St. 78. IZHAJA VSAK DAN tuil ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične 6ter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t<»bakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) 03LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „£dmostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Trst, v sredo 19. marca 1913. Tečaj XXXVIII. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinost* je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na nm- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haroonina na nadaljsko lxdanja „EDINOSTI ' atan« : «a oelo leto Kron 5'20, xa pol leta, Kron 2 flO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doffl) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-tnik konsorcij li>ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranilnKnl ra?un 5tev. 841-652. TELEFON St. 11-57. Grški kralj Jurij umorjen v Solunu. Kralj Jurij I. umorjen. Atentator aretiran. LONDON, 18. CRor ) Reuterlev urad porota iz Soluna: Grški kralj Juri] le bil danes popoldne ta umorjen. DUNAJ 18. (Izv) Veit o umoru kralja Jurija v Solunu 00 potrjuje. DUNAJ 18. (lav.) Kralj Jurij je imel navado, da se je vsak dan od 4—8 popoldne sprehajal- OdSel je tudi danes popoldne sam na sprehod in sicer v trdnjavo Kar&burun. Ko se je vračal, ga je napadel atentator in ustrelil z revolverjem naravnost v prsa. Kralj io je takoj zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil- Atentator je že aretiran. Njegova identiteta še ni dognana. Po Dunaju krožijo dve verziji. Ena verzija za trjuje, da je morilec Bolgar, druga pa, da je anarhist, avstrijski podanik. Atentator odklanja vsako izpoved. DUNAJ 18. (Izv.) Vesti, ki so došle semkaj do poli 2 ponoči, so še vedno zelo nezanesljive. Podrobnosti o atentatu pravijo, da je bil kralj umorjen v eni izmed naj-obljudenejših ulic v Solunu. Atentator, ki je bil v civilni evropski obleki, se je kralju približal In Iz neposredne bližine Izstrelil smrtonosni strel. Kralj je padel takoj znak In zadel ob vrata neke trgovine. V trenotku se je zbrala na licu mesta velikanska množica ljudstva, ki je priskočila kralju na pomoč In obenem pograbila atentatorja. Smrtnoranjega kralja so položili v avtomobil in ga odpeljali v bližnjo židovsko bolnišnico, kjer pa je kmalu Izdihnil, ne da bi spregovoril kako besedo. Atentatorja je policija takoj zaslišala, a odklanja odločno vsako izpoved. Zdi se, da je vojak. DUNAJ 18. (Izv.) V dunajskih pol. krcgih se zatrjuje, da pride lahko do nedozirnih posledic, če se uresniči vest, da je morilec Bolgar. Ni izkijučeno, da pride do boja med Bolgari in Grki v Solunu in Macedoniji. Sicer pa dosedaj še nobena vest ne potrjuje domnevanja, da bi bil morilec v resnici Bolgar. Kralj Jurij I. Kralj Jurij L se je rodil dne 24. decembra 1845 v Kodanju (Kopenhagen) kot drugi sin danskega kralja Kristijana IX. in neslednik grškega kralja Otona, ki se je moral 1. 1862. za časa revolucije odpovedati prestolu. Dne 30. marca 1863. ga Je grška narodna skupščina enoglasno izvolila za kralja in 30. oktobra 1863 je imel že slavnosten vhod v Atene. L. 1867. se Je poročil z rusko veliko kneginjo Olgo, s katero le imel 8 otrok : Konstantina, Jurija, Aleksandro, Nikolaja, Marijo, Olgo, Andreja in Krištofa. 501e?ni vladarski jubilej kralja. DUNAJ 18. (Izv.) S kraljem Jurijem, katerega smrt bo imela lahko še nedogiedne politične posledice za razvoj Balkana, če se uresniči vest, — da je morilec Bolgar, — (e umrl eden izmed najstarejših vladarjev v Evropi. Kralj bi moral meseca oktobra ravno praznovati SOletni vladarski jubiiej, a sedaj ga je prehitela smrt. Na Giškem so se že sedaj vršile velikanske priprave za dostojno proslavo njegovega jubileja. Kralj je skoro slutil, da se bliža konec njegovega zrenja. Na rodbinski pojedli, ki se je vršila po padcu Janine v Solunu, je dvignil ^ kralj čašo na zdravje svojega sina zmagovalca in izjavil: „Moj sin mi je daroval najsrečnejši dan mojega življenja. Ko je padel Solun, >.em imenoval svojega sina za generala in komandama svoje armad?, a sedaj mi ne preostaja drugega, kakor da mu izročim še presto?, katerega [e v polni meri vreden.* bombardirala DraČ in Medovo. Vedno bol| se poglobujejo dvomi, da bi bila ta ladja turška križarka „Hamidie*. Z veliko gotc- Nikola, Kraljica Olga prestolonaslednik Konstantin in vsi ostali člani rodbine so se ' . llo nrol * 1Hr:i„a i rw, Kraljevska rodbina v Janini. DUNAJ 18. (Izv.) Oi kraljevske rodhine se je nahajal danes v Soiunu samo princ nahajali v Janini, princesa Helena pa je odpotovala v Petrograd. Bili so vsi takoj brzojavno obveščeni o nesreči. Panika v Solunu. SOLUN 18. (Izv.) V mestu vlada nepopisna panika. Atentat se je izvršil ob 5-20 popoldne. V kraljevem spremstvu se je nahajal le njegov adjutant Frangull. Kralj je umrl ob 630 zvečer. — Morilec je bil pri atentatu oddaljen od kralja le dva metra. Žalovanje na angleškem dvora. LONDON 18. (Izv.) Kraljica Aleksandra ,e dobila ob 10 zvečer obvestilo o smrti njenega brata. Kraljica se je silno razžalo-stlla. Kralj je sprejel oficijelno vest o smrti svojega svaka ob 11 ponoči. Novi kralj Konstantin XII. DUNAJ 18. (Izv.) Novi grški kralj Konstantin, ki se Je izredno cdlikoval v sedanji vojni je bil rojen leta 1868 in je tedaj star 45 let. Zasedel bo prestol kot Konstantin XII. in se tako neposredno priključil zadnjemu bizantinskemu cesarju Konstantinu XI. BALKANSKA UOJNfl. Zmagoslavno prodiranje grške armade v Južni Albaniji. ATENE 18. (Kor.) Grške čete so za sedle Santi Quaranta in Delvino. S tem je ves kompleks v rokah grške armade. Riza paša se je s svojim korom umaknil pred Grki v notranjost Albanije. ATENE 18. (Izv.) „Agence d'Athenes poroča: Poročilo italijanskih listov, da so Grki zasedli Valono in Berat, je izmišljeno Grški poveljnik se skrbno izogiblje vsakega neprevidnega koraka. Edina točka, ki mora še pasti v grške rokef Je mesto Tepeleni in to bodo Grki tudi v najkrajšem času zasedli. Pred generalnim naskokom na Skader BELGRAD 18. (Izv.) Nova srbska oja-čenja prihajajo danzadnem. Dosedaj je pripravljenih že 35.000 Srbov za naskok na trdnjavo. General Bojović je premestil glavn stan v Melguzi in vodi osebno vsa pripravljalna dela. Kakor se domneva, bo srbska armada pod varstvom artilerije naskočila Brdico in skupno s Crnogorci tudi Mali Bsraanjol, da se tako olajša generalni naskok na Taraboš. Splošno se sodi, da Turkom primanjkuje municije ker na bombardiranje vedno jako slabo odgovarjajo. — Črnogorski ranjenci polagoma zapuščajo bolnišnice in se vračajo na bojišče. Pri naskoku na utrdbe se nameravajo ob!ego-valcl posluževati premakljivih okopov, ki bodo obstojali iz sodov, napolnjenimi s peskom, katere bodo valili pred seboj. „Zelt* poroča, da je 15. t. m. odplulo Iz Šoiuna zopet 5 grških transportnih parni-kov s srbskimi vojaki. Med temi četami se nahajajo tudi pijonlrji z vsern potrebnim materijalom. DUNAJ 18. (Izv.) Večerni listi prinašajo skrajno pesimistična poročila o položaju v „Arpad", ki je bila prej usidrana v Draču. Govori se, da je po svojem odhodu iz Drača snela avstrijsko zastavo in na to Jela bombardirati Drač. DUNAJ 18. (Izv.) Z ozirom na vesti, da je Sv. Ivan Meduanskl bombai dirala neka avstrijska vojna ladija, izjavlja „Milita-rische Rundschau", da se na dan bombardiranja ni nahajala nobena avstrijska vojna ladja v južnih vodah. Križarka Kari VI. je odplula šele 13., ko je že dospela vest o bombardiranju v južne vode in se je vrnila že 14. Velevlasti proti vojno-odSkodninski zahtevi balkanske zveze. DUNAJ 18. (Izv.) V tukajšnjih diploma-tičnih krcg h se zatrjuje, da so velevlasti odločno proti vojno-odškodninski zahtevi balkanske zveze. Zlasti Francija in Anglija nočeta o tem ničesar slišati, ker se bojita, da Turčija finančno popolnoma propade. V Franciji se pojavljata sicer dve struji Vladni krogi so na eni strani pripravljeni privoliti v nekak kompromis v tem vprašanju, dočlm na drugi strani merodajni francoski finančni krogi še vedno z vso odločnostjo odklanjajo to zahtevo. Ostale zahteve balkanske zveze ne bodo preveč ovirale mirovna pogajanja in tem manj, ker bodo o vprašanju Egejskih otokov in Skadra odločevale velevlasti. Pogajanja med Srbi in Bolgari. BELGRAD 18. (Izv.) Srbski poslanik v Scfijt, dr. Spalajkovič, se mudi zopet v Bel-gradu. Njegovo potovanje v Belgrad se spravlja v zvezo z novimi pogajanji med Srbi in Bolgari, da pride enkrat do definl-tivnega sporazuma med obema državama glede določitve mej. Obe vladi se neprestano trudita, da uredita to pereče vprašanje, ki bo potem izključilo vsako nezaupanje. Vladi nameravata tudi vplivati na časopisje, naj preneha s hujskajočim pisanjem. Tendencijozne nemške laži. FRAKFURT 18. (Izv.) .Frankfurter Zeitung" je zopet priobčila tendencijozno vest, da so Srbi v Ljumi pomorili več sto Albancev. Vsled teh nečuvenih laži se je srbski tiskovni urad obrnil naravnost na Ust in to vest, kakor tudi ostale slične vest energično dementiral. — V pokrajinah, katere so zasedli Srbi, vlada popolen mir. Odgovor velevlasti na balkansko noto BERLIN 18. (Izv.) Veleposlaniška re-unija bo jutri redigirala noto, katero bo izvršila balkanskim zaveznikom žn Turčiji in obe velevlasti o tem koraku takoj obvestila. — Kakor se zatajuje, bo veleposlaniška reunlja predlagata obema vojskujočima se strankama, naj zopet skleneta premirje. Princ Hohenlohe — veleposlanik v Pe-trogradu. PRAGA 18. (Izv.) „Union« poroča Iz Petrograd3: Naslednikom dosedanjega avstrijskega veleposlanika v Petrogradu, grofa Thurna-Valsassina, je določen princ Bogomir Hohenlohe. Njegovo imenovanje Je bilo Skadru. Ne samo utrdbe, ampak tudi mesto baje sklenjeno še preje, predno je odšel v je že Jako poškodovano. Mnogo Je trpel Petrograd z znanim cesarjevim lastnoročnim ' - — - - ---- — — pismom. DUNAJ 18. (Izv.) Vesti o odstopu avstrijskega veleposlanika v Petrogradu, grofa Thurna se še vedno vzdržujejo. Vzrok njegove predstojeČe demisije je ta, da je bsje tudi krščanski oddelek. Katoliški nadškof je pobegnil v katoliško katedralo in se vedno nahaja v smrtni nevarnosti. DUNAJ 18. (Izv.) Iz Kotora se poroča : Neki avstrijski parnik je poskusil Desyja z ministrskim predsednikom Lu-kacsem. Desy se baje pogaja z Lukacsem sporazumno z voditelji zmernejšega krila opozicije. Radikalno krilo, posebno Justhovi pristaši, se nasprotno še vedno energično }ranl;o stopiti v zvezo z vlado. V zvezi s pogajanji med opozicijo in vlado je tudi vest,' da je ministrski predsednik Lukacs odložil svoje potovanje v Lovrano za nedo-cčen čas. Gališki deželni zbor. LVOV 18. (Kor.) Danes dopoldne je bila otvorjena nova sezija gališkega deželnega zbora. Zbornica je izvrstno obiskana. Seji prisostvujeta tudi finančni minister Za-eski in minister krajan Dlugosz. Cesar ki namestnik je najprej predstavil novega deželnega maršala grofa Goluchowskega, katerega so poslanci viharno pozdravili. v nedeljo izkrcati v Medovi blago: Ćrno-'wiub izrecni prepovedi avstrijske vlade izja-gorske čete so izkrcanje zabranile. ) petrograjski vladi, da se strinja s tem, pftimif ift ___o^. da priobči petrograjski tiskovni urad razven Vs.edCsff ^offi Vlade^ da se dovoli i £n®neSa skSpnefa UoMM koraua«- irrr s'e Etsad paša je vzel izjavo na znanje, ne da vrDllJi . ._____. . .. bi nanio odgovoril I Govori se, da postane njegov naslednik h Soluna je dospelo v Medovo pod zaščito avstrijska nadvojvodinja. grških vojnih ladij, več parnikov s srbskimi Miren odgovor na ojstre napade. .Slovenec" je priobčil te dni članek nastopne vsebine: „Nemški narod teži od nekdaj proti jugu, na Sredozemsko morje, k Levanti. Parkrat Je bil temu cilju že blizu, toda Italija je pokazala nasproti tujcu večjo odporno moč, nego bi jo ji bil kdo pripisal, Nad Adrijo in doli do Cypra ter sirske obali je zavladala republika Sv. Marka, dokler se ni razlil po vzhodni Evropi tuiški val in tu vsako drugo invazijo na veke onemogočil. Pozneje Je bil nemški n2rod preveč razklan, da bi bil mogel obnoviti tradicije Otonov. Danes je položaj dosd drugačen. Italija Je sicer zjedinjena, oživljena, močna, balkanski Slovani so se osamosvojili, Anglija, Francija in Rusija skup o Čuvajo svoje interese v bližnjem Orientu, na drugi strani pa je nemški narod po osvobodilnih bojih I. 1813, po Kraljevem Gradcu in po Sedanu bolj nego kdaj prej okrepljen in se ozira proti Orientu, kjer se po padcu turške oblasti napoveduje popoln preobrat. Nemški n.rud pa brez dvoma računa na to, da bi mogle tudi v avstrijskem cesarstvu nastopiti iz-premembe, ki bi odprle nemštvu pot proti jugu. To Je seveda vse še problem bodočnosti, pojavi pa, ki to napovedujo, se dan na dan množe. Kar mi Slovenci najbolj čutimo, je to, kako si Nemec pridobiva tal na jugu. Trst, Gorica, Pu!a, vsi imajo že močne nemške manjšine. In kako delajo! Siiamarka, še bolj pa morebiti Schulverein, okrepljujeta nemške pozicije z neutajlifvim uspehom. Nemško uradništvo Je vseskozi v službi nemških nacionalnih interesov, tujski dotok jim prihaja na korist, gospodarsko se utrjujejo, vsak Nemec, čeprav samo navaden uslužbenec, se zaveda, da je del te osvajajoče celote. To so stvari, ki nas silijo do intenzivnega narodnega dela tako v velikem kakor v majhnem. Slednje Slovenci morebiti zanemarjamo. Uradniškega vprašanja, šolstva, osebnih imenovanj itd. ne smemo pre-zrati ne na severni, ne na južni meji. Naše pozicije na jugu so še dobre. V primorskih mestih Je naš element zaveden, delaven in drži vkljub političnim na-sprotstvom skupaj, kadar in kjer je treba. Vrste slovenskega naroda na jugu se osvežujejo z vednlm dotokom. Zato pa so tudi šanse narodnega boja za nas tukaj primeroma dobre, če bomo znali svojo pozicijo na vseh poljih tudi z intenzivnim podrobnim delom izrabiti. V bodočnosti nastane na jugu za nas tudi problem, kako sodelovati proti ekspanziji nemštva z Romani. To vprašanje Je že danes vredno diskusije in priprav. Italijani se njegove važnosti danes še ne zavedajo, a se bodo. Pride čas, ko bosta od nekdsj ob Adriji naseljeni narodnosti morali skupno braniti jug proti zemlje In morja lačnemu tujcu. Za danes bi to radi le povdarjali. Za zdaj pa Je naša naloga, da posvetimo vse svoje sile okrepljevanju slovenskega življa v Primorju. Potrebe tega dela se mora zavedati sleherni Slovenec, naj bo tega ali onega političnega mišljenja." vojaki. ČETI NJE 18. (Izv.) Po poročilih iz Me- Pogajanja z ogrsko opozicijo. * * * Teh Izvajanj smo se od srca razveselili ker jih je prinesel JM ____________BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Politični krogli— posebno še zato, . ... dove, vojaške oblasti Še niso na jasnem, se jako intenzivno bavijo s pogajanji pod- ravno »Slovenec«. To Je zopet enkrat glas čegava je bila križarka, ki |e pretekli teden predsednika Kossuthove stranke, poslanca I smo vsklikali — prihajajoč Iz srca, ki čuti, \ Siran U. EDINOST" St. 78. V Trstu, dne 19 marca 1913 In iz glave, ki misli. Tako govori resnično rodoljubje. Ne rodoljubje zvenečih fraz ampak rodoljubje zvestobe do narodne stvar in skrbi za narodno bodočnost. Tu je na kratko, lapidarno, a vendar izčrpno označeno in sankcij onirano naše politično veroizpovedanje: razlike i političnem in kulturnem nazi ranju ne smejo biti v oviro skupnemu delu za skupne cilje! Mi bi le želeli. da bi se vsa slovenska srca in vse slovenske glave na Široko odprle temu glasu — temu pozivu na delo za velike naloge naroda. „Slovenec" |e glasilo »Vseslovenske ljudske stranke* in gospod pater, ki so ga bili pozvali v Trst, da propoveduje v cerkvi pri Sv. Antonu novem slovenskim vernikom v postnem času, Je menda pristaš te stranke In zelo vnet pristaš, kolikor moremo soditi po njegovih — političnih govorih v gori-omenieni tržaški cerkvi. Vsekako pa Je neizprosen nasprotnik vseh slovenskih struj, ki niso v polnem soglasju s programom in cilji V. L. S. In vendar vse kaže, da g. pater ni čital gori citiranih zlatih besed v „Slovencu Ali pa so — če Jih Je čital — ostale brez vsakega utiša na njegovo, po rojstvu slo vensko dušo. Kajti, če bi ne bilo temu tako, ne bi bil zaključil svojega govora v nedeljo popoldne tako, kakor je to storil v resnici v veliko nevoljo vseh tistih vernikov, ki čutijo narodno, ki se — da govorimo s „Slovencem* — zavedajo, da nas stvari silijo do intenzivnega narodnega dela; ki se zavedajo, da tam, kjer |e treba, moramo držati skupa| vkljub političnim nasprotstvom ; ki se zavedajo, da moramo posvečati vse svoje sile okrep-1 je vanj a slovenskega življa v Primorju; in — slednjič — ki občutijo potrebo tega dela, pa naj smo že tega ali onega političnega mišljenja. Vsi taki Slove ici pa so složni v misli, da gre pri predstojećih naših volitvah za veliko skupno stvar, za okrepljevanje slovenskega žfvlja na tej točki. Istotako so složni v uverjenju, da za vspešno obrambo te stvari je prvi predpogoj ta, da se vsi zložimo zd tako intenzivno narodno delo. O. pater pa je na ves svoj glas in s — svojo roko dopovedoval vernikom, da jih ne reši, ne narodnost, ne jezik, ampak edino le sv. vera. Ta apostrofa, ponavljana v vseh možnih varijacijah, Je v očitnem in dijametralnem nasprotstvu z opomini v „SlovenČevem* članku. Iz „Slovenca* smo čuli topel glas narodne zvestobe in samozavesti, s tržaške propovednice glas narodne indiferentnosti, odganjanja od skupnega narodnega delat odvračanja od narodne skup-nostl! Ne govorimo preostro. Gospod propo-vednik Je vskliknil, govoreč konkretno o tržaških volitvah: „Ne oddajte svojega glasu liberalcem /" Na katero stran je bila naperjena ta pušica ?! Saj Je izključeno domnevanje, da bi se bil g. pater bal, da bi tisti, ki jim je govoril, mogli glasovati za — italijanske liberalce!! Vsega dolgega ogorčenja kratki smisel je bil ta: ne volite slovenskih kandidatov, ako niso pristaši gotove politične struje! Komu bi bito to na korist?! Tega ne treba še le praviti slovenskim Tržačanom: bilo bi edino le v prilog prav tistim, proti katerim kliče „Slovenec" s krepko besedo vse Slovence na skupno, koncentrirano delo! Morda bomo morali čuti zopet, da poročevalec „Edinosti" — laže, laže, laže! Resnica pa je vendar, da so v ponedeljek prihajali ljudje k nam drug za drugim, ki so z največjo nevoljo govorili o nedeljskem dogodku v cerkvi pri Sv. Antonu novem. A neki vernik — vernik v najčistejšem pomenu te besede, saj zavzemlje tudi častno mesto v verskem življenju tržaških Slovencev —, nas je v ponedeljek na vse zgodaj z naglasom in opetovano pozival, naj povemo v listu, da najmanje 90 odstotkov vernikov, ki so poslušali v cerkvi pri Sv. Antonu novem, so v tem slučaju — poročevalci „Edinosti*! Ti pojavi in spontanni protesti iz ljudstva samega nam zadoščajo in so nam v polno zadoščenje za vse insulte, ki so doneli s propovednice doli ne le na naš list, ampak tudi na nJega urednike, in ki bi nas — ako bi bili zasebniki in ne v javni službi, kjer smo navajeni požirati marsikaj radi narodne stvari — naravnost silili, da si iščemo zadoščenje kje drugje. Zato ne reagiramo niti z eno besedo na one žaljivke. Pač pa kličemo vso našo Javnost za priče, da je bilo vse, kar smo rekli, mirno in dostojno in da nismo napisali proti g. patru ne ene besede in ne rabili niti ene fraze, ki bi bodi tudi le oddaleč opravičevala take vehementne in radi kraja, kjer so se zgodili, toliko bolj obžalovanja vredne napade. Na tržaških Slovencih pa je sedaj: ali da sluša jo slovensko besedo v „Slo vencu*, ali pa neslovenske pozive g. patra iz Kranjske! Za. občinske volitve. Meje mestnih volilnih okrajev. Da ne bo kakih neljubih pomot v za devi meja posameznih mestnih volilnih okra Jev, naj v sledečem priobčimo te meje, kakor jih že določa deželni zakon z dns 1. aprila I. 1882. I. okraj — Sv. Vid: morje ob na -brežju Pescatori in Grumula, ul. Ottaviano Augosto, pomol sv. Tereze, morje do ceste, ki vodi poleg Hoydovega arsenala k želez-ničnemu mostu, železnični most, vicolo s. Vito, ul. s. Vito, dei Navali, s. Michele in del Fontanone. II. okraj — Staro mesto: ul. del Fontanone, s. Michele, s. Giusto, Tommaso Grossi, Scala dei Giganti, ul. Silvio Pellico, Corso, Borzni trg, ul. del Canale piccolo, trg Nicolo Toramaseo, trg s. Carlo, nabrežje del Mandracchio in dei Pescatori do ul. del Fontanone. III. okraj — Novo mesto: morje poleg nabrežja Carciotti, prosta luka do mejne črte obmestja, mejna črta obmestja do Piazza di Scorcola, ul. Comraerciale, trg della Caserma, ul. Giosue Carducci, Ponte della Fabbra, trg Carlo Goldoni, Corso, Borzni trg, ul. del Canale piccolo in trg Nicolo Tommaseo. IV. okraj — Nova mitnica: Largo Santorio Santorio, ul. del Farneto, Domenico RossettJ, deli' Acquedotto, E. S. Pfccolomini, Chiozza, I. Pidemonte, mejna črta obmestja od Rotonde v Boschettu h gornjemu delu ul. del Cologna za vojaško bolnišnico, Piazza di Scorcola, ul. Commer-ciale, trg Caserma, ul. Giosue Carducci do Largo Santorio Santorio. V. okraj — Stara mitnica: trg Carlo Goldoni, Ponte della Fabbra, Largo Santorio Santorio, ul. del Farneto, Domenico Rossetti, deli' Acquedotto, E. S. Piccolomini, Chiozza, I. Pindemonte do obmestne me|e, mejna črta obmestja do ul. delle Sette fontane, ul. del Bosco, trg. G. Batt. Vico, ul. Dona to Bramante, s. Giusto, Tommaso Grossi, Scala dei Giganti, ul. Silvio Pellico in trg Carlo Goldoni. VI. o k r a j — Sv. Jakob: ul. s. Giusto, dei Navali, s. Vito, vicolo s. Vito, železnični most, poleg Lloydovega arsenala morju vodeča cesta, morje do konca ladjedelnice pri Sv. Marku, ul. del Broletto, ul. deli' Industria do prekrižja ul. deli' IstrJa, obmestna meja, ul. del Veltro, obmestna meja do ul. delle Sette fontane, ul. delle Sette fontane, ul. del Bosco, trg. G. Batt. Vico, ul. Donato Bramante in ul. S. Giusto. Volilna pravica. V mestnih volilnih razredih. Splošno se zahteva avstrijsko držav-janstvo, moški spol, pred dnevom razpisa volitev dovršeno 24. leto starosti, redno bivališče v občini. Nihče ne more imeti vo-ilne pravice v dveh volilnih razredih. I. razred: eno leto sem v občini predpisanih 400 K splošne pridobnine, osebne dohodarine, davka na službene prejemke aH rentnega davka ali na|manj 200 K neposrednih realnih davkov, ne vštevši občinske do-klade; častni meščani. II. razred: vsaj eno leto redno bivališče v občini; dušni pastirji* državno »riznanih krščanskih veroizpovedanj, rabini židovske bogočastne občine, stalno nameščeni državni in občinski uradniki, stalno nameščeni uradniki javnih ustanov ter državnih in občinskih podjetij v aktivni službi, začasnem ali stalnem pokoju, izvzemši državne in občinske poduradnike in sluge, častniki in vo|aški duhovniki v pokoju in razmerju izven službe, vojaški uradniki aktivni, v pokoju in razmer|u izven službe, ravnatelji, profesorji in učitelji javnih visokih n srednjih Šol in nJim zenačenih zavodov s pravico javnosti v aktivni službi ter v začasnem ali stalnem pokoju; odvetniki in notarji, doktorji, ki so zadobili akademlčno dostojanstvo na tuzemski visoki šoli ali priznanje inozemske diplome v Avstriji; magistri lekarstva, živinozdravniki, agronomi, gozdarski ekonomi, rudniški inženerji, avto-rizirani arhitekti, mehaniŠki melijorizacijski inženerji in avtoriziranl geometri; ti vsi z diplomami ali državnimi izpiti na tuzemskih visokih šolah ali s priznanimi izpiti na inozemskih zavodih; avtorizirani ladijski stavbeniki ; kapitani dolge vožnje; ravnatelji, vodje In učitelji (aktivni, v začasnem in stalnem pokoju) v občini se nahajajočih javnih ljudskih in meščanskih šol in zasebnih šol s pravico javnosti. Poleg teh imajo volilno pravico v tem razredu poleg lastnikov avstrijskih ladij dolge vožnje z več nego 300 registrskimi tonami in delničarjev plovnih družeb, na katere pripade enako število ton, še vsi oni, ki Jim je eno leto sem v občini predpisanih najmanj osebnih davkov ali najmanj 50 K neposrednih realnih davkov, ne vštevši, občinske doklade. III. razred: eno leto sem predpisanih najmanj 20 K osebnih davkov ali najmanj 10 K neposrednih realnih davkov, ne vštevši občinske doklade; lastniki avstrijskih ladij od 150 do 300 registrskih ton in delničarji družeb, na katere pripada enako število ton; tržaški meščani, ki jim je bilo podeljeno meščanstvo pred 1. januarjem 1908. IV. razred: vsi na dan razpisa volitev (dne 3. marca t. 1.) vsa) tri leta v Trstu nastanjeni avstrijski državljani moškega spola, ki so pred dnevom razpisa volitev dovršili 24. leto starosti. V okoličanskih volilnih razredih. I. r a z r e d : vsi oni, ki bi v mestu volili v I., II. ali III. razredu. II. razred: vsi oni, ki bi v mestu volili v IV. razredu. Za oba razreda se zahteva redno bivališče v okolici. Zaupniški sestanki v okolici. Rojan ski zaupniki volilnega odbora se vabija na sestanek v Četrtek dne 20. t. m., ob 8. zvečer v prostorih „Kons. društva* v Rojanu. Za Kontovelj in Prosek: v četrtek, dne 20. t. m., v dvorani pro-seškega Sokola. Za Opčine: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4 popoldne v Sokolovi dvorani na Opčinah. Za Š k e d e n J: na praznik, v torek, dne 25. t. m., ob 4. popoldne v „Gaspo-darskem društvu" v Skednju. Za R o c o 1: v nedeljo, dne 30. t. m., ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu*. Za ostale kraje se določijo zaupniški sestanki v najbližjem času. Kakor v mestnih, tako imajo ti sestanki tudi v okoličanskih volilnih okrajih pred vsemi namen, da se zaupniki in tudi drugi volilci natančno pouče o reklamacijskem postopanju, ki je za sedaj najvažnejše pripravljalno delo za volitve. Zato pričakujemo tudi tu, da se udeleže teh sestankov zaupniki in drugi zanesljivi in dela voljni možje v čim največjem številu. Pozor volilci ! Včeraj se je pričela reklamacijsta doba J Centralni volilni urad političnega društ7a „Edinost* se nahaja v „Narodnem domu (glavni vhod, II. nadst., pri Trž. posojilnici in hranilnici) in je pričel z včerajšnjim dnem svoje delovanje. Vsak, kdor se želi prepri čati, če je vpisan, reklamirati, če potrebujo pojasnil, podatkov ali tiskovin itd., naj se obrne v centralni volilni urad v „Narodnem domu*. _ Domače vasti. Pozor volilci! Vse objave, ki se tičejo volilnega gibanja, bomo odslej priobčevali na posebnem mestu pod glavnim naslovom „Za občinske volitve", zlasti pa bomo objavljali tamkai sestanke, shode itd. Priporočamo torej i posameznim volilcem i volilnim odborom, da vsak dan redno čitajo vse objave v omenjenem predelu. Volilci IIL volilnega okraja se poživljajo, da se zanesljivo vdeleže zaupnega sestanka v svrho reklamacij Jutri v četrtek 20. 3. ob 8 30 zvečer v prostorih „Tržaškega delavskega podpornega in bralnega društva* ulica Torre bianca 41. Premeščenja pri južni železnici G. Fran UJČnik, pristav iz Piuja pride kakcr postajenačelnlk v Krivo Vrbo, Josip Koilmann, asistent, iz Wcrgla v Spodnji Dravograd, — Rudolf PUberšek prov. asistent, iz St. JurJa na Pragersko; Mihael Schindlaner postaje-načeinik iz Krive Vrbe v Vrbo ob Vrbskem| Jezeru. Italijanski šovinizem. Tukajšnja italijanska „Banca Commerdale Triestina", ki mnogo dela tudi s hrvatskimi pokrajinami, pa z Dalmacijo, ki pošilja celo svoje hrvatske dopise tja doii, odklanja neusmiljeno dopise svoje hrvatske klijentele, ker da v tem zavodu ne poznajo hrvatskega jezika. Te dni je neki tukajšnji hrvatski trgovec poslal omenjenemu zavodu hrvatsko prejemnico za neki znesek, došel iz Dalmacije, ali denarja ni dobil, dokler se ni pokoril in predložil Italijanske prelemnice. Stara pesem. Radi delajo kupčije z našimi ljudmi, ne smrdi jim slovanski denar, ali našo narodnost sovražijo in naš jezik jim smrdi. In potem zopet stara pesem: marsikaj tega žalostnega in žaljivega ne bi bilo možno, če bi naši ljudje resno, odločno In dosledno odbijali 1 Z južne železnice. V sobotnem „Slov. Narodu* piše nekdo o žalostnih, škandaloznih razmerah, ki vladajo pri sestavl|anju raznih turnusov za sprevodnike pri drža. ni železnici na slovenski zemlji, na progi Beljak-Ljubljana. f*a ne samo pri državni železnici ia ne samo na progi Beljak - Ljubljana državne železnice, ampak sploh se godi Slovencem po državni železnici in po južni železnici vnebovpijoča krivica, ker vozijo po slovenski zemlji tuji sprevodniki, ki ne razumejo ne Jezika, ne naroda, in ravnajo s slovenskimi potniki slabo, pristransko. Tako je pri brzovlakih južne železnice na progi Dunaj -Trst. Pri teh brzovlakih vozijo izključno šovinistični nemški dunajski sprevodniki od Dunaja do Trsta In obratno. Ne glede na to, da se s takim turnusom odjedajo slovenskim sprevodnikom mastne doklade, ne glede na to, ker je tura z Dunaja do Trsta prevelika, da dotični kondukter ne more opravijati svoje službe, kakor bi moral, — je ta turnus tudi nesramno omalovaževanje slovenskega in tudi recimo, italijanskega naroda. Takov-Ie nemški dunajski kondukter ne zna drugega, nego svojo kita]sko nemščino, a od Maribora doli mora občevati že s slovenskimi, od St. Petra Da tudi z italijanskimi potniki, ki prihajajo z Reke. Kako more tak človek razumeti svoje potnike, njihove potrebe ia želje? N.i vse zadnje pa kliče slovenske postaje tako albansko nesramno, da si človek kar zatiska ušesa, da ne sliši. Recimo: Litija, KreŠniče, Lace (Laze), Calok (Zalog), Logateč (!) (Logatec) itd. itd. — Ćloveku se kar lasjeježe, ko sliši te izgovorjave. Vsem tem nedostatkom bi se opomoglo, ako bi južna železnica sestavila taki turnus, kakcr pri osebnih vlakih in da bi vozlii po južnih krajih domači ljudje, ki razumejo Jezik la narod. Potem bi zaslužili tudi južni uslužbenci nekaj — in kar je glavno, občinstvo bi bilo zadovoljno. Ker je južna železnica sicer napram občinstvu v nekaterih ozirih kulantnejša nego državna železnica, bi bilo dobro, da bi tudi v tem oziru prednjačila in napravila red; bilo bi dobro za železnico in občinstvo bi bilo zadovoljno. Kranjski „Domačin". Zašel je torej na Kranjsko „Domačin". Prej, Bogu hvala, takih „domačinov" dežela ni imela in ni jih pogrešala. Sedaj pa, ko so slovenski strankarski boji vzvalovili do viška, čutijo menda Nemci pomladenje sapice in poklicali so starodavni nemškutarji In pritepeni Nemci v deželo „Domačina", da bi se|al ljuliko In uničil še ono, kar je dobrega zrna. V Ljubljani Je začel izhajati na slovenskem Jeziku nemškutarskl list .Domačin", ki ga bo financirala v pivi vrsti nemška Kranjska šparkasa, gotovo pa tudi „SuJ-marka" ; list, ki ga piše[o ljudje v Kazini zase in za nezavedneže, ki Jim hočejo ve-rojeti. Razmere so danes na K znjskera skrajno žalostne vsled razdrapanosti ia nesmotrenosti na slovenski strani. To razsulo narodnega življenja je omogočila tega čudnega — domačina. Gotovo ga bodo tudi zastonj vsiljevali. Nadejamo se sicer, da ne bo hudega, ali žalosten simptom je že to, da so sploh možni taki poskusi. Za sedaj bi nas zanimalo vedeti, da-li Je res uredništvo novega lista poverjeno bivšemu učitelju, ki je svoj ča3, kakor nemškutar na neki slovenski šoli na Štajerskem tako čudno pojmoval predpise pedagogike in ljubezen ia naklonjenost napram otrokom, da Je moraf pustiti šolo radi nedoletnih šolaric?! Za vzvišene cilje je namreč vedao treba — idealnih ljudij! Bojkot reških kinematografov. Kakor povsod Je tudi na Reki vse polno kinematografov, ki pa, vkljub temu, da Je naječ obiskovalcev Hrvatov, prezirajo hrvatski jezik v vsakem oziru. Bilo je vse kakor da bi bili k|e tam doli v Kalflbrijl! Klub „Mladost" reških mladih, energičnih fantov pa je sklenil uprizoriti bojket teh italijanskih prireditev, ki S3 po velikem delu živela od Hrvatov, a so v zahvalo — sramotile Hrvate. Omladini so se pridružili tudi stari in nade Je, da nastane splošen bojkot teh nesramnih italijanskih prireditev. Zakaj bi podpirali svoje sovražnike, ki jim je ljub samo naš — denar, nas pa bi požrli radi, kakor gladni volkovi jagnje. Na Reki bi se moglo pa kaj drugega nuditi našim ljudem, da ne bodo posečali italijanskih kinematografov. Večkrat kake veselice, kake gledališke predstave itd.: v mestu je sicer težko, ker mad|arsko-italijanske šikane so hude, p& vendar bi se dalo nekaj napraviti, če ne v mestu, pa na Sušaku, Kantrldi, itd. Na5e slovensko izobr. in podporno društvo" pa naj tudi neumorno dela na to, da bomo imeli večkrat kaj užitka. Moči Imamo dovoli: zakaj bi gubljall te moči brez koristi ? Inteiigenca mora med narod, narod ne more. nied nas, ker se nas boji, ker se ne upa; čim bi pa videl našo dobro voljo, bi nam tudi zaupal: Priobčujemo ta dopis, došli nam z Reke, ker Je — rautatis mutandis — prikladen tudi za naše razmere. Specijalno glede kinematografov bi menili mi, da bi bilo umestno, ako bi tudi trž. Slovenci posetili nekoliko pozornosti prireditvam, ki jim je tendenca Često veleitalijanska, da-si jih tudi naši ljubi Slovenci radi posečajo. Pokvarjena živila v Trstu. Za velikonočne praznike, ko rabijo ljudje znatno več surovega masla, olja in vina, so prišli nekateri prodajalci Iz tižaške okolice na misel pok?arjati živila in jih kot pristna prodajati. Mestni fizikat tržaški Je dognal že do-sedaj mnogo slučajev take nepoštenosti in za to |e magistrat več oseb naznanil državnemu pravdništvu. Za Velikonoč se daje piruhov ! To Je običaj med Slovenci. Tudi družba sv. Cirila in Metoda se drži te lepe slovenske navade ter je pripravljena sprejemati v največjem Številu poniklane in kronane piruhe z vseh strani naše domovine — tudi od rojakov iz tujine. G. prof. Rajko PeruSek je daroval v ta namen 5 K. Blagemu rodoljubu se lepo zahvalujemo in želimo, da nam mnogi, prav mnogi Slovenci nalože prijetno nalogo, da se Jim zahvalimo za piruhe, ki Jih podare za Velikonoč CM družbi. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal podružnični načelnik v Lfrabušu, g. Ant. Godec 7 K 92 v., zbirko na izletu učiteljev vinarskega in sadjarskega tečaja in kvarteta poštnih uradnikov v Mariboru v vinogradu g. F r. Robiča v LimbuŠu dne 12. 3. 1913. Vsoto je nabral g. Ferdo Hofer. Ga. Vera Malerič v Črnomlju je nakazala 9 K, ki jih V Trstu, dne 19. marca 1913. » EDINOST" št. 78. Stran DI. Je nabralo pri domači otroški predstavi Lažajiva Danica" dne 6. 3. O. Lud. Muha v Lokvi pri Divači |e poslal 10 K, ki |ih Je darovala ga. Tereza Guštin iz Trsta v spomin pok. g. Antona Muhe. Na dan 40 mu-čenlkov |e v prid samo dveh mučenikov daroval g. Pungartnik bučko, ki se Je prodala za 6 K. Vsoto Je poslal g. Fr. Jelene na Brdu pri Lukovici. G. Iv. Tomšič, blag. podružnice za Ilirsko Bistrico in Trnovo, je nakazal 14 K 62 v. Ta denar le izročilo tamošnje telovadno društvo „Sokol", čegar dramatični odsek je priredil 23. svečana v Podgradu igri: „Anarhist" in „Ena se mora omožiti", skupno s tamkajšnjim pevskim društvom „Gorska Vila". Cisti dobiček sta si društvi bratsko razdelili, a dramatični odsek Je daroval svoj delež podružnici in torej CM družbi. Vrlim igralcem in požrtvovalnim rodoljubom iskrena zahvala I Izseljenci v Trstu. V Trstu Je seda| toliko izseljencev, da ne morejo dobiti niti strehe. V ponedeljek so moral! 400 takih bednjakov, ki jih bo odpel|ala Cunard-Line preko morja, odposlati z vlakom v Reko, k|er jih ponameste do odhoda. Nujno bi pač bilo treba v Trstu kakega doma za izse-Ejence, ki bi seveda bil tudi dom bede in ogledalo naših žalostnih razmer. Muhadžirji na potu v Bosno. Včeraj ge prišlo z LloydovIm parnikom „Abbazia" blizu 300 Muhadžirjev (mohamedanskih Slovanov) iz Turčije v Trst. Prejšn|i dan pa |ih |e seveda vlada poslala skoro 500 s posebnim vlakom Južne železuice v njih bosensko domovino, ki so Jo bili zapustili ti zaslep-ajeni fanatiki pred leti in šli sreče iskat — na Turško. _ Tržaška mala kronika. Trst, 18. marca. Mednarodna organizacija ponare-jalcev denarja. Pred par dnevi smo javili, da so v Gorici zaprli Mihaela Nerea Donaggla, ki je prebival v Trstu na Corsu št. 4, in pa Otella Colombanlja iz Ferrare, ki je stanoval tudi v Trstu v ulici Casimiro Do-nadoni št. 26. Aretacija obeh omenjenih gospodov je bila v zvezi z dejstvom, da so našli pri njima mnogo ponarejnih avstrijskih in italijanskih bankovcev. Na podlagi teh dogodkov je začela naša policija zadevo vneto zasledovati in je že včeraj zaprla sledeče osumljene: Umberta Grega, lastnika drogerije v ulici Farneto št. 31, Gvidona Pavana, uradnika pri spe-dicijski družbi „Adriatlca", mešetarja Umberta Camerinija in stavbnega asistenta Laura Marchiga. Vsi ti so bili v ozkih stikih z aretiran-cema v Gorici, so pogosto potovali v Padovo in v Benetke ter so se vračali v Trst po najrazličnejših potih, da ne bi vzbudili suma. Ko |e oblast preiskovala njihova stanovanja, je našla mnogo kompromitirajočih pisem in papirjev, falz fikata pa prav nobenega. Marchfg je baje dal Colombanlju in Grego 5000 kron pred par dnevi gotovo za to, da bi pri neki prisilni razprodaji nakupila blaga. To pa je precej neverjetno, res pa je, da Je Marchig sam pogostoma hodil v Padovo. Zaprli so že tudi Luigi|a Barblerata iz Padove, kl stanuje v Trstu pri Sv. Ani. Barblerata išče v Itatiji sodišče radi pone-verjenja, a v Trstu se je svobodno gibal. Zahajal je v Gregovo drogerijo, ko pa so sedaj preiskali njegovo domovanje, so našli i pri njem vso silo kompromitirajočih listin. Pri tukajšnji podružnici Avstro-ogrske banke Je v zadnjem času zopet nekdo spečal par bankovcev po 20 kron. Glede aretirancev se je izjavilo naše sodišče za nekompetentno in zato odpravijo vse v Gorico. Višji komisar Kurzmann pa po|de v Benetke in Padovo, da se posvetuje s tamošnjimi oblastmi. Aleksej in Aksel. 25 let stari čevljar Aleksej Heršak in pa Aksel Grizov sta cba Rusa. Hočeta se izseliti v Ameriko, za do takrat pa, ko odrine njuna ladja, pa sta se nastanila v ulici Scuole israelitiche štev. 4. Tako druščino je porabil torej Alekse| in je ukradel Akselu 25 dolarjev. Ko so pogledali na stranišče, so Jih še našli tam dvajset. _ Slovensko gledališče. Danes zvečer se ponovi, zadnjič zvečer, Fallova opereta „DOLARSKA PRI.^CEZINJA«. Z vprizoritvijo te operete se lahko diči letošnji repertoir našega gledališča, saj stoji ta opereta po svoji muzikalni vrednosti visoko nad svojimi sovrstnicami. Pri nas je bila podana tako skrbno, nekatere uloge so bile izvedene s tako bravuro, da zasluži ta predstava zanimanje najširšega občinstva. Upamo, da bo obisk današnje predstave zopet tak, kakor res zasluži ta izborno podana opereta, zlasti — kakor rečeno — z ozirom na to, da se te operete ne ponovi več zvečer. Predstava velja za abonente B. g Porotno sodišče. Predseduje dež.~sod. svetnik Minio, prisednlka dež. sod. svetnik bar. Farfoglla in sodnik dr. Spongia; drž. pravdnlk dr. Tomicich. Obtoženca: Hektor Giraldi, rojea v Trstu dne 10. februarja 1885, težak, že kaznovan, in Anton N e g o d e, rojen v Trstu dne 27. septembra I. 1885., zidar, že kaznovan, ki sta obtožena hudodelstva ropa, Es^- noše orožja brez dovoljenja, Giraldi pa posebej še hudodelstva težke telesne poškodbe. Slučaja ropa sta dva. Prvi si |e dogodil dne 10. novembra 1912 v ul. Pozzo bianco, kjer sta obtoženca napadla okrog 10 zvečer nekega težaka Petra Vasquenza, ki le bil v družbi prostitutke Klementine Brellćeve, ga pritisnila ob zid, mu grozila z nožem in mu medtem skušala izprazniti žepe. Ker je pa Brelićeva na ves glas kričala na pomoč, sta se obtoženca zbala in pobegnila. Ker se jima je tu ponesrečil rop, sta malo pozneje napadla v bližini gostilne Malle tre porte" nekega starca, Franca Hreščaka, ga pritisnila k zidu in mu začela preiska-vati žepe. Ko je hotel kričati na pomoč, je potegnil eden od onih dveh iz žepa nož, toda ga ni mogel rabiti, ker je v tem dospela na lice mesta policija. Roparja sta bila Giraldi in Negode. Giraldi je preiskaval žepe, Negode pa grozil z nožem. Ko so stražniki hoteli prijeti lopova, sta se oba silno branila in tolkla okrog sebe, kakor zblaznela, tako, da so ju kumaj mogli ukrotiti in pripeljati na policijo, kar se jim je posrečilo šele s pomočjo vojaške patrulje, ki jim je prišla naproti. Poleg tega pa je G'raldi dne 6. maj-nika 1.1. napadel v ul. s. Marco težaka Antona Penko in ga z nožem nevarno ranil na hrbtu. Giraldija so svoj čas vojaški psi-hijatriški izvedenci proglasili za neodgovornega za to dejanje; ker sta pa sedaj sodna psihijatriška izvedenca izrekla drugačno mnenje o njem, ga je državno pravdniŠtvo obtožilo tudi tega dejanja. Obtoženca sta seveda izjavila, da nista kriva. Giraldi |e na vprašanje, kaj dela, odgovoril, da (e bil najprej tat, sedaj pa težak. Vseh onih dogodkov se sploh ne spominja In prav tako tudi ne Negode, Češ, da je bil tisti večer popolnoma pijan. Oba sta torej nedolžna, kar Je Giraldi posebno jasno pokazal pri obravnavi tedaj, ko so vstopile priče. Nenadoma, saj je sedel popolnoma mirno, je Giraldi skočil, kakor divja zver, med priče in skušal pograbiti za vrat pričo Klementino Brelićevo. Sodnemu slugi Dužniku se je komaj posrečilo, da je toliko odbil njegovo roko, da ni pograbil ženske za vrat, pač pa jo je zagrabil za krilo, jo potegnil za seboj, da se (e zgrudila na tla. jetniški pazniki so v tem skočili k obtožencu in preprečili, da ni pograbil priče. Hoteli so mu natekniti zapestnice na roke, toda šele tedaj, ko so prišli onim trem paznikom, ki so bili v dvorani, na pomoč še štir)e drugi, so komaj in komaj ukrotili besneža in mu nateknili zapestnice na roke. Psihijatriška izoedenca sta nato preiskala obtoženca, nakar je bila razprava prekinjena. Razprava Je bila prekinjena ob poli 9 zvečer in se nadaljuje danes ob 9 dopoldne. Društvene vesti. Klub slovenskih tehnikov ▼ Pragi si je izvolil za tekoči letni tečal sledeči odbor: Predsednik Gustav Zupanič, stroj, tehn., podpredsednik Ignacij Perko, stavb, tehn., tajnik Fran Ćiaffirin, hult. tehn., blagajnik Hinko Pajer, elektrotehn., knjižničar Josip Žerjav, stavb, tehn,, preglednika Ciril Cej, stroj. tehn. in Anton Terčič, stavb. tehn. DijaSko podporno društvo v Trstu vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil ponovno v petek, dne 28. t. m. ob 8 zvečer v društveni robi SPD, ulica Torre bianca 41, I. nad. desno, po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izpremem-ba pravil. 5. Nasveti in predlogi. 6. Volitev odbora. ftfar* d®L organizacija. Pripr. odbor Zveze jugcsl. lesnih delavcev vabi odbornike vseh skupin lesnih strok: mizarsko, tesarsko, lesnih težakov in parketnih stavcev na odborovo sejo jutri v v četrtek ob 7 zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red je važen. Odbornike vseh skupin NDO in tudi zaupnike vabimo na važno posvetovanje, ki bo danes ob 5 popoldne v društvenih prostorih, ul sv. Frančiška št. 2. Kaj je .Sabinalin'? I il odlikovan z rlatimi kolajnami v Heapelju, Parizu in Newyorku. Sabinalin je najboljše do sedaj poznano slravUo proti belemu toku, uesmoinoetl urt-nlr&Bja, impotenol, krvnim »»rednostim lu lzost&ujn meustruaotje in je edino sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na Stavni znstop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Ponđares 6111. kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron ; v obliki tablet po 4 K. Nova specijaliteta koche"- dalje >» n ti it Sukna i iodae in modno blago za gospode in dama, priporoča KAREL KOCI AN X X tovarna »okna X X v Humpolou (doiko) X X Uzorci franko. X X Trgovsko obrtna zadruga V Trstu t registrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na VIL mini občni zkr ki se bo vršil y nedeljo, dne 6. aprila 1913 ob 11 dcpoldue ? dvorani Trgovskega izobraževalnega društva ulica S. Francesco d'Assisi št 2, I. DNEVNI RED: 1. Poročilo račelcištva ; 2. poročilo nadzorništva; 3. potrjenje letDega računa ; 4. razdelitev Čistega dobička ; 5. privoljenje nagrad načelstvu ; 6. dopolnilna volitev v načelništvo, ev. v nadzorništvo ; 7. poročilo o -reviziji ; 8. slučajnosti.*) Trst, v marcu 1913. Trgovsko obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Ulčakar Josip 1. r. Žgur Leopold 1. r. *J O p o m b a. — § 37. zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, ki niso na dnevnem reda. a jih mora nazvali; ti piBmeno naČelstvu vsai pet dni pred občnim zborom. Naznanilo. Podpisani naznanjam cenj. odjemalcem in cenj. občinstvn, da Bem namestil v svoji pekarni, nahajajoči se v Trstu, ulica Giuseppe Parini št. 12 električni stroj za izdelovanje kruha in sladčic ki je edino sredstvo čistoče in zdravstva. Prodajajo se za velikonoc pincc in „presnitz" prve vrste in vse vrste slaščic. Vino in likerji v steklenicah. Sprejemajo se naročila za pecivo. Postrežba na dom. Priporoča se Josip Pahor. Dr. Korsano se je preselil v ulico S. Lozznro St. 17, L (Palazzo Dlana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. ZAGREBŠKA DELNIŠKA PIVOVARNA 0 ZAGREBU ■(Izven kartela)- priporoča svoje izvrstne izdelke marčno eksportno pivo črno pivo uležano eksportno pivo Posebne ugodnosti gg. gostilničarjem. Izvrstna kakovost. Nizke cene Gospodje gostilničarji! — Preden napravite pogodbo, obrnite se na geperalpo zastopstvo ip zalogo v Trstu BOGUMIL POtiKA, ulica Valdirivo štev. 4. DRRUJTE Z R „DIJRŠKO KUHINJO" Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem V V inLMM ■ i in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, I I %|]nffl1 I r%T ementalski, ovčji, trapist ;vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani lil lit Mtllr Ullf lildl) ulica Glorslo UasarI ti 10, Stran IV. EDINOST" St. 78. V Trstn, dne 19. marca 1913. Člane in Članice NDO. Opozarjamo, Z istim brzovlakora se je pripeljalo da se obračajo v slučaju sporov, nastalih iz ogromno občinstva, zvečer ravno tako; tako delovnega razmerja, na strokovno tajništvo da ježe zdaj več gostov nego prejšnje leto. NDO, ne pa na odbornike NDO, kakor se j Vreme je nekam kilavo, ampak črez dan to pogostokrat dogaja. je temperatura prav ugodna, kakor v naj- Tožbe na obrtno sodišče ne vlagajo j rožnejši pomladi, odbornike, marveč strokovno tajništvo. Govorniška šola NDO. V petek ob 8 zvečer govorniška šola. Sedaj se vrši prak- DAROVI. — Za sirote ponesrečenega pokojnega.1 tični pouk — debatni tečaji. Oni, ki se že-! narodnega moža Torniča je nabralo vodstvo lijo vežbati v govorništvu, naj se udeležujejo CM šole med učenci K 44 92 za kar izrekal Mlin posojilnicam hranilnica govorniške šole. Vesti iz GoriSke. Železniška nesreča na Goriškem. Včeraj popoldne je skočil pri km 118 pri postaji Huda Južina osebni vlak, ki je prišel iz Bohinjske Bistrice, s tira. Podrobnosti nam še niso znane. Kakor se nam javlja, je padla med Podmelcem in Sv. Lucijo velika skala na tir, ki je tudi povzročila nesrečo. Od oseb ni nihče ponesrečil. S tira so skočili vsi vo- vdova pokojnega v imenu svojih sirot prav j lepo in prisrčno zahvalo. MALI OGLASI i MALI OGLASI m računajo po 4 vin. besedo. Maštao tiskan« besed« enkrat reč. Najmanjia pristojbina 40 rln. Plača m takoj inaeratnanui oddelka. j V lvtal MIL j reglatro¥«Ba zadrofa z 1 :: •■•jealai poroitvoH n Telefon 8L952. | tat PIozzo Casenno Z, L n (M po Slavnih stopnicah). Irulla« vlof« ipMjMM od mhga,ii tadk iti od In M 11 OI jih obnatajt V |4 |0 B«Btal AftTtk od hiBBll^ vlog plačaj« »vod HM. VUg» m lahko po no krono. Posojila daj« aa vknjUbo po dogovora No ntajio* po 6'/* aa *mUti po 5ia oa aatortlsaoljo sa dalj* flo Aon v« dogovor«. o o o o Uradmo vo: od 9.—IS. ar« do pol oda« in od a.—6. popoladn«. IspUAoJo oo vaaU daa ob orodnih orah. — Ob atd^ Hah bi pnsnlklh j« orid np*i Poitao - hrmnllnlftal radan 816*004. ta« m|M««rm]a ar« j m« vtraoitao hIIn ta akraata vradaaa1. paptrjav. Uatta Hi. kakor tudi krnila« priloo. a katariari M aajnapaiaaja navoj* ktadiU tvojo daeo. tnnrtnnnnnnnninrirvTrinnn zovi razven zadnjih dveh. radi nesreče velike zamude. Vlaki so imeli Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici je imelo v nedeljo v svojih prostorih svoj redni letni občni zbor. Društvo, zlasti kakor podporno, prav dobro vspeva. Predsednikom društva je bil izvoljen dr. Vladimir Orel, odvetniški kandidat v Gorici. Trgovsko in obrtno društvo v Gorici je napovedalo svoj občni zbor na so- io refošk, sladek, maršalo prve vr3te i se toči po najnižji ceni. Bufiet Ivan Snban, 6. Sebastiano št. 6. 562 praška in graška po najnižii ceni. Bufiet Ivan Buban, 8. Sebastianc št. 6. 563 Gnjat Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naalov: Trst, n>. i dolle Poste 10; Gorica, Gosposke j 4444 S Gospodarsko druStoo u Skednju vknjižena zadrug« z neomejeno zavezo vabi na Plačila na obroke (tedenska ali mesečna) : dežniki,! preproge, zastori; moške obleke. Levi, ul. Antonio Caccia 6, prvo._550 ki se bo vršil boto 15. t. m. AH o občnem zboru ne mo-! TrgOVSki SOtrUdllik, remo ničesar poročati, ker ga — ni bilo I i malo italijanščine, izvežban manufakturist (tudi me- o folr-laLr Ano ^ anrila nh R t\)»?*»r fi«™ »trntM t. rinhrimi «nričeva1i. nrimomP^ V VtinCK, «111« dpHId OD O ZV