Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 1‘40. — V inostranstvu razmeroma več. Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu*, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Varstvo poljskih delavcev. Meščanske stranke zidajo z največjo vnemo kitajski zid okoli jugoslovanskih dežel. Za ta kitajski zid se je že davno skrila naša „diplomacija", za tem zidom leži onemogla naša zunanja politika. Sploh pa živimo v znamenju obrane. Ne delamo drugega, le branimo se. Branimo se komunističnih muh od zunaj, branimo se časopisov, revij in knjig, ki izhajajo v drugih državah. Velik mora biti v Beogradu tisti aparat, ki išče vse tuje časopise in revije, in jih potem prepoveduje čitati in študirati vsem SHS-državljanom. Veste, če zapiše kak tuj časopis: „V Jugoslaviji, odnosno SHS, poznajo vladajoči krogi še prav malo, kaj je to socialna politika", je takoj dotičnemu časopisu vstop v našo državo prepovedan, češ, ta časopis nesramno hujska proti državi SHS, kjer se cedi med in mleko. Povejmo pa odkrito, zakaj nam prepovedujejo tuje časopise. Samo zato in le zato, ker noče vlada, da bi ljudje vedeli, kako delajo in kako napredne, socialne zakone pripravljajo druge države. Poglejmo samo na varstvo poljskih delavcev. Kje imamo v Jugoslaviji en sam zakon, katerega namen bi nil, da ščiti poljske delavce? Niti enega nil Poljski delavec ni zavarovan za bolezen, ni zavarovan za nezgodo. Edina pravica, ki jo ima, je ta, da dela ko črna živina. Kadar onemore, kadar mu opešajo moči, takrat pa si lahko ureže v grmovju palico. Pa gre od hiše do hiše. To je pravica, ki niu jo dopušča zakon in dovoljuje orožnik, Pa samo tako. dolgo, dokler ne prestopi občinske meje. Službenega razmerja pri nas do danes še ni nihče uredil. Na shodih govore župniki >n čivkajo kaplani, da mora biti deležen pravic tudi poljski delavec. To pesem pa čivkajo in godejo samo na shodih. V parlamentu Pa zagodejo drugo pesem, ki se vedno enako konča: dela naj uboga para. Rešitev vsega socialnega zla leži v delu, najresnejšem delu. Toda: delati moramo vsi ‘n delajo naj tudi oni, ki vlečejo iz žuljev Poljskih delavcev le dobiček, pa se ponosno lmenujejo samostojne kmete. borila delavnemu ljudstvu nebroj pravic. Ne-broj takih pravic, katere bi našemu agrarcu zmedle um in pamet, če bi jih le slišal. Deželni zbor za Nižje Avstrijsko na primer je sprejel zakon z one 14 julija 1921 o delavnem redu poljskih delavcev. Tam so torej že rešili vprašanje, katerega tukaj še niti začeli niso. Samostojneži, ki se grejejo in vedre sedaj v vladi, imajo le to skrb in to nalogo, da poljski delavci ne pridejo do svojih pravic. Klerikalci so imeli že ponovno priliko dejansko pokazati ljubezen do poljskega delavca, tega ubogega trpina, pa odločili so v stranki vedno oni, ki uboge delavske pare izrabljajo in zato je čakal poljski delavec do danes zastonj rešitve. Za mesta so sprejeli po dolgem obotavljanju, odlaganju in popravljanju poselski red. Torej le za služkinje v mestu. Kaj bi ne mogli rešiti takrat tudi perečega vprašanja služkinj in hlapcev na deželi? Lahko bi rešila Brejčeva vlada to vprašanje, če bi imela srce za to. Tega ni storila, pač pa le zato ne, ker je denar tisti, ki odločuje v tej „ljudski" stranki. V prihodnji številki si ogledamo malo natančnejše ta avstrijski zakon. Nove volitve v agrarne odbore. Ministrstvo za agrarno reformo je razpustilo vse občinske agrarne odbore in naredilo, da se izvedejo nove volitve. Do osnovanja novih odborov delujejo še stari odbori. Volitve se bodo vršile v občinah, ki so že lani volile občinske agrarne odbore, in tudi v tistih občinah, ki priglasijo sedaj zanimanje pri izvedbi agrarne reforme . . Razumljivo je, da se morejo zanimati za to samo one občine, kjer se nahajajo ali je vsaj v neposredni bližini kako veleposestvo. Občinski urad izda izjavo, ki vsebuje poleg imena občine in veleposestva z imenom lastnika tudi na kratko razloge, s katerimi utemeljuje zanimanje občine do agrarne reforme. To izjavo mora poslati: Agrarni direkciji v Ljubljani. To naj pa izvršijo samo tiste občine, kjer ni še bil izvoljen občinski agrarni odbor, ali pa kjer ni bila občina sploh še prijavljena. Ta prijava je velikega pomena in neob-hodno potrebna za ureditev občinskih agrarnih odborov. Brez te prijave ni mogoče vpo-števati prošenj posameznih interesentov. Lansko leto je bilo dovoljeno, da nekateri občinski uradi oziroma njih župani niso pri-* glasili občine, kjer pride agrarna reforma v poštev. Krivda leži na tem, da si niso bili vsi župani svesti velike važnosti občinskih agrarnih odborov in da niso — hote ali nehote — vršili svoje dolžnosti. Najbrže iz posebnih razlogov. Občinarji teh občin vsled tega torej niso bili sodeležni dobrot agrarne reforme. Posamezniki so pozneje reklamirali, ali njih reklamacij ni bilo mogoče vpoštevati, ker je samo občinski urad upravičen, da prijavi interesiranost. Zato priporočamo Občinarjem, da nadzorujejo občinske urade in njih župane, če so se priglasili za agrarno reformo ali ne. Ko odpošljejo vse občine, ki se lani niso priglasile, te izjave, se odredijo takoj volitve za občinske agrarne odbore. K Peskovi aferi. V ljubljanski občini so skozi desetletja odločevali liberalci. Pri zadnjih volitvah pa so volilci sklenili drugače. Od 48 mandatov so dobili liberalci le 18. Zato so prenehali biti večinska stranka in hočeš nočeš sprijazniti bi se morali z opozicijskim črnim kruhom. Človek bi sodil, da jim je dovolj mlečnega večinskega kruha, da bodo upoštevali voljo volilcev, pa se prelagodili izpremenjenemu položaju. Toda tega niso storili. Če nismo dobili županskega mesta iz lepa, poskusimo to doseči iz grda: to je b;la parola liberalcev. Začeli so gonjo. V dveh smereh se je gibala ta gonja. Prvič: proti komunistom, drugič: proti novo izvoljenemu županu. Poštenjaku se bo morda čudno zdelo, zakaj se vlečejo liberalci s tako silo za župana. Zakaj se tako krčevito drže ljubljanske občine. Toda: ljubljanska občina nudi marsikomu tečno koritce in' vrhu tega je postalo pereče vprašanje liberalnega ugleda. Na deželi se živ krst ne briga za liberalce. Živ krst ne nasede več na limanice negativne liberalne politike. Edino zaslombo so imeli doslej v Ljubljani in ostalih mestih. Čim izgube sedaj še Ljubljano, lahke priobčijo -prihodnji dan v svojih glasilih strankino smrtno naznanilo. Pesku očitajo nemoralno, kaznivo nagnjenje. Zato ne spadala župansko mesto. Gnjusen, blaten je bil boj, ki ste ga bojevali liberalna in narodno-socialistična stranka. Pametno je bilo zato stališče socialne demokracije do zadnjega časa, da se ni ume-šavala v to umazano pranje perila, da je posvečala prostor v svojem časopisju važnejšim vprašanjem, nego pa je vprašanje, ali je Pesek moralen ali ne. V soboto pa je „Naprejev" beogradski poročevalec podal vsebino akta, ki dokazuje, da je Pesek res nesposoben za ljubljanskega župana. Povemo odkrito: nam ta članek ni ugajal. Ugajal nam ni zaradi tega, ker socialna demokracija nima časa, brskati po osebnih Pes-kovih aktih. Kaj bi ne bilo bolje, da bi pobrskal naš poročevalec rajši po aktih Guštanjske jeklarne, kaj bi ne bilo bolje, da bi naš poročevalec rajši povprašal pri ministru Puclju, kje leži viničarski red, v koliko je dozorelo bolniško in nezgodno zavarovanje kmečkega delavstva ? In gotovo bi bilo boljše, da bi poročevalec pisal o agrarni reformi, kakor jpa naznanjal svetu priče za Peskovo nemoralno življenje. Brez zamere! * * * Op. ur.: Za nas ta zadeva še ni končana. Štirje učitelji so pred mnogimi leti baje zvedeli Danes objavljamo naredbo, da se imajo vršiti nove volitve v agrarne odbore. Pa ne samo tam, kjer so že dozdaj bili taki odbori, temveč tudi v tistih občinah, ki so jih lani zaspale, oziroma kjer je župan za nalašč zamudil potrebno prijavo. Delavno ljudstvo na kmetih opozarjamo, naj se letos bolj briga, za to. Naj nikar ne ča n*č se jim ni ljubilo, češ, saj b< ci alu vse naše! Ko- niso hotele prileteti so stič1Sti^ne 80 začeli upati na komuni D ae.’v P°sebno ker so mnogi proroki tak« kom.. •ev.alno ‘n navdušeno govorili, da s< od ^‘pdčne piške bolj velike in bolj okusm a balističnih ... »lest a ? le.bil° tud< v Jezusovih časih. Na bavliaii bi.delali, so čakali po vogalih, za ‘Id. tr»i.-i?r0» krivovercem, žalili njih bogovi k> so °- casa> da so bili obsojeni na smrt Že takrat 16 želeli. Pametni kristjani s< zaslii?^3^02^^3** na *0> ^a mučeniška smr a> ee ni potrebna. Pozneje ji bilo to opetovano izraženo, pa vendar so se še vedno našli preprosti ljudje, ki so hoteli na lahek način priti v večno nebeško veselje. Na lahek način, kajti lažje je zaslužiti si nebesa z naglo smrtjo, kakor pa z dolgotrajnim trdim življenjem med strašnimi skušnjavami. Kajti za človeka je pozemsko življenje res le ena sama neprestana skušnjava, če mu ne stoji na strani družba. V tem pomenu torej niti Jezusov nauk ni bila samo gola filozofija, temveč je imel tudi za življenje svoj globok pomen. Ostal pa je pri veliki večini brez vpliva, ker ga je preprosto ljudstvo napačno razumelo. Kakor čebele na med, tako so šli prvi kristjani v smrt. To je bila strašna zmota, kajti za svojo srečo mora človek živeti in delati, ne pa se v zid zaletavati! Jezusovemu nauku so se imeli udati popolnoma, ne samo zaradi večnega dobička, ki so si ga hoteli z mučeništvom pridobiti. Ta zmota je bila tem večja zato, ker so zaradi svojega večnega dobička po navadi zelo škodovali družbi, ki so jo imeli po Jezusovem nauku ljubiti. Taka zmota je pa preprostemu ljudstvu opravičljiva. Nevedno je in nerazsodno. Ko sliši o simbolih, o podobah in primerah, jih razume s preprostim svojim razumom prav po domače. Besede sliši, pomena ne razume. Vsa filozofija mu je zato zapečatena knjiga — če nivozkizveziznjegovim vsakdanjim življenjem. Zato je socializem svoje filozofične temelje zavestno popolnoma odločil od vseh simbolov, posebno od vsega tistega, kar spada na ono stran meje našega razuma, v večnost. Socializem' je nauk od tega sveta in za ta svet. Niti filozofičen nauk ne mara biti, čeprav ima svoje temelje utemeljene v filozofiji, temveč hoče biti predvsem gospodarski nauk. Lačnih ne mara nasititi z filozofijo, žejnih ne napojiti z obljubami, nagih ne obleči z upanjem, temveč hoče vse delavne ljudi prepričati, da je le delo edini vir blagostanja in sreče, naj torej ne čakajo svoje rešitve od čudežev, naj se ne dajo razdruževati niti po verah, niti po plemenih, niti po kakršnihkoli drugih razlikah, temveč naj se trdno združijo proti tistim, ki nič ne delajo. Kajti lenuhi so edini škodljivci človeške družbe. bor bo imel dolžnost, da bo vršil priprave za vse državne in javne manifestacije in da bo vodil propagando v državi in inozemstvu. Država in cerkev. Po konferenci ministrov s predstavniki arhierejskega sabora pravoslavne cerkve, na kateri je prišlo do sporazuma glede rešitve svečeniških vprašanj, je vlada obvestila zastopnike katoliške in muslimanske vere v državi, da se bodo tudi njihovemu svečenistvu zagotovila njihova prava, kakor pravoslavnim. Vlada se namerava po posebni komisiji takoj lotiti načrta zakona, ki bo uredil državnopravne odnošaje cerkve in njihovega položaja napram državi. Dve drobtinici od naše zunanje politike. Italijanski arditi še vedno pašujejo v luki Baroš. Kaj bo s to luko, vladni možje še (?) ne vedo. — Za albansko vprašanje se belgraj-ski diplomati zelo zanimajo in bi radi nekaj severno-albanskih divjih plemen pridobili za Jugoslavijo, to baje vsled gesla: Albanija Albancem ! Zopet bo dvignen kakšen sekvester. Ministrskega predsednika Pasica je posetil ameriški miljarder Fillon. Misli se, da se je govorilo o velikem našem posojilu v Ameriki. Znak duševne omejenosti. Mariborski listič „Tabor“ se čudi, da vlada že ni odvzela poštni debit, glasilu tržaških socialistov „II la-voratore socialista11, ker ne piše ravno po volji naše buržoazne družbe. Radikalci pripravljajo preobrat v vladi. Kakor poročajo listi je izdal ministrski predsednik Pašič kot predsednik glavnega odbora radikalne stranke proglas vsem okrožnim odborom, v katerem pravi, da je treba začeti preureditev radikalne stranke, katero je treba na vsem teritoriju naše kraljevine reorganizirati. V tem proglasu se govori tudi o odnošajih radikalne stranke napram drugim strankam. Načrt invalidskega zakona je izdelalo ministrstvo za socialno politiko. Predložen bo parlamentu v sklepanje. Načrt zakona smatra invalidom vse one, katerih delovna sposobnost je vsled vojnih posledic zmanjšala za najmanj 20 odstotkov. Zakon jemlje v obzir tudi družinske člane invalidov, ter vdove in sirote padlih v vojni. Naši poslanai bodo na invalidni zakon obračali skrbno pažnjo za interese in zahteve vojnih invalide, vdov in sirot. Novo laško divjaštvo. Fašisti 80 zažgali Narodni dom v Sv. Ivanu pri Trstu. In bel-grajska vlade se ne zgane in izvozničarstvo proti Italiji je kakor cvet v polni spomladi. Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovensko ozemlje v Ljubljani prične z izdajanjem lastnega lista „Vojni invalid11. List bo izhajal 14 dnevno. Dopise je pošiljati na uredništvo, Selenburgova ulica štev. 6-11. Gospodarstvo. Živina iz Nemčije. 1. oktobra t. 1. dospejo v našo državo prve pošiljatve nemških goved in ovac, katere prejme naša država na račun vojne odškodnine. Dobili bomo 17.000 goved in 60.000 glav ovac. Pečujski premog za Jugoslavijo.' Trianonska mirovna pogodba določa, da nam mora Madžarska iz pečujskega premogovnika dobav-l.jati pet let premog. Sklep reparacijske komisije se pa glasi, da mora znašati kontingent f)4°/o tamošnjega premogovnika. Danes se izkoplje v premogovniku vsak dan 250 vagohov premoga, tako da bi morali dobiti okrog 135 vagonov. Vendar pa od evakuacije pa do danes nismo dobili še nič. Radi tega preti nevarnost, da se železniški promet v Baranji in Banatu ustavi. Neuspeh Vzhodnega sejma v Bratislavi. Kakor poroča praška „Tribuna11 je doživel Vzhodni sejem v Bratislavi popoln neuspeh. Obnavljanje nemške -trgovske mornarice. Listi so objavili nekoliko podatkov o gradnji novih trgovskih ladij po nemških ladjedelnicah. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so samo ladjedelnice v Hamburgu zgradile 24 novih ladij v skupni težini 142.000 ton. Večino teh ladij je naročila tvrdka Stinnes. Tudi v Bremenu in Stetinu se pridno gradijo nove ladje. ' UVOZ surove kave V našo državo je znašal lanskega leta 4,170.361 kg v vrednosti 45,583.929 dinarjev. Od tega je samo iz Italije prišlo 2,249.281 kg za nekaj čez 23 milijonov dinarjev. Produkcija petroleja v Rumunijt. Meseca junija t. 1. je znašala produkcija petroleja 78.000 ton, to je za 20.000 ton manj kot meseca julija, ko je znašala le okrog 60.000 ton. Vzrok nazadovanju je pomanjkanje električne sile in slab promet. Iz tega -vzroka moramo pričakovati znatno zvišanje cen petroleju na svetovnem trgu. A L. (Konec.) Michigan Film Co., družba z neomejeno zavezo. „Ravnatelj in glavni solastnik tvrdke Michigan Film (Jomp. gospod Lavoir si dovoljuje cenjenemu občinstvu oznaniti, da se je njegova hčerka Arabela poročila z gospodom Viljemom Kostrolom, solastnikom iste filmske družbe.11 Tako se je glasilo naznanilo, s katerim je postal naš znanec Viljem milijonar, mož krasne Arabele Lavoirjeve ter zet njenega napihnjenega očeta. Kako se je kaj takega moglo zgoditi, zvemo takoj, če prisluškujemo razgovoru obeh mož, tasta in zeta. „No, sedaj, ko je Arabela tvoja žena, dragi Viljem, mi smeš brez vseh okolnosti izdati svojo tajnost, kako da se ti je posrečilo odnesti Ara-belo pri belem dnevu iz njene sobe brez najmanjšega vika in krika, čeprav so jo na moje povelje stražili številni služabniki kot dragoceni biser.u „To je bilo kaj lahko,11 je smehljajoč se odgovoril Viljem Kostrol. „Ko ste me odbili i* rekli, da mi ne daste Arabele nikdar, mi ni preostalo druzega, kakor da jo ugrabim in vas tako prisilim, da privolite. Začel sem prav tako, kakor takrat v Narodni banki. Arabela je bila z menoj sporazumljena, služabniki so pa molčali zato, ker sem jim dejal, da fdmujemo novo dramo „Ugrabljena milijonarjeva hči11. Nasprotno, ko sem jo odnašal skozi okno, mi je eden izmed slug še lestvo držal, da se ni prevrnila, a drugi je pomagal Arabeli skozi okno. Moj pomočnik je vrtel kljuko kinematogratičnega stroja, da bi tako prevaral služabništvo, policaje in občinstvo na ulici. Ostalo vam je pa že znano. Z Arabelo sva odšla na deželo in mirno počakala vaše privolitve.11 „Viljem, ti si falot, z vsemi žavbami namazan!11 je pritrjeval gospod Lavoir. „Načrt fil-movanja je resnično izboren in upam, da ga bom še sam mogel nekoč uporabiti. Mladenič si še, toda od tebe si človek marsičemu naučil11 Tak je bil torej vzrok, zakaj je postala krasna in bogata Arabela žena ubogega, toda prevejanega Viljema Kostrola. * V mali, stranski uličici starega Chicaga, v onem delu mesta, kamor se baje niti najdrznejši vlomilec ne upa, se je pripetil vesel dogodek. K stražniku št. 1284, ki se je ravnokar naslonil na zid stare barake in zadremal, je naenkrat pristopil debel, starejši gospod s Ščipalnikom na nosu in se izkazal kot ravnatelj „Michigan Film Comp.11 Zvestemu čuvaju zakona je potrkal na ramo in mu dejal: „Prijatelj, čez četrt ure se tu malo poveselimo. Filmujemo namreč novo dramo in upam, da nam ne boste delali zaprek. Tu imate malenkost, da si privežete dušo v tem mrazu!11 Spusti! mu je v roko pet dolarjev, nakar je policaj salutiral in cincal dalje. Za dobrih deset minut je zavozil v ulico rdeč avtomobil brez številke in iz njega je stopil mož s kinomatografičnim strojem in se pripravil za filmovanje. Trije možje v črnih maskah so potegnili iz voza zvezanega moža s črnimi brkami in robcem v ustih. „Sedaj se prične!11 je šepnil gospod ravnatelj policaju in se začel smejati. Maskirane! so postavili zvezanega moža na hodnik, mu vrgli zanko okrog vratu in v trenutku se je zibal na obcestni svetilki. „Izboren igralec!11 je pripomnil gospod ravnatelj. „Le poglejte, kako zna oponašati mrtvake. 8e jezik jo pomolil iz ust. To je naš najboljši komik, Viljem Kostrol!11 Policaj se je smejal, da se je držal za trebuh. Toda, ko so gospod ravnatelj, maskiranci in mož » aparatom sedli v avtomobil, je prišel k sebi in kričal: „Halo, vzemite vendar tudi komika s seboj !u A nihče mu ni odgovoril, avto pa je hitro odpeljal. Založba in last konzorcija „Ljudski Glas". Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju. Čitajte naše brošure! „Pol k socializmu" Spisal Dr. Oton Bauer. • Prepel T. UratniK. Cena samo 2 K. Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168‘‘. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej! Le „Naprej" »pada v naše družine! R E J Proč z meščanskimi listi! Mesečno stane 24 kron. Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. i. Splošno kreditno društvo V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavez« sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in j«1 obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj* polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru-Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebn' kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se cskomtujcjo po bančni obrestni meri. flDMT Edini, res delavski denarni zavod. Miši-podgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12 —, za podgane 1« miši K 12•—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20-—; posebno močna tinktura za stenice K 15-—; uničevalec moljev K 10-—; prašek za uši v obleki In perilu K 10-— in 20-—; p«-0** mravljam K lO1—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10— in 20-—-, pr°tj ušem pri ljudeh K 5- — in 12-—; mazilo za uši Pr' živini K 5 — in 12-—; tinktura proti mrčesu n« sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10"' Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska COSULICH-LINE = TRST —AMERIKA ^ New-York — Buenos- Aires — Rio di Janeiro — Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. boj za občino.* „V boj za občino" vsebuje P nJU volilni red za občinsko zastops vo. ^ ^ ma tudi praktična navodila. CeriM1 ^ i se pri Centralnem tajništvu J