St. 108. V Mariboru, sobota 16. septembra. IV. teCaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden. vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Maribora s pošiljanj oni na dom, aa celo teto 10 prold., za pol leta 5 ffold., za četrt lota. 2 ffblđ. 60 kr. — Za oznanila se plačajo od navadne oetiristopne vrste 6 kr. čo su oznanile* enkrat tiska. 5 kr. če se dvakr.it in 4 kr. će so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici liišn. štev. 220. Opravhištvo, na k toro naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne, reči. je v tiskarniei: F. S k a za in dr., v koroški ulici bišn. št. 229. Deželni zbori. Zboruje /.daj zastopstvo vseh 17 dežel, iz kterili je ta polovica habsburške monarhije zložena. Brez dvoma so za občno politiko deželni zbori večjih, torej odločilnih dežel, kakor je Češko, Moravsko in Oalicija, glavne važnosti tudi za nas, ker samo ako se s temi krona srečno pogodi, npati je tudi nam nekoliko blagoslova, izvirajočega iz uravnanja dozdanjib, celo državo in njene dele morečih razdorov. Vendar . bode naravno naša največja pozornost obrnena na zbore, kjer je, ali bi imel biti zastopan nas tužno-nesrečni slovenski narod: v Ljubljano, Oradee, Gorico in Celovec. S Ktalnim in možatim držanjem so češki poslanci dosegli, da se jim zdaj priznava kar so za htevali: pravice češke krone, ktere obeta cesar 1 kraljevsko prisego in kronanjem potrditi. Tako bode tudi naš narod naposled svoje dosegel, ako bodo njegovi zastopniki češkim podobni. Zatorej smemo upati, da kranj ski deželni zbor svoje lanske adrese 80; avg. 1*70 ne pusti, v kteri pravi: „Vašega c. in kr. apost. Veličanstva vladi bode pri tem tudi mogoče, sredstva in pota najti, da bi zadostila slovenskega naroda že vee ko pred 25 leti izrečeni, in potem vedno glasneje ponavljani živi želji po združenji vseh pokrajin, koder prebiva, v eno a d m i n i s t r a t i v n o i n kolikor mogoče državno celoto/' Z vso pravico smemo upati da bode letošnji deželni zbor to željo slovenskega naroda še. Ognje-nejc poudarjal. Zopet in zopet mora na kompetentna mesta prihajati to zahtevanje pogoja vsega bodočega narodnega obstanka Slovencev in baš kranjski deželni zbor, ki če, ne dejansko, pa ima moralno zastopati tudi vse Slovence, grešil bi, ako bi ravno letos to glavno zahtevanje iz nimar pustil. Da bode večina kranjskega zbora pobrinila se za druga poroštva narodnega napredovanja v duševnem in materijalnom obziru, ter tako v sredini Slovenstva stanje ustvarila, ki bi moglo, kakor smo že večkrat poudarjali v teb listih, z do-brodejnim vpljivom delovati na druge še odločene brate: i to moramo pričakovati. V nezadotnem številu bode v Štajerskem deželnem zboru zastopalo 4<).(HKJ krivični« potlačenih Slovencev samo 5 naših mož. Vemo, da si bodo Nemci kakor doslej tudi letos dosledni ostali v krivici in brezobzirnosti; vemo da slovenski za stopniki ne bodo uslišani, da nemška večina ne bode nobenega izmed njih poslala v centralni državni zbor. Ali ncostrnšeni po teb neugodnih oko liščiuab bodo slovenski zastopniki moževski svojo dtdžnost storili in glas njihov naj barem konstatira, do smo in hočemo biti! Kakor v denašnjem listu na drugem mestu povemo, imeli bodo tudi goriški Slovenci v svojem zboru zapreke od strani protivnih Italijanov, ki bi radi goriški zbor nemogoč storili. Dozdaj so bili goriški slovenski poslanci prevzetnemu italijanstvu nasproti miroljubni in pohlevni. Oholost njih na sprotnikov jih utegne prisiliti, da bodo tudi oni enako z enakim povraćali, — in morda bode baš italijansko-goriški „strike" prvi dal povod, da se bode spoznalauujnostzedinjcnja goriških Slovencev 8 kranjskimi, kar bi bil prvi korak k daljšemu izvršenju našega narodnega programa Koroški deželni zbor je dozdaj molčal o Slovencih, kakor da bi jih ne bilo v starem slovenskem Oorotann več. Letos je obrnilo se toliko na bolje , da so Slovenci vsaj po enem poslancu, g. Kinspiclcrju zastopani. On bode jmcl osodo in nalogo štajersko-slovenskih poslancev, a kakor ga iz njegove prejšne delavnosti tri neustrašenosti poznamo, vladal se bode sigurno možato. Iz deželnih zborov. Iftržc I u i zl»or kninhlii. (1, seja 14. septembra.) Pri jako pol- nih galerijah se je o 1 t na 12 uro pričel deželni zbor. Nazočih je 17 poslancev. Nemškutarjcv ni niti enega a izmed narodnjakov se pogrešajo: Piu-tar, V. C. Supan, Drag. Rndcž, Irkie, Zagorec in Tavčar. Zbor prične pl. gosp. "VVurzbaeh v „ccsarskiu uniformi z naslednjimi besedami: „Pozdravim slavnega deželnega zbora v imenu vlade u, potem predstavlja gospoda dra. Razlaga kot deželnega glavarja, kteri je bil živahnimi živio-klici od-zdravljen. Oosp. dr. Kazlag na to da svojo prisego v roke zastopnika vlade. Deželni predsednik bere vladne predloge lanireč: 1) načrt postave, po kteri se sprenarede §§ .">, 12, v>H deželnega reda: 2) načrt novega deželnega volilnega reda ; ,'$). načrt prenarejenega pristavka za deželni red Vrh tega se še kot vladini predlogi objavijo postava o razkosavanji zemljišč in glede povodnih pravic. Oosp. deželni glavar dr. Razlag v kratkem pa krepkem, slovenskem in nemškem govoru opominja poslance k složnemu, celi drŽavi liasiiovitemu delovanji takole: „Visokočestiti gg. deželni poslanci! Vsled ccs. patenta ođ 1 l. avgusta t. L je deželni zbor vojvodine kranjske sklican na dc-uašnji dan in ker je Njegovo voličastvo, naš go-ipodar in cesar najmilostivejc mene Imenovati bla-;oizvolil za deželnega glavarja, imam visoko čast presrčno pozdraviti vse visokočestite gg. poslance in prositi, da me izvolite dobrohotno podpirati pri izpolnjevanji mojih novih dolžnosti v korist dežele, ktero imamo čast zastopati. „ Visokočestito g. dež. predsednika pa prosim, naj blagovoli podpirati blugonosno delovanje dež. zbora s svojo osobno iskrenostjo, da se složnim delovanjem pospeši blagor dežele in cesarstva. Sedanja doba je prevažna za mirni razvoj vseh bratovskih narodov v duhu vsestranskega napredka in prave svobode, ktera je sad resnobnega uvaževanja obstoječih razmer in složnoga delovanja, da se širijo znanosti in razvijajo umetnosti, da raste in se množi blagostanje in s tem ukorenini zadovoljnost in sreča vseh narodov , združenih v staročestni Avstriji, v dobrih in slabih časih. Iz malega raste veliko, — stopimo torej mirnega duha med bratovske narode in uresničimo nadejc do vsevoljne sprave, do resničnega sporazuinljcnja da bode cesarstvo srečno v znotraj in mogočno na zunaj, ki bode zmagonosni prapor omike in svobode razvilo v izgled sosednim državam. „Nas gotovo vse vodi edini namen in konec neomahljiva zvestoba do cesarja, blagor dežele in jednaka pravičnost proti vsem narodom. ^ ^>VjjJ^knite torej z menoj prcsvitlcmu cesarju : živio , (Navdušeni trikratni živioklici \) šli bomo torej z božjo pomočjo na delovanje, kadar pridejo iz dežele vsi poslanci.'4 Najvažneja točka nepričakovanega dnevnega reda je prišla na vrsto po teh formalnostih. Oosp. dr. Kazlag je namreč bral neko pismo, ktero se mu je pred začetkom dež. zbora i*očilo in kterega zapopadek je: Jalovi za lase privlečeni razlogi kranjsko-uemške svojati so: mi ne gremo v deželni zbor: 1) ker je s svojo adreso 31. avgusta 1870 ustavo kot nepostavno spoznal; 2) ker je zato pogoje svojega obstanka zanikaval in se naredil za ne-zakouito društvo; 8) ker ni bil razpuščen; 4) tudi ko bi se postavno zavarovali, bi vendar veljavo njegovih sklepov priznali. (Denes nam je prostora manjkalo to izjavo kranjske uemškutarije celo priobčiti. Pridržimo si za prihodnjič oceniti to ne-sramnvst kaker se spodobi. Uredu.) Podpisani so pod to izjavo sledeči možje: Kromer (It« k. Obcrlaudesgcrichts-rath) Fran/. Rudccsh. Graf Ulagav. Freiherr Ni-komed Rastem. — Otto Freiherr v. Apfalteru. — Alexander Oraf Auersperg (K. It. B e z i r k s h au pt-m anu). Frauz Viktor Langer v. Fodgora.—Albin Graf Margheri. — Dr. Jožef Rittcr v. Savinschegg. — Dr. Supan. — Kari Desehmaun. — Dr. Kalteu-egger K. k. Finan/.rath. — Ilvacinth Oraf Thum. Ker vsled odstranjenja nemškuturjev in zarad izostalih šestih narodnjakov zbor ni imel zadostnega števila, se je prihodnje seja odložila na ponedeljek 19, t. m. (lalerija jc nemškutarsko deklaracijo smehom nazdravila, obžalovajc edino to, da ne bo več smešnih predmetov in oseb, kakor ,.der alte Pol-tercr" Kromer, bripavi Kaltenegger, neizogibljivi Dežuiaun i. t. d. I>4'>.4'llli /IMH «t&llOrMl4t. I 1. seja 14. sept.) Poslanci so zavzeli sedeže, kakor lani : Slovenci sode na desnici (razen Hermana, kteri je na klopi deželnega odbora), kakor tudi konservativci. Ces. namestnik bar. KUbeek je začel zbor s kratkim ogovorom in predstavil deželnega glavarja M. Kaiserfelda, kteri je sejo odprl in v kratkem govoru naštel predloge, ki jih ima deželni zbor rešiti, kakor so: postava o rab-Ijcnji, vodenji in zaježevanji voda, o popravi cest, odpravi najdenišnice, ustanovi javnih bolnišnic, uravnavi nekih deželnih uradni j in zavodov, o vino-rejski šoli v Mariboru itd. Poudarjal je, da štajerski zbor nema „častilakoinnosti" svojo kompeteneo razširiti, da Štajerska more le s pomočjo večje države živeti, — torej storil udarec na federalizem. Za perovodja sta bila za ta dan izvoljena dr. Omeinor in dr. Srnec. C. namestnik izroči predsedniku tri vladne predloge: 1. glede spremembe 8, 12 in .'Js deželnega reda: 2. osnovo novega volilnega reda v deželni zbor, ."5. osnovo spremenjenega pristavka k deželnemu redu. Deželni glavar obljubi te zakonske osnove v tisk dati in bere druge, že tiskane predloge, ktere bomo omenili, kader ua vrsto posvetovanj pridejo. Prihodnja seja je v soboto IG. sept. Na duev- nem reda je: volitev dveh zapisnikarjev, in 4 verifikacije , osnova o rabljenji in zajeicvanj^voda, in sklepanje o gospodarjenji z staj. fondom grant-nega odškodovanja. Domače in slovanske novosti. — Kako atoje stvari glede goriškihSlo-vencev ali bolje; namer njih političnih protivnikov, kaže »ledeči dopis rNov.u iz Gorice: „LaŠki poslanci našega deželnega zbora so se zbrali pretekli teden v Romans-u, kamor jih je bil sklical posl. Dottori. Dogovorili so se, kako se imajo obnašati Slovencem nasproti ozir jezika. Akeravno sta se poslanca mesta Gorice (dr. D epe ris in dr. M auro vi ć) upirala razlogom Dottori-evciu, s kterimi je zagovarjal lansko laško stališče v zboru _ to je, naj se slovenskim poslancem ne dovoli, da M po slovenski govorili — se je vendar sklenilo, ne udati se v ničemer. Samo v principu priznavajo Lahi Slovencem pravico, po slovenski govoriti, posluževati pa se dejansko te pravice ne smejo! I Ne mislite pa, da so Lahi tako neumni, da bi svoje zahtevanje imeli za pošteno in pravično. Prisiljena trma jim je le sredstvo k dosegi njihovega namena. Oni hočejo dokazati, da je goriški zbor nemogoč, to je, daje nemogoče Lahom in Slovencem skupaj zborovati. Nasledek bi imel biti po njihovih mislili ta, da jim dovoli vlada združenje z drugimi italijanskimi o kraj i na mi ali znabiti kakoršen si bodi poseben zastop za goriške Lahe, če treba, tudi brez mesta Gorice. Z eno besedo rla po-litica del Trentino,u to je njihovo geslo. — Prihodnjo sredo, tisti večer, predno se začne zborovanje, snidejo se vsi poslanci, laški in slovenski — povabil jih je deželni glavar — in bode se v zadnje poskusilo, stranki spraviti. Će se to no doseže, je naš zbor pri kraji.u — Ustauek v Arbaniji utegne imeti v slovanskem iztoku večje nasledke, nego se je od početka videlo. Poročajo namreč jugoslovanske novine, da ko glavarji Arbanašev sklenili boj na življenje in smrt proti Turkom. S tem sklepom dobiva arbanaški ustanek, ki je bil od početka lokalen puut brez važnosti, politično imcuitnost, o kteri celo v Carigradu niso v dvojbi, ker cari-grajske brzojavne vesti pripovedajo, da so poslane v Arbanijo nove in večje turške vojske. Arbanasi so junašk narod, in njihove gore so kakor Krivo-sije v Boki kotorski nepristopne redni vojski. Ker so se v gore nazaj pomaknili in se zdaj pripravljajo na boj gucrilarskih čet, zadali bodo 'Turčiji težko rano, ali pa se ustauek tako razširi, kakor se še soditi ne more. Kajti okolo stoje Srbija in Črnagora z napeto puško, vse druge slovarJsko provincije so nezadovoljne in so na prvi klic na nogah; stara Evropa je strohnela, Nemčija in Avstrija imate doma posla dovolj, — ako Rusija samo hoče podpirati slovanske narode, ako ravno v Kragujevcu zbrana srbska skupščina kako izjavo da, pa moremo imeti na izhodu ozbiljne reči. — Sovraštvo Jugoslovanov posebno Sr-bov do magjarskega uaroda in njegovih vladarjev je stopinjo doseglo, ki mora temu osamelemu in zapuščenemu plemenu strah buditi pred bodočnostjo. Neodvisni belgrajski „Trgovački Glasnik" odgovarja vladnim magjarskim listom, ki Jugoslovane na prijateljstvo z Magjari vabijo, takole: „Vi se z Nemcem dogovarjate o naši propasti, a nam ponujate prijateljsko roko. Ali zares mislite, da smo mi otroci, pa da neznamo, kaj nameravate? Radi bi nas razdvojili in odločili od naših bratov, da bi nam pocepanim in osamljenim laglje gospodariti I mogli. Magjari! Nam ne treba vašega prijateljstva, a ne bojimo niti se vašega neprijateljstva. Zadovoljite prej naše ednokrvne brate ktere tlačite : Slovake. Hrvate, Srbe, Rusine, potem stoprv pridite na razgovor; a dokler to ne bode, naj vam je dalje od nas koča.* Dopisi. Iz Kjiil»t|*m«r\ 14. septembra. (Izv. d op.] Znano Vam že bode, kako so izpale volitve izmed vcleposcstva. Dežmanova kandidata namreč guillo-tine — Lasehan in fernikola — Schaffer sta propadla, voljena sta s 46 in 4o glasi gg. Savinschcgg, in Blagav, nemčurja od nog do glave. Zbog prevelike nedelavnosti in vsakdanje malomarnosti sta propadla narodna kandidata dr. Kari Ahačič in gr. Nugcnt, ktera bi bila oba dobri in izdatni prido-bitci za našo zbornico. — Kakor razvidite iz sporočila o deželnem zboru so naši nemškutarji napravili „strike", kar jim pa v Ljubljani ne bo ravno doneslo simpatij, kajti pri nas ljudje nc ljubijo za nikanja. Za zdaj se jim vse poprek smeje, ker isti nemškutarji denes posnemajo Čehe, ktere so nekdaj tako grozovito zasmehovali in obrekovali Pa to tirja Dežmanova logika. Če pojde to tako naprej , bodo skoro naši nemčurji odvzeli lovor najsmešnejim osebam. Škoda je le za galerijo, ker je Kromer et Comp. nc bodo več kratkočasili. Imenovanje dr. Razlaga je zadostilo javnemu mnenju, akoravno nekteri krogi nekako pisano gle dajo. Govori se celo , da nemčurjev samo zarad tega imenovanja ni v deželni zbor. Sicer pa baŠ vsled praznovanje deželnega zbora ni kaj poročati, kajti Ljubljana je zaspana iu konservativna „par excellenceu, — samo malo dogodbico naj priobčim v pojasnenje našega stališča oziroma položaja. K slaboznanemu dr. Schrey-u pride kmet s prošnjo, naj mu napravi neko pritožbo, ter pristavi: „Veste gospod, do njih imam pač zaupanje!" Dr. Schrev , kteremu se taka pohvala ne pripeti vsak dan, začudeno popraša : „Kako to V" — „Vcdo, gospod dohtar, pravi kmet, oni so pač nemŠkutar in nemškutarji pri sodniji največ veljajo!" Če bi še dostavil, da so k deželnemu predsedniku pl. Wurzbach-u Bohinjci prišli s prošnjo, naj svojega brata z Radoljice odstrani in spravi izven dežele, da so kmetje okrajnemu glavarju v Litiji grofu Aucrsperg-u povedali v obraz, ka jih to naj bolj žali, da se on tako protinarodno obnaša, bi v glavnih potezah narisal duh in mnenje našega naroda. Radoveden sem pa vsakako, kako bodo vlada postopala nasproti našim ustavovernim deklarantom, med kterimi je Kromer c. kr. više deželne sodnijo svetovalec, grof Anersperg, c. kr. okrajni glavar in Kaltenegger, c. kr. finančni Bvetovalec. Mislim, da Hohenwart take brezobzirne predrznosti ne bode preziral. IX IJtilslJnim«*. 14. sept. Navadili smo Be v sadanjo vlado mnogo staviti, upati, da bode Hohcnvrart pravično rešil tudi naše slovenske že toliko let zastonj pred prestol in ministerko mizo polagano želje. A mesec za mesecem prihajajo in ide iz dežele, in ne samo, da smo zmerom na starem Čakanji od naše in mogoče da „obetanje" od vladne strani, — v naših birokratičnih krogih se nič nc stori, nič ne premeni, vse po staro Giskrovo ide dalje. Dokaz temu je bila zopet volitev v velikem posestvu in zadržanje višjih vladnih organov pri tem činu. Hohenvvartov poverjenik, cesarski namestnik, zastopnik vlade na Kranjskem, deželni predsednik pl. Wurzbach, je glasoval za vladi protivne kandidate. Isto tako je storil c. kr. okrajni glavar iz Litije grof Aucrspcrg. Torej dva visoka politična, od ministerstva neposredno odvisna uradnika, poklicana za to, da pospešujeta na postavni poti namene vladine, s svojimi glasovi delata za stranko, ki ruje proti onim vladnim namenom, proti spravi narodov. Spoštujmo osobno prepričanje teh mož. Ali s takim prepričanjem se ne more skladati naloga teh ljudi. Če nemata sama toliko takta, odstopiti od svojih mest, kamor ne spadata, minister-stvo ju mora odpraviti, ako neče polovičiti in na tem svojem polovičenji iti pot svojih prednikov. Tu se vrača zopet ona čudnost, kakor pri volitvah na Štajerskem in Koroškem, kjer so c. k. uradniki vlekli za eno vprego z onimi, kterih posel Listek. E trii k;a onoda. (Bolgarska povest.) I Konec.) Ti lažeš, ti si si vse to izmislil, samo da naj i ostrašiš in da nama ubiješ našo srečo, rečem jaz. — Ako hočete, verujte, ako nečetc, pustite. Meni je vse eno, kmalu bodete izvedeli, da sem re>nieo govoril. To isto vama bodo tudi drugi povedali. . . . Nc bom vam pravila, kako je meni in Nedeljivi ta trenotek bilo, ne bom vam pripovedovala, kaj sve storili, vsak si zamore sam misliti, kaka je bila najina nesreča. Ko zjutraj dan napoči, pokliče me Štcrija k sebi, da mi plača prenočišče, in ko stopim v sobo, reče mi da zaprem vratu in da sedem poleg njega. — Imam z Vami o mnogem govoriti, reče, ako me poslušate, morete še srečni postati in brž bodete pozabili nezgodo, ki vas jc zadela. _ Jaz sem mislila, da boni slišala nek:ij, k;ir bi naju potolažilo, mislila sem, da bo Štirija ono, kar je o Nedcljku pravil, objavil za neresnično, in da l>o povedal, kako je prav za prav, zato se malo umirim, pa se vsedem poleg njega. — Poslušajte in pazite na besede, pregovori tiho: — Vi veste kako sem bil naklonjen vaši hčeri in kako sem hotel vsrečiti jo, vi veste, da sem bil pripravljen, zanjo vse storiti; pa vi in vaš sin ste uucsrečili mene in njo, in zdaj ste drago plačali vašo krivico. Jaz morem še vse popraviti, jaz se se nisem odrekel svoje želje in spet jej svojo roko podajem. Ona jo zdaj vdova ... — Molči uesramnež, ne govori dalje, ne bom te poslušala, vzkliknem in skočim na noge: — Ven, ven iz moje hiše! Prokleti ti in oni dan, ko sem te prvikrat videla! Ven! ... — Kakor vidim si neumna baba! poreče, ti bežiš tarna od svoje sreče. Pa nič zato, pomirite se, in ko se povrnem iz lielegngrada, tedaj se bova razgovarjala. . . . Olejtc, vidite, kako sem dober, pa vam dam rok, da se premislite. Nedeljka bo prej ali slej moja. Z bogom! In on zasede konja in odjezdi. — Nikdar ne bo tvoja, nikdar! upila sem za njim, ali on ni mogel več slišati. — Kaj vi upijete mama? koga zniei jate? praša me Nedeljka, in ko zve, kaj je bilo, spremeni se vsa v obrazu in reče: rDa bi bog ubil tega zlodeja Šterijo, ou je vse to napravil. Ako ne bi bilo njega, moj mož bi še zdaj živel. On je morilec mojega moža postal, da bi me do- bil za ženo. To se mu je vse na obrazu bralo!" — Tudi jaz tako mislim, dete moje, tudi meni bc je to dozdevalo. IX. Pošiljala sem pismo za pismom sinu in ga prosila, da kolikor mogoče prej pride. „ Pridi dete moje, ne zapusti naju tudi ti, pisala sem, tuga bo ubila mene in tvojo revno sestrico. Zaklinjani te pri bogu in sv. Nikoli, pridi brž ko brž;" ali na nobeno pismo nisem dobila odgovora. Pa kmalu zvem, zakaj mi ni odgovoril. Nedeljko in Georgij skleneta, da eden pojde v Niš in Pirot, si brat tam mladence in jih v goro popelje, a da drugi pojde v Beligrad in prejde mejo sebravši bolgarske begunce, in da se pridruži svojim bratom. Ne-deljko gre v Niš in tam dela, kakor sta se bila dogovorila, ali tam ga opazi Štcrija, javi ga paši, iu paša ujame mojega zeta, pošlje ga zvezanega v Ruščuk in tam umre mueeuiške smrti. Lahka mu zemljica ! Georgij je hotel iti se svojim krdel-cem na pomoč bratom, pa njega da srbska vlada vjet in v temnico vreči. Obsodijo ga na dve leti posilne delavščine. Ej kuku lele! Ej težko je nam sirolieam. Nečega dne, idc Nedeljka v cerkev, da boga moli in napravi zadušnico možu. Ali prej de zadušnica, cerkev zapr6, pa Nedcljke ni. Grem in politika je, Slovane, ministerstvo i. t. d. psovati in z blatom ometavati. „Slov. Nar." je že pred nekoliko časom vedel poredati, da hoče Wnrzbach odstopiti. Ministerstvo mu ni dalo odpusta. Zdaj je mož pokazal kako misli, in kako hode vlado v deželnem zboru zastopal. To je pač čudno poravnanje, kjer bodo taki molje posredovali. Ali pa morda hoče ministerstro pri nas dalje germanizatorje podpirati ? In Auersperg? Ta človek je znan lz janjško-velŠke dogodbe. Tačas je paševal z vojaki in žan-darmi nad nedolžnim in prenagljenim ljudstvom — ne kot hladnokrvni izvrševalec zakona, — kajti zakon vselej priznamo — ampak kot fanatičen po-litikar, privržence nemškutarske, Slovence sovražeče stranke. V volitvah v Trebnjem se je vselej včdel tako , kakor da bi bil najrajše vse Slovence od rajnega Tomana počenši, zaprl. Tak strasten nasprotnik našega naroda »ploh ne spada na Slovensko, proč ž njim t Is Idrija 13- septembra. [Izv. dop.] Denes smo si izvolili za poslanca g. Janeza I r-kiča, notarja v Krškem. Izmed 75 došlih volil-je dobil narodni kandidat 63 glasov; ostali 22 neinškutarski možje, nemški uradniki in tujci so glasovali za Trinkerja, rudarskega glavarja v Ljubljani. Akoravno so uradniki hndo pritiskali na podložne svoje volilce, rudarje, vendar se niso dali premotiti ter so stali kakor skala za domačina, za slovenskega poslanca. Tudi pane Ogrinc, kot vladni komisar ni bil prijazen Slovencem. V volilno komisijo je volil samo ne m skuta rje in Nemce, ki so k volitvi dopuščali može, kterim ne gre pravica voliti. Vidite torej, gospodje tujci, da z Vašo nemško in prusko politiko ne najdete pri nas rodovitnih tal. Še vsikdar ste se blamirali — in se še vedno boste. Ljudstvo tukajšno ima zdrave misli in se poganja za našo sveto domačo stvar. Iz ■likat«". 18. sept. f Izv. dop.] Dasiravno jih je mnogo že pred osnovo društva našemu „Ipav-skciuu Sokolu" samo kratko življenje prokovalo, vendar se ta kljubu vsem slabim željam zagrizne-nih pscudošvabov vedno bolj krepča in med ljudstvom naše doline širi. — Dokazal je nedavno naš „Sokol", da mu niso peruti še pristrižene, s tem, da je izletel ,'Jga t. m. na hribe v Črni vrh , kjer so vrli rodoljubi novo čitalnico odprli ter se veselil tamošnjega napredka; prepričal se je tam, da se tudi z malimi pomočki da veliko koristnega in prijetnega učiniti, samo če dobra volja zdravo pamet podpira. Pa tudi v našem trgu samem smo imeli lepo veselico 8. t. m. rSokol" združen s čitalničnim od borom nam je za ta večer preskrbel zanimiv program ter nas razveselil z opereto rOdvetniki" in se šalotgro „Župan". — Dasiravno je bilo občinstvo sploh z vsemi igralci jako zadovoljno vendar se je gospodičina Ilerta Zupancova posebno odlikovala. Pri opereti „Odvetniki" amo občudovali posebno lep in čvrst bariton gospoda Julijani-ja. Tomaževo nalogo pri „Županu", če tudi zanj malo prekratka, je gosp. Gantar naravno in primerno vršcval. Drugi gospodje so nam že od prej znani kot odlični dramatični diletantje. Želeti bi bilo, da bi nas ti in drugi gospodje in gospice kmalu zopet s kako igro razveselili. Vsakemu se mora to sprva kakor ktera basen ali hudobna smešnica zdeti, a vendar naj tudi nekoliko o novi iznajdbi črhnem, ktero si je par tu-kajŠnih blaznjencev izmislilo. Omenim pa to samo zarad tega, da narod izve, da, dokler so naši pro-tivniki take šeme, se nam ni bati njih napadov. Napraviti hočejo ti „ vitezi od zmešanih raožgan" tukaj pod imenom „Fenemebr" naj brže društvo ki bi imelo naše interese in naš napredek ovirati Kevcži imajo kolesca v čepinji tako potrta, da ne sprevidijo, da taka naprava ne postane nik dar še mrtvorojeno dete ne, ker še embrionalnih lastnosti nema. Za kaj tacega imate preljubi moji rFeuer-sehlauchc" premalo resnobe in gasiti morete le neugasljivo žejo z vrčki pive ali vina. To se tim gasilcem pa že mora priznati, da znajo žejo tako ncutrudljivo gasiti, da se pozno v noč še njih krohot in ropot po našem trga razlega, ter njih vrš-čeči „Gut Schlauch" — pozdrav na mesto „Gut Heil" marsikterega trudnega reveža iz spanja prebudi Videti je, da naši županiji kakor za marsi-ktero drugo reč tako tudi za vzdržanje miru za par grošev odvažnosti — eneržije — manjka! Hog nas varuj sicer vsake enake nesreče, a vendar sem ra doveden, kako bi se ti junaki pri kakem požaru obnašali: naj brže ne boljše kakor muha v vrelem močniku, ali z drugimi besedami, kakor ljubijan ska „Feuerscheu" ! Ustanovniki „Feucrscblaucharji" so hteli celo sokolovsko društvo premotiti, da hi pristopilo k njim. lles, ko bi bilo tem možic ko m v resnici kaj mar za nesrečo in blagor ljudstva, brž bi se bil „Sokol" blagemu namenn pridružil; a ptička se po perji takoj spozna, in sklenil je Sokolov odbor da se bodo fantje raji v naši telovadnici pri telovadb tudi urili v gašenji požarov in nadjati se je, d bodo Sokolovci ta resen namen boljše spoznali in dosegli, kakor vsi OutŠlavharji. Vam bratje Soko lovci pa bodi to v spodbudo, da se telovadbe vso resnostjo iu marljivostjo lotite ter v okom pri dete ljubeznjivim prizadevam onih inožičkov, ki, ka kor povsod enaka društva , hočejo pod imenom rfcuerwchr" širiti prusko-nemški kultus. IZ D*liija. 17. sept. j Izv. dop.] „Qui s eicuse s' aceuse. Gospod Trautwetter, ptujski okrajni glavar se mora sokrivega čutiti tega, o čemer se je od tod brzojavilo, in pisalo, ker se tako hitro v „Slov. Narodu" opravičuje. Zato pa njegova opravičevanja tudi na jako rahlih nogah staje. Kes je, da se nij g. dr. Ploj s a m za besedo oglasil. Ali njegovi volilci so pred volitvo javno zahtevali, kakor g. okrajni glavar sam priznava, da bi g. Dr. Ploj govoril in ta je tudi pripraven bil govoriti. Ko je g. Kočevar v imenu narodnih vo-lilcev to željo izrekel, še komisija nij bila cela sestavljena, nij bilo tedaj g. glavarju potrebno, kandidata govora zabranjevati, in se na postavna določila pozivati, ktere nc eksistirajo. In če bi tudi komisija že osnovana bila, ima ta pravico kandidatu govor dovoliti, tega pa tudi ta nij storila. To jest tedaj factum, da je g. Dr. Ploju zabranjeno bilo, govoriti. Kar se tiče drugega pojašnjenja, moram opomniti, da smo od začetka mislili pri okrajnem glavarstvu pritožbo pri g. dr. Strafella-tu vložiti, kar bi tudi bilo mogoče, ker je nepostavno dve uri dva dijaka zapreti dal. Alj slednjič se je proti njemu tožba pri kazenski sodniji vložila, ktera bode tedaj nalogo imela proti njemu kazensko preiskavo voditi. Da ptujski , kakor vsak drugi župan poziv ima, za mir in red v mestu skrbeti, in se za to lokalne policije posluževati, to je postava, ktera je na papirji in se ravno tako izvršuje, kakor §. 19 slabega spomina. G. dr. Strafella ima policijo samo za Slovence, za mir in red je njemu malo mar. Naši volilci so bili mirni, ko so nemškutarji po mestu razsajali in narodne kandidate lovili. Tukaj bi policija potrebna bila, pri Slovencih ne. Ali ker g. dr. Strafella sam na čelu te stranke stoji, se od sebe razume, da vsako njeno djanjo opravičuje če se tudi „v redu" ne zgodi; Slovence pa se sme samo na svetlo pokazati, in že ga policija v luknjo riva. To je svoboda, ktero g. dr. Strafella, in njegova stranka vpeljati hoče: za se največo prostost, za Slovenca pa „klado." Politični razgled. Najvažnejša dogodba v potitiki je zdaj notranja akcija v avstrijskih deželnih zborih. Med najvažnejšimi predlogi, ktere je ministerstvo v deželne zbore prineslo, je poprava krivičnega Smerlingovega volilnega reda. Ministerstvo hoče volilno pravico trgovinskim zbornicam uzeti, pa ja dati velikim obrtnikom; hoče uzeti virilne glasove vseučiliščnim rektorjem; hoče dati kmečkim okrajem večje število zastopnikov, in hoče volitve tako uravnati, da nc bodo pri kmečkih volitvah hirali še le v o 1 i 1 u i možje, ampak ljudstvo b od c nara vn ost iskat je, poprašam ljudi: Niste li videli moje Ne-deljkc? — „Ona je bila v cerkvi", odgovore mi. A potem je niste videli? — Nismo, rek6. „Kjc je neki?" — „Nc vemo. —" Gelo mesto me obsuje in vsak me jame po-praševati, kar mu je na um padlo: „Da so nebi bila vdavila" rekli so eni. ,,Da nebi bila kam pobegnila" prašali so drugi; „da ne spi kje", dodali so tretji. Povsod smo jo iskali v gori in vodi, vse smo preiskali, pa nismo našli moje Nedeljkc. Tadaj povabim k sebi popa, župana in nekoliko mestnih starešin, in povem jim, kako mislim, daje, moja Nedeljka v Niš odpeljana ... A odpeljal jo je Sterija, ta prokleti Oincarin." — Ako je tako, reec župan, ni treba se žalostiti; ona je mlada, mož ji je potreben, pa pusti jo, naj gre, kamor jej drago. — Idite, rastite in pomnožite se, rekel je gospod Adamu in Evi, govoril je pop. — Tako je, tako, rekli so starešine. — Ali on jo je silami odpeljal, ona ncČc biti njegova /ena, rečem jaz. — Težko je silama odpeljati človeka! Ako žena neče. — ne more mož nagnati jo, da hi šla ž njim, reče župan. — Tako je , tako , doda pop. — Ali jaz vam povem , moja hči ucČe biti žena enega Človeka, kteri jej je ubil moža! kričala sem. Kdo vas bi poznal, rekli so vsi, — nikdo ne more presoditi ženskiuo dušo. — Jaz sem iskala tolažbe in pomoči, pa glejte, kaj sem čula, bog jih bo sodil! Za mesen dni čujem, daje Nedeljka za eelo v Nišu in sklenem k njej iti in izvedeti od nje, ali ko pridem tjekaj, imam tudi kaj slišati: moja uboga Nedeljka, moja mila hčerka je bila umrla. Duša njena nij mogla prenesti sramoto , ktera se jej je dogodila. Srce jej poči od žalosti iu srama. X. Tako sem životorilu dve leti, kukajoč kakor kukavica in zvijajoč se kakor lastavka. Od mojega (Jeorgija ne glasu ne sledu. Ne vem jeli živ ali mrtev. Ze sem mislila, da ga ne bom več videla, kar vidim enega jutra svojega sladkega sina bližati se. O moja velika radost! 15ože! samo ti veš, kako sem se v ta mah obradovala, in kaj sem občutila! Ali moja radost nij dolgo trajala Moj fieorgij se je povrnil bolan, prebolau. Po noči ga je dušil tak kašelj, da je kri pljuval. — Gorje sine! gorje edino moje dobro, kaj ti je? Kakova bolte mori? Kakega leka hočeš, da ti poiščem. Nc treba ničesa, mati, ničesa: pusti me samo pomeriti se iu spočiti. Meni bode bolje. — Ali so je /.motil moj Georgij — nij mu bilo več bolje. Na-prestauo je ležal v postelji, iu še li onega dne, ko je umrl, je ostal, šel k okrni, odprl ga, pogle dal na soluce, na nebo, polje, ter vzdihne in zapoje tiho: Oprosti mi moj bijeli svete,, Oprosti mi moja mila majka, Ja polazim seji u pohode, Da se vidim i naljubim s njome l zeta da svoga .... Kar zakašlja, se duši, omolkue iu pade na tla. Jaz mu brž inancin oči z octom, ali to nij nič pomagalo, začne se mu mešati: „Gospodine, sladki gospodine ne bijte me. Naprej! na levo! nadesno! . . . Nij svobode, ni j bratov . . . Vi ste zveri, vi ste razbojniki .... Z bogom Ncdeljko brate, pomiri ti, pomiri: le tebo zamorejo ubiti ali te nc bodo .... milijone ljudi .... Hu! ta prokleti Sterija . . . da bi crknil kakor pes .... Hej udri ga .... z nožem . . . Pa še mnogo je govoril ali jaz nijsem mogla razumeti. Predcnj se je danilo, dobil je spet zavest in zašepeče: „Od-pusti mati, ti spet ostaneš sama. Moli boga za moje velike grehe.....laz sem ubil Sterijo, jaz sem morilec . . . ." Jaz so naslonim na (leorgija, poljubim in blagoslovim ga in on izdahuc: ugasne mu življenje kakor voščena sveča pred sveto podobo .... Poslovenil J. MohorČič. volilo zastopnika, da se bode volilo po volilnih listih , ter naposled, da bode. vsak imel volilno pravico : v glavnih mestih kdor 10 gold. davka plača, v tistih drnzih mestih, ki samostalno volijo: kdor 0 gold.: in sicer kdor f> gohl. vsega davka plačuje. Tudi zastran velikega posestva ima v naših deželah ta pravični poboljšek, nastopiti, da ne bodo volili samo oni v (feudalnii „deželni tabli" vpisani, ampak vsi tisti velikoposestaiki, ki največ davka plačajo. — To je gotovo liberalna reforma, in proti njej utegue biti samo nemška liberalnost. Deželni zbori so se odprli. V Pragi je bil bran kraljevi reskript, ki obeta cesarjevo (resp. kraljevo) priznanje pravie česke krone. To mesto cesarjevega pisma so Čehi sprejeli z burnim slavo-kliccm na vladarja. Dalje v reskriptu obeta cesar dati se kronati za češkega kralja ter se Čehi po-zivljcjo, naj želje dežele razodenejo. — Kakor v Ljubljani , tako se tudi v Lincn in v Moravskom Brnu Nemci kujajo in iz jalovih uzrokov niso stopili v deželni zbor. V Lincn pravijo ustavoverneži, daje gornjc-avstrijski deželni zbor zato nepostaven, ker ni trgovinska zbornica volila. Moravski nemškutarji pak pravijo, da trije korarji niso pravico imeli v velikem posestvu voliti, — zato se ncČejo udeleževati zbora. Moravski deželni odbor pa seje utaboril in neče-svoje službe pustiti, ampak samo sili umakniti se. — V Šleziji so Nemci Slovane surovo potlačili s tem, da jim slovansko niti prisezati niso pustili, ampak sklenili, da je v deželnem zboru le nemški jezik opravičen. — Vidno je tedaj, da so Nemec povsod oholo drži načela: ako nc morem gospod biti, ne grem blizu! O salcburgskem shodu cesarjev piše vladni praški list, rekoč, da pomenja mir znotraj in zu -naj. Ker je vlada na zunaj udarila pot mirne politike, bode to imelo svoj vpljiv tudi znotraj v duhu pomnjenja. N e m š k e n o v i n e . in to pruske kakor avstrijske nadaljnje sikati ogenj in strup na Slovane in na ministerstvo Holionvvarta. S strahom torej opazi Dunajsk spravi nekoliko prijazen nemšk list, da si v Avstriji Slovani in Nemci v bojnih vrstah nasproti stoje, in da ako se temu ministerstvu ne posreči narode z enakopravnostjo pomiriti, nastati mora domača vojska, ako nas je absolutizem ne reši.—; Ako torej udari zopet jarem absolutizma čez nas, krivi so nemški ustavoverneži, nemški liberalci ! Francoska narodna skupščina se ima do 4. decembra raziti. Dotični nasvet je že pred zbornico prišel. Predsednik republike, zgovorni starec Thiers, jc porabil to priliko in poslal skupščini kot vrhovnik vlade obširno poslanje, ktero je minister Jules Simon bral. Thiers pravi v tem pismu, da Francoska potrebuje miril zato, da bode mogla vlada delati, namreč sestaviti proračun, vojsko zopet urediti in pregledati upravo, sploh vse popraviti kar je vojna razdejala. Poslanci naj gredo med tem domu in naj med svojimi volilci zvedo, kaj dežela hoče, ker ravno zdaj je to vedeti treba, ko stoji razrušena Francoska pred vprašanjem ali bode monarhično ali republikansko vlado naložila si. — Drugi del govori o davkih. Predlog jc bil potem sprejet. V petek je bila še volitev 25 udov v komisijo, ktera hode vlado nadzorovala med tem časom, ko skupščina ne bo zbrana. Razno stvari. Kovane, uradno preiskane tffwf Mt#ft#t#* četirivoglate oblike: Nositeljna moč: 1 2 3 5 10 15 cent. (V.na, gld.: is 81 "755 35 45 55. Nositeljna moč: 20 25 80 40 BO cent. _ Cena, gld.l 70 80 9b~T00~TlO. iiata*9si• ma<$t>: Nositeljna moč t 1 2 4 10 20 30 fnt. Cena, gld.: 5 6 7.50 12 15 18. Nositeljna moč: 40 .'.o iin 70 SO fnt. Cena, gld.l 20 22 25 27.50 30". • zn žiritto z železnim obroč- jem in utegi (gevihti): Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 150 170 200 230 300 350. TMOMtiU' t•« Nositeljna moč: 50 00 70 80 100 cent. Cona, glflCi" 355 400 450 500 500. Nositeljna moč: 120 150 200 300 cent. Cena, gM.: ~ «00 «50 750 i»00~ ill—«) NaroČilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: li. Bligaili •*? <1oiii|i., fabrikanti vag Dunaj, mesto, Shifjerstrassa .AV. H). 111 utegov. * (Čitalnica v Hocoljij poleg Trsta napravi 17. t. m. besedo s petjem in govorom. Odbor uljudno vabi vse ude iu rodoljube se udeležiti. Čitalnično stanovanje je rpri loven.u ^Duhovske spremembe v lavantinski s k o fi j i.) Župnik a sta postala : g. K e u e Franc, dozdaj kn rat v Zavodnjem, na Sladki gori, in g. Krm ene Franc, kaplan v Moč jem, v Lučah. — G. Pogelšck Matevž je imenovan za provizorja v Zavodnjem. Prestavljeni so sledeči gg. kaplani: G. Sparhakl Jan. v I ločje 5 gosp. Ko-lcdnik Jak. v Črešnovce; g. Kolar Vine. k sv. Janžu na Dravskem polji; g. novomašnik Jurčič Jožef k sv. Martinu pri Vurbergi; g. novomašnik G e č Franc na Muto j g. V r a z A n t. k Mariji Snežnici na Velki. G. Mih. S a 1111 se poda v pokoj. Listnica uredništva. — G. —p. Za ta list prekasno, prihodnjič. Učenke iz dežele, (17_ ktere v celjsko dekliško Šolo hodijo, želi neka gospodičina, ki ima izpite za učiteljico, v stanovanje vzeti, oskrbi tudi hrano in vsake vrste jtoduk, je slovenskega in nemškega jezika zmožna. Iz prijaznosti o tem se veS izve v pisarni osnovalnega odbora banke ,,*'f O « Cel ji, gosposke ulice Št. 19' 4e KvzšHvtikil Noben pomoček za lase barvati. c. k. privilegirana prava (12-2) pada za lase ohraniti Dobra za •'•riic, ruj»ve in rumene la*e, namestujo vsak lasobarven pomočok, nare< i<|<> prejšnjo barvo 1 precej V prvih dneh rabi jenja se vidi le vspeh: zabrani prerano ali daljne osi vonje, kakor izpad las in zaplodi gosto rast las, kakor s«; vidi navadno pri krepki mladosti. Ta pomada dela lase fine in svetle, a ne omasti pokrivala, kar jc zavoljo ekonomijo in po letu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira! Veliki lonce 2 gld.; Vi dueent gld. 4.K0; 7t duecnd vid. 9j 1 dueend gld. 1«.H0 a. v. Mali lonček] 1 gld. 74dite. gld. 2.70; VidUO. 5.10; 1 duc. !l gld. a. v., proti gotovi plači ali poštno povzetje. Zapo kanje ceno. Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditelji: Wien, Mariahilf, Gunipcndorfcrstrassc Nr. 4,-3, 1. Stock. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. I Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih Magajnic M za taar in pisma, niz za pisanje Vincencij-a Kanduth-a v Gradci, torama t Mtertitovra^atš'ammr priporoča svojo iz najboljšega stajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidnejo dovršene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. 1'roti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svoto. Izkljnčljiva prodaja pri ANTON KORONI, 05) železninar, GricBgaaso Nr. 10, v Gradci. Oslobodujcmo se naznanjati častitemu občinstvu, da sva II. wept. t. I. odprla veliko štacuno v Ljubljani, v kteri so bo maiinfakturno blago prodajalo na debelo in na drobno in obračava pozornost častitih kupcev na to, da so je nama posrečilo, kljubu temu, ka sejo blagu cena zvišala, po prav nizki ceni nakupiti blago, da nama je tedaj mogoče, kupcem jako ugodno postreči. Prosiva za blagovoljno obiskovanje tor snamovava z izvrstnim spoštovanjem St rata Hfi. (16—2) Ljubljana, glavni trg. (U—2) lIcrBBlftartlov li