Gospodarske stvari. Kako se ribe shranjujejo? Naravno je, da žive ribe moremo le v vodi, v posebno zato napravljenih zabojih ohraniti. Ker je pa že marsikateri, ki si je ribe. v take zaboje ali tružice vložil in hranil za prodajo ali postni čas, skusil, da mu jih je vendar več zbolelo ali poginilo, ter imel znatno škodo, zatorej hočemo govoriti, kako se z ujetimi ribami ravna, da bodo dolgo zdrave in užitne ostale. Prece] trpežne so borove deske ali late za napravo takih zabojev. Deske se od vseh stranij razun dna precej gosto navrtajo (preluknjajo), ali pa se zaboj iz lat zbije. Luknje ali špranje morajo precej velike biti, seveda primeroma manjše od rib. Zabo| mora imeti vratica s ključavnico. Ce so luknje ali špranje premale, oziroma preozke, se labko z ribjo žlemo, katero ribe vedno izpuhavajo in z raznim blatom, ki z vodo pride, zamašijo. Ce ta žlema ne more skoz luknje ali Spranje vedno odhajati (odplaviti), so ribe primorane to nesnago požirati, kar rodi bolezen, začnejo smrdeti, jim ljuskine odpadejo, večkrat postanejo krastave in poginejo. Zato je potrebno, da se /. ribami napolnjeni zaboji večkrat pregledajo in osnažijo, ker sedaj Li \e jasno, da se celo v iiisti, lekoči vodi lahko zamašijo in poginejo. Lastnik pa, ki pogosto uzroka vedel ni, si ni mogel raztolmačiti, da so mu v čisti, tekoči ali globoki vodi v zaboju ribe zbolele, in doslikrat je kdo na sumu, da je ribe otroval. Iz tega je razvidno, da mora zaboj zadosti velike luknje ali špranje imeti, ter večkrat osnažiti. Pogosto pa zaboje vidimo, da imajo le na vrhu ali eni strani luknje, in taki so malo vredni. Rib se le toliko v zaboj dene, da morejo vsaka posebej proslo plavati in se na straneh drgati, da se tako stare žleme oprostijo. Tudi je dobro na dno razne kamene vložiti, da se po njih drgajp. Te zadnje besede bi lahko kdo krivo razumel, zato Se povemo nekaj o ribji žlemi. Če ribo z roko primeš, jo moraš kaj previdno prijeti, da ti ne spolzne, ker je vedno polzka, žlemasta. Od kod pa pridejo te žleme? Kakor je vsaka koža z gostimi, nevidnimi luknjicami obdana, tako je tudi ribja, skoz katere odhaja žlema. Če žlema predolgo na ribah ostane, se strdi, se je riba hoče na vsak način oprostiti, zato se začne po kamenju, koreninju ali drugih delih drgati. Ge je pa zaboj prenapolnjen ter ne morejo proste plavati in gibati ler žlerao odstraniti. tedaj postanejo bolne, če se pravočasno zaboj ne osnaži. V zaboje se vsaka vrsta rib posebej, p. karpi skupaj, ščuke skupaj itd., devajo, in jim potrebne hrane priskrbimo. Prve dni, ko so še znemirjene, nočejo jesti in še le čez par dni, ko se že glad oglasi, jim živeža damo. Karpi jedo kruh, kuhan krompir in razne druge ostanke. Ščuke moramo krmiti z malimi ribami ali drugimi mesenimi ostanki. Ribe žive tudi brez jedi dolgo časa, pa potem močno shujšajo. F. P—k. Sejmovi. Dne 18. januvarija v PetFOvčah, Tilmiču, pri Sv. Petru v (lornji Radgoni, v Kapelah in Marenbergu. Dne 20. januvarija v Arnovžu, pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in pri Sv. Mohorju pri Rogatcu. Dne 21. januvarija v Teharjih in na Bregu pri P^uju (za svinje.) Dne 22. januvarija v Mozirju in na Bizeljskem.