Posamezna številka 1 K. Šlev. 244. Poštnina plačana ir gotovini. V LIHIM, v nedelfo, dne 24, oktoDro im Leto ML »SLOVENEC« velja po pošti na vsa strani Jugoslavije in v LJubljani; n celo let« naprej. K 180*— za pol let« „ .. „ !) Jutro« s svojim Žerjavom (rditi, da sta general Maister iu dr. Dolar klerikalca«? Tretvič: Nihče na celem Slovenskem si ue upa zanikati, da je v vseh narodnih organizacijah na Koroškem igralo prvo vlogo slovensko učiteljstvo, Ali si upa > Jutro« trditi, da sjtoji učiteljstvo v taboru Slovenske ljudske stranke? Četrtič: ugotavljamo, da se liberalna stranka v svoji oslabljenosti poslužuje najnižjih sredstev, da reši nekaj svoje razpadajočo moči. Volite vsi patriotsko JDS. zaupnikov l. S. v Volite vsi J. D. S, »Jutro« je začelo v svoji včerajšnji številki razpravljati o krivcih koroške nesreče ter beseduje: »Dr. Brejc ne le. nikdar ni informiral demokratske poslance o stanju plebiscitne akcije, inarvfiC je celo odklanjal sodelovanje od demokratsko strani, smatrajoč plebiscitno vprašanje za prvovrstno klerikalno politično zadevo. Nobenega dvoma, da nosi klerikalna stranka vso t«? o odgovornosti za sc vrši vponedeljek dne 2 5. okt. ob 10, uri dop ol dne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnev. nim redom: 1. Poročilo o političnem položaju. Poroča dr. Korošec. 2. Naš volivni program. Poroča dr. Gosar, 3. Naše gopodarske naloge. Poroča poslancc Brodar. 4. Sklepanje o kandidatih za volitve v ustr-vor/orno skupščino. Načelstvo SLS- v Zopet Pribičevič t Naša centralna v lada se je letos posebno vneto zavzela za akademike; obljubila jc popolnoma nepre-možniin za Belgrad in menda tudi za Zagreb po 2000 K, a za Ljubljano, mesto smešno nizkih cen, po 1200 K mesečne podpore, Belgrnjski akademiki so tako srečni, da dobe poleg obljube šc podporo, mi reveži na ljubljanski univerzi, petem kolesu itak prebogato jugoslovansko kulture, se bomo morali zadovoljiti v. obljubo sn-mo. Mečkalo in mečkalo se je toliko časa, da se je gospodinu Pribičeviču zazdelo, da je — nestalo novaca ! Zdaj pa ;taraj s kreditom, ki ga je bila naša deželna vlada ŽU rr t-, i. i" i; ■ i. olodovala v Belgradu in ki bo al ' cščici akademikov, da plati \anje; za kosilo glej pa v 'i je rn člen v dolgi verigi intrig, . : ii i. l: vi centralni krogi in njiho-1 Ijiin"ki podrepniki sti-ežejo naši iJi univerzi po življenju; te intrige pa :•••«> ;-i:i centralizem, ki se v \c J hv i cbliki uvaja v naš državi. Proti tetr.u sovraiiniku, proti centralizmu se moramo v bližnji prihodnjcstl v prvi vrsll I>evi5i. Žalostno pa je, da so najde med ljubljansko akademsko mladino človek, ki po vseiri tem, kar nam je tu skuhal centralizem, začne perfidno zavijati dejstva in udrihati po naši pokrajinski vladi, Zakajj mora slovensko kmetskp ljud-$Vvo biti zoper samostojneže?«: I, Zato, ker niso samostojni, ampak odvisni cd slovenske demokratske, to je liberalne stranke. II. Ker cepijo moč kmetskega ljudstva, ki mora biti edino, da si ohrani svoje pravice. III. Ker nikoli ne napadajo liberalne, oziroma »demokratske« stranke, pač pa neprenehoma »Slovensko Ljudsko Stranko«, ki se je cd prvega dne svojega obstanka borila za slovenskega kmeta in mu priborila vso, kar danes ima. IV, Ker si »samostojneži« niso upali niti v Bvoj volivni program postavili resnične samouprave slovanske femeiske dežele i deželnim zborom ln deželno vlado, niti se ne upajo zahtevati samouprave z zakonodajno močjo, ampak megleno govorijo zgolj o * pokrajinski samoupravi«. V. Ker kmetom prldlgnjejo, da mora kmet voliti samo kmeta, v resnici pa vodijo »samo* Btojno stranko »kmetje« Pire, dr. Žerjav, Jamnlk ln tako dalje. VI. Ker niso ves čas svojega obstoja za kmeta nič drugega naredili kakor da so hoteli razbiti »Kmetijsko družbo«. VII, Ker se družijo z zastopniki kapitala v »Jugoslovanski demokra-Hčni stranki«. v Kako demokrati mislijo provesti volitve, Minister Draškovič je regentu predložil v podpis ukaz o premeščenju 150 političnih uradnikov. Večinoma je premestil činovnike, ki niso po volji demokratskim izvozničarjem. V novem mestu svojega uradovania ne bo imel volivne pravice, v prejšnjem pa ne bo mogel glasovati, ker ne bo dobil dopusta. Sicer je Draškovič pdredil, da se morajo v volivni imenik kprejeti vsi državni uradniki brez ozira ua to, kako dolgo se nahajajo na mestu svoje tlužbe, toda spiski so zaključeni in ti uradniki se ne morejo več vreklamirati. Na najvplivnejših mestih v Srbiji sedijo »demokratski« uradniki, ki se že zdaj pripravljajo, da bodo na volitve vplivali. To so čisto Tiszove metode, katerih se ie Pribičevič dobro naučil, v Volivna nasilja demokratske stranke na Hrvatskem. V občini Retlala na Hrvatskem se je vzela na čisto nezakonit način 46 hrvatskim državljanom volivna pravica, priznala se js pa 20 ciganom. V drugi občini so vsem članom požarnega društva hoteli odvzeti pravico glasovanja, ker nosi predsednik nemško ime! Če se proti temu protestira, pa Pribičevičeva »Riječ- piše, da Hrvati hujskajo proti državi! ( Obzor«) v Pribičevičeva praksa, »Obzor<•• piše v uvodniku dne 21, t. m. o Pribičevičevi zgrešeni taktiki in politiki in navaja med drugim; »Sredi Belgrada se je pojavila republikanska stranka, pojavili so se komunisti. Tisti republikanski profesorji, ki vrlo dobro vedo, kaj je republikanizem, niso dobili batin, toda hrvatski kmet, ki je republikanec v znamenje protesta, ta je dobil batine, in to samo zato, ker je rekel, da je republikanec. Kaj naj še rečemo? Največ je agitirala med ljudstvom proti tej državi ravno demokratska stranka s svojim centralizmom in s svojimi balkanskimi metodami.« ČLANOM NAČELSTVA S. L. S. V ponedeljek, dne 25. oktobra ob 3. uri popoldne bo po zboru zaupnikov seja načelstva S. L. S. v posvetovalnici E. T. D,. Jugoslov, tiskarna I. nadstr. Načelstvo S. L. S. v Proti verski šoli z vso ljutostjo nastopa naučni minister Pribičevič, duša naših »demokratov«. Ker se na Hrvatskem in pri nas lega še ne upa, dasi je že poizkušal, divja med ubogimi bunjevci. Poslanec Rajič jc na shodu v Subotici opisal bedno stanje bunjevskih katolikov. Katoliškim duhovnikom v Dolnji Bački se zemlja jemlje, pravoslavnim daje. Cerkvi so £c odvzele šole in zdaj hoče Pribičevič seči še po šolskem fondu. V Novem Sadu so katoliški gimnaziji vzeli polovico poslopja in namestili pravoslavno. Somborska mestna uprava je katoliškemu samostanu odvzela sedem šolskih sob in vanje namestila srbsko preparandijo. Latinica sc uradno preganja in nadomešča s cirilico, lako se nc dela za slogo, bratstvo in edinstvo države, če se preganja katoliška Cerkev med Bunjcvci, ki so si ohranili svoje hrvatsko samo po stoletnem delu katoliške duhovščine, ^ Kak® Ie In bo ozira ra Začnimo na skrajni točki bivšega glasovalnega pasa B (cone II.) pri Gospej Sveti, tej zibeli naše davne samostojnosti) Zakaj je zaspal naš narod ondi smrtno spanje? Vsak tudi pošten politični nasprotnik mi bo moral priznati, da je zaspala narodnost tam, kjer se je jenjala v cerkvi oznanjevati živa beseda, beseda vere, upanja in ljubezni. Šola, avstrijsko-koroška šola, nam je požrla tri četrtine našega jezika. Ostala četrtina je onemela, ker ni dobivala živega soka, odnosno v obupnih razmerah ne toliko tega soka, da bi jezik mogel ostati živ, Zato je izostala naša armada pobožnih koroških Slovencev in Slovenk, ki jc prihajala h Gospej Sveti v tolikih množinah, da je bila prostrana starodavna cerkcv natlačeno polna, dočim danes niso polne klopi niti ob največjih praznikih, ko sem sam čul bridke tožbe ženic in mož, da se niti ne morejo spovedati, ker toliko — nemški ne znajo! Mogoče je in nočemo trditi, da niso sedanji gospodje duhovniki tudi vneti oznanjevalci božje besede, ampak predvsem so pač tujci in oznanjevalci besede svojega nemškega naroda, ki poznajo Slovenca samo v toliko, da la šc živi. Ali je potem čudno, da jc otopel vsak čut narodnosti v srcu ljudstva, koje je tepci nemško-nacionalni bič, vtepala mu v glavo edinole nemške misli šola, in zapustila to ubogo ljudstvo koncem koncev šc cerkev, ki mu jc edina mogla dati utehe in prinašati tolažbe? Saj vidimo povsem jasno, kako močno je razvita verska in narodna misel v onem delu Koroške, kjer je imelo Ijud-st\ o zatočišče pri svojem duhovnem pastirju, ki mu je dajal poguma in moč vztrajanja tudi v narodnostnem oziru. Zato je naš del naroda ostal zvest, ne lc svojemu Bogu, ampak tudi svojemu narodu, dočim so na drugi strani renegatov le brezbož-neži, pijanci in v moralnem oziru popolnoma pokvarjeni ljudje. Danes pač ne bom zagrešil ničesar nekorektnega in izdal nobene stroge tajnosti, če omenim, da se jc v visokih cerkvenih krogih t- ozirom ua plebiscit v coni A celo želelo, da naj bi se uresničile želje slovenske duhovščine, ker jc v verskem oziru pričakovati vse drugačega življenja, če sc ohrani narod samemu sebi. Saj na merodajnem mestu cerkvene oblasti pač dobro čutijo, kaks> propada versko življenje v ponemčenem (ne nemškem) delu Koroške. Da jc nacionalna nemška duhovščina udarjena s slepoto, je očividno. Da se bo pa nacionalno eksponirala tako daieč, da v cerkvenih govorih in molitvah s priž-nice sledi agitaciji nemških nacioualcev, to pač presega vse meje. Nemški kanonik (Solnogradčan) pri Gospej Sveti sme na prižnici moliti s povzdignjenimi rokami fiir das ungeteiltc Karaten«, slovenskemu cerkvenemu dostojanstveniku pa naj sc obesi vrv za vrat, ker je dal poučiti vernike, za kaj vse gre pri plebiscitu. Pod pritiskom dveh zagrizenih nemško-nacio-ualnih krščansko-socialnih duhovnikov (eden od teb je bil seveda neizogibni Pau-litsch) je moral celovški škol v »Karntner Tagblatiu z javno poslanico nastopiti proti generalnemu vikarju Randlu, ker je upal ta v nedeljo pred plebiscitom razglasiti vernikom svoje pastirsko pismo in jim raztolmačiti pomen plebiscita z verskega stališča. Seveda: Quod licet Jovi, non licet bovi! Nikakor se ne mislim dotakniti vse časti vredne osebe škofa dr. Adama Heflerja, o kojem dobro vem, da ljubi kot višji pastir svoje verne Slovence v prav tisti meri, kakor Nemce, in o kojem lahko potrdim, da je strogo objektiven in pravičen na vse strani kot vreden višji duhovnik in služabnik Onega, ki je prvi učil ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, torej tudi svojega sovražnika. Da bi pač nemška duhovščina sledila temu zgledu svojega višjega cerkvenega predstojnika! Naj pusti nemška duhovščina svoje zagrizeno sovraštvo proti drugi, to je proti slovenski narodnosti, naj ozna-njuje tudi temu narodu najvišje resnice vere, upanja in ljubezni v njegovem jeziku po ukazu Najvišjega, ki je velel oznanjevati svoj nauk vsem narodom po svojih apostolih, ki jim je dal v ta namen dar jezika vseh narodov, — iu velik del zasluge, da bo zopet nastal mir med obema narodoma, bo imela potem tudi nemška duhovščina. , Naj se pa ta nekoliko bol) briga za svoje v moralni propalosti blodeče zgubljene ovčke in veliko manj za uemško-na-cionalno gonjo proti svojim sobratom, pa bo mnogo bolje za vero in za narod. Pri-bijem še enkrat: verno jc ljudstvo na Koroškem le ondi, kjer jc ccrkev ohranila ljudstvo ne lc Bogu, ampak tudi svojemu narodu. In najhujši politični nasprotuiK priznava danes, da jc izključna zasluga slovenske duhovščine, ako se ni ves naš narod žc davno potopil v nemškem morju. Tam pa, kjer med ponvmčenim narodom politikuje in goni svojo nemško-nacionalno [aipo adkdovekod privandrani nemški du- hovnik, kjer slovenska žena in slovenski mož ne moreta (in ne smeta!) opraviti svojih verskih dolžnosti v svojem jeziku, tam se širi nemorala, tam jc kotišče brez-verstva, tam uajhujše gibanje za »Los von Rom«, Res, žalostne perspektive za bodoče versko življenje na Koroškem? Kaj torej bo? Danes a ne od danes se čuje vedno in vedno pogostejše: »Weg mit den Schwarzen!' Kaj to pomeni? Jaz vidim v tem sistematično gonjo proti duhovščini, ki ji hočejo najeti in plačani nemško-na-cionalni hujskači ogreniti življenje, jo pregnati, ljudstvu s silo ubiti verski čut, obenem pa tudi narodnostni čut, kajti vsak renegat je povečini tudi brezverec. Prva zahteva mora torej biti: države najvišja in najsvetejša dolžnost mora biti, da z vso svojo avtoriteto varuje in ščiti duhovščino, še večja dolžnost pred Bogom in pred ljudmi pa je dolžnost cerkvene oblasti, da poskrbi za varnost slovenske duhovščine, ki mora brezpogojno ostati na svojih mestih! Le tako bo mogoče ne le ohraniti versko življenje in je še okrepiti, ampak tudi ohranili in povzdigniti narodno zavest. V nemalo začudenje sem cul nedavno nekega našega človeka, ki jc udrihal čez »farje«, kakor da bi bili ti zakrivili našo narodno nesrečo na Koroškem. Ali je bil dotičnik slep ali pa norec! Nikdar pa se nc. smejo povrniti časi Fries-Skc-nela, ki je v času preganjanja slovenske duhovščine (1914—1918) ukazal, da morajo pri aretacijah vsakega duhovnika peljati po javnem trgu, ter ga tako ura-do m a izročiti posmehu in psovanju brez-verske množice. Na najvišji cerkveni oblasti je sedaj in od rije jc odvisno, čc naj sc reši naše ljudstvo na Koroškem propada v verskem oziru. Hudič v podobi nemškega nacionalizma bo hodil s svojim Losvonromov-stvoniv in sejal ljuliko med pšenico, ali pa kot rjoveč lev, ter gledal, koga bo požrl. Žrl bode predvsem Slovence in mlačneže (renegale), Žc preje sem omenil, kaka praznota vlada pri Gospej Sveti v cerkvi, dočim t,o gostilne polne, kjer sta hrupna ples in godba, kjer vlada nemorala v smrdečem vzduhu alkohola. Preteklo nedeljo sem imel ravnotako priliko opazovati ze-vajočo praznoto v mali župni cerkvi v Borovljah, ne večji od kake naše podružnico, ki jc bila polna komaj do tretjine. In čujte! Cerkev nima niti cerkovnika niti ministranta. Župnik — naš dobri, idealni župnik Trunk, je moral sam prižigati in ugašati sveče ter slreči pri maši svojemu kaplanu. Naj mi oprosti, da sem ga imenoval po imenu. Ne gre zanj, ampak gre za vse kaj drugega. Jaz smatram to za dokaz, kako mlačno in versko brezbrižno je ljudstvo tam, kjer imata premoč nemško-na-cionalni losvonromovec in losvonromov-ski socialni demokrat. Naj veljajo te vrste kot resen opomin odločujočim cerkvenim krogom v Celovcu, da se ne udinjajo na slepo lieuiško-nacionalnim krogom in varujejo pravice našega naroda in jezika v cerkvi vsaj s tisto pažnjo in nežno ljubeznijo, kakor pravice nemškega ljudstva in naj nikdar in nikoli ne poskušajo usiljevati nam tujih duhovnikov, tujih po mišljenju in -ircu. Kajti srca za nas nemški duhovnik nikdar imel ne bo. Če ohranijo našemu narodu domačo duhovščino, bo potem ohranjen tudi verski živ cij, sicer pride verska mlačnost, nato odpad od vere in naroda tako gotovo, kakor gotovo sem napisal te vrste z naj-boljšim°namenom in željo, da najdejo primerno razumevanje in vpoštevanje ^ — vsepovsod. F, K. rešiti. D* Annunzio ne misli zapustiti Reke, ako se ne zajamči, da se obdrži sedanje stanje na Kvarneru, iste namere ima ca tudi Milic glede Dalmacije. Milic je dal D'Annunziju po odobrenju bivšega ministrskega predsednika Nittija častno besedo, da ne bo nikdar in po nikaki ceni za, pustil okupirane Dalmacije. Italijanski listi pravijo, da se Giolittiju ni treba vznemirjati zaradi tc ali one ovire, ker sta mu Lloyd George in francoska vlada na sc-, stanku v Lausani in Aix les Bainsu, obc-čala, da zavezniki ne bodo delali nikakih ovir, ako bi Giolitti — prisiljen po nepoi pustljivosti Jugoslavije — bil prisiljen, da uporabi londonski pakt. Razen tega pa itak mnogi mislijo, da bo Giolitti proglasil aneksijo teritorija, ki ga londonski pakt dodeljuje Italiji. Ako bi Giolitti tudi pristal na »svobodno Reko«, bi gotovo zahteval z njo teritorijalno kontinuiteto. Rudarska stavka na Hn« LDU Pariz, 22. oktobra. (Havas.) Kakor sc javlja iz Londona, izvrševalni odbor, rudarjev šc ni sklicati in se izvrševalni od-, bor transportnih delavcev šc ni odločil. Voditelj železničarjev Thomas šc vedno upa. da sc bodo obnovila pogajanja med rudarji in vlado. LDU London, 22. oktobra. (Reuter.) Konferenca železničarjev je sklenila, da povabi izvrševalni odbor rudarjev za soboto k skupni seji z delegati. V London poklicani člani izvrševalnega odbora rudarjev sc bodo posvetovali o tem po-r vabilu. LDU London, 22. oktobra. (Wolff.) O rešitvi glede premogovne stavke je dejal Bonar Law, da jc položaj jako resen. On more samo reči, da šc vedno obstoji po Lloyd Georgeu omenjeno prizadevanje, proučevati vsako pot, ki more dovesti do. miru. Vlada bo vse poizkusila. LDU London, 22. oktobra. (Reuter.) Na današnji seji izvrševalnega odbora rudarske zveze, ki sc bo bavila s povabilom žc, lezničarjev k skupni seji, se bo predlagalo odgoditi stavko železničarjev dotlej, ko bo znan uspeh zborovanja, ki ga bo imela Trade Union v sredo. Med. člani vlade in voditelji rudarjev so bili neoficielni pogo-. veri, da bi se našla podstava za konferenco rudarjev, posestnikov, rudnikov ir( vlado. LDU Belgrad, 23. okt. (ZNU.) Iz Londona. javljajo: Voditelj delavske stranke; Bright jc v poslanski zbornici izjavil, da pod vtisom stavke odstopi od predloga <5 socializaciji. Zdi sc, da so se že začela pogajanja med zmernejšim delom delavstva in industrijalci za ustavitev stavke, Upati ie, da bodo hnvla pogajanja uspeh. Po neki vesti bi imel Lloyd George podati ostavko ter govorijo o lordu Greyju kot njegovem nasledniku. GRšKI KRALJ. LDU Atene, 33. oktobra. (Havas,) Kralj ic imel primeroma mirno noč. CORŠKI ŽUPAN UMIRA, LDU London, 25. oktobra. (Reuler.l Corški župan baje umira ŽELEZNIČARSKA STAVKA V RUMUNIJI, LDU Bukarešta, 21. oktobra. (Dami Železničarji LDU Belgrad, 23. okt. (ZNU.) 136. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva se je otvoril ob 16. Po dovršenih formalnostih bi zbornica imela preiti na dnevni red: pretres zakonske predloga o zakonskih uredbah. Ker pa ni bilo prisotnih dovolj poslancev, je predsednik izrazil svoje obžalovanje, da se gospodje poslanci bolj brigajo za volilno agitacijo, kakor da bi prišli na sejo, kjer je na dnevnem redu tako važna, zakonska predloga. Prihodnjo sejo bo odredil pismeno. Ko je še poslanec Vesenjak izjavil v imenu Jugoslovanskega kluba, da je včeraj njegov klub glasoval za predlog zato, ker ic finančni minister izjavil, da jc sprejel vse izpre-membe finančnega odbora, kar pa v stvan ni točno, in da vsled tega Jugoslovanski klub za ta zakonski predlog v bodoče ne bo glasoval, je predsednik zaključil sejo ob 16.30. an. ljevini so začeli žuje z vojaki. v Bukovini iu v stari kta-stavkati, Promet se vzdr-. Teikože v vpraSanlu. LDU Belgrad, 23. oktobra. (ZNU) Politika javlja iz Trsta: Italijanski Usti poročajo iz Rima, da Giolittiju in njegovi vladi ne bo lahko premagati sporov pri rešitvi jadranskega vprašanja. Ako bi se mu tudi posrečilo, da izvrši stvar z Jugoslavijo, sta tu še D'Annunzio in Milic, Drez katerih se .jadransko vprašanje nc more Is mlB vSade. LDU Ljubljana, 23. oktobra, — Iz 173* šele deželne vlade za Slovenijo, — Delavstvo Trboveljske premogokopne družbe jci stavilo nove mezdne zahteve, ki so silno visoke. Čc bi jim Trboveljska družba ugodila, bi to povzročilo veliko povišanje cen premoga. Skliče sc anketa na najširši podlagi za presojo tega vprašanja. Pritegnejo se ji vsi člani, ki so doslej sodelovali pri tej anketi, nadalje tudi zastopniki kon-zumenlov in zastopniki delavstva. Anketa nai razpravlja, v koliko bi bilo mogoče delavskim zahtevam ugoditi in kakšen vpliv bi imelo povišanje mezd na cene premoga, Predsednik deželne vlade poroča o svojih intervencijah v Belgradu radi koroškega plebiscita. Razpravljal jc ponovno z ministrstvom zunanjih del dr. Trumbičcm in i ministrskim predsednikom. Regent Aleksander ga jc sprejel v daljši avdijenci. Izročil je regentu kakor tudi ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih del obširno spomenico o koroškem plcbiscitu. — Za Prekmurje sc ustanovi namesto dosedanjega civilnega komisarijata okrajno glavarstvo za'Prekmurje s sedežem v Murski Soboti. — Občina Jezersko sc prideli v sodnijskem in upravnem oziru Kranju. Za jugovzhodne dele Koroške, ki nam pripadajo po mirovni pogodbi, sc ustanovi v Gu-šlajnu okrajno sodišče, davkarija in ekspozitura okrajnega glavarstva v Slov. grad-cu s potrebnimi uradi. — Odobri se naredba poverjeništva za uk in bogočastje, s katero sc začasno ureja izpitni red za geo p i etre v Sloveniji Ur rde se nekatere per- Stev. 24*. SLOVENEC, 24. ofctoEra 1920, Šfites 9 sonalne zadeve poverjeništva za uk in bogočastje in poverjeniŠtvo za javna dela. — V seji poroča naš delegat dr. Šubelj o položaju na Koroškem. Od plebiscitne komisije je zahteval, da zagotovi osebno varnost ter varnost življenja in imovine naših uradnikov iti slovenskega prebivalstva na Koroškem. Predlagal je, da se sestavi med-zavezniška komisija, ki naj kontrolira neprestano in efektivno delo avstrijske uprave, da se preprečijo vse krivice napram našim sorojakom. Plebiscitna komisija je v seji dne 19. oktobra 1920 sklenila, da avstrijski delegat izda v coni A proklamacijo, v kateri se zajamčijo varnosti, ki jih daje člen 92 st. germainske mirovne pogodbe. Naš delegat jc naprosil, da se v posebni proklamaciji ponove tudi oni odstavki razglasov medzavezniške plebiscitne komisije, ki so pisani v istem duhu. Uprava v plebiscitni coni A se odda postopoma. Glede javne lastnine kakor železnic, mostov, cest, aprovizačnih zalog itd., za katere jc naša uprava založila velike vsote, sc sestavijo natančni zapisniki, na podlagi katerih nam bo mogoče reklamirati naše investicije. V svrho ugotovitve investicij se ustanovita dve medzavezniški komisiji, v katerih bosta zastopana tudi po cn zastopnik naše države in Avstrije. Komisiji bosta sestavili inventar, izvršili cenitve in uredili vse potrebno. V splošnem se poudarja, da naj ostane slovensko ljudstvo doma, naj posestniki ne prodajajo zemljišč. Na Koroškem naj ostanejo zlasti domači duhovniki in učitelji. Vztrajali moramo pri zahtevi minoritetnih šol, do katerih imamo pravico po mirovni pogodbi. Slovensko ljudstvo na Koroškem naj se zaveda, da ima po mirovni pogodbi zajamčene minoritelne pravice, da bodo stali tudi tudi še naprej pod varstvom Jugoslavije, ki bo v prvi vrsti poklicana, da ščiti naše rojake proti vsem krivicam od strani Nemcev pri ligi narodov. Odesa LDU Dunaj, 27. oktobra. (DunKU.) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Kamjen-ca Podolskega od 21. t. m.: Ukrajinske čete so prodrle pri Vinici boljševiško fronto. Prekoračile so železniško črto Žmerinka-Kijev in so v smeri proti Pertičovu globoko prodrle v sovražne etape. LDU Dunaj, 23. okt. (DunKU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Bukarešte, da so rdeče čclc žc večinoma zapustile Odeso. Mesto oblegajo na severu ukrajinski vstaši. Železniška proga Odesa — Žme-rinka do Balte je v rokah ukrajinskih vsta-Sev, LDU Helsingfors, 23. okt. (Wolff.) Po poslednjih poročilih iz sovjetske Rusije so bile tri četrtine čet iz Pctrograda odposlane na južno fronto. Poveljniki sovjetskih armad so jako nervozni in izbirajo častnike za južno Ironto zelo oprezno. Na mnogih višjih poveljniških mestih sc nahajajo podčastniki in vojaki, ki so nedvomno komunisti. Troške za vzdrževanje armad mora plačali prebivalstvo.. To zbuja zlasti v delavskih krogih veliko nezadovoljnost. Krvav z3o£m in streliva in v svojem boju z redarji uporabljali orožje. Pogajanja med Čehosio- sBovaško "m J&vstriio. LDU Praga, 22. oktobra. (DKU) Vsled demarše, ki jp je danes avstrijski opravnik napravil pri zunanjem ministru dr. Be-nešu, se bodo v začetku oktobra prekinjena pogajanja glede sladkorja obnovila, ker jc avstrijski državni urad za finance izjavi, da je pripravljen, vsak čas obnoviti pogajanja o ureditvi starih kronskih dolgov in vestno proučiti eventualne češkoslovaške protipredloge. PolStSžn® noiice. -j- Proti militarizmu. Predvčerašnjim smo napisali članek o neizmerni škodi, ki jo dela našemu ujedinjenju brezzmiselno početje militarizma. Sobotno »Jutro« nam odgovarja, da je naša armada danes največja moralična sila Jugoslavije, »glavni steber našega mednarodnega ugleda« in pravi: »Z gnusom mora vsak pošten narodni človek opazovati početje stranke, ki s psovanjem na našo narodno vojsko spod-kopuje zadnjo avtoriteto države,« Na to odgovorimo sledeče: Če je naša armada največja moralična sila Jugoslavije, o čemer noben pošten Jugoslovan nc dvomi, potem stavimo na vsakega resnega človeka vprašanje: Ali. se z uvajanjem batin, s pretepanjem moštva, z gledanjem v solnce in sličnimi nečlovečnostmi naša »največja moralična sila« veča ali manjša? Ali sc 7. dejanji, ki ubijajo vse veselje do vojaškega stanu ter vzbujajo pri ljudstvu sovra-. štvo do narodne vojske, »steber našega medn.arodnega ugleda« krepi ali podira? Kdo dela za utrditev ljudske brambne sile: Tisti, ki jemlje v zaščito vso nečlovečnost militarizma in povzroča tako le srd in nezadovoljnost med našim moštvom, ali tisti, ki tc nečlovečnosti kritizira in zahteva njih odpravo? Ali misli »Jutro«, da se bo onim našim fantom, ki so stali 10 ur do pasu v vodi in si skvarili zdravje, vrnila ljubezen do naše vojske s par frazami o »narodnem edinstvu«? Naše moštvo tie mara fraz, temveč zahteva, da se ravna z njim človeško, pošteno in pravično, kar je podlaga vse disciplinc, vsega reda in vse moči vsake vojske. Kdor brani po svetovni vojni nezakonito in surovo početje militarizma, pripravlja tla za popolno cslablje-njc naše brambne sile. Slovenski možje in fantje, oddajte vsi svoje glasove liberalni stranki in njihovim zaveznikom »samo-stojnežem;-, ki nc najdejo besede kritike nad militarizmom, nad zlorabo naše ponosne vojske in nad takim razdiranjem držav- v novomeški bolnišnici boril u smrtjo do 17. t. m., ka ga j c smrt rešila strašnega trpljenja. Napadalci so bili podivjani nasprotniki, ki y novomeških zaporih čakajo obsodbe. la zločin je celo dolino strašno razburi). Vse ljudstvo jc ogorčeno do skrajnosti nad podivjane), ki so na mladem fantu izvršili uboj, da, premišljen umor, Viktor Novak je bil brihten, prijazen in pošten fant, ki je bil pri vseh zelo priljubljen. Bil ■'jc po svojem značaju in zmožnostih poklican za bodočega voditelja svojega okraja. Nasprotniki so ga vabili v svoje vrste. Ko je vse njjh vabe prijazno, a odločno odklonil, so ga zasovražili in ga jc sedaj eden od njih ubit. Kja jc ležal v bolnišnici in so ga hodili njegovi starši, sestre, brat in drugi sorodniki in prijatelji obiskovat, jc vedno govoril o Orlu, o organizaciji itd. Umrl jc lepo kot pravi krščanski mladenič. Pogreb dne 20. t. m. je bil prava manifestacija krščanske organizacije. Domači šentjernejski Orli so v krojih prišli po truplo svojega brata v Novo mesto, došli so trebanjski Orli, Orlice iz Šmihela in zastopniki Orlovske zveze iz Ljubljane, Ko jc truplo blagoslovil premil. g. novomeški prost dr. Elbert, se je sprevod začel pomikati proti Št. Jer- Poraz garsftem. LDU Belgrad, 23. oktobra. (ZNU.) »Politika« poroča iz Sofije: Na kongresu bolgarskih socialistov, na katerem so sklepali o pristopu k tretji moskovski interna-cionali, sp komunisti doživeli velik poraz. Ogromna večina udeležencev je izjavila, da ne sprejme niti enega od 21 pogojev, ki jih je Ljenin stavil za vstop v tretjo interna-cionalo. Pri glasovanju jc bilo oddanih 106 glasov proti Moskvi, za tretjo intcrnacio-nalo pa 28 glasov. ne tnoci in ugled a! LDU Dunaj, 23. oktobra. (DunKU.) »Korrespondenz Herzog« javlja iz' Inomo-sta: Danes sc je dogodil pred tukajšnjim okrajnim sodiščem krvav zločin. 55 letni bivši delavec Kerschbaumer se jc zagovarjal pred sodiščem, ker je oklofutal ženo. Ko jc žena opisovala njegovo dejanje, jo je Kerschbaumer zmerjal tako, da ga je sodnik obsodil na 24 ur zapora. Nato jc potegnil Kerschbaumer nož in sc vrgel na ženo ter jo štirikrat zabodel, da sc je zgrudila na tla. Nato je skočil Kerschbaumer k sodnikovi mizi in zabodel sodnika dvakrat v hrbet. Tudi funkcionarja državnega pravduištva jc enkrat sunil z nožem v zadnji del glave. Med splošno zmešnjavo sc jc morilcu posrečilo pobegnili. Tri težko ranjene žrtve so prepeljali v kirurgično kliniko kjer je žena podlegla ranam. Poškodbe funkcionarjev pri sodišču so težke, niso pa smrtnonevarne, čez pol ure jc morilcc sam prišel v jclnišnico, Szgredi na Irskem. LDU London, 22, oktobra. (Reuter.) Davi so bile na1 raznih krajih mesta Du-blina eksplozije, \ dočim so slišali močno r trcljanjc s puškami. Kakor sc doznava, so napadli arzcnal. )Po drugem poročilu so se napadalci polastili velike množine orožja O korupcijski aferi na Koroškem pišejo dalje listi. Tudi mi smo marsikaj o tem culi. Treba v interesu naše stvari le želeli, da bo preiskava stroga in sc bodo krivci, ako se obdolžitve izkažejo kot_ resnične, eksemplarično kaznovali. V takih slučajih bi izjemni zakon bil čisto na mestu. -]- Grški poslanik pri dr. Vesniču, — Grški poslanik v Parizu g. Romanos je včeraj popoldne posetil našega ministrskega predsednika dr. Vesniča. -j- Pomen volivnega uspeha v Nemški Avstriji, »Narodna Politika- sc v uvodui-ku dne 22. t. m. peča z volilnim izidom v Nemški Avstriji in piše z oziram na zmago krščanskih socialcev: »Krščansko-social-na stranka je monarhistična stranka, ki hoče restavracijo habsburške monarhije bodisi v njeni prvotni obliki, bodisi v obliki donavske konfederacije ali bavavsko-avstrijske katoliške države. Te njihove težnje, ki jih zelo podpirata Francija in Mažarska, nam Jugoslovanom ne morejo bili indifercnlnc, ker bi taka država tjeu-šala, da bi v svoje kolo pritegnila ludi Jugoslavijo ali vsaj kak njen d^l. Kolikorkoli je zmaga krščansko-socialne misli simpatična in značajna za družabno orientacijo srednje Evrope in njeno ozdravljenje — načrti krščanskih socialcev o povratku Habsburgovccv, ki bi posegali v našo integriteto in delali eksperimente z Jugoslavijo, bi naleteli na najodločnejši odpor vsakega Jugoslovana brez razlike prepričanja. Jugoslovani, osvobojeni petstolel-nega suženjstva pod Habsburgovci, znajo preveč dobro ceniti svobodo in samostojnost, da bi ju hoteli žrtvovati interesom nemško-avstrijskih krščanskih socialcev ali Francije in Mažarske.« + Vojaška zveza vzhodno • evropskih držav. Ukrajinskemu dopisnemu uradu poročajo iz Varšave: V Rigi ima sejo konferenca vojaških zastopnikov Finske, Estonije, Latske, Poljske in Ukrajine. Predmet pogajanj jo vojaška zveza imenovanih narodnih držav. neju. Sprevod je v burji in dežju spremljal peš do pokopališča šmihelski kaplan g. Gornik. Na meji rojstne občine na Mokrem polju jc pričakovala ogromna množina ljudstva iz cele št,-jernejske lare. Zastopane so bile prav vse vasi cele fare. Dve dolgi vrsti deklet ste tvorili špalir, ko se je voz z rakvijo peljal mimo. Vsako dekle jc nosilo v roki lep šopek ali venec. Hitenje ljudstva nepopisno. Od tu je vodil sprevod v Oreho-vico šentjernejski g. župnik v spremstvu petih duhovnikov iz krške doline. Na vsi dolgi poti od Mokrega polja do Orehovice so stale gruče ljudi, ki sj se pridružile pogrebu, vsa dekleta z venci ili šopki. Spredaj jc korakalo 50 Orlov, ki so kot zastopniki odsekov krške doline prihiteli vkljub burji in dežju. Množica jc bila vsa v solzah, ko je obstal voz z rakvijo prod očetovo hišo rajnega Viktorja, Na grobu je govoril nagrobni govor v imenu Orlovske /.veze bratu Viktorju v slovo urednik br. K r e m i a r , v imenu domačih Orlov pa načelnik br. Globavs. Glasen plač in jok jc pretresal množico, ko se jc urednik Kremžar proslavljaj od pokojnega brata Orla: Brat Viktor! Prišli smo, da vzamemo od Tebe zadnje slovo! Poslavlja sc od Tebe Orel, poslavljajo Tvoji prijatelji, ob grobu plakajo.mati in oče, sestre in brat. In tam-le stoji hiša Tvojega očeta, katera Te jc od usodnega večera pričakovala, Tebe, bodočega gospodarja, da se vrneš, in pričakala, da si sc danes vozil mimo nje v tihi grob. Ko se poslavljamo od Tebe, nam v našem jadu pride na misel ona strašna beseda, ki'jo jc Bog izrekel prvemu ubijalcu: »Kajn! Kjo jc Tvoj brat Abel?-; Kajn? Kje jc naš brat Viktor? Toda ne! To so besede sodbe. Mi pa nismo poklj-cani. da izrekamo obsodbo. Ta je prepuščena Gospodu. Mam prisloja odpuščanje. Roka svetne pravice bo morda pač doletela storilce, toda Viktorja nc bo obudila. Naše bodi odpuščanje, kakor jc rajni brat šc v svojih zadnjih zdihih odpuščal tistim, ki so nnt umorili telo. Mi ne mečemo obsodbe na zapeljane storilce. Tudi oni so žrtev sovraštva, ki fti netijo nekateri proti vojščakom krščanske misli, ki je načelo ljubezni in odpuščanja. Mučenik krščanske misli si. brat Viktor, prvi orlovski mučenik. Strašno jo sovraštvo današnjega sveta proti krščanstvu in njegovim oznanjcvalcem in spoznavalcem. Zato pa na tem svetem kraju ob grobu nedolžne žrtve vsem, ki gredo na nas s klicem; Sovraštvo vsem, ki niso /. nami! < — kličemo mi: Odpuščanje vsem, ki nas sovražijo!* Ti pa, brat Viktor, nad čegar grobom bo kmalu zrasla trav-ca. boš videl odpirati sc grobove, ki bodo sprejemali vase drugega za drugim nas, ki smo danes tu. Videl boš odpreti se grob, ki bo sprejel vase tudi truplo tistega, čegar roka Te jc umorila. Naj bo tedaj nam vsem kakor tudi onemu, čegar žrtev si, dano, da bomo vsi deležni milosti tiste krščanske vere, za katere zmago si delal in ludi padci. Naj bi ta Tvoja žrtev bila klic onemu delu naše mladine, ki je doslej omamljen preklinjal, kar jc nam bilo svelo, da se vrne. da zavlada nad našo mladino in vsem ljudstvom ljubezen, bratstvo, poštenje in krščansko življenje. To naj bo naš poslednji pozdrav na Tvojem zadnjem zemskem polu! Počivaj v Gospodu, brat Viktor! Nn tisoče ljudstva jc na grobu plakalo, molilo in sklepalo, da žrtev ni bila žrtvovala zaman. Viktorju Novaku, prvi orlovski žrtvi, pa naj ljubi Bog podeli večno plačilo! m rim. V Orchovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem io 8 i. ni padel prvi Orel-mučenik. Mladi, 20lcltii, Viktor Novak je bil zunaj vasi iz zasede napaden, Ir- ;e s tovariši šel k telovadbi v št. Jcrnei. '■ debelim železom jc dobil na glavo udarec, ki nnt io razklal čreninio. Izredno močni mladenič sc ie — Župnim uradom. Na državni praznik obletnice narodnega osvobojenja dne 29. oktobra 1920 se bo, za Ljubljano vršila slovesna služba božja v tukajšnji stolnici ob desetih pontifikalna maša in zahval-nica »Te Deum«. V župnijah na sedežih okr. glavarstev in sodišč naj se slovesna služba božja vrši istotako na dan 29. okt. 1920, v ostalih župnijah v škofiji pa naslednjo nedeljo, dne 31. oktobra 1920 po redu, določenem za praznovanje državnih praznikov. — Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 23. oktobra 1920. — Škof dr, Zschokke umrl. Dne 23, oktobra jc na Dunaju umrl stolni prošt, namestili škof in sekcijski načelnik v državnem uradu za pouk dr. Herman Zschokkc v starosti 84 let- — Drugi kongres jadranskega zbora, ki se je imel vr-šiti, kakor že naznanjeno, 31. t. m, in 1. novembra v Belgradu, sc je odložil na nedoločen čas. Opozarjamo na to vse naše zaupnike in delegate. — laj-ništvo Jadranskega zbora v Ljubljani. — Za naše gg. oficirje. Včeraj je izšla naredba, da morajo vsi štabni oficirji, ki niso šc napravili štabnooficirske izkušnje, to izkušnjo takoj napraviti, čc ne, se pen-zionirajo. Čujemo, da se te prilike namerava poslužiti mnogo častnikov. — Duhovsko prenočišče so na splos-no željo hrvatske duhovščine uredili v nadškofijskem semenišču v Zagrebu. Fu bodo duhovniki, ki prihajajo v Zagreb, od 1. prih. mes. proti primerni odškodnini dobivali prenočišče in hrano. — »čiščenje.« Od 40. polka v Ljubljani jc premeščenih zopet kar pet slovenskih častnikov v Albanijo in Macedomjo. Polkovnik Blciwcis mora s svojo soprogo odrini'i nekam v staro Srbijo, Kakor znano, it bil pred kratkim tudi major Andrej- ka premeščen iz Ljubljane v Belgrad. Edinemu slovenskemu polkovniku, ki je ostal še v Ljubljani, g. R., gladijo ljubeznjivg roke pot na Balkan. Kakor znano, je žel nebroj slovenskih častnikov podalo ostav« ko. '1 ako bo Slovenija kmalu očiščena do« mačih častnikov in vojakov, — Uradniški konzumi. V zmisltl n«W redbe o ureditvi uradniških plač se na* meravajo po vsej državi osnovati uradni« ška konzumna'društva, katerim bi preskrbovala blago osrednja uradniška zaloga « Belgradu, ki bi bila pod državno upravo« Za to zadrugo potrebni kredit v znesku 25 milijonov dinarjev se bo zbral na ta način, da se pri državnih izplačilih doba« viteljem, trgovcem in industrijcem pridrži po 1 odstotek vsote, a uradniki bodo pla« čevali za zadrugo po 10 odstotkov svojo plače. — Promet južne železnice na Koro« škem. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: V nedeljo, dne! 24. oktobra, prevzame v obratovanje progo Celovec-Pliberk avstrijska uprava južne železnice. Vsled tega vozijo od ponedeljka, dne 26. oktobra, dalje naši osebni vlaki na koroški progi le do Prevalj in odnosno iz Prevalj. Promet med Prevaljam> in Pliberkom je začasno z istim dnem ukinjen. — Hrvatski Sokol se je razcepil v »Hrvatski Sokol« in »Jugoslovanski Sokol«. V poslednjem se nahajajo seveda Pri-bičeviči. — Strokovna zadruga zidarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani, jo imela dne 17. oktobra 1920 v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani občni zbor, na kateremu so bili soglasno izvoljeni za načelnika g. Valentin Acetto, Trnovski pristan št. li, za podnačelnika g. Matko Curk, Zvonarska ulica št, 9, za odbornike sledeči gg.: Avgust Accelo, Ljubljana, trg Tabor št. 2; Jernej lllebš, Ljubljana, Hradcckega vas št. 32; Kožuh Ivan, Ladja 9 pri Ljubljani; Nered Franc, Gaberje 55 pri Celju; Sršen Ivan, Domžale 141. — Za namestnike so bili izvoljeni gg.: Černe Andrej, Ljubljana, sv, Petra cesta 2; Korošec Drago, Braslovče; Marinčič Fran, Glince pri Viču 207; Ogrin Irvan, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 5^-živic Franc, Ljubljana, Rimska cesta 17. Za zaupnike posameznih okrajev so pa bili potrjeni oziroma na novo izvoljeni sledeči gg.: za okrajno glavarstvo in sicer: Črnomelj: Vrinskele Fran, Vinica; Kamnik: Sršen 1,. Domžale; K.očev]e: Vavtar J., Sodražica 130; Kranj: Bidovec I., Huje št. 5; Krško: Šafarič M., Radeče pri Zidanem mostu; Ljubljana: Bur.iak ., Horjul št. 74; Kožuh I., Ladja 9; Litija: Vodopivcc J. ml., Zagorje ob Savi; Novomesia: Hočevar M„ Trška gora 28; Radovoljica: Siinčič I„ Jesenice; Brežice: Šafarič M., Radeče; CcJ.je: Nerad F., Gaber j'.; pri Celju; Ljutomer: Jandl A., Ljutomer 173; Konjice: Gologranc F., Prevrat 22; Maribor: Ledi-nek I. Te en; Ptuj: Spes 1., Maribor, Linhartova ulica 1^;. Slov. Gradec: Korošec D., Braslovče; pol. ekspozitura Cerknica: Ronko I. ml., Cerknica 05; pol, ekspozitura Mozirje: Korošec D., Braslovče; Ljubljana, mesto: Val. Accetto, Trnovski pristan 14; mesto Celje kot okrajno glav. Celje; mesto Maribor kot za okr. glav, Ptuj; mesto Ptuj, kot za okr, glav, Ptuj. — Za Koroško in Prekmurje se določijo, ko so razmero urede. — Pisarna se nahaja v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. — N a č e 1 s t v o. — Tobačna zaloga v Mozirin je do 18. novembra 1920 potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobač. materijalij za 1,330.531 kron 90 vin. kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentski ceni računjeno za 153.708 K 35 vin., na kar jo založniku pripadel trafikantski dobiček po 12.974,35 K, Natančnejše podatke dajo finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru in vodstvo preglednega okraja finančno stražo Celje Predno sc ponudba, izroči, ae mora položiti 13,400 K jamščine. — Boziv konkurznim upnikom Glavne posojilnice. Novembra meseca 1920 se bo izplačala prijavljeni tu upnikom Glavne posojilnico v Ljubljani 8 odstotna kvota sjvojčas likvidirane glavnice. Vsi upniki, ki so tekom časa spremenili .svoj naslov, so s tem poživljajo, da prijavijo svoj sedanji natančni naslov obenem z navedbo številke vložne knjižice najkasneje do 2. novembra 1920 namestniku upravitelja konkurzne mase dr. Otonu Fettichn, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica štev. 11. Oni upniki, ki so svojčas prijavili svoje terjatve po kakem denarnem zavodu (hranilnici ali posojilnici), pa so med tem že vzeli svoje knjižice nazaj, naj pošljejo na gorenji naslov potrdilo dotičnega denarnega zavoda, da so upravičeni dvigniti konkumio kvoto iu naznanijo tudi svoj natančni naslov ter številke vložne knji- žice, m — Zvc.za slovenskih odvf.tnikov v Ljubljani ima dne 31. oktobra ob 11.uri dopoldne v mestni posvetovalnici ljubljanski svoj občni zbor s sledečim sporedom: a) nagovor predsednika; b.) poročilo blagajnika za čas od leta 1914 dalje; c.) poročilo preglednikov; č.) sklepanje o lazil ružen ju. društva; d,) sklepanje o drušl- Straa 4. SCOVENEe, u. ekUSr* 1920. vencin iniolju. — Opozorjeno liodi na določila 80 13, li, 1 Tj iu 20 druStvonih pravil iu toOasno prošeuo za čim večjo udeležbo. — V Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. —- Dr. IvarcI Triller, predsednik, Dr. Alojzij K o k a 1 j , blagajnik. ' — Novi avstrijski bankovci. »Wien®r Zeilung objavlja razglas Avslro-ogrske banke, po katerem sc od 5. oktobra 1920 izdajajo nežigosani bankovci samo z označbo: Izdano po 4. oktobru 1920.« — Prepovedan čascpls. Na Dunaju izhajajoči avstr. list Neuigkeits-Weit-blatt je zaradi pisave, naperjene proti interesom kraljevine SHS, prepovedan v Jugoslaviji, — Zopeina otvoritev poštne nabiralnice Hodoš (Prekm*rje). / 10. dnem oktobra 1920 se jc zopet otvorila poštna nabiral-nica Hodic*, ki spada k poštnemu uradu Aeiika Dolina. »v — Uvedba selske službe. Pri kr. poštnem uradu Zgornji Cmurek sc je uvedlo dostavljanje poštnih pošiljk po sclskem pismonoši v sledeče vasi: Vretjc, Kosshof, Absberg, Anblick, Drobtinci, Žigerce, Gru-be, Miothsdorš, Lokavci, Neuberg, Vratji vrli, Svečani in Sladki vrh. --- Tatvina, A' sredo ob 6. uri zvečer je bil ukraden pri »Stari pošli« v Kranju dvokolesen voz z upreženirn oslom; na vozu je bilo več blaga. Kam je tat izginil, se ne ve. Imenuje se Matija Elsenfelder. Dejal jc hlapcu, da sta voziček iu osel njegov, nakar mu je ta oboje izročil. Svari se pred nakupom. Kdor bi kaj vedel o tem, naj naznani orožništvu ali okradeneu Francu Juhant, Moste pri Komendi št. 35. — Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cenc. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v : S 1 o v e n c u«. Liublisn^ novice. lj Prireditev Orlovskega odseka katoliškega Mladeniškcga društva bo danes ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu. Na eporedu jc izvirna igra »Brat Janez«, govor g. urednika Fr. Terscglava in srečo-lov. Vstopnice se dobivajo dopoldne od 30. do 12. Ure v Rokodelskem domu in od 5. ure dalje pri blagajni v Ljudskem domu. lj Katoliško društvo rokodelskih podočnikov nima danes pevske vaje, prihod-nia vaja bode v torek dne 26. t. m. ob pol S. uri zvečer. lj Stolna Vinccncijeva konferenca sv. Nikolaja ima sejo v ponedeljek, 25. t. m., zvečer ob pol 6. uri v knezoškofijski palači. Prosimo obilne udeležbe. lj šentpeterska Elizabeina konierenca ima sestanek v ponedeljek, dne 25, oktobra 1920 ob pol 7, uri zvečer v društvenih prostorih. ^ •• lj Uradna ugotovitev. Univerzitetni Svet v Ljubljani jj dne 5. maja 1920 z dopišem štev. liG/pr predložil ministru pro-svete g. dr. Franca Webra, priv. doc. na zagrebški univerzi, v imenovanje za docenta teoretične filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti. Ministrstvo prosvete pa ga je p o ni o t o m a z ukazom dne 27. avgusta 1920 imenovalo za izrednega profesorja, kakor je z istim ukazom pomotoma se enkrat imenovalo gosp, dr. Marjana Salopeka za izrednega profesorja, dasi je bil že imenovan z ukazom dne 26. marca 1920. Kadi teli netočnosti je ministrstvo prosvete z ukazom z dne 30. septembra 1920 razveljavilo ukaz z dne 27. avgusta 1920 glede teh dveh imenovanih gospodov ter imenovalo gosp. dr. Franca ,\Vcbra z ukazom z dne 7. oktobra J920 za docenta teoretične filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, — Rektorat univerze univerze v Ljubljani, dno 22, oktobra 1920, Zupančič 1, r., rektor, lj OhSni zbor Francosko - slovensko organizacija ne bo v sredo, 28, oktobra, temveč v sredo 3, novembra. ■ (k) lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj v Ljubljani je imelo dne 18. oktobra t. 1. izredni občni zbor katerega se je udeležilo 65 član ov, Iz odborovega poročila posnemamo, da šteje društvo 236 članov. Veliko oviro njegovemu delovanju in notranji okrepitvi tvori dejstvo, da nima in ne more nikjer dobiti lastnih prostorov. V dobi po zadnjem občnem zboru meseca januarja t. 1. se je kljub temu vršilo 24 odborov. sej, 5 predavanj, 3 diskusijski večeri, 1 družabni večer in 1 izlet. Predavanja in di-skusijske večere je posečalo povprečno po 70 članov. Med letom sta bila ustanovljena orlovski in orliški odsek, izmed katerih šteje drugi že nad 20 pridno delujočih članic. Telovadba se vrši na državni gimnaziji v Tomanovi ulici. Društvo razpolaga s čistim imetjem 5609 K 9 vin. Na občnem zboru jc bil izvoljen nov odbor in sicer za predsednika znova Ivan Lazar, za odbornike pa p. dr. Gvjdo Rant, I. Kikclj, Anton Jež, Avgust Ogrizek, Ivan Perme, Fran \Veiss, Fran Erce, Marija Vehovec, Marija Žitnik, Ivanka Rasp, Lcopoldina Babnik, Ana Češnovar in Marija Perme. Za revizorje so bili izbrani Alojzija Jane, Franc Theuerschuh 111 Vinko Zabukovcc, Sklenjeno ie bilo povišanje članarine, katera znaša, tedaj letno za redne člane 10 K, podporne 20 K, za ustanovne pa 200 K enkrat za vselej. Sprejet jc bil tudi predlog glede izpremembe društvenega imena, ki sc odslej glasi: »Prosveta frančiškanske župnije v Ljubljani.« Sklepoma je bila izrečena topla zahvala predvsem 00. frančiškanom, upravi hotela >Union« in denarnim zavodom, ki so z denarnimi podporami ali na drug način izkazali društvu svojo naklonjenost. ■ivft:- -"^J ;{■<"•>, ■ ' » v lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Pokorn, mizarski pomočnik, 36 let. — Ervin Mat-ko, rejenec, 8 let. — Edvard Cistcr, delavec, 21 let. — Josipina Plahota, hišna po-scstnica, 68 let, — Marija Josipina Baje, nadučiteljeva hči, 1 mesec. — S. Frančiška Alfreda Lenarčič, usmiljenka, 27 let. — Ivan Janežič, dninar, 42 let. — Marija Bizjak, mestna uboga, 79 let. — Josip Ja-vornik, posestnik, 45 let. — Ivan Škcrl, mehanik in posestnik, 68 let. — Leopold Korže. nadučitelj v p., 61 let. — Ana Ku-nej, natakarica, 19 let. — Bernard Pavlin, posestnikov sin, 3 dni. — Valentin Zore, rejenec, 2 leti. lj Ljubljanski trg. Prctcčeni teden je bilo tržno življenje manj živahno. Goveje meso se konzumira močno, medlem ko svinjsko meso in slanina precej zaostaja. Svinjsko meso I. vrste stane 30 K, slanina 50 K, na debelo 49 K. Cena prašičev je do-segk višek in je pričakovati padca iste. Telečjega mesa primanjkuje, tržna cena je 22 in 20 K. V bodoče sc bomo morali zalagati le z domačimi teleti. Drobničnega mesa jc veliko po 18 K kg. Konzuro ni posebno živahen. V zadnjem času jc postaj konzum pitanih volov iz Slovenije v Avstrijo zelo živahen, posebno iz Maribora in sedaj tudi iz Ljubljane. Vsi znaki kažejo, da bi znal imeti ta izvoz, ako bi sc raz-ri! še v večji obseg, zelo neugodne posledice na goveje mesne cenc, kakor smo videli, da je izvoz prašičev slednjim močno navil cene, Izvozničarji govejega mesa so vsled medsebojne konkurence bliskoma navili cene volov, kar ima brezdvomno na celoten konzum katastrofalne posledice, Opozarja sc interesente, da se za ljubljanski trg nc bo na noben način dovolilo po-draženje govejega mesa. V prodaji sadja je nastopila stagnacija. Nenadoma namreč so skočile cene sadju viled velikega na kupa našega sadja po inozemskih trgovcih. Prejšnja povprečna cena 2 K za kg na debelo je močno skočila. Ta položaj vpliva močno na dovoz kmečkega sadja na ljubljanski trg, vzlic popolnoma primerni ceni 4 K za kg dobrih jabolk. Stoj-ničarke prodajajo jabolka po 4 K kg, najlepše pa po 5 K. Opozarja se interesente, da se nikakor nc bo dovolilo povišanje teh cen. Kvaliteta sadja po stojnicah je srednja. Izvrstno blago je izvanredno redko. Kostanja je zelo mnogo, a splošno se stranke pritožujejo, da je izvanredno slab Gobe, jurčki, so sc zopet pojavili na trgu. — Zelenjave preostaja. — Divjačine na trgu letos ni, ker prevzamejo vse na razpolago stoječe blago restavracije. — Jaj ca so skoraj popolnoma izginila 7. ljubljan skega trga. Po Dolenjski in Štajerski se kupujejo jajca v velikem obsegu za Zagreb, tako da za naš konzum ne preostaja skoro ničesar. — Kvaliteta moke se je nekoliko zboljšala, a šc vedno ne zadostno Prejkoslej se konzumenti branijo črne krušne moke in kupujejo raje dražjo belo moko. — Peke sc opozarja, da velja krušna ccna 15 K za bel kruh za vse izdelka, Male žemljice za kavarne in restavracije se smejo prodajati le v toliko dražje, kolikor znašajo stroški za izdelovanje in pri-datki mleka. — Krompirja prihaja na trg dovolj ter se dobi žc po 2 K na debelo. teki Stev. 244. m o , ki se vrši po lahkoatletičnih' tekmah. Tudi v lahkoatletičnem programu so točke za dame. " (k) Svoboda : Primorje. Prvenstvena nogometna tekma Svoboda vrši danes ob 13. uri. . Primorje se T Cerkveni uestssi??., c Jezuitska kapela. Danes popoldne ob 5. uri propoved in litanije. Predmet propovedi: Socialne posledice nečistosti. Dijaški vesftnik.y' d Akademska kongregacija ima svoj redni sestanek v sredo dne 27. oktobra t, 1. ob 20. uri v Marijaniški kapeli. Udeležite se tega prvega sestanka polnoštcvilno! Prefekt. d Novi odbor »Danice« ima danes, 24. t. m. ob 14, uri v društvenem lokalu sejo. Tov. odborniki, polnoštcvilno! Predsednik. d Seja osrednjega odbora SDZ sc visi v ponedeljek 25. oktobra t. 1. točno ob 14. uri v zveznem lokalu. — Predsednik SDZ, d Funkcijonarji podružnic SDZ, naj se polnoštcvilno udeleže seje osrednjega odbora SDZ. v ponedeljek, 25. t. m. ob 14. uri. — Predsednik SDZ. d Ženska organizacija SDZ Ljubljana ima danes točno ob 11. uri svoj redni sestanek v lokalu SDZ, Rcfcrira ga, dr. 5. o Koroški. — Prcdscdnica. Turistika in sporS. Jadran : Hcrmes. Prvenstvena nogometna tekma Jadran : Hermcs sc vrši danes ob 10. uri na prostoru [lilije. fk) Lahkoatleiične tekme, ki sc vrše danes ob 15. uri na prostoru Ilirije, ^ dnijajo mnogo zanimanja. Sc "crjc zanimanje vlada seveda a d a m s k o rokometno VLADA BO ZAHTEVALA OZEMLJE • i JUŽNO OD DRAVE. ; LDU Zagreb, 23. okt. (ZNU.) ;.Riječ* javlja iz Belgrada: Naša vojska je pričela izpraznjevati cono A na Koroškem. Zdi se, da bo zahtevala naša vlada, da se naši kraljevini pridali ozemlje južno od Drave, v katerem jc večina glasovala za nas, ■%<>• 40' POGAJANJA Z ITALIJO, LDU Belgrad, 23. okt. (ZNU.) Dr. Ves-nič in dr. Trumbič sta se včeraj dalje časa razgovarjala o zunanji politiki. Vidi sc, da jc porabila Italija vsa dosedanja pogajanja v prvi vrsti za to, da preišče teren in da vidi, kakšno jc stališče naše vlade proti pogajanjem. LDU Zagreb, 23. okt. (ZNU.) »Obzor« javlja iz Belgrada: Kakor izgleda, So pogajanja z Italijo za dalje časa odgodena. Verjetno jc, da se bodo pogajanja nadaljevala šele tedaj, kadar vstopi v vlado kaka druga osebnost, ker menijo, da si Giolitti ne upa iz strahu pred nacionalisti otvoriti pogajanj. On poizkuša ponavljali igro Dode-kaneze. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO V SMRTNIH ZDIHLJAJIH. LDU Zagreb, 23. oktobra. (ZNU) Današnje »Novosti« pišejo pod naslovom: ; Konec začasnega narodnega predstavništva . Na včerajšnji seji narodnega predstavništva sc je pokazalo to, kar se jc že dolgo pričakovalo, to je, da ta parlament ni več sposoben za delo. Na sejo jc prišlo komaj 50 poslancev. V obče se misli, da bo naslednja seja dne 12. decembra, t. j. na dan sestanka konstiluante. Predsednik je le bolj radi oblike naznanil, da bo določil dan prihodnje seje. Gotovo pa jc, da se narodno predstavništvo dolgo ne misli sestali, ker dobivajo člani parlamenta daljše dopuste. LDU Belgrad. 23. oktobra, (ZNU) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta. Razpravljali so o položaju, ki ,e nastal vsied tega, ker narodno predstavništvo ne more več delovati. Poleg tega se je razpravljalo tudi o naredbah in o finančnih vprašanjih. KRIZA V DALMATINSKI VLADI, LDU Zagreb, 23. oktobra. (ZNU) »Novosti« javljajo iz Splita, da poda predsednik dalmatinske vlade, dr. Krstelj, ostavko, in to zato, ker se ne strinja s tem, da prevzame dr. Lozovina, ki je član ljudske stranke, poverjeništvo za prosveto v pokrajinski vladi. VOLIVKI BOJ V AMERIKI, LDU Amsterdam, 23. oktobra. (Wolfi) Washingtonski dopisnik lista »Times« poroča, da je volivna borba v Ameriki dosegla višek. Agitacija za Hardinga, kakor za Coxa je velikanska. Obe stranki je srdito napadata. ;■£ 'f• IZ RUSIJE. LDU Moskva, 23. oktobra. (Brezžic.) Ruska vlada jc ooljsko vlado obvestila o izvršeni ratifikaciji predmirovne pogodbe v Rigi. LDU Moskva, 23, oktobra, (Brezžič,) Dne 21. oktobra je bila osvojena Čita, zadnje veliko mesto sibirskih protirevoluci-onarjev. Semenov; ie pobegnil v letalu, JAPONSKA ZASEDE MANDŽURIJO. LDU Amsterdam, 23. okt. (Wolff.) Pc- kingški dopisnik lista »Timon« javlja, da jc 10.0C0 mož močna japonska četa iz Vladi-vostoka vkorakala v Mandžurijo, da varuje japonske interese. Kitajska vlada je japonski na to naznanila, da lahko tudi sama vzdržuje red, • 5. m s »Iz »vagonov«. Železničarju Josipu Novaku kateri stanuje v Ljubljani na poljskem tiru, je bilo ukradeno 400 K denarja, zlat poročni prstan vreden 450 kron, 2 srebrna prstana z obeskom, vredna 120 K, par ženskih zlatih uhanov vrednih 600 K, ženska jopa vredna 150 kron in par ženskih nizaih čevljev vrednih 300 K. s Ukra .;eai zavitek na ljubljanskem glavn. kolodvoru. Na gl. kolodv. je bil pred odhodom dolenjskega vlaka ukraden zavitek gospodu Lovru Žcvu iz Trebnjega, v katerem jc bil sukanec, trakovi, noži in papir za pisma. Gospod Žev jc oškodovan čez 3 tisoč kron. s Velika tatvina v vili g. dr. Kokalja. V podstrešju hiše g. odvetnika dr. Kokalja v Marmonlovi ulici, v kateri stanuje lc gospod Kokalj s svojo rodbino, jc bilo iz nezaklenjene skrinje ukradeno: frak s telovnikom in hlačami v vrednosti 4000 K, po-nik svillo sive barve z znamko tudke Gričar in Mejač v vrednosti 2000 K, nova tenmo modra, zimska -uknja i, kožuhovina- sto podvlako v vrednosti 6000 kron, kompletna temnorjava obleka g. Zdenka Kokalja vredna 1500 kron, temnomodre hlače mornariške uniforme vredne 1000 K in 3 spodnje hlače zaznamovane na pasu z rdečimi »A. K.«, vredne 150 kron, tako da znaša skupna škoda 14.650 kron. Tat jc bil pri tatvini zelo izbirčen. Ni sc zadovoljil s slabo obleko, izbral si jc lc boljše predmete. s Iz zaklenjenega železniškega voza in zaklenjenega kovčka Jožeta Jurana jc ukradel Valentin Bitenc iz Stražišča gotovine 2560 K. Deželno sodišče v Ljubljani jc obsodilo Bitenca na 3 mesece težke ječe, poostrene s poslom na mesec. s »Ali si ti človek, ki si od komunistov k Zvczarjcm pristopil!« jc kričal 17. t. ni, ob 22. in tričetrti uri v gostilni Franca Nerada v Rožni dolini kurjač južne železnice France Kuclcr nad uslužbencem južne železnice Francom Šušteršičem in ga končno udaril s pestjo po glavi, na to jc pa stekel iz gostijne, V gostilni nahajajoči se čevljar Anton Zalar je šel za Kuclerjem, hoteč ga pozvati na odgovor, ko se mu jc pa približal, jc zamahnil Kuclcr proti njemu z roko, v kateri je držal odprl nož. Ko je Zalar videl, da se je nekaj zabliskalo, jc vzdignil desno roko pred sebe, v tistem trenutku je pa žc začutil, da mu jc Kucler prerezal dlan na roki. Kucler je prišel tudi pred približno dvema mesecema k Šušteršičevi ženi Josipini v stanovanje in ji zagrozil: »Jaz bom hudiču (mislil je na njenega moža), že pokazal, ker je prestopil k Zvezarjem.« s Ukraden panj čebel. Orožniki v Gornjem Gradu so dognali, da sla Matevž Romšak in Franc Osolnik iz Gozda meseca avgusta 1, 1919 vzela Jakobu Zavolov-šku iz Tiroska pri Novi Štifti ko je vozil s paše na Kranjskem 24 panjev čebel na svoj dom, pred Kuharjevo gostilno v Črni medtem, ko je malo obstal, 1 panj s čebelami in škatlo s satovjem. s Sumljivi aretovanec. Dne 21. t. m. jc v Malovrhovi gostilni v Kamniku na Grabnu orožnik Alojzij Steklasa zasačil nekega sumljivega človeka, ki se jc, ko ga je g .Steklasa vprašal, kako sc piše in od kod je doma, tako ustrašil, da jc komaj odgovarjal, da se piše Valentin Kavčič in da je baje bil 12. avgusta 1898 v Ljubljani rojen in da je služil nazadnje pri restavra-lerju Dolničarju na Jesenicah za natakarja in da je nezakonski sin Marije Rant. Rekel je, da nima nobenih dokumentov, toda dobila sc jc pri njem delavska knjižica, izstav. Ijeno na ime Jakoba Rižnarja in potna izkaznica, glaseča se na ime Avg, Zupančič. Imel je denarja 1040 dinarjev. V Kamnik je prišel pred nekaj dnevi in je v mestu potrošil veliko denarja. Zaradi njegovega sumljivega obnašanja so možakarja aretirali. s Pretep na Posavju. Dne 17. oktobra letos so pili Ivan Šimenc, Josip, Gašper in Ivan Hvastja v gostilni Marije Ku-naver v Savljah. V gostilno je prišel ob pol 24. tudi posestnikov sin Josip Drešar, ki je pustil kolo pred gostilno. Fantje so kmaiu po Drešarjevem prihodu zapustili gostilno, za njimi je kmalu odšel tudi Drešar, ki svojega kolesa ni več našel, šel je za fanti, jih došel in jih vprašal, če ni morebiti kdo odpeljal njegovega kolesa. Mesto odgovora je zgrabi! Gašpar Drešarja za prsi in ga je udaril z roko večkrat po glavi, priskočila sla tudi Jože in Ivan Šimenc, ki sta ga suvala z nogami v nogo in ga klofutala. Med pretepom se je pa odstranil Ivan Hvaslja in je šel proti gostilni Kunaverjeve, kjer je našel za gostilno Drešarjevo kolo, katero je odpeljal na svoj dom, nato se je pa vrnil nazaj in je pomagal tovarišem pretepati Drešarja. Drešar je bil poškodovan na desnem licu in na vrhu glave in na levi nogi, Vsled dobljenih udarcev mu jc tekla tudi iz nosu in iz ust kri. s Tatvina pri » Slonu« v Ljubljani, Samski železniški pr^ktikant Ivan Jerina jc 23. julija letos v hotelu Slon vzel Francu Novaku s Češkega prtljago vredno 3736 kron in jo oddal postreščku z naročilom, na jjo odnese v hotel Štrukelj. Odejo in površnik jc Jerina prodal starinarju Ivanu Zajcu, s kovčkom se je pa odpeljal v Zagreb in jc rekel, da mu jc bil v Zidanem mostu ukraden. Dne 31. julija jc pa Jerina ukradel Josipu Puharju kolo vredno 1600 kron. Deželno sodišče v Ljubljani je Jeri-no obsodilo na 4 mesece težke ječe, poostrene s postom na mesec, s Tatvine v gozdih na Javorniku. — Franc Braniselj, Matija Štrukelj, Anton Obreza in Anton Škof, vsi iz Dolenje vasi pri Cerknici, so si prilastili več hoj iz Win-dischgralzovih gozdov, Škof in France Braniselj sta si pa tudi prilastila tri hoje iz gozdov Marije Ulc in Marije Škof. Deželno sodišče je o zadevi dvakrat razpravljalo in so dobili Braniselj 3 mesccc težke ječe, poostrene z enim postom na mcsec, štrukelj 3 tedne ječe, Obreza 6 tednov ječe, poostrene z enim postom vsakih 14 dni in Škof 2 mcscca ječe, dopolnjene z enim poslom na mcsec. s Kradel in grozil stražniku, da ga b-) siri. Duš. Petrovič iz Negotiua doma, pri-lojen v Belgrad, oženjen natakar v Ljub-'jani, je ukradel na dvorišču hiše št, 8 na Gosposvetski cesti žensko obleko, lu sc 6tov. 344. SLOVENtC, dne 554. oktoKra I030, jc sušila tam. Po tatvini jc odšel v Strgul-čevo gostilno ,ko si jc prej ukradeno obleko ovil okoli pasa. Prišel jc policijski nad-slražnik Jakob Pavlovič, kateri jc Petrovič« aretiral in odvedcl na stražnico. Pc-trovič jc med potjo prostaško psoval uad-stražnika in mu grozil, da ga bo stri in jc dvigai proti njemu svojo pest. Deželno sodišče v Ljubljani jc z ozirom na opisani dejanski stan obsodilo Petroviča na 6 mesecev strogega zapora, poostrenega s postom na teden. Vštel se mu je zavarovalni in preiskovalni zapor od 29. avgusta do 22. oktobra, s Usoda bivše prisiljeukc. Na Zavrteli 51. 12 jc bilo ukradeno čc\ Ijarju Silvo Knipicu 8. t. m. več perila v vrednosti 2000 kron. Policijski okoliški nadzornik Šenčur je dognal, da jc neka ženska ukradeno blago prinesla neki starinarici. Detektiv Močan jc zasledoval vso zadevo in dognal, da je Knipica okradla 16. maja 1892 v Polščcku rojena brezposelna Ivana Meden, katero je 22. L. m. aretiral. Med en o va jc na policijskem ravnateljstvu odkritosrčno priznala, da so jo 4. oktobra izpustili i z prisilne delavnicc v Begunjah, 6. oktobra je prišla v Ljubljano, denarja si je prislužila v Begunjah 80 kron. Preživljala sc jc od lega, kar so ji plačevali moški; stalnega stanovanja propadla reva ni imela. Knipicu ukradeno blago jc zamenjala pri starinarici, kateri jc rekla, da piše Angela Gvardja, za volneni ženski zimski jopič, s Prijeti osumljeni tat, V Ljubljani sta aretirala policijski okoliški nadzornik Kurent in stražnik Franc Klinec 18. t. m. v nekem prenočišču Andreja Čcrina iz Dolenjih Novakov 20, ker je 16. t. m. prekoračil demarkacijsko črto in prišel iz Novakov v Ljubljano brez predpisanega potnega lista. Na policiji so dognali, cla je Čerin zasledovan šc zaradi neke tatvine izza leta. 1913 in da obstoju proti njemu nujen sum, da jc izvršil v času. od 27. do 29. septembra veliko tatvino pri posestniku Pc-Iru Modicu na Velikih Blokah, ker se jc našla pri njem ura slična uri, ki jc bila ukrp.dvna Petru Modicu, Stran % s Tatvina med balinanjem. Ko jc čevljarski pomočnik Ivan Kumclj balinal na vrtu gostilne pri Kankrtu, mu jc bil iz suknjiča, katerega jc položil na mizo, ukraden notes, v katerem jc imel približno 1000 K denarja. s Z orodjem po glavi udaril jc Josip Maycr, poslovodja pri ICornu, ko sta sc prepirala zaradi nekega orodja, kleparskega pomočnika Josipa Ilaršineka in mu jc prebil kožo. s Udarec s puškinim kopitom, Saks Miroslav, dijak VI. realke, jc prišel do neke skupine kolesarjev na Celovški cesti, kar ga jc udaril neki vojak, ki jc šel peš med kolesarji, s puškinim kopitom po glavi. Udarec je prebil dijaku kožo na glavi v dolžini 3 cm in 2 cm v globočini. g Zadružna banka v Mariboru. Zadružna banka v Splitu ustanovi v Mariboru svojo podružnico, in siccr v Gosposki uljci št. 20, kjer je vzela v zakup hišo trgovca Pirchana, Imela bo svoje bančne in uradne prostore v pritličju in v 1, nadstropju tega poslopja. Organizacija vsega bančnega poslovanja, jc poverjena ravnatelju dr. Vekoslavu Kisovcu ter prične banka početkom deccmbra žc poslovati. Zadružna banka je popolnoma zadrugar-ska institucija, in sicer je ustanovljena od Zadružnega saveza v Splitu. Leta 1915. je Zadružni savez že ustanovil svojo lastno Zadružno banko na Reki, ki sc je med vojno razen z bančnim poslom bavila tudi s transporti in pomorskim zavarovanjem ter poslala v tem pogledu najkrepkejša institucija na Reki. Tega leta pa je Zadružni savez, ki sc je prej Iudi sam bavil z bančnimi in trgovskimi posli, osnoval v Splitu posebno zadružno banko, kateri je izroči! vse denarno in trgovsko poslovanje ter sam ostal popolnoma zadrugarsko-revizij-ski organ. Pred enim mesecem je ta banka otvorila v Novem Sadu podružnice v svoji lastni hiši, dočim jc v Zagrebu skle- nilo ravnateljstvo banke, zidati skupno s Savezom hrvatskih zadruga poseben Zadružni dom, kjer bodo razen za banko tudi prostori za hrvatski Zadružni savez ter za razne izložbe poljedelske in drugih strok. Zanimivo je, da Zadružna banka nima zasebnih delničarjev, marveč da morejo poslati delničarji tega podjetja lc zadruge, odnosno savezi zadrug, kar je z narodnogospodarskega stališča golovo hvalevredno, ker se s lem zabranjujc špekulacija velekapilala, pač pa se ščiti domači mali kapital. Delniški kapital Zadružne banke jc 50 milijonov kron, od katere vsote je vplačanih 15 milijonov. Zadružna banka skupno z Zadružnim savezom eden glavnih akcijonarjev industrijalne zajednice v Omišu, s popolnim vplačanim delniškim kapitalom 30 milijonov K ler vzdržuje sedem tvornic, ki imajo veliko bodočnost, ker dobivajo takorekoč brez stroškov vodno silo od Sufida, g Vprašanje premoga. Belgrajska Politika« piše: V vprašanju splošnega pomanjkanja premoga za državna podjetja, kakor tudi za privatne potrebe, jc bila v prometnem ministrstvu konfercnca, katere so sc poleg zastopnikov prometnega ministrstva udeležili tudi zastopniki ministrstev za šume in rude, prehrano in obnovo : dežel, finance, trgovine in industrije t.cr socialno politiko. Konferenca je. soglasno sklenila, da bi bilo treba: 1, cla sc vsa vprašanja o produkciji in razdelitvi premoga osredotočijo v centralni direkciji v Belgradu, v kateri bi bili zastopniki vseh resortnih ministrstev in v katero bi vstopila tucli vsa pokrajinska ravnateljstva; 2, da sc v privatnih premogovnikih normira cena premoga na la način, da sc proclu-ccntom, razen priznanja troškov za režijo, delavske moči in investicije, prizna tudi del dobička; 3. da mora produ,cent del čistega dobička vlagati za stalno povečava-njc produkcije. Prometni minister bo o tem poročal ministrskemu svetu in bo ministrski svet nabržc sklenil normiranje cen premoga in sklepal tudi o sekcijah, ki bi bile eventualno za to rešitev potrebne. u a Knjige is Jugoslovanske knjigarne, ki naj nc manjkajo v nobeni knjižnici: Josip Jurčič, Spisi. (Uredil dr, Ivan Grafenaucr.) IV. zvezek: Cvcl in sad. — Hči mrtvega sodnika. — Kozlovsku sodba v Višnji gori. — Dva brata. — Cc 19 K 20 vin,, vezano 31 K 20 vin. V. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Mej dvema stoloma. — Cena 19 K 20 vin., vezano 31 K 20 vin. VI. zvezek. Doktor Zober. — Tugo-mer. — Cena 19 K 20 vin., vezano 31 IC 20 vin. Fran E r j a v c c Izbrani spisi, (Uredil Ivan Dornik.) 1. zvezek. — Povest ima' sledečo vsebino: Fran Erjavec (življenjepis), — Na strijčevem domu, — Zamorjeni cvet. — Hudo brezdno sveti. — Huzarji na Polici, — Veliki petek. — Avguštin Oce-pck. — Izgubljen mož. — Božični večer a a Kranjskem. Cena vezanj knjigi JO K, Izgubljeno. Včeraj popoldne med pol 2—2. uro jc padla iz voza, ki je peljal iz Ljubljane po Martinovi cesti v Tomačevo zdravniška ročna torbica /. obvezami, iu nekateriim instrumenti. NajdUelj se prosi isto vrniti proti nagradi, ' Trg Tabor 3 dr. Minaf. Zgubil se je dne 8. t. m, črn, žc obrab". Ijeu muf na poti iz Židovske ulice d') mosta Sv. Jakoba. Pošteni najditelj se uljudno prosi, tla istega odda pri tvrdki Gotzl, Židovska ulica ali pa ua policiji, Ljubljana 30o ni a, in, vlš. C.18 opazovanja Haro-mofcer v mm Termo-inotar v U 1'sihiom. dilorbuca v o Nebo, v otrori r&daviat v maj 22./10. 21 h 735-7 6-6 0-5 obl. 23./10. 7 h 737-3 ~1 7 ■ 06 obl. z. 0, 23./10, 1t h 737-7 8 0'4 obl. dobro izur-iillJU ieua išče službe li kakemu go«podu ali pa v večji -avod za tako.i. Poizve Kralja Vetra trg 2. pri Hišnici, Ljubljana. iofijj lil tUuuJ in gospodo), vsak torek ia petek zvečer, lodvorska ul. 23, I. za začetnike (davne ataučnejs: Ko- Urfirif) tO* Prcdsobna stena r. ogledalom riUliU JE. 206V240 cm, ter dve postelji Ui umivalnik. ' dvorišče. Križevnlška ulica št. 6, Kllharira d'Jbro tzvežbaua išče mesta HUHUuuU» gospodinje, najraje li kakemu star.' boljšemu samsk. gospodu. Pouudbc pod St. 435'L ua upravo tega lista. is! ua upravo. tudi godec, i«Cc službe. Po-1» uudbe pod ,Organist samski' 4300 in rozoa dragi semena kupuje Josip Lrbauift, trgovina s gumeni, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Malo posestvo v lepem kraju obstoječe iz niže, malega vinograda -t njiv iu gosda su za v a v nizko ceno proda. Naslov t omj upravništvo Slovenci, pod ž t. 4218. Brez posob. obvc-lila. JsL Egan barou Zois naznanja v svojem iu v imenu vseb ostalih sorodnikov, da je njegova srčnoljubljenti mati, gospa nove livoKolesa, P o zelo e n š * 3 fi 5 sani plašči, £hin|nj clsinij iu vsakovrstni tračnice, SStfBllil OH kiji deli, karbidue svet., gorile! itd. Sprejemajo se v popravo kolesa Jn ijlvolni stroji pri Ba-ijelu, Ljubljana, Start ir« št 28, r®J|t m tp ilcv. 77L'0. Ustanovo i\ Mi ii! tm istrfc Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za loto J'Ji'0: a) osemnajst ustanov (S po 00 K iu 10 po 20 K) za onemogle uboge obrtnike voj-vodine Kranjske; b) štirinajst ustanov (4 po 50 K in 10 po '-'0 K) za onemogle ubogo obrtuiko iu trgovce vojvodine Kranjske: c) pet ustanov po 10K za onemogle ubogo vdove Kranjskih obrtnikov ter d) pet ustanov po 20 K za onemogle uboge vdove Kranjskih obrtnikov iu trgovcev. Prošnjo naj se pošljejo trgovski in obfluiški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1920» Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada nolrjeno dokazilo, da. je prosilec olsrl ali trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti no moro več delali iu da, jc ubog, oziroma, da je prositeljica oac-mogia uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ln trgovca. Saran. roj. baronica Simbsclien danes due 23. oktobra po dolgi mučni bolezni mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnica bo v nedeljo dne 24. oktobra 1920 ob pol 4, uri po- v spodnji Murski dolini, 17 oralov, od lega 7 oral. vinograda, 1. večjim številom živine, zalogo in orodjem 30 proda. za i! milijona krou proti plačilu v gotovini. Dopise sprejema uprava pod šifro „Lepo posestvo *35>. razno velikosti od 1 V2 hI do 7 bi se proda. Skladišče »BALKAN", Luuajuka c. 33. —' LJubljana. Potrebujem okolu 1000 — 3000 parov čevljev z loššniuil podplati; gornje ut^nje je lahko iz žpalia ali iz kravje kože. Izdelovalec naj se obrne name z najnižjo ceuo iu vzorcem. Grozdič, Rje-lovar. 1342 primerila tudi za industrijsko podjetje ali veletrgovino, v ljubljanski periferiji, izven užituiuskega rajona, z velikim dvoriščem iu gozdom sc lakoj proda. Pojasnilu daje dr. Viljem Ktrcjčl, odvetnik v Ljubljani, VVolfova ulica 5/t. GradfeesiB pcdjeli«; ing, Biikšč in drug Ljubljana, Kesljeva c. 9, se priporoča za vsa v to široko spadajoča dela. elektrotehnične stroke k takojšnjemu vatojiu. ItefJekt&nt naj bo vešč slovenskega in nemškega jezika, poznati mora ves v to stroko spadajoči materijal, obvladati kalkulacijo ter fakturiranj o, sposoben mora biti oskrbovanja velike zaloge ter občevanja s strankami. Pouudbc uaj sc vpošljejo z zahtevano plačo vred ua naslov: Družba za clektr. industrijo, Maribor. Jurčičeva ulica Sin v, 8. se bo vršila 25. iu 26. oktobr« t. 1. od V. do 12, in do 5. ure popoldan v Predilnici št. 39, (Kolod. ulica). Prodajala se bo nova Iu stara hišna oprava, več motornih ltolcs fmotocikljev) in mizarsko orodje s 5 skobslniki (llobclbanki) ter več vrst predmetov, — Toraj pozor mizarski obrtniki, ženini tn neveste ua nakup! rvan Cioltes, iuiz. mojster, Ljubljana. na steklo, sid, i. t. d, izvršuje Fran Bricelj, Ljabljsna, ŠeleuburHova nL 6. « 0TČJS (jagnje) pa tudi dr"«e •A ^^ j ro, Zeleznib za štorov ja ii.' doloma P50 do 2*40 m širokih. Prodajo ae tudi lepe nove s krasnim hodnikom za manufakturo in konfekcijo, luterosentje naj se blagovolijo takoj obrniti na Hotelsko družba 'pismeno ali ustrueno na Ljudsko posojilnico pri Sclem volu v Celju. nssEsaHjssB (( veletrgovina žganja družba z o, z, [ij za kožuhe, cvOVlno tudi dobro IT \ S a™ 4 * w gUBL^RliR; Kolizej, iolelon int. 5t. 535, |jj Naznanjamo našim ccnj. odjcuiiilccm, da jc došlo uovo blago iu sihq ij Kj cene kljub novi trošarini, tako nizko računali, da s,iuo v slami, pustreci ra našim odjcmalcctu najccnejc z dobrim blagom. ' nI jjj nudimo: Slivovko, brinjevec, rum, konjak in razne likerje. ohranjen kožnli KK . '1230. i a ^Ponudbe pod ^ tcno listo. Ijjf Prosimo, blagovolite ata/ nakupom ^a uaSc ceuc vj.u-ažati l K / ^ I iv. _ _ __/ prodajajo se po snafrn Zaloga na debelo in drobno. ilf^ZZ i%Z 2)ober zaslužek! Več kolport.erjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo. IVAN Miš A VOS - HAR1BOR. Trgovina in zaloga: Aleksandrova c. 13. Sedlarske delavnice: KoroSka c. 17. Sedlarski, jerraenarskl in torbarski izdelki. Različne opreme za konje, torbice za puluvatije, nahrbtniki, dokolenice (gamaše) iz usnja itd. kakor tudi v to stroko spadajoče pritikline. Niklasti okovi (garniture) za vprege. Gonilni Jermeni ?a stroje iz Ia usnja v raznih Širinah v zalogi. — Šivalni in vezalni jermeni. Postrežba točna in solidna! Postrežba točna lil solidna! D - - , • O O D P Skupno premagamo skupne teSave I Svoji k svojim! g pgaosaaanaPPPPO000000000130000 Vzajemna zavarovalnica d v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17» Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanj«. Itfr Mffievajte ponudbo I Zahtevajte ponudbo I "VS 1» bele papirne vrecice od '/i —6 k9 razpošilja ua vagone in meniSe količine LU59VIK SEF, MARIBOR. Prešernova ulica 1. Tovarniške zaloga papirja iu pisalnega orodja. Teiclon 1;*8. Brzojavi: Papiršef, Maribor. Konfekcijska tovarna družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice. Telefon 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta št. 3, flajvečja jugoslovanska izdelovalnica moške, deške in otroške obleke, - Samo na debelo. Kdor hoče Imeti to ali ono pravno in no-rivmu «»a® » tarsfeo zadevo urejeno v Ameriki ali kdor • . «-- c<»«*v »..ti«* C)...f potrebuje listine za potovanje v Ameriko, lavni notar, 5287 Butier Sireet kdQrJ informacii v kateremkoli Pittsburah, Pa. oziru, in kdor hoče imeti v svojih ame- .. r.,t.r «[ »KMiba rlšlilh zadevah posla z zanesljivim fclo- Onltcd States of fcmertka. vekorri) naj se % zaupanjem obrne do gori fmonovunega javnega notarja v Ameriki, ki mu je predv.-ioi Uu toga, da ae nažim ljudem ne rodi krivica od nobene slram._ oblastveno poverjeni stavbni Inžener LJubljana, Hilberjeva ulic« St. 7. Specijelnn »lavbeno podjetje ta betoa.Uc, želerobetonske la vodne zgradb«. Izraba vodnih sil. Zicne železnice mr v«