bil nič drugega, kakor ena sama dolga samoobtožba. Priznal je, je bil on prvi vodja in duša vsega gibanja. To gibanje je bilo dvojno; eno v domači deželi, kjer se je skušalo potom faznih spletk povzročiti v deželi zmedo, iz katere bi se izumili upori ter bi nastala državljanska vojna, kar bi dalo drugim deželam, ki so bile vključene v zaroto, povod, da z oboroženo silo intervenirajo 111 ustanovijo novo vlado v Rusiji. Na drugi strani pa so za-r°tniki razpredali niti v inozemstvu in skupno z visokimi °sebnostmi raznih držav ko-vali nadaljnje načrte. Kot Slavna država, vpletena v za-l'°to, je po izjavi profesorja ^ila Francija in celo izrecno imenoval bivšega min. pred-Sednika Poincareja. Ostali obtoženci so v glavam izjavili ravno isto, kakor j^amzin, le da so nekatere toč-.e še bolj podrobno obrazložili. Izpoved Ramzinova je našla °8orČen odmev v Parizu. Poin-^e in pa zunanji ' minister firiand sta uradno dementirala udeležbo pri zaroti in 'ancoski poslanik v Moskvi je v'°žil energičen protest proti "dolžitvam obtoženca. ^ADNOKRVNI ROPARSKI UMOR phic^go, 111. — Kakor že ^ckrat prej, se je tudi pretekli rek zvečer ustavil chicaški S(J'ekupčevalec K. R. Thomp-b 1 na svojem potu domov v piston v gostilni Lake ave. ^ erno Glen View, da večerja. j)i°niaj Pa se vsede k mizi, sto-1) 0 v sobo štirje maskirani K • Ob šumu vrat se je Je °mvp80n obrnil, da vidi, kdo Men I61, Ko pa se ->e obrnil> ->e banditov brez vsake be- %lh-Prožil nan-> in ga na me" dalj i Nato 80 roparji obvla- a8t»ika in ga oplenili za lu ' ter zbežali v avtomobili lJl«orjeni Thompson je V* na poti k ženi, ki leži %u V neki boln®"ici v Evan- BLAGOSTANJE V FRANCIJI k Belgijski ekonomist skuša razložiti vzroke,da vlada danes v Franciji normalna prospe-riteta v sredi med splošno svetovno depresijo. Pariz, Francija. — Kakor sveža zelena oaza v puščavi, stoji Francija danes med drugimi deželami na svetu. Počim se morajo vse boriti bolj ali manj s težko gospodarsko depresijo, vladajo v Franciji popolnoma normalne razmere. Od velikanske brezposelnosti, ki danes tako duši ves svet, ni Francija niti najmanj prizadeta. Trgovina, industrija in gospodarstvo prosperirajo tako, da francoski bankirji nameravajo posoditi Angliji tisoč milijonov dolarjev, s'čemer bi pomagali tej deželi v njenem boju proti brezposelnosti. Odkod to, da tvori Francija tako izjemo? Na to vprašanje si.uša odgovoriti odlični belgijski ekonomist Fr. Longville in navaja za to več • vzrokov. Glavni izmed teh je ravnotežje med francoskim poljedelstvom in industrijo. Polovica prebivalstva namreč obdeluje kmetije, ne kot najemniki, marveč kot samostojni lastniki, dočim je druga polovica zaposlena v manjših in srednjih industrijskih podjetjih, katerih izdelki so namenjeni samo za domačo porabo. Le mali odstotek velikih podjetij, ki so se bavila z izvažanjem, je prizadetih od svetovne depresije.— Drugi faktor je ta, ker francoska protekcijska carina varuje poljedelce enako kakor indu-strijce. Pred nedavnim se je pšenica v Chicagi prodajala po $2.40, a v Parizu istočasno po $6.80 za stot. A vlkda skrbi pa tudi za odjemalce, in kljub visoki ceni pšenice je bil kruh v Parizu bolj po ceni kot v Chicagi. — Važni faktor, ki igra vlogo pri francoskem blagostanju, je pa tudi velik turistični promet. Tako so na pr. v letu 1929 samo Amerikanci pustili v Franciji 175 milijonov dofarjev. -o- NEMCI ZNAJO KRIČATI Berlin, Nemčija. — Kakor je bilo že zadnjič poročano, so Nemci dvignili velikanski krik proti terorističnim nasiljem, ki so jih baje Poljaki izvajali nad njihovimi rojaki v Šleziji pri zadnjih poljskih volitvah v senat. Pritožbo bo nemška vlada vložila pri svetu'Zveze narodov pri prihodnjem zasedanju v januarju. Več nemških listov celo zahteva, da bi morala Nemčija zahtevati izredno sejo Zveze narodov za ta slučaj. — Tako znajo Nemci zarjuti, ako se jih kdo dotakne. Dobro bi bilo, da bi se v tem oziru Jugoslovani od njih učili. Iz Jugoslavije« PO ŠTIRIH TEDNIH NAJDEN UTOPLJENEC.— NENADNA SMRT NA ČEVLJARSKEM STOLU. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGE NOVICE. Najdeno mrtvo truplo utopljenca iz Krke Brod, 9. nov. — V petek zvečer je Krka izplavila blizu slovenski navadi so šli kropit tudi Leopold Vrečko, Štefan Ozimič in Anton Brumec. Po poti domov grede so jih brez mlina in žage bratov Pisanski vzl'oka napadli fantje in zače- Na sliki vidimo prvič zakurjen plavž v novi tovarni Great Lakes Steel Corp. v Escore, Mich., ki je bila zgrajena s stroški 25 milijono v dolarjev. POTRESNA KATASTROFA NA JAPONSKEM Okrog 300 oseb pobitih na Japonskem vsled potresa. —o— Tokio, Japonska. — Silovit potres, trajajoč preko pol ure, je preteklo sredo povzročil na severnem delu polotoka Izu, 125 milj jugozapadno od tukaj,neprecenljivo škodo. Koliko je zahteval človeških življenj, se še ne da dognati, a računajo njih število na okrog 300. Potres je zavzel velik obseg in čutila sta ga tudi mesta Tokio in Jokohama. Najbolj je bila prizadeta pokrajina med mestoma Mišima in Na-muza, kjer je bilo več vasi popolnoma porušenih in večina prebivalstva pobita. Nesrečo je še povečal požar, ki je izbruhnil na mnogih mestih. -o- BARRETT PREVZEL KANDIDATURO Chicago, 111. — Pretekli torek je Ch. V. Barrett objavil, da bo ugodil peticiji svojih prijateljev in sprejel kandidaturo za župana mesta Chicage, Kandidiral da bo pod geslom: Republikanizem proti thomp-sonizmu. V svojem govoru je ostro napadal sedanjo mestno upravo pod vodstvom župana Thompsona. ROPARJI BILI UJETI Springfield, 111. — Komaj eno uro so se roparji, ki so napadli v sredo dopoldne tukajšnjo Kincaid State bank, veselili svojega plena, .kateri je znašal $3000. Po pobegu iz banke, v katero so stopili trije, dočim sta dva druga stala na straži zunaj poslopja, in tamkaj z orožjem v roki obvladali poleg bančnega uradništva še sedem drugih oseb ter odvzeli blagajničarju omenjeni plen, so se odpeljali v avtomobilu. Po enournem zasledovanju pa jih je na robu mesta policija dohitela, ujela štiri izmed njih in tudi dobila nazaj uropani denar. JUGOSLOVANSKA PRIREDITEV V CHICAGI Chicago, 111. — Jutri, v nedeljo, se bo vršila v Chicagi proslava, katere bi ne smel opustiti noben zaveden Slovenec, oziroma Jugoslovan. Praznovali bomo v tujini 12. obletnico, odkar so se tri jugoslovanska plemena ujedinila in se združila v enotno državo, samostojno Jugoslavijo. Prireditev se bo vršila v Ashland blvd. Auditorium, 328 So. Ashland blvd. (ogel Van Buren st.) in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Na programu so pevske koncertne točke, ki jih bodo proizvajali solisti in jugoslovanska pevska društva. Med programom bo vpletenih tudi par govorov. Koncertnemu programu sledi prosta zabava. Vstopnina je 50 centov. Vstopnice se dobe v predprodaji v u-radu A. S. Podobna prireditev se je vršila že preteklo leto in u-deležba je bila ogromna. Za letos se pričakuje še več. Veliko je zanimanje med Hrvati in Srbi, ki bodo prireditev posetili gotovo v o-bilnem številu. Slovenci smo istotako Jugoslovani, kakor so Hrvati in Srbi. Pokažimo torej tudi mi, da smo narodno zavedni, in naj se u~ deleži proslave vsakdo, k mu je le mogoče. Pokažimo s tem, da čutimo s svojimi brati tam preko morja, ki proslavljajo ta dan enako, kakor slave Amerikanci svoj 4. julij. Pripravljalni odbor, ki obstoja iz zmožnih osebnosti, zagotavlja, da bo s prireditvijo vsakdo zadovoljen. DVE NE-SPRAVLJIVI NASPROTNICI Angleški predlog za spravo z Italijo je Francija zavrgla. na Brodu že močno razjedeno truplo neznanega moža. Orož-niška patrulja je cakoj ugotovila, da je utopljenec 341etni dninar Gašper Jakše iz Krke št. 13, občina Šmihel-Stopiče, ki je utonil že od 10. na 11. oktobra. — Nesrečni Gašper je po dnevu vedno hodil s svojo ženo Marijo na delo, po noči se je pa večkrat vozil preko Krke v čolnu. Usodne noči si je najprej sposodil čoln od posestnika Medveda in se z njim peljal v Mačkovec. Tu pa je li na nje streljati. Ozindč je dobil kroglo v hrbet, ostala dva pa v noge in trebuh. Spravili so jih v bolnico. --o- Požar V Sv. Rupertu v Čerenšeku, sedaj Starina, so otroci zažgali kozolec, ki je bil ves nabasan s krmo in rimsko spravo za živino. Zgorelo je vse. -o- Napaden Ko se je viničarski sin Lovrenc Vidovič vračal domov iz odpel prfvaljičnem mlinu "gr'a-, Ptl"a v Sv" Tro->'ico v Halozah, ščaka Germa drugi čoln ter Seista ^ napadla dva neznana podal z njim preko narastle moška ter tePIa z bikovko vode. V viharni noči je mlinar! P° *iavl tako d0l«0> da ->e ob' slišal klice na pomoč, ker pailežal in Je moral rešilni avto prepeljati v bolnico. -o- ni bilo čolna, ni mogel poma- j gati. Klici so se slišali od jeza1 pri Mačkovcu. Jakšeta so dolgo časa iskali, a brez uspeha. Šele po štirih tednih je Krka i pokazala svojo žrtev. -o- Pariz, Francija. — Kakor okrog kakega težkega bolnika na vasi, toliko je okrog Francije in Italije raznih posredoval- Na čevljarskem stolu je cev, svetovalcev in zdravni- Na Škrjancem, pol ure kov, da bi ju vendar enkrat Novega mesta, se je pošteno zbližali in odstranili spor med preživljal s svojim čevljar-njima, ki ogroža mir cele Evn-skim delom France Lojk. — Orožnik in razbojnik pobegnila j Črnogorski raabojnik Špiro iMilačič, katerega so pred ted-| ni orožniki obstrelili, je pobeg-umrl 1Z bolnice. Z njim je pobeg-ocj nil tudi orožnik, ki ga je stra- ži!. rope. Vsa prizadevanja so brezuspešna. Trikrat je že prej poskušala Anglija, nato se je zavzel ameriški poslanik Gibson, zdaj je še enkrat napravila ta korak Anglija, a 'Kljub s delom svoji visoki starosti 76 let je še vedno pridno delal in Padel s strehe S strehe posestnika Subin-ška v Košakih je padel 46let- dela je imel vedno veliko, ker ni krovec Anton Kocbek. Zlo-so ga okoliški kmetje poznali kot dobrega, poštenega čevljarja.. Na predvečer praznika prepad med obema državama ivseh svetnikov je imel za do je še vedno enako globok. Vdelati še poslednji par čevljev. sedanjem posredovanju je Anglija stavila Franciji predlog, da bi ta skozi prihodnjih šest let omejila graditev svojega brodovja, dočim bi se Italija k ničemer ne obvezala. Francija je predlog seveda gladko zavrnila. -o- VŽELJ.A PO PURANIH PRINESLA DVEMA MOŠKIMA SMRT Chicago, 111. — Mesar F. Brenska je imel v svoji mesnici zalogo puranov v vrednosti $3000, zato je ostal preko noči, pretekli torek v mesnici. Zgodaj zjutraj pa ga prebudi šum, ki je prihajal od okna, ter zapazi nekega moškega, ki je skušal vdreti skozi šipo. 'mil si je nogo in nekaj reber. -o- Nesreča Ant. Goleč, star 57 let, ki je uslužbenec pri posestnici Gač-žebljičke in1 nikovi v Jarenini, si je pri pad-Zjutraj1 cu zlomil levo nogo pod kolega je našla žena g. Beleta, so- nom in so ga morali spraviti v stanovalka v njegovi hiši, se- bolnišnico, dečega na trinožnem stolu Zabijal je lesene počasi pušil pipo prekrižanih nog; obuvalo je imel z nedovršeno jermenom Pretep V Celju sta se stepla 241etni pripeto ob nogo, v ustih pa j dimnikar Franc Pungartnik iz pipo. Kakor se sodi, ga je do- Šoštanja in čevljar Verdnik. hitela smrt ravno o polnoči, ko Čevljar je dimnikarja vrgel ob se je približal praznih vseh tla s tako silo, da se ni mogel svetih. .dvigniti in so ga morali spra---0--viti v bolnico. NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Med 1. in 15. novembrom je število brezposelnih v Nemčiji narast-Io na 230,000 in tako znaša zdaj skoraj tri in pol milijone oseb. Milijon več brezposelnih je v tej dobi dobivalo podporo, kakor v istem času pred enim letom. Novo mesto Jagode zore po trškogorskib vinogradih in rožice cveto, od drevja pa odpada listje. Novo meški trgovec g. Josip Turk jr j 9. nov. nabral pod svojo lično zidanico cel šopek poletnegr j cvetja, med katero so se pome Oddal je nanj strel, ki ga je .šali tudi veliki cvetoči rdeči zadel v glavo in ga ubil. 1 jagodnjaki. Pri mesnici F. Cerny, 2859 -o-- Emerald ave., je policijska patrulja zapazila nekega moškega, ki si je skušal pot v Smrtna kosa V celjski bolnici je umrla napraviti Terezija Brečko, vžitkarica iz prostor skozi vrata. Poli- tJurkloštra, stara 65 let. — V cija mu je zaklicala "Stoj", vlomilec pa je napravil gib, kakor bi nameraval potegniti revolver, na kar je eden policistov ustrelil nanj in ga enako na mestu ubil. cent in pol stane "Am. JIovok-o" nnročnike dnevno. t„ v<-nd»r Irnliko zanimivosti i'» Iforintnee« heriln ha;dete v njem za ta cent in pol. Ljutomeru je umrl Ernest Ru-šer, posetnik in cestni nadzornik. — V Mariboru je umrla Marija Vivatova, rojena Vid-marjeva, stara 57 let.—V Središču ob Dravi je umrl Franc Lukačič, posestnik in trški župan, star 59 let. -o- Divjaški napad V Vrnoli v bistriškem okra-j doli in si pri padcu zlomil le-ju so imeli mrliča in po lepi.vo nogo. Nevihta Nevihta, ki je divjala prvo nedeljo v novembru nad cerkniško dolino, je napravila precej škode. Polomila je več dreves in zmetala s streh veliko opeke. Narastla vodarje pa odnesla brv pri Prudičevi žagi. -o- Vendarle so se enkrat Kakor poročajo iz Cerknice, so tamošnji fantje bolj malo vneti za pretep. No, pa pišejo dalje, da jih je v ponedeljek po vseh svetih, ko bi se imel vršiti sejem, yince toliko ogrelo, da so si skočili v lase in se obmetavali s steklenicami. — Več je bilo težko ranjenih. ——o- Nesreča v Ribnici ' 171etni Stanko Tomšič, učenec meščanske šole iz Ribnice, je splezal na smreko, padel AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-list v Ameriki. nian Newspaper in America. JnanovljeD lets 1891. Established 1891. ixtiaia raak dan razun nedelj, pons- Issued daily, except Sunday, Mon-talikn* i« dnevoT po praznikih. day and the day after holidays. Izhaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: 6a celo leto____________$5.00 For one year -------------------------$5 00 U pol leta_____2.50 For half a year--------2.S0 U četrt leta______1.50 For three months --------------- 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: t» celo leto_________$6.00 For one year-----------$6.00 Za pol leta____3.00 For half a year---------3.00 Za četrt leta____1.75 For three months----------1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3,1879. _ Vseeno si jih zastavimo. Že zato, da si ne-boiiio domišljali, da smo bogve kako modri, če se bijemo med seboj. Do miru — se bojim — ne bomo nikoli prišli, najmanj v Ameriki, kjer je med starimi in mladimi še veliki kamen angleškega jezika in angleško-ameriške kulture. Stari legajo v grob z mržnjo na mlade, mladi žive naprej z mrkim spominom na stare. Tako je bilo in bo. Morda pa le pridemo do zavesti: obe stranki imata prav, obe imata solrtčno in senčno plat. Solnca ni brez sence in sence ne brez solnca. In ta zavest bo morebiti ublažila medsebojne bojevite odnošaje. (Nadaljevanje sledi.) I Rev. Aleksander Urankar: Stari in mladi Dva svetova, drug v drugem rastoča, drug od drugega odvisna, se vedno krešeta in bijeta, bijeta in krešeta. Mladina, svet zdravja, novih nepreizkušenih sil, in starost, svet preizkušenj, tradicije in poln konservativnosti in vere v svoje delo. Dva svetova, dva vulkana. Obema živi v srcu življenje in to življenje buta na dan. Toda prvi vulkan ima moči za razdobje enega človeškega življenja, drugi vulkan ugaša, ugaša. Primerjal bi ju lahko tudi dvema zlatima rudnikoma. Mladina je rudnik, ki so ga šele pričeli pred dobrim letom, obeta dela in zaslužka in dragocene rude, stari so rudnik, ki ima polstoletni, morda tričetrtstoletni sloves, a gre h koncu, morda še miljo, dve in ga bodo zaprli. Mladost je cvet, starost sad. Cvet je lep in gleda v solnčno poletje, sad je tudi lep, samo solnčno poletje ima za seboj. Čeprav je redka reč, da bi bilo sadno drevo v cvetju, obenem pa imelo že sadove, se to vendar zgodi. Tako sadno drevo se mi zdi človeška družba. Cvet mladosti ima in sad starosti. Večno bo ostalo resnično: Mladi so nova sila, ki.starosti ne poznajo, zato tudi iščejo svojih poti, svojega udejstvovanja in svojega izraza. Starost je poznala mladost, ve in pozna, kaj je mladostno hrepenenje, kaj so mladostne želje, toda med njihovo mladostjo in mladostjo, ki jo gledajo sedaj, je velika.razlika, ker je razdobje polstoletja med obema. Ko je bil stari oče mlad, je pela druga harmonika. Danes, ko doraščam jaz — mlajši, daje življenju takt zopet druga harmonika in druga pesem. Oče pleše po svoje, jaz po svoje. Ali more oče zahtevati, da mlati i pleše po pesmi, ki so jo peli pred 50 leti? Ali more sin zahtevati, da oče pleše po njegovem taktu, oče s syojo nogo, ki pozna le valček svoje dobe, pa mu je noga preokorna za gibanje in stopic^hje novih? Vprašanja, ki takoj odgovorimo nanje z dvojnim: ne, ne. Tako je pisano v naši krvi in naravi. Mladost in starost sta elementa, ki nikoli nista in ne bosta našla skupne steze v stremljenju, čustvovanju in delu. Kakor dve stranici sta, vsaka je potegnjena v svojo smer, vsaka vleče k sebi na svojo plat, čeprav tvorita skupni kot. Toda obema stranicama bi bilo treba še tretje stranice in vse tri bi tvorile trikotnik. Element mladosti in element starosti se prav lahko sprijaznita v harmoničnem delu in zajemnosti. Kjer delata roka v roki, nosita obilo sadov, uspeha in blagoslova. Ne samo sebi, temveč tudi družbi. Res je, da je kol časa med obema, da je mejnik modernega pojmovanja med obema, da je ograja modernih teženj in modernega življenja med obema. Ni pa res, da bi teh ograj, mejnikov in kolov ne mogli odstraniti in bi se odprlo pred našimi očmi lepo polje skupnega in medsebojnega dela. V vseh časih in pri vseh narodih se stranki mladih in starih krešeta in ribata, da švigajo iskre. Mladi imajo nove ideje, stari prisegajo na zastavo konzervativnosti. Vsak na svoji strani, vsak v svojih strelskih jarkih, vsak s svojim strelskim (rodjem in orožjem. Oba pa računata na zmago. Zmaga pa vendar vedno le mlada stranka. Kaj hočeš? Pisano je bilo in je zapisano: staro se mora prej ali slej umakniti onemu, kar je novo in mlado. Mar ni škoda energije in škoda sil, ki se porabijo v tem večnem metežu med starimi in mladimi? Žalostno vprašanje. Pa taka vprašanja so navadno le kakor bob v steno. Še manj brezuspešno je, pisati kaj o teh vprašanjih. NOVICE IZ DALJNEGA ZA-PADA St. Joseph Valley, Wash. Najprej moram bralcem naznaniti, da smo imeli sv. misi-jon od 9. do 12. novembra. Sv. misij on je imel slovenski misijonar, katerega že skoro vsi poznajo, Rev. Odilo Hajnšek. Krasne pobožnosti so bile za časa sv. misijona, ker misijonar je pridigar, kakoršnega še nismo slišali. Brali smo pa že poročila v tem listu iz marsikatere naselbine, kjer so imeli priliko poslušati vnetega misijonarja. Vsa ta poročila so bila polna hvale. Tudi mi smo lahko ponosni, da smo imeli priliko poslušati tega vnetega govornika, kateremu tako lepo gladko teče slovenska beseda. Občudovali smo pa tudi njih lepe slovenske pesmi, kako jim grejo iz srca. Misijonske pobožnosti smo imeli zjutraj s sv. mašo in lepo pridigo ob pol 8. uri. Zvečer pa sv. rožni venec in pridiga ter blagoslov z Najsvetejšim ob pol 8. uri. V torek večer smo pa imeli pridigo in pete litanije Matere božje, kjer so se pele lepe Marijine pesmi. V sredo za sklep sv. misijona smo pa imeli procesijo z Najsvetejšim Zakramentom zunaj na prostem s prižganimi svečami, kar je napravilo krasen prizor. K tej lepi pobožnosti nam je dosti pomagalo tudi lepo vreme, ki smo ga imeli vse te tri dni. Čez par dni potem smo pa že dobili sneg, ki nam berejo in podpirajo.Najbolj se mi pa dopade povest "Dom ob Soči". Pravo ste zadeli g. urednik, da ste začeli priobčevati to povest. Prosil bi, da, ko bo ta povest končana, da zopet tako denete v list, ki se je odigrala v kmečkih vaseh v naši stari domovini. Saj je večina naših rojakov iz dežele, iz kmečkih domov. Ko tako čita kdo povesti iz kraja, ki mu je kolikor toliko že znan, se v duhu podamo, v domovino, kjer še živijo naši stariši, bratje in sestre. Upam, da nas boste v teh dolgih zimskih večerih zadovoljili in nas kratkočasili z lepim in podučnim branjem. Saj sedaj v tej toliko opevani Hooverjevi prosperi-teti imamo veliko prostega časa ne samo ob večerih, ampak tudi po dnevu. Nekateri celo po cele tedne in mesece. — Res, težke čase živimo.' Tolažimo se le z zavestjo: "Saj bo boljše." Kdaj bo to, pa nihče ne ve. Skrb tare družinskega očeta, ki ima za preživljati po šest ali več članov v družini. Ako nekateri odrastejo v leta, ko bi kaj delali in se kaj naučili, pa ni dela. Tako se naučijo le lenarenja in pohajkovanja. Na ta način se veliko ljudi vzgaja mesto v vredne, koristne člane človeške družbe, ravno narobe,' da so le v napotje in sramoto narodu in državi. Dasi "je že nekoliko . pozno, vendar bom še omenil, da se božja poslanka večkrat oglasi je pobelil zemljo, ki še sedaj v naši naselbini med rojaki leži. — Bog nam daj dežja ali ter vedno katerega popelje s snega, da nam razmoči tako j seboj v večnost. — Dne 9. sep- presušeno zemljo, ki potrebu-jp veliko vlage. tembra je umrl rojak Mihael Plut. Bil je eden prvih nase- Prav lepo se zahvalimo Fa-'ijencev v Newburgu ter doča-thru Odilu za njihovo prijaz- kal visoko starost 71 let. Po-nost ter ga vabimo, da kadar kojnik je bil podjeten že v se bo mudil na zapadu, naj mladosti teivsi postavil svoj nas pride obiskat. dom. Zraven pa še prostorno Pozdrav vsem bralcem in dvorano, kjer smo veliko let bralkam širom Amerike, ka- imeli društvene seje in veseli- kor tudi onkraj luže. Mary Šivan. -o- RAZNE NOVICE OD SV. LOVRENCA V CLEVE-LANDU Cleveland-Newburg, O. Ko sem raznašal po hišah koledar Ave Maria, me je več naročnikov opozorilo, da bi večkrat kaj pisal v Amer. Slovenca. To je že znamenje, da rojaki zelo radi čitajo list A.S. List je pa tudi vreden, da gagovo korist ce. Ni pa skrbel samo za časno blago, katero mora ob smrti pustiti, pač pa si je poskrbel tudi za dušo. Bil je vseskozi praktičen katoličan. Med tem, ko je z zavarovalnino skVbel za svoje naslednike, . je kot vnet in zvest član društva Naj-sv. Imena poskrbel za svojo dušo. Zavarovalnina, katero dobi član, ki je pri kakem katoliškem društvu, gre z njim pred sodni stol in priča v nje-■ Dne 7. novem- bra je' mrtvaški" zvon naznanil prežalostno vest, da se je ločil s tega sveta Gašper Česnik. Tudi on je šel po plačilo, katero je zaslužil. Pokojni Gašper Česnik zapušča žalujočo soprogo in več otrok. Dočakal je lepo starost 58 let. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. in član samostojnega društva sv. Alojzija. Tudi on je vedel, da nič posvetnega1 ne ponese s seboj, zato se je preskrbel z duhovnimi dobrotami, ki mu jih daje društvo Najsv. Imena, katerega zvesti član je bil. Preostalim naše sožaljei Poleg žalostnih novic imamo tudi vesele. Dne 20. nov. sta si obljubila zakonsko zvestobo tukaj dobro poznana Mr. Frank Barle in Miss Josephine Perko. Ženin Barle je sin .dobro poznane Barletove družine z 78. ceste. Bil je vedno dober in .veren mladenič in tako upamo, bo tudi ostal kot mož, v veselje svoji materi ter v ponos svojim faranom Nevesta Josephine je hčerka tudi čislane Perkove družine z 82. ceste. Omenjena je sestra spoštovanega zdravnika Dr. Anthony Perko. Očeta od ženina in neveste sta se že pred par leti preselila iz te solzne doline in gotovo z radostjo gledata na radostna srca, ki sta se združila, da vdano nosita težki zakonski jarem. K nebroj' častitkam pridružim še mojo in jima kličem: Bog vaju živi! Naj bo vse vajino življenje le dan veselja. Solnce sreče naj vama sije na vsako vajino stopinjo, katero naj nikdar ne zakrije teman oblak. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam tega lista širom naše republike. Želim pa tudi, da bi se slab delavski položaj izboljšal. Jakob Resnik, zastopnik. -o- RAZNE NOVICE IZ BAR-BERTONA - »Barberfbn, O. Dandanes skoro človek ne ve, kako bi začel pisati, ko je povsod tako slabo za delo. Tudi tukaj pri nas ni nič boljše kakor drugod. Zelo veliko jih je brez dela in srečen je, kdor delo ima. Tolažimo se pa s tem, da je še vedno za dežjem posijalo solnce. Naj tudi omenim, da letošnji bazar je precej manjši, kakor druga leta in traja samo dva večera. Večer pred Zahvalnim dnevom in soboto pred prvo adventno nedeljo. Seveda, kdor more, pa sedaj bolj pomaga. Zelo se za letošnji bazar trudi naš župnik Rev. Father Bombač, ki hodi okoli dobrosrčnih rojakov. Naj še nekoliko omenim, kako smo se imeli dne 22. novembra zvečer v spodnji dvorani društva Domovina. To ni bilo kar tako, kakor bi si kdo mislil. Nekega dne sem šla kakor po navadi, k moji sestri. Pa mi sestra pove, da so bili prejšnji večer pri njih lovci in da so jih povabili na zajčjo večerjo. Reče mi, da naj grem tudi jaz z njimi. Tam bodo sa- mi veseli ljudje, ji odgovorim, jaz sem pa tako kislega obraza. Ne vem, kako bo. Well, vseeno pojdem, ji rečem, ker veste, da se ne maram niko-. mur zameriti. — Kaj mislite, kako je bilo? Ko pridemo v spodnjo dvorano, smo mislili, da smo prišli v gozd. Vse je bilo v listju in drevju. Pri vratih smo pa še dobili vsak po eno kapco, da smo pač lepše izgledali, nakar se spravimo okoli miz. Jaz sem vedno gledala, da sem bila pri sestri. Pa pride predsednik lovskega kluba, Mr. Joseph Lekšan, in nam reče, da naj malo vstanemo, da bodo vse drugače nas razvrstili. Seveda ni bilo druge pomoči, kakor ubogati je bilo treba. Povelje je prišlo, da si naj poiščemo vsaka svojega boljšega polovico, da bo vsaka pri svojem sedela. Na, si mislim, zdajle bo pa" lepa. Kar nas je bilo udov, smo kar debelo gledale. Oh, me uboge reve, si mislim, kje ga bom dobila tako hitro. Nato sem se kar pridružila Mrs. Bertoncel in Mrs. Poljane in tako smo bile kar tri za en par. Reči moram, da smo se imeli prav dobro, za kar se imamo seveda zahvaliti našim izvrstnim lovcem, ki so toliko zajcev nastre-lili ali vjeli, ne vem. Ne smem pozabiti pohvaliti tudi naše kuharice, ki so tako fino vse pripravile. Nekateri so le rekli: "Ja, naši jagri, naši jagri, pa jagri." Če bi ne bilo kuharic, pa bi morali naši jagri sami kuhati, kar pa dvomim, da bi napravili tako dobro, ker, saj veste, kakšni so moški za k peči. Upam, da nas drugo leto spet naši lovci povabijo. Za zdaj naj pa moj dopis sklenem, ker moja roka je bolj vajena'metla kakor peresa. Ena navzočih. KRATKO POROČILO IZ WAUKEGANA Waukegan, 111. Delavske razmere so pri nas ravno take kakor povsod. To se pravi, da so jako slabe. Nekateri delajo komaj polovico časa, drugi pa nič. Seveda je radi tega tudi drugače vs§ bolj mrtvo in zaspano. Zdaj se bliža konec raznih veselic in zabav,. ker je advent pred vrat-mi. Zadnja veselica pred ad-ventom je danes na Zahvalni dan. Na programu so razne igre in zabave. Faran. Op. ur.:—Za objavo v štev. 230, ki je izšla včeraj, je prišel dopis nekoliko prepozno. Upamo pa, da ste se kljub temu dobro zabavali in bili dobre volje. — Pošljite drugič preje. -o- NEKOLIKO ZAHVALE IZ OTTAWE Ottawa, 111. Prosimo malo prostora v Amer. Slovencu, da se zahvalimo vsem . našim prijateljem, ki so nas prišli obiskat za 60-letnico. Nikdar se nismo nadejali, da bote prišli v tolikem številu. Naj ne zamerijo, če ne (Dalje na 5. strani.) Nova jezikoslovna "zvezda". — Učeni Tone Podgoričan je zadnji čas razširil svoj delokrog. Doslej se je udejstvoval "samo" na socijalnem, modro-slovnem, bogoslovnem, tehniškem itd. polju, a vsa ta polja so bila pretesna za njegov neukrotljivi duh, ki sili naprej in vedno naprej in vedno višje in tako je zdaj' zašel še na jezikoslovje. Občudujemo Tonetove zmožnosti in niti na um nam ne pade, da bi trdili, da tudi zanj velja tisti splošni pregovor, namreč, da navadno nič ne zna tisti, ki dosti "zna . Res je, da ga včasih, oziroma večkrat kje "polomi", pa to je vendar človeško in mu radi odpustimo. Ni pa tako prizanesljiv Tone sam in s svojo vse-uničujočo roko lopne, kadar zapazi nekaj, kar povsem ne ugaja njegovemu učenemu o-česu. Tako nas je v "ProsvSti' št. 276 poučil, da bombe, ki povzročajo solzenje, niso solzne bombe. Kolosalno odkritje; in čestitamo brihtni glavi, ki je ta velevažni problem rešila. Tonetu v radost pa moramo priznati, da mu bomo bržkone še v bodoče dali tu pa tam pri' liko, da s podobnimi odkritji ovekoveči svoje nedosegljiv0 zmožnosti. Vsakdo, komur je namreč količkaj znano delo pri dnevnih časopisih, ve, da P1'1 pisanju dnevnih novic igra hi-trica važno, da ne rečem0 glavno vlogo, in pri tej hitrici pade marsikaka beseda, ki bi bila neodpustljiva v kakem znanstvenem članku. Da se Tone lahko o tem dejstvu prepriča, ni mu treba daleč posegati-ampak naj vzame v roke samo svoj žurnal, "Prosveto". Ker pa se je Tone vrgel že fta to' delo, bi mu priporočali da poseže še malo dalje in išče poleg slovničnih še tiskovne napake. Žetev bo neprimerno bogatejša in to duhovito delo se bo izredno dobro skladalo s Tonetovimi možgani; garantiramo mu, da bo na tem polju več uspehov dosegel, kakor vseh drugih, na katerih se Je do zdaj poskusil udejstvovati- Seveda smo hvaležni Tonetu za sedanje opozorilo, kakor tudi za vsako prihodnje. Opi'a" vičiti pa se moramo že v na' prej, da se ne bomo vsakokrat posebej zahvaljevali, amPa^ naj ta zahvala velja enkrat za vselej, ker smo pač preveč za' posleni, da bi tratili čas s takimi otročarijami, s kakoršnitf11 se bavi Tone. — P. V. Na dežju. — Gost: Ali i»ia/ te klet dobro pokrito? — Krc- mar: I seveda! Zakaj pa vpi'a" sate? — Gost: Ker je na vino, ki ste mi ga prinesli, menda deževalo! "Amer. Slovenca" v vsak" slovensko hišo, naj bo J?esl° vseh njeeovih priinteliev! KAKO SE GODI ŽENIJEM Da se genijem v življenju po navadi slabo godi, je stara stvar. Menda je zakon narave tak, da# človek na polju duha ne more ustvariti velikih reči, ne da bi obenem vzel na svoja pleča goro trpljenja: tako so pesniki pogosto obsojeni na materialno bedo, na nerazumevanje svojega časa in na brezupno borbo za enega samega človeka pod soln-cem, ki bi šel z njimi do konca, tako so učenjaki in iznaj-ditelji svojim sodobnikom pogosto samo posmeha vredne figure, ki tratijo čas z napihovanjem praznih mehurčkov, in ko naposled le prodro do slave in uspeha, po navadi nimajo daru, da bi to slavo po- vžili v polnem dušku in s slastjo in ostanejo do konca osamljeni, smešni, mizantropski čudaki. Samo na dveh področjih javnega prizadevanja se geniji obnesejo že za življenja — v politiki in v gospodarstvu; politika in gospodarstvo sta pa tudi v resnici tisti dve znanosti, ki jih prav zna samo tisti, kdor zmaga brez odloga. Veliki pesniki in pisatelji pa doživljajo po navadi še prav posebno usodo, oni pogu-bijo pogosto doberšen del svojega dragocenega časa in miril za težke, včasih že kar tragikomične boje z dvema močnima predstavnikoma organiziranega javnega mnenja — s kritiko in s cenzuro. Naj vza- mem tu v'misel samo dve veliki imeni naše domače literarne zgodovine — Cankarja in Prešerna, da nam stopi pred oči ves brezup, s katerim so mora vsak velik, resničen, čist človek biti s papirnatimi, pla-katiranimi avtoritetami svoje-"ga časa. Morda utegne biti j prav, da za ponazoritev tega — prav za prav banalnega — razmišljanja navedem nekaj drobnih zgodb o sreča van ju Goetheja, tega največjega Nemca, z njegovim časom. Starejši krog pesnikqv, ki se je zbiral okrog Klopstocka in ki je tisti čas vedril in oblačil v kraljestvu nemške poezije, je videl v mladem Goetheju razbojnika in revolucionarja, ki je prišel, da razdre in pomandra vse, kar je lepega in vzvišenega v pravi poeziji". Klopstock je njegovo "Ifi-genijo" ocenil takole: "Nič drugega kot togo posnemanje starih Grkov. In koliko je v nji izrazov, ki si jih človek skoraj ne upa izgovoriti do konca, če komu čita to stvar na glas. In pa verz!" Da pa tudi med ljudmi, ki so mu bili najbližji, Goethe ni našel razumevanja in priznanja, sledi iz dobrodušnih, žensko-naiv-nih, pa vendar žaljivih besed, ki jih je izrekla o< njem žena njegovega prijatelja lierder-ja: "Goethe je v svojem srcu dober in plemenit, sajno to je žalostno, da je zgrešil poklic." Pri vs.em tem ne more biti nič čudnega, če ga je nemški cesar Friderik II. označil za "odvratnega. posnemača pijanega divjaka Shakespeareja" in če je pruski kralj Viljem Friderik III. p priliki nekega Goe-thejevega jubileja pograjal "Vossische Zeitung", češ, da je poročala "s tako neprimerno bleščečim slogom in tako izčrpno, da ne bi mogla bolje, če bi šlo za svečano kronanje kakega cesarja" ter je naročil cenzorju, naj poskrbi, da se bo v bodoče poročalo o takih stvareh samo v kratkih besedah. Njegov "Werther" je bil na Saškem zaplenjen s. takole u-temeljitvijo: "Nekateri učenjaki, ki so tudi sicer resni možje, so se izrazili, da si, niso upali to knjigo prečitati do konca in da so jo nekajkrat dejali iz rok. Ker torej lahko napravi ta spis slabe impres-siones, ki se tupatam pri kakšni priliki pobudijo v ženskah in v slabih ljudeh, zato smatral teološka fakulteta za nujno, da se ta spis zatre." Ko je Goethe polagoijja zmagoval in prihajal do veljave in ugleda, se je sovražnost zaostale pruske javnosti proti njemu poostrila še vse huje. V pamfletu: "Goethe als Mensch und Schriftsteller" je neznan, pod psevdonimom skrit nasprotnik pisal o njem: "Posebno bodejo v oči grama-tikalne napake, ki jih človek najde v Goethejevih spisih. On spada sploh med tiste ignorante, ki nft ločijo tretjega sklona 'mir' od četrtega 'mich'." In eden njegovih najbolj žolčnih nasprotnikov, vodja mladonemškega gibanja, Ludwig Borne, je zapisal "Gospod Goethe — kakšen človek vam je to! Kakšna ošabnost in napuh! Zdaj je začel svoje risbe, kakršne je vsak člove počel v svoji mladosti, izdaj«-' v bakrotiskih. Ta človek bo n» koncu še svoje plenice prodajal po vatlu! Fuj!" * Če človek dandanes, ko Goethe že sto let enega _ ^J trdnejših sedežev na 01imP_ svetovne kulture, čita te s V ri, se mu v resnici zdi vse s> paj nekam žalostno 'smesr Usoda velikih ljudi, ki Jim naloženo, da kolo godovi" za kako stopnjo premakn^ naprej, bo najbrž vedno, d* bodo ob njihovem delu krdela Illiputancev'W la s svojo revno mrznjo m ježem. Najzanimivejše vestj * Amer. Slovencu, c.tajte 8 NAŠ OBZORNIK (Piše P. A. Urankar) Delavec iz Pennsylvaniae piše: "Da morejo katoliški in kapitalistični listi tako grdo pisati o naši Rusiji. Lažejo kakor raztrgan berač in menijo, da jim bodo delavci verovali. U-božci.'" V odgovor: "Ubožec je, kdor veruje "rdeči" Rusiji in njenim nebesom. Rusija ima še veliko nalogo .v svetu, teda ta njena naloga ni boljševizem: upor proti vsem človeškim in božjim pravicam. Zato bodo vsi listi, ki jim še niso zmešale štreno možgan rdeče obljube in figave besede ruskega komunizma, (ki že dolgo ni več zvest idejam pravega komunizma) še "lagali" in "lagali" o "rdečih" nebesih. Kdor ima razum, mora videti: vse je trda in krvava resnica — ža-libog. Evo še nekaj najnovejših rdečih "rac" in "laži". Francoski pisatelj in politik, Lur-Salus, je meseca avgusta potoval po Rusiji in si vse dobro ogledal. Pogledal je tudi za zavese, za katerimi boljše-viki površnim potnikom skrivajo pravo bedo uboge Rusije. Po vsej Rusiji je videl strašno bedo ruskega naroda, ki grozno trpi pod sedanjo vlado. Povsod je strašno pomanjkanje najpotrebnejših stvari, živeža in obleke. Samo pristaši boljše-viške komunistične stranke i-majo vsega v izobilju; tudi vojaštvo je sito. Povsod se vidi, da se sedanji red in sedanja vlada vzdržuje samo z nasiljem, z vojaško močjo, z agitacijo proti veri in najhujšim bojem zoper božje pravice in božje ustanove cerkve. V Moskvi in Petrogradu so tri četrtine cerkva zaprte. Zaprte cerkve se porabljajo za protiverske muzeje. Po stenah so obešeni protiverski napisi in oklici. Verniki in duhovniki, ki se še zbirajo v redkih cerkvah so pravi junaki, z udeležbo pri službi božji se izpostavljajo najhujšemu pregajanju. V Moskyi je pisatelj videl pro-tiversko manifestacijo otrok od 8. do 12. leta. Ako pojde tako naprej in ako ne poseže vmes božja roka, bo Rusija počasi postala dežela divjakov. . * Drugi očividec iz Danske pripoveduje. Bil je navzoč, ko so sovjetske komunistične oblasti mesta Svijask ob Volgi odkrile spomenik Judežu Izdajalcu. Ob tej priliki je imel neki rdečebradec govor ter je Pripovedoval, kako so mestni svetovavci ugibali ali naj bi Postavili spomenik Kajnu, Lu-ciferju ali Judežu. Končno so se odločili za Judeža, češ, da Je imel drznost, upreti se U-stanovitelju katoliške Cerkve. Ko je bil spomenik odkrit, se Se ves narod do tal priklonil. Veliki kip predočuje moža, ki dviga pesti proti nebu. Torej je le iskrica vere v njih. Mi verujemo v Boga in Kristusa, oni pa v Luciferja in njegovega sina Judeža. V enem uradnih listov ruske vlade je prepoved, da morajo biti vse posmrtnice in mrliški °glasi natančno označeni z da-^mom in krajem pogreba. (Da bodo lahko poslali svojo ^Pijonažo.) Za nejasnimi podatki o pogrebu se skriva duhovnik in Cerkev. Še posmrtnih oglasov se boje. Ruski komunizem mora biti silovito u-koreninjen v srcu ruskega nahoda . . * Zgodba o prismojenih kme-jjh- Prišli so ruski agenti v ne-k° vas, da tudi ondotno srenjo vPišej0 v knjigo kolektivne gozdarske politike. Po drugod se ruski kmetje uprli temu J0vemu načinu državnega la-vanja. pa kaj hočejo. Kro-in smrt navadno govori. metje omenjene srenje so mirno sprejeli agente in vladne zastopnike. Poslušali lepo, vsak je podpisal svoje ime. Ko so vladinovci odšli, so pa vsi skupaj pokleknili, si dali poljub miru in začeli na glas moliti: Bog pomagaj. Bog nam daj svojo roko k dobremu začetku. Zdaj si pa pomagaj s takimi "zarukanci", ki nočejo biti "prosvitljeni". * Vatikanski muzeji so ponovno in ponovno prosili, naj jim ruska vlada izroči cerkvene , starine za veliko odškodnino ' in zgolj za ohranitev. Škoda bi bilo, da bi se te dragocenosti zgubile, ruska vlada noče ničesar slišati. Raje pusti, da se te verske dragocenosti mečejo med staro šaro. Le najbolj dragocene reči prepuste muzejom v Moskvi in Ljenin-gradu. Od začetka so vse skupaj uničevali, dokler se jim ni uprl sam prosvetni minister: od tedaj so malo manj barbarski v zadevah starinskih in ca-arističnih spominkov. NAGROBNI SPOMENIK LENINU ZDRAVSTVO. Ljenin, čigar telo hranijo v posebnem mauzoleju in ga javno kažejo ruski množici, da ga množica časti in se poklanja njegovemu duhu, (materij ali-stična vera ne pozna večnosti in duhovnosti človekove) že davno ni več stari Ljenin. Kakor je poročal tednik "Time" je že davno šlo tudi Ljeninovo truplo tja, kjer muh ni. Lepo noč so morali najboljši ruski konservatorji odnesti truplo, ker je razpadalo kljub vsem žavbam in mazilom, ki so ga Ljeninovi pogrebniki namazali in umazali v ostanke rdečega carja. Toda ljudstvo mora ohraniti spomin Ljeninu. Če bi ljudstvu povedali, da je tudi Ljenin istega mesa in istih kosti kot so drugi posmrtniki, kdo bo mogel uspešno širiti komunizem ? Križ je z ljudstvom, ki hoče znamenj, znamenj, znamenj. Sedaj leži v mavzoleju mesto Ljenina truplo navadnega vojaka ali bogve koga. Morda je bilo to truplo nekoč stanovanje duše, ki je preklinjala komunizem. Kaj hočeš? Sila kola lomi. Kdo zna neki bolj lagati kot boljševik? Komunisti so postavili začetniku sovjetizma v Rusiji, Nikolaju Leninu, ogromen nagrobni spomenik v Moskvi. Skupna njegova teža je nad 10,000 ton in gradili so ga 16 mesecev. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? ^ vsaj še en dan počitka v tednu. Misijonarja je stalo precej truda, preden je domačine prepričal, da je kaj takega nemogoče. SLABE Sredi meseca septembra je bilo 17 ruskih pravoslavnih duhovnikov ustreljenih, ker niso hoteli zapustiti svojih župnij in svojih vernikov. Boga ali pa krogi je. * Ni še dolgo tega, kar je u-mrl v ječi v Smolensku odličen katoliški duhovnik Hrizogon Przemocki, bivši profesor bogoslovja. V ječo in smrt je mo- SAMOMOR ZARADI PISAVE ! Pred nekaj dnevi se je umorilo v Se villi v Španiji 211etno dekle, ker se ni moglo naučiti lepo pisati. Vedela je namreč, da drži njen ženin, ki študira v Parizu, silno mnogo na lepo pisavo. V svojem poslovilnem pismu pravi, da se zaveda, da je nikdar ne bo imel dovolj rad zaradi njene grde pisave. -o-- ZVON VSEH MRTVIH V mestu Roveretu na Tri-dentinskem je vojni muzej. V stolpu poleg muzeja je obešen "zvon vseh mrtvih". To je velik zvon, vlit iz topov vseh narodov. Letos za vernih duš dan se je ta zvon zamajal v linah in njegovo donenje so z radijem prenesli po vsem svetu. — Vsi narodi so lahko čuli mrtvaško pesem, ki jo poje bron topov o veličastju smrti, ki sovražnike od včeraj v mrtvaškem objemu pobrati . . . -o- FRANCOZOM NI PRIPOROČATI, DA BI OBISKALI DOMOVINO Pariz, Francija. — Pred nedavnim je bilo poročano, da je bilo šest Francozov, ameriških državljanov, ki so obiskali svojo domovino, vtaknjenih v vojaško službo. Zvedelo pa se je še za neki drugi slučaj, še bolj nenavaden. Neki R. Rousseau, ameriški državljan, rojen v Ameriki v Brooklynu, je moral odslužiti v francoski armadi 11 mesecev. Edino, na podlagi česar bo ga prisilili v vojake, je bilo to, ker so bili njegovi starši francoskega po-kolenja. -o- TANKI V PRIHODNJI VOJNI Ob italijanski meji so imeli Francozi velike vojaške vaje. Tanke, to je neke vrste oklop-ne avtomobile, ki se pomikajo na velikanskih verigah, so spravili Francozi čez skoro 3000 metrov visoke grebene. V takih je prostora za več mož in za strojne puške. Ti tanki vozijo s hitrostjo navadnega avtomobila in strokovnjaki računajo, da bodo v nekaj letih dosegli hitrost 150 kilometrov na uro. V prihodnji vojni se bo vojak kar v tanku peljal v nasprotni tabor, če mu ne bo sovražnik podku-ril s težko granato. -o- ŽENE NE SMEJO KADITI Med nekaterimi pametnimi in manj pametnimi odredba-!g0 naposied ugotovili, da ima] mi, ki jih je Italija izdala zad- ^kor svojo moč od solnčnih , žarkov, ki sta jih vsrkala trs znižala, in ekspresni vlak, ki je pridrvel iz Pariza, je vsled tega skočil s tira in zgrmel naravnost v reko Loire, poleg katere je proga tekla. Boje se, da je prišlo pri tem ob življenje nad 50 oseb-potnikov. -o- PRITLIKAVEC ZRASEL V ORJAKA V Zdravniški družbi na Dunaju se je te dni predstavil nad dva metra visok orjak s prekomerno velikimi rokami in nogami. Mož je doma z Zgornjega Štajerskega, kjer, sta razširjena kretenstvo in golša. Sedaj je star 21 let, a je bil do svojega 21. leta pritlikavec. Pri vojaškem naboru so ga zaradi premajhne rasti in duševne zaostalosti proglasili za nesposobnega. Toda z 21. letom je začel nenadoma rasti ; rast-la mu je tudi golša, vid mu je pa pešal. Zdravniki so ugotovili novotvorbo na možgan-. skem privesku, s čiftier se rada druži prekomerna rast. Sedaj nameravajo izvršiti operacijo, ki bo možu vrnila dober vid, obenem pa tudi ustavila na-daljno rast. Slučaji, da bi se odraščen pritlikavec razvil v orjaka, so zelo redki. Pogostoma slišimo preplašeno ženo, ki prihiti k sosedu: "Moža mi je napadlo. Zjutraj je bil še popolnoma zdrav, popoldne ga je pričelo mraziti. Sedaj ga pa bode v prsih, da mu kar ne da dihati."—"Pljuča so se mu vžgala," jo pouči stara sosedova mati, ki je videla v svojem dolgem življenju že mnogo takih bolnikov. Sosedje.se začnejo zgrinjati k bolniku in pričnejo iztresati nasvete. Habatov čaj naj pije! Dobro ga odenite, saj vidite, kako ga trese. S staro mastjo ga natri po prsih itd. Človek bi kar ne verjel, kako hitri so ljudje z nasveti v bolezni. Da boste pa vedli pravo svetovati za prvo silo, vam pišem to razpravo: Pljučnica pride le navidezno tako hitro v človeka. Treba je vedno neke priprave ali podlage, da se morejo ugnez-diti povzročitelji te bolezni' v pljučih. Nahod in neznaten pljučni katar, na katerega človek nič ne porajta, sta predhodnika pljučnice. Zato se je treba pred vsem tega čuvati, ker le na ta način se čuvamo tudi njihove posledice — pljučnice. Nahod se pa prične domalega vedno pri slabih čevljih, zato so dobri čevlji glavno preprečilo za pljučnico. di nevarnosti težkih opeklin. Nekoč sem. videl takega nesrečnika, ki je sicer ozdravel za pljučnico, vendar pa je ležal. zaradi silne rane, ki se je vlekla preko celih prsi, dolge tedne v postelji in pretrpel silne bolečine. Namen hrenovega obkiadka je ta, da privabi pekoč obkladek kri od notranjih delov pljuč na kožo. Isti namen ima naslednja naše delo. Ko je soba že dovolj topla* prinesemo škaf prestane vode, rjuho (najboljša je iz hodnine, ker popije mnogo vode) in koc. Bolnika slečemo do nagega, pod njega pogrnemo koc, in sicer tako, da visi na obeh plateh postelje čez rob. Rjuho namočimo v vodo in jo dobro ožmemo, da ne teče voda od nje. Zložimo jo tako, da nastane tri četrtine metra širok in dva metra dolg pas. Tega položimo na koc, na kar se vleže bolnik nanj. Sedaj ovijemo rjuho tesno okrog prsi bolnika in ga skrbno zakrijemo s kocem. Da se koc ne premika, ga pripnemo na robu 7 zaponkami in denemo čez še o^ejo. Pri tem opravilu moramo predvsem gledati na to, da so vrata ves čas zaprta, da ne pride mrzli zrak do bolnika. V tem ovitku ostane bolnik MOČ SOLNCA Nekatera živila nam dajejo gorkoto. Posebno sladkor je dober kurjač v našem telesu. Učenjaki so mnogo ugibali, odkod bi prišla sladkorju gor-kota, ki jo oddaja, kadar se v našem telesu spreminja. Pa Pljučnica se prične nenadoma z visoko vročino 103 stopinj). Prav značilni znamenji sta bodenje in dražljiv, suh kašelj. Nič ni lažjega kakorpre-prečiti razvoj pljučnice, nič težjega kakor zdraviti razpaslo pljučnico. Zato je treba takoj v začetku zavihati rokave, in to dobesedno, če hočemo, da bo imel naš trud u-speh. Sobo, kjer leži bolnik, moramo predvsem zakuriti, da bo topla, a vendar ne prevroča. Dokler se soba ne ugreje, načehamo hrenove korenine, jo zavijemo v ruto in jo prive-žemo bolniku na prsi, kjer ! bolnika bode. V ruto jo zavijemo zato, da ne pride jedka korenina na fino kožo in ne nastanejo opekline. Nekateri obkladajo bodeča mesta s krpami, namočenimi v petrolej, kar pa ni priporočati. Prvič zaradi smradu petroleja, ki zasmrdi vso hišo, drugih zara- eno uro. Skraja ga sicer mrzli ovitek zgrozi, a pozneje mu prav dobro dene, saj po navadi zaspi. Po preteku ene ure bolniku odvzamemo ovitek in mu obrišemo mokro telo. Ko je bil bolnik eno uro brez ovitka, mu zmerimo vročino. Če znaša ta še vedno nad 101.5 stopinj Fahr., ponovimo ovitek. Tako damo še dvoje ovitkov z enournimi premori vse j dotlej da pade. vročina pod 101.5 st. Fahrenheita ter se prične bolnik potiti. Potečemu se bolniku ne dajaj nikoli o-vitkov. Če po štirih ovitkih le ne pade vročina, kliči nemudoma zdravnika. Kadar je pa zdravnik oddaljen, ga kliči takoj, ko opaziš znake pljučnice, čas do njegovega prihoda pa porabi za ovitke. Mnogokrat boš s tem odstranil nevarnost širjenja pljučnice in boš olajšal zdravniku delo ter tako pomagal oteti svojca smrti. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu, čitajte ga! "Amerikanski Slovenec" največji slovenski dnevnik tneriki. Naročajte ga I in nje čase, je ta, da ženske ne - smejo kaditi v javnih lokalih, ral radi tega, ker je nekemu prya ki je občutila str0 katoličanu dal spričevalo o lepem vedenju. * Novo protiversko vseučilišče je bilo ustanovljeno v Moskvi. V njem bodo centralizirane vse dosedanje podobna ustanove. To vseučilišče bo imelo v boju proti veri posebne pravice in bo pod neposrednim nadzorstvom boljševiške vlade. * V začetku šolskega leta morajo vsi profesorji polagati izpit iz "politične abecede" pred predstavitelji boljševiškega režima in komunistične stranke. Ako kateri izmed profesorjev ne dokaže svoje brezboštvo dovolj jasno, potem pade in zgubi službo. Tako se je zgodilo profesorju medicine Ka-kuškinu, ker je izjavil, da sam ni veren, da pa to ne nasprotuje drugim, da ne bi verovali, šel je v penzijon. Isto se je zgodilo še drugim, čeprav so izrazili, da se točno drže predpisov vlade in boljševizma. * Koncem septembra je bilo u-streljenih 45 znanstvenikov in gospodarskih strokovnjakov, gost te odredbe, je bila milanska igralka Maria Alessandri. Prižgala si je cigareto v nekem milanskem restavratu, pa sta v hipu pristopila dva stražnika ter sta jo odvedla skozi mesto na kvesturo. Igralka je morala plačati 300 lir globe! --o—— PREGOREČI Mali holandski otok Taori Peng v malajskem arhiplu ima vnetega in gorečega misijonarja, ki je spreobrnil vse prebivalce otoka. .Nekega dne pa se je javil pri misijonarju odposlanec prebivalstva z resno prošnjo, naj bi misijonar v bodoče vpeljal še drugo nedeljo v tednu; vsi prebivalci sveto obljubljajo, da bodo tudi na to drugo nedeljo vedno točno pri službi božji. Svojo prošnjo utemeljuje s tem, da je delo pri neki angleški tvrd-ki, ki ima zaposlenih večino tamkajšnjih domačinov, silno naporno, tako da je potreben ker so jih dolžili, da niso dovolj zvesti boljševiškim političnim in gospodarskim nazorom. ali sladkorna pesa, ko sta še rastla na polju. -o- NOVE IZKOPINE V starodavnem rimskem mestu Ogleju so začeli izkopavati znamenite starine. Tako so prišla na dan pristanišča in skladišča starih Rimljanov. — Oglej ali "drugi Rim", ki so ga Rimljani ustanovili 1. 182 pr. Kr., je bil tedaj važno obmorsko mesto. Propad rimskega cesarstva in slave patriarhov je iz mogočnega mesta naredil kraj, kjer nam le izkopine pričajo, kako je ves posvetni blesk minljiv. -o- VLAK SKOČIL V REKO Pariz, Francija. — Dolgotrajno deževje, pod katerim je trpela Francija več tednov, je povzročilo poleg mnogih poplav v raznih krajih tudi mnogo drugih nesreč, med katerimi je tudi strahovita katastrofa vsled zemeljskega plaza v mestu Lyon pred dobrim tednom. Pretekli petek ponoči pa se je pripetila zopet usode-polna nesreča. Vsled deževja omehčana tla pod železniško progo pri mestu Nantes so se JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od JOSEPH E. SPELICH dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu. Sedaj skupaj z Fitzgeralds. Dobro pohištvo za manjšo ceno. 805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene. Odprto zvečer. Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo. ZA VARNOST IN PRIPRAVNOST JE BANKA ZA VAŠO SOSEŠČINO IN V NJEJ Metropolitan State Bank "ROLL OF HONOR" BANKA "Kaj 'Roll of Honor' banka pomeni za me kot vložnika pri Metropolitan State Bank?" Kolikokrat se stavi to vprašanje. Pomeni mnogo. V resnici, pri izbiranju banke se mora polagati največjo važnost na varnost in ta zavod daje svojim vlagateljem dvojno protekcijo, in sicer s tem, da iz lastne volje vodi svoj rezervni sklad (previšek in nerazdeljeni dobiček) tako visoko, da je 50% večji, kakor njen kapital. Ta rezervni sklad je nad petkrat večji od legalne zahteve, ki jo določa illinoiški državni bančni, department. To je vaše izredno sredstvo varnosti. Ena banka izmed peterih je lahko usposobljena kot "Roll of Honor" institucija. Ta "Roll of Honor" banka se poleg tega, da vam daje več protekcije, kakor je zahteva zakon, tudi trudi v vsakem oziru, da vam da posebne vrste vljudno in prijazno postrežbo. Metropolitan State Bank Pod nadzorstvom države in chicaške Clearing House 2201 WEST 22nd STREET, CORNER LEAVITT ST. Kapital ..............................................$200,000 Previšek in nerazdeljen dobiček $300,000 m Father Ponikvar je naročil, da se še tisto popoldne k njemu peljemo. Ivančič me je zopet vozil po samih parkih. Pri tej zanimivi vožnji sem dobil vtis, da mora biti Cleveland zelo lepo mesto. Ze pod večer smo se ustavili na Norwood, kjer stoji slovenska cerkev sv. Vida in župnišče. Mivšek in Ivančič sta me predstavila g. župniku Ponikvarju. Za malo časa smo stopili v župnišče. Gospod župnik mi je naročil, da pridem drugi dan malo pred osmo uro zjutraj in bom ob 8. imel sv. mašo. Ko smo se pomenkovali, je gospod opazoval mene. Videl je, da je moja suknja, ki sem jo imel iz starega kraja, jako neameri-kanska, isto tako tudi čevlji, dasiravno so bili novi tik pred mojim odhodom. Rekel mi je, da bi bilo jako pametno si kupiti še danes drugo suknjo in čevlje. Vsi smo soglašali s tem predlogom. Vsedli smo se na avtomobil in hajdi k Johnu Gorniku na St. Clair po suknjo. John mi je odbral eno najboljših sukenj izvrstne kakovosti. Father, kaj pa klobuk — šmentano ste slabega prinesli iz starega kraja, je rekel John in ogledoval ves pomečkan moj klobuk. Prosim, mi pa pro-dajte še klobuk, sem jaz odgovoril. Ampak ne vem, bom imel zadosti denarja, imam samo 90 dolarjev. Father vi ste pa že prvi dan bogat, kaj šele, če bote tu več let. Za 90 dolarjev lahko kupite celo obleko in zraven še suknjo in par klobu- kov. Suknja stane samo 19 dolarjev, klobuk pa 4. Dobro smo opravili. Na čevlje smo pa vsi pozabili in sem jih čez par dni sam kupil pri Suhadolniku. Ze na noč smo se odpeljali v Collinwood. K Ivančiču je prišlo nekaj najboljših mož in so me izpraševali o mojem potovanju v Ameriko in kako se mi dopade tu. O vožnji sem jim točno odgovarjal, a kako se mi dopade v Ameriki tega jim nisem mogel takoj odgovoriti. Drugi dan je bilo zelo mrzlo. Zgodaj me je Ivančič odpeljal k sv. Vidu. Ob pol 8. sem bil že tam. Med tem časom so že Slovenci zvedli, da je nek slovenski duhovnik prišel iz Evrope in da bo ostal za kaplana pri sv. Vidu. K maši ob 8. je prišlo precej ljudi, sicer je bila pa cerkev polna,, ker je bila' šolarska maša. Po maši sem si ogledal cerkev zelo natančno. Zdela se mi je zelo prostorna. Tudi veliki altar in pa kipi ob straneh so se mi do-padli. Cerkev je bolj temna zato, ker ima bolj majhna ok- časopise ali pa kadili. Nobenega dolgega časa pa niso imele matere z malimi otroci. Ti so s svojo živahnostjo na vse strani zabavali mamice. Spoznal sem pa, da večina potnikov nima nobenega zanimanja za lepo Božjo naravo, ki vendar nudi toliko blagega užitka. V četrtek okoli 11. ure dopoldne so pa vsa znamenja kazala, da se bližamo velikemu mestu. Povsod ob železnicah in cestah velike oglasne table in na njih so bile priporočene velike prodajalne, hoteli itd. Natančno sem pogledal, kje so te prodajalne, hoteli — bilo je zapisano Cleveland. O mi se bližamo Cleve-landu! Tam je moj cilj, tam je moja služba, tam moj delokrog. Kot so mi pravili že na ladiji, je v Clevelandu največ Slovencev in imajo 3 fare. Torej med Slovenci bom deloval, med Slovenci živel kot doma. * Par minut pred 1. uro popoldne zakliče kondukter: Cleveland ! No hvala Bogu sedaj sem že na svojem mestu. A Cleveland je veliko mesto tak, kot sem jaz, bi se ne vedel kam obrniti. Da bom ubral pravo smer in prišel kmalu na določeno mesto, zato sem že v New Yorku poskrbel. Father Beni-gen je telegrafiral Franku Mivšek, da se jaz pripeljem v Cleveland na Union postajo ob 1. popoldne v četrtek. Ker pa Mivšek nima svojega avtomobila, hotel je pa na vsak način mene bolj gosposko sprejeti in nobel pripeljati v Cleveland, zato je prosil Franka Ivanči-ča, naj gre z njim na postajo po mene. Zelo sem se zavese-lil, ko mi prideta naproti oba, vzameta moje kovčke in zunaj postaje je bil Ivančičev avtomobil že pripravljen. Ivančiču je bilo na tem, da me pelje malo naokrog po najlepših krajih. Jaz sem ogledoval kraje, kjer smo se vozili. Najlepša pač je vožnja ob jezeru, kjer so lepi nasadi in bogati vrtovi. Ravno ob jezeru so si izbrali bogataši prostore za svoje vile. Vozili smo se % ure in nekako ob 2. smo ustavili avtomobil pred Mivškovo hišo. Na puagu je nas pričakovala mama in otroci. Pozdravljali smo se prav prisrčno in nato vstopili v hišo, kjer je nam dala mama malo okrepči-la. Nismo se dolgo mudili pri Mivškovih, peljali smo se k I-vančiču, ki ima hišo kot kako vilo, okrog in okrog pa velik vrt. Tu smo se zmenili, da bnm prenočil pri Ivančičevih. . na. Danes pa ni več te cerkve, podrli so jo in bodo sezidali novo veličastno cerkev z dvema stolpoma. G. župnik in fa-rani upajo, da bo nova cerkev sv. Vida najlepša slovenska cerkev v Ameriki. Bog jih usli-ši! Dosedaj so Iri slovenske cerkve lepe in vse tri imajo dva stolpa. Te so: Sv. Jožefa v Joliet, sv. Jožefa v Calumet in sv. Jožefa v Bethlehemu. Meni se zdi najlepša sv. Jožefa v Jolietu. (Dalje prih.) mlada dama. — Z gospo mamo naj govorim? Pa sem vendar ves čas mislil, da ste Vi tista, ki vsak veter do polnoči po glasovirju razbija. i/--—- Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago. 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, 111. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo "zarja" 1 ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-i gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane i $2.0z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še ji danes na naslov "ZARJA", 1845 W. 22nd Street, Cihcago, 111. Tovarniška razprodaja COTEL NOVEGA MODELA . , , Izdelan iz_nt- Catalogue K? redno močne- rnrr ga. težkega, /V&Sg^SŽ i čistega bakra, -J/f mm^-^ s kapo, 5 in- --'"^Fin iiBft čev, iz trdne- fga bakra, In s I 'Lahko ^se Ji- so pokvarili. Ne -m°r„ekt0 fn opeci rok. 'ii nikake težave ni pri snemanju pokrova. K a p o lahko položite gori ali jo snamete v eni sekundi s tem, da pritisnete na gumb na vrhu. Varno, praktično, enostavno in trpežno. Noben izdelek take kakovosti in uporabnosti se še ni prodajal po tako nizki ceni. Je kotel 7. nizkim pritiskom ill pasteurizer. Idealen za domačo kuho. Nič boljega za splošno uporabo. Vzdržal vam bo skozi celo življenje in vam služil v vaše zadovoljstvo. Gori so' navedene tovarniške cene, brezpogojno v gotovini z naročilom. Pošljite money order ali ček. Točna odpošiljatev v navadnem močnem zaboju. Samo posoda je vredna nabave. Nesporazum. — Najemnik: Ali veste, gospodipna Zinka, da mi kradete nočni mir? Zaradi vas ne morem več zaspati. — To me je zelo izne-nadilo, gospod Klemen! Govorite, prosim, o tej zadevi z mamo, — je zardevajoč odvrnila ŠEST DNI PREKO OCEAN/ najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 12. dec. (10. zv.) ; 6. febr. PARIS, 5. dec. (4. pop.) ; 24, dec. (4. pop.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali 213 N. Michigan J^^ Avenue, Chicago, 111. • icarajs?. CLANICAM SLOV. Z. ZVEZE Chicago, 111. Redne mesečne seje v decembru bodo najbolj važne izmed vseh, ker bo to glavna ali letna seja, na katei'i boste izvolile odbor za leto 1931 in napravile načrt za prihodnje leto. Vsled tega je zelo važno, da se te seje udeleži vsaka članica SŽZ. Ne bom dajala navodil, kajti naše članice bedo že znale same vse najbolje urediti; samo eno bi rada svetovala tistim podružnicam, ki imajo svoje seje prvi ali pa zadnji teden v mesecu. Prvi teden v mesecu ni prikladen vsled tega, ker ob istem času navadno izhaja Zarja in jo bodo članice dobile šele po seji in je vsled tega brez pomena, ako bi hotele imeti dopis, oziroma naznanilo radi seje. Zadnji teden pa tudi ne, ker bi ne imele časa za poslati dopis, oziroma naznanilo o njih sklepu, kakor tudi radi ases-menta. Najbolj na mestu bi bil torej drugi ali pa tretji teden v mesecu, ftazmotrivajte o tem na glavni seji. Sosesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. HOME MANUFACTURING CO. Dept. H-19 18 East Kinzie Ave. Chicago, 111. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel, na domu Rockwell 2816 BR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do S. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. NAJNOVEJŠE slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. (3301) Iz krogov naših podružnic. PODRUŽNICA S.Ž.Z. ŠT. 11, prilike. Volile bomo tudi od-EVELETH, MINN. bor za leto 1931. Eveleth, Minn. Ne smem pozabiti in opom-Cenjene članice naše po- niti vse tiste članice, ki ste za-družnice uljudno poživljam in ostale na asesmentu, da sem prosim, da pridete na sejo, ki jaz poravnala za vas in posla-se bo vršila v četrtek, 4. de- la na glavni urad in to v korist cembra, v navadnih prostorih, vam, da ste deležne po pravi-Na dnevnem redu imamo ne- lih, ako vas zadene nemila likaj posebnega in članice se soda. Zatorej bodite tako pri-prizadevajo, da bo res zabav- jazne in poravnajte, no. Torej bo v vašo korist, da Sosesterski pozdrav, se potrudite in ne zamudite te Jennie Ozanich, tajnica. Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912 V JUGOSLAVIJO PREKO HAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna tedenska od plutja. ZMERNE CENE Pripravne železniške zveze 2 vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutjr znanih kabinskib parnikov: ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND Slavnr. kuhinje, in neprekosljiva službr. v vseh razredih. Ze navodila vprašajte kateregakoli lokalnem- zastopnika ali POD VAŠKO LIPO Zalogajvse vrste pohištva in Radijev za gotovino aH na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. GOVORIMO TUJEZEMŠKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-tnlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! (Spomini in dogodki Father Miklavčiča) HAMBURG-AMERICAN LINE N. MICHIGAN AVI CHICAGO SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si psč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. —Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od NAPREJ, PEČI takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani-pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizko cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posei> na cena: $54.5(1 IMI Uvajam vjliiMjM Krasni veliki moderni Božični venci po tovorniški ceni Tu imate edino priliko, tla kupite po zelo nizki ceni krasne in moderne božične venec po tovarniški ceni. Veliki božični venci z električnimi lučmi al brez njih, izdelani iz najboljšega trpežne«* materijala. bogato in umetno okrašeni, kakor vidite na »liki. VENEC St. 411 (z električnimi lučmi), izdelani iz finega trpežnega bršljana, okrašeni, s srebrnimi listi in rdečimi jagodami, ■ ' pozlačenimi smrekovimi storži ter rdečimi poinsetta cvetlicami. V sredi jc eloktrične luč v obliki sveče. Čudovito delo. Velikost 16 inčev. Cena 12.95. VENEC št. 800 (z električnimi lučmi). Izdelan lz finega trpežnega bršljana, okrašen s srebrnimi listi z rdečimi jagodami. Dva velika pozlačena smrekova storža z rdečim lokom v.dolaj. Osen1 barvanih električnih žarnic in 8 trdnih poni k Ijanih reflektorjev v raznih oblikah z zvezdami krog, M si lesketajo čudovito, kadar so razsvetljene, kakor dragulji. Takt iz rednosti še niste videli. Velikost 18 inčev. Cena $3.95. VENEC št. 4JIfi- (hre:' električnih luči.). Izdelan iz finega trpežnega bršljana. okrašen s srebrnimi listi in rdečimi jagodami*. Imi' tri velike pozlačene smrekove storže in 12 chenille okraskov iz rdeče svile, zrdečimi listi. Nekaj čudovitega. Velikost 18 inčev. Cen* »2.25. NE POŠILJAJTE DENAKJA V NAPREJ I z režite iz te sliki- venec, ki ga želite in ga pošljite skupne 5o centi /.a odpošiljalne stroške. Za venec boste plačal pismonoši na svojem domu. Narrteite takoj, da ga boste si gurno dobili. Garantiramo, da boste zadovoljni, ali pa po vi' nemo denar. GRAND NOVELTY COMPANY i™ xr„ Ave T)ent 41 ž! Chicaero. Ill VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-liinjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. V CLEVELANDU. V sredo, 15. marca, sem se odpeljal iz New Yorka proti Clevelandu. Kolikor sem se podnevu vozil, sem z vlaka gledal pokrajine, mimo katerih je vozil vlak. Srečevali smo večja in manjša mesta. Lepo se mi je zdelo, ker je v Ameriki v mestih povsod ob cestah in ulicah toliko zasajenih dreves. Tega ni v starem kraju. Doma je v mestih hiša pri hiši. Nobena nima ne spredaj, ne zadaj praznega prostora, še manj pa da bi imela vrt. V A-meriki je drugače. Kar je bolj majhnih mest, se vidijo hiše, kakor da so vse v parkih. Pred hišo male trate posejane z lepo zeleno travo in majhnim vrtičkom, kjer rasto raznolične cvetice, praproti in lepi grmički. Kjer je pa pred hišo več prostora, so zasajena drevesa I in tako je hiša kot v parku. Zadaj za hišo je povsod lep vrt, ki je večina zasajen s cveticami in lepim grmovjem. Peljali smo se tudi mimo neobdelanih pokrajin, kjer ni nobene farme in tu rastejo divji pelin, kaktusi in neke vrste lilije, ki so zvončkom podobne. O koliko je še zapuščenih delov v Ameriki! Ko bi države mogle napeljati vodo na te suhe pokrajine in bi bile namakane, prav gotovo bi še 20 milijonov ljudi živelo in bi na teh praznih prostorih vzrasle lepe farme, lepi vrtovi in bi ravno namakanje iz teh pustih pokrajin napravilo majhne paradiže. Videl sem tudi mnogo farm, nekatere krasne, poslopja v drevju, lepo obdelano polje in med njivami cele drevorede. Drugi na vlaku so se dolgočasili, zdehali, brali SLka štalica in božične jaslice Skupno 28 fi«ur (Vrednost $15) Izredno samo $4.50 Prvikrat v tem leti' smo prejeli iz 5 Evrope sijajno in čudovito novost, '.a božič, ki naj bi hUa v vsaki katolisk! hiši. To je krasna, trdna, prava, velika betlehemska utalicr z božičnimi jaslicami, predstavljajoč Krstusovo rojstvo. Cela skupine obstoji iz 28 trdne stoječih figur, izdelanih iz trpežnega materijala. okrašene v krasnih umetniških barvah. Štaliee jc izdelana iz le senih tramov, pokrita s slamo, pročelje pa jo okrašeno z vedno zelenimi smrekovimi vejicami. Vse jo izdelano krasno in trpežno, da bo trajalo, mnogo let. V štalici so sledečo figure: Mali Jezuščel v jaslicah, Marija, sv. Jožef, S kralji, dva pastirja, kamela, krava. osel. in 17 ovac. To ni nikaka igrača, ampak prave tradicijonalno božično jaslice in štalica in, kamor jo boste postavili, bo v okras prostoru in bo prinesla pravo božično raziKiloženje v dom. Skupaj je vredno najmanj $15. a prodaja- 9mo za izredno nizko ceno samo $4.50. Ako ne bo zadovoljivo, po- BREZPLAČNO I 'i vsako skupino damo krasen božični venec za NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, ampak samo i.;režite1 ta Oglas in ga pošljite s 50 centi v znamkah z» pošiijalne stroške. 'tv štalico boste plačali $4.50 poštarju na svojem domu. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 No. Kedzie Ave. Dept. 117, Chicago, 111. Stran 5 »obota, 29. novembra i930 AMERIKANSKI SLOVENEC NAROČNIKOM BLASNIKOVE PRATIKE naznanjamo, da je Velika Blasnikova Pratika za 1. 1931 nam pošla in ne moremo z isto več postreči, kar naj blagovolijo naročniki iste vzeti na znanje. Imamo pa v zalogi še Družinsko Pratiko za leto 1931, in s to lahko vsakemu postrežemo. Knjigarna Amer. Slovenec. ŽRTEV ŽELODCA, ZDAJ SE POČUTI KO NOVA OSEBA AH Sgif, vino se je res poka-zalo kot znamenita HHM?^ C^ tonika za ojačanje ■K •• j telesnega sistema. Na meni se je to pokazalo in zdaj <=e v.' počutim kot nova oseba," piše Ruth Lewis iz Ardsley, Pa. Ta čista pre-skripcija odstranja zapreke štirih glavnih delov telesa — želodca, jeter, mehurja, in notranjih organov. Dokaz Nabavite steklenico Tri-nerjevega grenkega vina zastonj danes od svojega drugista. Dvojna cena, SOc ali $1.25. Jemljite ga šest dni. Ako ne boste zadovoljni, vrnite preostanek svojemu drugistu, in on vam bo povrnil denar. slovenske BOŽIČNE razglednice so že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKI SLOVENEC' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 centov. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. , Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos že-lijo._' ! Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1931. Cena SOc. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, 111. weekly column, which will serve as mental nourishment for our literary readers, supporters and admirers. We are earnestly attempting to create a so called "Literary Era" in the "Amerikanski Slovenec", which will appeal to both literate and illiterate. The first bit of news in our diction revolutionized column concerns-golf. You all know about the Miniature Golf wave that has swept the country, conquering all in its path, until they have succumbed to the fad and are enthusiastic supporters? The "Uptown Golf Club" the only one managed and owned by our "Slovenes" seeks the patronage of their own people. On the 29th of November a tournament between St. Stephens Lodge of! Chicago, and the Knights of St. George of Joliet, will be held at the Uptown Golf Club during the hours of eight and nine P. M. As you all know ! these lodges are not affiliated , with the DSD. but KSKJ. This need not hinder you in attend-1 ing the match just as a mere j onlooker. Girls! doesn't the idea appeal to you of having' a tournament? Several Clubs from out of town, Slovenes of course, are seeking challenges; we were informed. So we take it upon ourselves to find a Club of four or eight who can answer these challenges. It sounds interesting and entertaining doesn't it? Those desiring to enter a tournament inform the manager of the Uptown Golf Club, 1000 N. Chicago Street so that a team can be organized and challenges formally accepted. We find that two more "Cecelians" are interested in ^^OOOOOOOOOOOCKX ^ | KXXVOOOOOOOOOOCKX | Dražba |sv.Družme ®0&0000000000000 9 SXKKXKXJOOOOOOOOCM I (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ed hoče. Naloga društve-* tajnika je, da vsa imena ^ članov in članic pošlje ^avni urad do dne 20. de- 5a't. 1. '"jhodnja redna seja je v popoldne dne 30. nov. želi kako spremembo, ^0l'ininimniiiimiiiiiniiii[i(nHinmmiiiiiiDiimiiuiig ^°jakom se priporoča | frank | ermenc i fc i uneral Director and Embalmer slovenski pogrebnik V Milwaukee, wis. | s 4°1 Grove Street. Na, °ne Hanover 876 ^-N^J||^iiiiiiiiiiiit]iiiiiii[iiiic]ii.......imniiimtiiiar* ALl"TETA —TOČNOST . POŠTENJE , WARHANIK Bvi lekarnar — zalo-^afičnih potrebščin. We«t 22nd Street Jeal Lcavitt cesti «lCAGO TT.T lahko to stori na prihodnji seji. Naznanim tudi žalostno vest, da nas je za vedno zapustil brat George Kuzma, star 54 let. Umrl je na svojem domu 1323 Vine Street ob 9. uri zjutraj v ponedeljek dne 10. nov. Zapušča žalostno vdovo Margareto Kuzma in tri sinove ki so: George, Anton in Joseph. Pogreb pokojnega je bil dne, 12. nov. s sv. mašo z leviti ob vefiki udeležbi sorodnikov, fa-ranov in društvenih sobratov, ker je spadal k društvu sv. Družine in k društvu sv. Frančiška Šaleškega, so ga sodru-( štveniki spremili do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Naj v miru počiva in naj mu sveti večna luč. Obenem tudi naznanim, da ima naše društvo Basket-Ball team, katerega so ustanovili naši mladi člani. Želim jim veliko uspeha. Veliko uspeha želim tudi naši mladi organizaciji DSD. Sobratski pozdrav. Louis Martincich, tajnik. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! I DR. J. L URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,- CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAG6 i CELI DAN V URADU. j NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR /■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO*, ---g I Our Young DSD 0 V--)§ V. 0<><><><>CK><>0<>G OOOOOO^ OUR YOUNG D. S. D. Joliet, 111. Gee my gosh, wasn't it surprising to see a write up from Waukegan. Well I'll say so gee that was fine keep up the good spirit and let's hear from you again. So now let's hear from some more lodges it's just a lot of'fun, so try it once and you will always want to write. Gee Mitze and Ritze isn't that something well I should say so and will I enjoy your write ups. I'll say so I only hope you keep it up. I have tried hard to think who you are but I just can't. Oh how 1 wish I knew. Who said that I must have fallen asleep well I was only in a trance and your letter has awakened me so I will try and write something once in a while. Jennie I sure wish that you wouldn't eat any wings for supper the next time we bowl as I would like to see you get that box of candy, as you know I like candy and how. Ann and Mary do you suppose you will ever be able to knock anything in" our heads about bowling; they say the first hundred years are the hardest and I'm beginning to find it out right now. Nette I wish I could bow like you ft, sure is becoming to you. Mary V. it seems good to have you with us and I think you are doing fine. R. B. OUR YOUNG D. S. D. OF JOLIET Joliet, 111. Surprise! Waukegan woke up at last and sent in some news, how about more, and what about the other lodges? Keep up theJSpirit Waukegan. Extra! Extra! F. Likovic our famous DSD. pitcher,, has took to sawing wood to keep in trim for next base-ball season; more pep to you, Licky. The DSD. basket ball team are going strong with their practicing,and it won't be long before they will be scheduled for a game. The latest! L. Galle has sent an order to Santa Claus for o new piano accordion, my, aren't some people lucky. Welcome to our column Mitzi and Ritzi. N. W. C. --o- THE DSD. NEWS AND NOTI" Joliet, 111. Seated up in the balcony at the Alamo were Mitzi and I watching wistfully at the lady bowlers as well as the men, but in fact we believe, the ladies get the most kick out of it, and also the spectators. I believe the lady bowlers had feathers for supper last Thursday night. Oh my! You should of heard how they gigled. R. Baker is that the latest pose in bawling? H. Zelko certainly has some artistic swing, when she lets that ball go down the Avenue. Jennie N. certainly lost control of the ball last Thursday night, did your new shiek get you nervous? Ha! Ha! Some one was heard allowed, who should it be but Pa Gersich he sure enjoyed himself. Ženski znajo dobro kegljati, kaj ne? Can the men bowl, and how ! they certainly have some score. The gutter certainly looked good to Netti Thursday, how about it? Better luck next time. Mary V. why not introduce us to your beau ? Mary K. looked very lonely going home from bowling without her sheik, but you know • Johnie' wras working. Mitzi and Ritzi. -o- OUR YOUNG D. S. D. Joliet, 111. Here you find "The Cece lian" with a capable consorl endeavoring to compile i journalism. That is "Mitzi and Ritzi", but really R. b. and N. W. your ways of expressing yourself and your form of writing canpot deceive our trained eyes. We extend to you our heartiest congratulations and hope to find your column a regular feature of our paper. Cheerio! till we meet again. A Cecelian and ???? IZ SLOV, NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. stran'.) bomo objavili njihovih imen, ker jih je bilo čez sto in to bi vzelo že veliko prostora v listu. Najprej hvala lepa tem, ki so se potrudili iz Pullmana in iz La Salle ter iz Oglesby. Hvala tudi vsem mojim prijateljem iz Ottawe. Prav lepo se vsem zahvaljujem za krasen dar, ki so mi ga prinesli. Prav nič nisem mislila na kakšen Surprise party. Jaz sem !samo poklicala svoje prijateljice, kakor stara ženska, da pridejo na obisk za moj 60. rojstni dan, ali bolje poveda-jno, imendan. Vsem se prav iz srca še enkrat zahvalim za 'obisk in za vse. Uršula Kozarich. -o-- NAGROBNI SPOMENIK UBIL ČLOVEKA Za Vsesvete sta hoteli na pokopališču v Augsburgu dve dekleti obesiti .venec na spomenik družinske grobnice. Pi\ tem se je kameniti spomenik nenadoma podrl in obe dekleti pokopal pod seboj. 181etn: Fanny Schlegel je zlomilo tilnik in je bila takoj mrtva, njena 161etna prijateljica pa j« dobila smrtnonevarne poškodbe. Telefon pisarne: Tel. stanovanja: Central 0838 Pullman 4374 frank R. drašler — SLOVENSKI ODVETNIK — Opravlja vsa odvetniška dela. 134 N. La Salle Street, Soba 724. Sedmo nadstropje CHICAGO. ILLINOIS. postavne listine za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar _ JAVNI NOTAR — tiskarna * vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 —- 51st Avenue, West Allis, Wi«. naročnikom stenskega koledarja SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec I PISANO POLJE J. M. Trunk Stenski koledarji "Amerikanskega Slovenca" za leto 1931 izidejo v par dneh. Naročniki(ce) ga bodo dobili brezplačno, za nenaročnike pa stane s poštnino vred za tu in stari kraj 15 centov lja Huicelkotla in Tezkatlipoke, zidana iz kamna in lesa; grozne, odurne postave mali-kov so stale v njih in strašne izbe so bile vse krvave od žrtvovanja. Tukaj so tudi bili sveti ognji, ki so večno goreli, žrtveniki, mučilno orodje in orjaški boben iz kačjih kož; drugače pa je bil ves prostor brez vsega drugega. Ni. pa bil prazen, kajti na oni strani, ki je bila obrnjena proti španskim utrdbam, je stalo nekaj sto vojnikov, ki so neprestano metali metalno orožje v njihov tabor. Na drugi strani je bila tudi zbrana množica duhovnov, ki so čakali na obred moje smrti. Na vd-lašajte, da bodo &e slabši. Pridite takoj Jutri In rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno ^^ -.- i varni. Vi živite lahko v kate- - , Š rikoli izmed naših držav, in Jtef Hf^" i vendar ste lahko vložnik na Eji" g^M^jL J | naši banki, prav kakor bi ži- y iCflW fil Rim -T "JmMiPj a veli v našem mestu. Pišite ^^wjlw W afi § | nam za pojasnila in dobili bo- 4—> HIBI ra jSjM'll ' i ste odgovor z obratno pošto ^glSj li" v svojem jeziku. Mi placu- ; ^^fcjjffl 0 Mfl fn? .j jemo po 3 od sto obresti na • »IM . " prihranke, in jih prištejemo h )fj!MM|ii 51 .5151 tfBB i glede na to ali vi predložite jSTW^^ffljf g svojo vložno knjigo, ali .ne. _ |B|PJhSIh1=?' 1 sklad v vsoti več kot $740.000 f «t je znak varnosti za vaš denar. ,„„"--—3E..«— -—*• ij Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima gj nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj- ^ izratejšo naklonjenost. Prelikm In ocana BREZPLAČNO C. V. McKinley, D. D. S JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS. naslednik Burrows lobosdrmSl D' Arcy poslopje, 2. nadstropje Itev. soba 204 CHICAGO & CLINTON STS Odprta t ad t. zjutraj do 8 sTačar. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. iiiiwiiniBini»™«iiiiiaiiiii»iii^ Phone: 4884 od 10. a jutra j do 12. opoludna. V nedelja CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Nekoliko stotin korakov daleč je divjal besen napad na Ahino palačo, v kateri so se bili Spanci utrdili. Roji vojnikov so skušali splezati s pomočjo lestvic na zidovje in smrtonosni ogenj Špancev in sulice in kopja njihovih tlaskalanskih zaveznikov so jih venomer odbijali. S streh onih hiš, katerih se o-genj še ni dotaknil, posebno pa z razne strehe in ploščadi velike piramide, kamor so peljali mene in kjer me je čakala strašna smrt, se je vsipala ploha puščic, kamenja in metalnih kopij na dvorišča in zunanje utrdbe španskega tabora. Komaj pet sto korakov daleč je divjal ta boj na življenje in smrt; okrog mene pa, okrog vrat palače cesarja Montezume, se je odigraval vse drugačen prizor. Tukaj se je zbrala ogromna množica, med njo mnogo žensk in otrok, ki so čakali, da bi me videli umreti. Prišli so s kitami cvetja v roki, z godbo in radostnim vzklikanjem; ko se me zagledali, so zagnali tak vrišč v pozdrav, da je v njem malone udušilo gromenje topov in srditi bojni hrušč. Zdajpazdaj je kaka slabo merjena topovska krogla orala v njihovih vrstah, jih ubila nekoliko, nekoliko ranila, ostali pa se niso zmenili za vse to, ampak so še bolj kričali: "Dobrodošel, Tezkatlipo-ka, in srečno! Slava ti, odrešitelj naš; dobrodošel in srečno V Počasi smo si delali pot skozi veliko gručo, stopali po poti, posuti s cvetlicami, in prišli preko dvorišča do vznožja piramide. Tukaj ob zunanjih vratih smo se morali ustaviti, ker je bila gneča prevelika; ko smo tako stali in čakali, da bi se ljudstvo umaknilo, se je skozi množico preril velik vojnik in se priklonil pred menoj. Ko sem se ozrl kvišku, sem videl Guatemoka pred seboj. "Tjule," mi je zašepetal, "pustil sem svo- i jo četo," in pokazal je proti oddelku, ki je skušal prodreti v Ahino palačo, "da se poslovim. Ni dvoma, da se v kratkem vidimo. Veruj mi, Tjule, da bi ti bil pomagal, ako bi bilo v moji moči; vendar ni bilo mogoče. Želim si pa, da bi bil na svojem mestu. Prijatelj dragi, srečno. Dvakrat si mi rešil življenje, ampak jaz ne morem tvojega." "Z Bogom, Guatemok," sem odgovoril; "Bog ti daj srečo, zakaj zvest možak si." Nato smo odšli dalje. Ob vznožju piramide se je sprevod razvrstil ; pri tej priliki se je ena mojih žen poslovila od mene, se mi naslonila na vrat in jokala ; jaz pa se nisem zjokal na njenih ramah. Cesta do vrha ploščadi se vije okoli in okoli piramide, vzdigujoč se vedno bolj; in po tej cesti smo stopali v svečani procesiji. Pri vsakem ovinku smo se ustavili in pri vsakem o-vinku se je poslovila ena žena ali eno izmed mojega godbenega orodja, za kar mi ni bilo kar nič žal, ali so mi vzeli del moje čudovite oprave. Po eno uro trajajoči poti—prišli smo naposled do ravne ploščadi vrh piramide, na katero se pride po velikih stopnicah ; ta ploščad je večja kot cerkvišče okrog naše domače cerkve in neograjena ob robu. Na tem vrtoglavem prostoru sta stala temp- |! i i BRZA ZVEZA III j I v EVROPO e preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW yORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali L Hamburg-American Line i (lil 177 N. Michigan Avcnu« * * Chicago Phones: 2575 in 2743 anton nem anic H & SON Širite "Amer. Slovenca"! _______i Babji firbec. Tak babji firbec je po zatrdilu misterioznega Toneta Podgoričana doma v Dravski banovini. Kje je to pobral, je tudi misteriozno. Doma pa je ta babji . firbec tudi v Lead-villu in kritika Trunka muči ta babji firbec. Firbec bi mučil in babji firbec bi mučil, ker bi bil neki Tone Podgoričan iz Clevelanda malo misterioz-na prikazen. Hm. Ako splošno ni znano, se pač piše, da piše n. pr. Ivan Molek, urednik Prosvete, da piše Anton Garden, pomožni urednik istotam, dr. Schaub, profesor na Northwestern univerzi, itd. itd., tudi Trunk, fajmošter v Leadvillu, itd. itd. Tone Podgoričan pa bo le Tone Podgoričan, in mu je vse eno, če ga kdo pozna ali ne pozna, kdo je, in pravi, da ne bo kričal po Public Squareu v Clevelandu, kdo je, ker tudi pri kričanju bi povedal le, da je Tone Podgoričan. Don't worry, končno je vseeno, ali se kdo piše Kapus ali Salata. Kaj boš? Moji "ubogi možgani — poor brain" so pač le kakega babjega firbca zmolžni. Svet se radi tega ne bo podrl, ako sem bil jaz baje firb-čen, kdo bi v "civilu", kakor smo rekli nekoč, utegnil biti ta Tone Podgoričan. Nekaj podiranja pa bode, morda celo prav strahovitega pokanja, ako "židovsko-verske izmišljotine" niso izmišljotine, kakor pravi ta Tone Podgoričan. Mene ne more popokati in pokniti kaka izmišljotina, če bi bila izmišljotina, ker izmišljotina je nič, ampak če te "židovsko - verske izmišljotine" niso izmišljotine, in če niso, so gola resnica, potem bi ta resnica lahko koga poknila, hudo poknila, ker resnica oči kolje, kakor se glasi celo od čisto navadne resnice. Argot. Jakobovi sinovi, ki so prišli nekoč po kruha v Egipt in bili privedeni pred podkralja, so mislili, da bo ta gospod morda kak žitni špekulant in preku-pec. To bi bila izmišljotina. Kakor bi strela udarila med nje, pa je bilo, ko so prišle iz ust tega navideznega špekulanta besede: Jaz sem Jožef, vaš brat! To je bila — resnica. Tone Podgoričan je še vedno misteriozen in bo tako ostal, in naj ostane, ako mu ugaja, ampak resnica nikakor ni tako misteriozna, da bi se mogla progasiti, meni nič, tebi nič, za — izmišljotine. Prav ta trditev je — izmišljena. Baje sem jaz rekel in mislil in proglasil, da je g. Tone Podgoričan naiven. Mogoče, ampak če sem, sem imel za tako trditev tudi dokaze. On pravi in piše in proglaša o meni, da sem "hrabri in učeni vitez, ki se bori z uma svetlim mečem" (saj se poznamo), in trdi, da "nihče izmed njegovih" njemu ne pritrdi, ko ima pač "poor brain" (saj se razumemo) . . ., vse to ne vem na podlagi kakšnih dokazov . . . no . . . tako vsaj drug drugemu ničesar ne ostaneva dolžna, ker jaz pravim o njem, da je naiven, on pa o meni, da sem vrlo pomanjkljiv pod kapo — poor brain. Eden je dobil (?) — ako r.i Boga, ker baje ni pozitivnih dokazov, in še manj — negativnih — he, he . . ., jih je moral nekje u-krasti — pet talentov, drugi pa le enega. Taco!. "Mr. Trunk me hoče osmešiti, a je pri tem prav otročje neroden. Na čisto otroški način ponovno zahteva "negativnih dokazov". Pesek v oči." Tako se odreže g. Tone Podgoričan, I ki ima pet in menda še več ta-jlentov, pa jih nekaj noče po- kazati. On ni noben revež, bogne-daj, ampak malo pomoči pa morda le ne bo odklonil, lipam, od moje strani pri tej o-tročji robi negativnih dokazov, ali po njegovem, pri dokazih, da je res "much ado about nothing," ne samole besede. Otročje . . . he, he . . . kadar bi moral on dokazati, da ni kriv, dokazati, da je much ado about nothing. Smart. Sicer pravi: "Zaključim.-; podomače — stisnem za vselej rep med noge. Povsem verjetno, saj tako je dejal še vsak, ko mu je zmanjkalo sape. Naj mu pa bo povedano, da bi n. pr. eden izmed negativni" dokazov, ko on trdi, da baje ni pozitivnih, ta, da bi moral g. Tone Podgoričan natanko znanstveno dokazati, negati^ no dokazati, odkod je svet, saJ vendar ne bo trdil, da ga n1' Odkod je svet, ko je tu, a baje ni nobenega Boga, nobeneg3 stvarnika? ,| Povem pa še naprej: Ako g. Tone Podgoričan kaj o tei® le hotel blekniti, dasi — zaJ ključuje, in trditi, da je sam od sebe, ker od vekomaj-jj in kar je podobne robe P° kapo materialistov, potem s_e tudi n. pr. Prosveta sama & ska? sama nastane, sama ll!e juje, sama razpošilja. Eh . . . er . . . otročje nerodno, ko pač ni — negate'" ^ dokazov, dasi g. Tone Pod£° ričan mogočno špancira P^ Clevelandu in po tem praV h« do materielnem in realne' svetu. Ker pa zopet tako ju«^ trdi, da ni pozitivnih dok^, _ da je Bog, in besedo P°zitl!e nih celo podčrta, naj bo«1 ^ malo — otročje neroden, in bolj neroden, ako pustim šmentano negativno stran ij1 g malo dotaknem — pozibv pri dokazih. ^ Z nožem v človeku islc' duše, je malo nerodna ' morda celo hudo prismoje ' Enako je treba vsaj velike P vidnosti, ako kdo išče — s teleskopom, daljnogled^ Previdnosti je treba, PraV ^ in poudarim. Nekaj se Pa^ more najti celo s teleskop" ' če kdo gleda in — prav vid • V listu 'The Literary DlgeS je v št. 4 od 25. oktobra t-članek "Finding God thro°S the telescope". Poleg ,.,] dr. Harlan T. Stetson le V° prav vrlo — pozitiven d° dasi bo pač misteriozni ' Podgoričan otepal okoli se da ni pozitivnih dokazov. ^ Ampak svet pa je le, i" ^ ral je od nekod pri,eteti' g6 steriozno prilet&ti, in zat° ne bo postopil g. Tone P ričan, da bi dokazal, odko ■ svet priletel, in tako — °e tivno dokazal, da ni Babji firbec in otročja rodnost. ŠIRITE A^rTsToVE^ — THE — Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS- Kapital in preostanek $300,000.00 J