ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINA LJUBLJANSKIH OPEKARN OD XVI. STOLETJA DO LETA 1731 IVAN SLOKAR Zaradi svojevrstnega naključja je izšel v Kroniki najprej II. del Slokarjeve razprave o ljubljanskih opekarnah (prim. Kronika, det. VIII, št. 2, str. 40—50, »Zgodovina ljubljanskih ope- karn od leta 1732 do leta 1860«), šele sedaj pa njen 1. del. Slike, objavljene v 11. dedu, se na- našajo na sedanji I. del. S tem je zaMjučena razprava o teh manufakturah v Ljubljani. Uredništvo V Ljubljani srečamo opekarne že v začetku XVI. stoletja. Te obrate je imelo mesto samo. Leto, ko so začele obratovati mestne opekar- ne, se ne da točno ugotoviti. Let^ 1524 je sklenil magistrat, naj oddajajo cerkveni klju- čarji les pri Sv. Petru in opeko proti plačilu v gotovini meščainom, ki to potretbiujejo. Ker Je o tem sklepal magistrat, se ne more ta sklep nanašati na drugo opeko kot na tisto iz mestnih opekarn; iz tega sledi, da so le-te morale takrat že obstajati. Mesto je imelo najbrž že takrat dve opekami, ker je naa- gistrat 4 novembra 1547 povišal plačo ope- kamiškemu mojstru zgornje opekarne. Zgor- nja opekarna je stala tam, kjer je sedaj hiša št. 18 v Kolezijski ulici, spo'dnja je pa bila v sedanji Švabičevi ulici št. 15. Opekami sta omenjeni tudi leta 1552, ko so morali mestni podložniki za tlako prevažati opeko na mestna gradbišča. V mestnem arhivu je ohranjen opekamariski red iz leta 1557, ki je določal prodajne cene za opeko in plačo za opekarnarskega mojstra. Ta red vsebuje cene, po katerih se prodaja opeka nemešča- noni v Ljubljani in kupcem na deželi in v tujih krajih ter nižje cene za prodajo opeke meščanom. Razlika med meščansko ceno in tisto za nemeščane je bila precejšnja in je znašala pri glavnih vrstah opeke 15 do 25 odstotkov. Po ceniku iz leta 1557 je znašala prodajna cena za: 1000 zidakov za nemeščane 2 gld 20 kr, za meščane 1 gld 45 kr; 1000 strešnikov za nemeščane 3 gld 30 kr, za meščane 2 gld 55 kr; 1000 dvojnih zidakov za nemeščane 4 gld 20 kr, za meščane 3 gld 20 kr; 1000 žlebakov za nemeščane 5 gld, za me- ščane 4 gld. Opekarniški mojster je kot upravitelj opekarne dobival za izdelavo in peko vsake vrste opeke določeno vsoto tako n. pr. za 1000 zidakov 1 goldinar. Poleg tega je do- bival za vsako peko dva goldinarja in konč- no za opeko, razbito v teku leta, ki se ni mogla prodati ali vsaj ne po določeni ceni, kot odškodnino 3 goldinarje 30 krajcarjev. Od teh svojih dohodkov je moral mojster plačevati delavce. Opekarni sta izdelovali razne vrste opek in sicer zidake, opeke za oboke, ploščnate opeke, opeke za napušče, dvojne zidake, zelo velike zidake, opeke za tlak, planetne opeke, strešnike in žlebake. Obračun prejemkov in izdatkov opekarn je potekal po kameralističnem sistemu, talko da so knjižili med prejemke izkupiček za prodano opeko, med izdatke pa stroške za dovoz drv in peska ter mezde za izdelavo in peko. Mesto je dobivalo opeko brezplačno za lastne potrebe, kar je imelo včasih odločilen vpliv na višino prejemkov. Ker pa množina opdk, dobavljenih mestu, ni evidentirana, je že zaradi tega nemogoča ugotovitev čistega donosa opekarn, zlasti še ker računi ne na- ^ajajo preostale zaloge opek iz prejšnjega leta niti množine v tekočem letu neprodane opeke. Naslednja razpredelnica naj poda sliko o prejemkih in izdatkih za 26 let v razdobju 150 let od leta 1581 do leta 1731: Kako odločilen vpliv so imele potrebe me- sta, je razvidno iz številk za leto 1719, ko so zaradi zidave novega rotovža padli prejemki na najnižjo stopnjo. Višina prejemkov je bila odvisna tudi od razmerja med opekami, pro- 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO danimi po nižjili meščansikih cenali, in ope- kami, prodanimi po normalnih cenah. Cim več jih je bilo prodanih meščanom, tem nižji je bil znesek skupnih prejemkov in obratno. O tem pa nimamo podatkov. Številke o izdatkih tudi niso točne. Mnogi izdatki niso šli v breme opekarn, ampak v breme splošnega mestnega proračuna. V to rulbriko spadajo izdatki za popriavila, za nove investicije, za nabavo inventarja in pod. Leta 1671 je plačalo mesto za nabavo dveh 'konj, voza in pritiklin za opekarni kar 111 goldinarjev. Leta 1663 se je podrla streha ene opekarne. Popravilo je plačalo mesto. Leta 1697 je podrl veter streho ene opekarne ter je strešno ogrodje razbilo opeko, ki je bila v peči pripravljena za peko. Poleg stro- škov za popravilo strehe je magistrat plačal tudi odškodnino opekarniškemu mojstru za razbito opeko. L. 1701 je uničil požar 30.000 opek, za kar sta dobila opekamiška mojstra od magistrata 15 goldinarjev odškodnine. Največje izdatke je imel v tem razdobju magistrat leta 1648, ko so iztrošeno gornjo opekarno podrli in postavili novo. Stroški so znašali 473 goldinarjev, ne upoštevajoč vrednost za to porabljene opeke. V večini let sta dobila opekarska mojstra, ki sta bila magistralna funkcionarja, novo- letno nagrado od dveh do dvaindvajset gol- dinarjev. Obe opekarni sta uporabljali za peko tja do začetka XVIIL stoletja drva iz Mestnega loga, pri čemer sta imeli izdatke le za seika- nje in dovoz, medtem ko jih magistrat ni obremenjeval za vrednost drv. Pri veliki po- rabi drv v opekamiških pečeh so na ta na- čin izkazane mnogo nižje postavke med iz- datki. Kako pomembni bi bili ti izdatki, naj ilustrirajo naßlednje številke za nekatera leta, ko sta morali opekami v XVIIL stol. kupovati drva. Ce prišitejemo za viso dobo XVI. ter XVIL stoletja, ko so opekarne črpale drva brez- plačno iz Mestnega loga, tem odstotkom ustrezni ekvivalent za drva, bi rezultiral za večino let občuten primanjkljaj ali pa le neznaten presežek. Tudi magistratu so sc končno zdeli izdatki za drva previsoki. Leta 1725 sta napravila dva mestna registratorja na opekarnah preiskavo zaradi pretirane uporabe drv. Zato je dobil vsak od njiju posebno nagrado v znesku 10 goldinarjev. Koristi, Oki jih je imel magistrat od do- hodkov opekam za mestni proračun, so se pa znižale še za vrednost opek, ki jih je ma- gistrat poklanjal raznim prosilcem ali pa jim dovoljeval izredne popuste. Vsi ti zne- ski so obremenjevali mestno blagajno, ne pa opekarne. V tem pogledu je bil ljubljanski magistrat prav radodaren. V ilustracijo naj služijo le nekateri primeri te vrste. Leta 1569 je magistrat poklonil učitelju nemške Ko- mende 200 zidakov, 1603 nekemu meščan- skemu krojaču 2000 opek, županu 4000 ko- sov, 1607 kapucinskemu samostanu 30.000 opek, 1608 nekemu meščanskemu peku četr- tino kupljenih strešnikov, 1611 mestnemu pisarju 1000 dvojnih in 2000 navadnih zida- kov, 1658 bosonogim redovnikom 15.000 opek, 1660 samostanu sv. Avguština 15.000, 1662 samostanu sv. Klare v gkofji Loki 15.000 opek v vrednosti 105 gold. Istega leta 1662 je poklonil magistrat nekemu meščanskemu krojaču 500 opek, leta 1663 nekemu meščan- skemu jermenarju 500 opek; 1567 je spre- g'ledal nekemu meščanskemu vrvarju tretjino že prejetih in tretjino opek, ki jih bo še vzel, leta 1668 je poklonil kapucinom 5000 zidakov, leta 1675 je dovolil frančiškanske- mu samostanu tretjino popusta za dobavlje- ne strešnike, leta 1677 je poklonil samostanu bosonogih redovnikov 3000 zidakov »kljub tenrn, da je bil ta samostan dotlej že več- krat deležen takih poklonov in popustov«. Leta 1687 je dal magistrat brezplačno opeko za popravilo strehe sv. Florijana, ki jo je bila uničila dksplozija smodnišnice. Leta 1702 je poklonil magistrat Janezu Jakobu pl. Kuenburgu 100 strešnikov za razne uslu- ge v mestnih zadevah. Leta 1704 je dovolil za dobo 12 let letno po 10.000 zidakov kot prispevek za gradnjo ljubljanske stolnice. Leta 1711 je dobil neki meščanski pasar lOOO strešnikov, kapucinski samostan 800 streš- nikov in 200 zidakov, cerkev sv. Florijana 600 zidakov in škofijsko semenišče 100 gld. popusta. Leta 1712 je dobil samostan sv. Av- guština pred Spitalskimi vrati poklonjenih 1000 strešnikov za popravilo samostanske strehe. Leta 1713 je dobil celo gTof Lamberg 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA brezplačno 1500 opek. Leta 1720 je samo- stan sv. Avguština ponovno brezplačno do- bil 2000 in še posebej 1000 zidakov za nov cerkveni stolp in 1721 so dobili kapucini po- novno 2000 kosov. Radodarnost magistrata je šla torej veči- noma v korist samostanov in cerkva in se pri tem ni omejila na Ljubljano, ker so bile teh poklonov deležne tudi take ustanove iz- ven Ljubljane. Mnogo manj radodaren pa je bil magi- strat v razmerju do delavcev. Opekarski de- lavci, ki so leta 1660 dostaviU 52.000 opek na mestna gradbišča, so prosili, naj bi se jim za ta trud dovolila nagrada. Magistrat jim je res dovolil nagrado v znesku 5 gol- dinarjev, toda »brez prejudica« za bodoče take primere. Do mojstrov je bil pa bolj širokogruden. Leta 1690 je strela upepelila hišico, ki si jo je postavil opekarski mojster v bližini opekarne. Zato mu je magistrat do- volil 8 gld. podpore. Zgodilo se je tudi n. pr. leta 1712, da je magistrat dovolil opekarni- škemu mojstru posebno odškodnino v zne- sku 4 goldinarjev, ker je tega leta porabil za mestne stavbe čez 40.000 opek. Kako močno so vplivali prodaja po me- ščanski ceni ter pokloni in deputati za člane mestnega sveta na donos opekam, nam naj ponazorijo zadevni podatki za leto 1688. V tem letu je znašala prodaja opeke: strešniki 100.400 Zidaki 144.800 : Obočna opeka 151.000 Zlebaki i.roo Od te množine je bilo prodanih po me- j ščauski ceni, darovanih ali pa danih kot j deputat: ' Strešniki 45.740 Zidaki 86.750 Ob(Kina opeka 65.000 Zlebaki 430 Torej pri strešnikih nekaj manj kot. polo- vica, pri zidakih pa skoraj 60*/o vseh pro- danih kosov. Iz vseh teh razlogov ni mogoče iz raz- predelnice na strani 157 ugotoviti pravega raizmerja med prebitkom ali primanjklja- jem opekam in celotnimi mestnimi prejem- ki in koliko je izkazani prebitek opekam predstavljal tudi resničen prispevek k mest- nim prejemkom. Območje mestnih opekam, ki sta imeli v Ljubljani pravi monopol, ni bilo omejeno le na Ljubljano. Dobavljali sta svoje izdelke tudi v dmge kraje. Leta 1608 sta prodali 1000 zidakov na Vrhniko, leta 1654 2000 strešnikov v Škof jo Loko za streho grajske- ga stolpa* in leta 1723 55.800 strešnikov za špital v Škofji Loki. Produkcija opeke ni bila vedno euaka. Obe opekarni sta izdelali: leta 1637 ........ 401.504 opek vseh vrst leta 1638 ........ 392.192 opek vseh vrst leta 1644 ........ 303.987 opek vseh vrst leta 1658 ........ 455.842 opek vseh vrst leta 1674 ........ 387.506 opek vseh vrst leta 1686 ........ 485.314 opek vseh vrst V vsaki peči so pekli opeko navadno pet- krat na leto. Vseuka peka je dala okoli 44.000 opek. Proizvajali so največ zidakov. Po šte- vilu so siledile opeke za oboke in strešniki, medtem ko so se druge vrste proizvajale le v manjših množinah. Število zaposlenih opekarniških delavcev se je pri vsaki opekami gibalo med 7 in 11. Dnevna mezda je znašala leta 1657 za de- lavce, ki so kopali ilovico, 10 krajcarjev, za tiste, ki so delali opeko, pa 12 krajcarjev. Leta 1664 je znašala 10 kraje, za navadna dela, pri delu na kalupih za mojstre 12 kraje, za pomočnike pa 10 kraje. Z odločbo magistrata z dne 17. maja 1682 je bila mez- da zvišana in sicer za pomočnike na 12 kraje, za mojstre pa na 14 kraje. Od časa prvega ohranjenega cenika iz leta 1557 do leta 1630 se je opeka precej podražila. Leta 1630 je znašala cena za 1000 kosov: Nemeščani so torej plačevali opeko za 35 ' do 50*/» draže kot meščani. i Cene so se tudi nadalje dvigale. Leta 1665 \ so znašale za lOOO kosov: < Leta 1728 so bile opeke še dražje. Zidaki in obočniki so se prodajali nemeščanom po 8 gld., meščanom pa po 6 gld. za 1000 kosov. Poleg mestnih opekarn je obstajala v za- četku XVI. stoletja še ena opekarna pod Rožnikom. Neki Praunwart, ki je postal leta 1507 lastnik graščine Pod Turnom (Tivoli), je postavil opekarno na zemljišču te gra- ščine, ki se je imenovalo tudi Pod Rožnikom. To posestvo je prodal Praunwart leta 1534 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mestu Ljabljami. Mesto je ostalo njegov last- nik do leta 1580, ko ga je prodalo mestnemu sindiku Melchioru Pantaleonu. Od tega ga je kupil leta 1601 jezuitski kolegij v Ljub- ljani. Kaže, da ta opekama sploh ni obra- tovala, odkar je magistrat kupil posestvo in da je bila tako zanemarjena, da se je celo njena streha podrla. Jezuiti so potrebovali mnogo opeke za svoje zgradbe. Leta 1598 so kupili skoraj po- lovico vseh od mestnih opekeim prodanih opek, leta 1601 pa skoraj četrtino. Iz tega razloga so v začetku leta 1608 sklenili od- stopiti svojo zapuščeno opekarno magistratu, da bi od njega dosegli ugodnejše cene pri nakupu opeke. Postavili so pa pogoje, ki so bili za magistrat nesprejemljivi. Na to je iz- javil jezuitski kolegij, da je pripravljen ob- držati svojo opekarno, vendar pa da mu mo- ra magistrat poravnati škodo, ki jo je po- vzročil s tem, da se je streha podrla. Ma- gistrat je te pogoje zavmil s pripombo, da se ne spominja nikake škode, ki bi jo bil on povzročil, češ da te opekarne doslej nikoli ni imel v posesti. Mislil je pri tem najbrž, da je ni imel nikoli v obratu. Nato so se je- zuiti obrnili na reformacijsko komisijo in založili magistrat, češ da noče prevzeti nji- hove opekarne. Na podlagi naročila te komi- i sije je magistrat sklenil, da prevzame opu- ščeno opekarno in da dobavi jezuitom, do- kler ne dokončajo svojih zgradb, letno za tri cele peke raznih vrst opeke, kot jih bodo potrebovaU jezuiti proti plačilu v gotovini po meščanski ceni. Na podlagi tega sklepa z dne 17. marca 1608 je magistrat prevzel propadlo opekarno pod Rožnikom in je ni več obnovil. Že istega leta so dobili jezuiti v smislu omenjenega dogovora iz spodnje mestne ope- karne 1700 zidakov, 25.550 dvojnih zidakov, 2000 strešnikov in 100 žlebakov po meščan- ski ceni. Zaradi tega so nazivali v tem letu spod- njo opekarno »jezuitsko opekarno«. Zgornjo opekarno so pa istega leta zaposlovali v glavnem ljubljanski kapucini, ki so potre- bovali velike množine opeke. Iz tega razloga se je v tem letu imenovala »kapucinska«. OPOMBA 1. Yt. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke, St. 92 in 105. Viri: Mestni arhiv ljubljanski. Sodni protokoli za leta 1521—1731, dalje knjige izdatkov 1581 do 1731, končne davčne knjige 1600—1731; ibidem, zbirka listin — Literatura: Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani. 160