m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
WlO 2. štev 322 - finna 4 - Ur« Poštnina plačana v gotovini
iU bBna *»• ure Spedi2lone ln abbon. postale
TRST, četrtek, 20. junija 1946
UrednUtvo ln uprava, Plazza Goldoni St. 1 -1. Tel. St. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo
Primorsko ljudstvo bo sprejelo le tako mejo« kt bo upoštevala Julijsko krajiao z vsemi njenimi življenjsko važnimi središči kot nedeljivo narodnostno in gospodarsko celoto. Vsaka druga rešitev bi bila spričo žrtev našega boja za nas žalitev in večja krivica kot po prvi vojni, ki bi je ni« koli ne mogli priznati, kakor nikoli nismo priznali rapalske pogodbe.
Samo en izhod
tek,
Jokali smo drugo konfe-štirih zunanjih ministrov anzu, ki nam bo — upamo Prinesla odločitev.
imivV dobro je da ob tej j™®, ki je za nas odločilne “■■osti zopet posežemo nazaj , do danes in ponovimo ono, ^ smo g ponosom tolikokrat h ’ kar smo znova in zno-HtJpjdarjali, podčrtavali ne-6 z odločno voljo po-k* ne prenesejo tef Ve ® udarcev v obraz, kaki, 1° nam hoteli deliti marsi-. 80 hoteli preko naših ■Kislah pravic.
ojf® SIno se. Borili kot levi. ^ r°k smo začeli, naša me-1 »ašo pokrajino pa smo )aJali kot mogočna, mo-0 oborožena armada. (ujT^^ojeni smo, oropani de-]jtn. nenadomestljivih živ-•ekar DePrecenljivih bogastev, jo tJis sv°jimi dokazi, s svo-*kihi °- enotnostjo vseh ljud-iritei v0“*ev delavcev, kmetov in kate! .alcev> gordijske vozle, ok® ^ spletala okrog nas, ,naših življenj,' medna-jm0 111 domača reakcija, šli P^eko vseh grmad spretno Vedno -h hrun v poletu —-' k. , Za istimi zastavami, za
Sfto i Sm° CrPali to moč ? Kje jemali to mogočno silo, da Jft. 6 omahnili niti za trenu-eprav smo mi Primorci 8 zadnjih 27 let videli ^“ateri sramoten kompro-^»arsikatero mogočno ar-i&Vo razhito, marsikatero dr-, HiJ aa kolenih pred fašistič-
* Ki 0jevači?
V |ittti^3mo krpali moč, kje smo L'ih tnoK0^no silo v zadnjem . °yih, lahko zatrdimo ze-^ k vPreizkušenj, ko so Vjjj ,°b rožljanju orožja in no-»VoljJ^nih iznajdb obljubljali Ni’ demokracijo, vse — kof J? ^Isko? Kje smo jemali 0 kljub temu izčrpani od Pfeldte krvi in trpljenja, od težkih časov, kr-^s^trcbni oddiha in dela malo boljše razmere, % vsaj malo počitka, ni-^led fihali niti za minuto v Kje?Vaniu velikih ciljev?
S zlaganih argumen-kovarstva in spletkarko’ JPirajoč se na teror, go-T0 s6;To Je pribito, itšj j. ’°jo moč smo črpali v i do domovine. Ta tes Hi ? -ie tako silna, da da-ki; v ko reči primorski ma-**ela ?rha za svobodo mi je ,ltla. vendar bi dala še
V Jn *e sama bi šla na si-. t>4 esto v brigadi.
Nil j^dar ne samo iz lju-
domovine. V veri v So:, katerega moramo, moji J ziveti in užiti — kon-tridi mi Primorci. Se-5Ho. ajSet let in prej ga Itajj-
V v .nas je obsodila na Sbi].aiPrej zaradi tega ker
bil; *tujerodci» dalje, ker S kot pravijo še da-X Pastirji*, »barbarji*, |°dovine, kulture, trafik,.,0*'6151 pa, ker mesta iSoi, zaledja in kakor ni A ^Pevati mesto brez za-, 0 nl moglo uspevati v%fa>f.5nesti v obupnih go-iiAlii# . razmerah. Tega se hrXiau dobro zavedala in v ji ^biti ni vojni poskušala
J? Po valed.je P°krajine- ki vbi k-,krivični rapalski po-
§
■i
*1
5
rti0
i*
K
p*
J*
,11» ik»; K &
K »-’»
J-
6
SVET SPOZNAVA UPRAVIČENOST
zahtev prebivalstva Julijske krajine po priključitvi k Jugoslaviji
Pariz, 19. — Delegacija Julijske krajine in Trsta v Parizu je imela različne razgovore s francoskimi političnimi osebnostmi, med drugim z Drumbachom, članom vodilnega odbora framcoske zunanje politike in e Buriom, ravnateljem dnevnika *Ordro»,
Dr, Giuseppe Pogassi in duhovnik Milanovič sta se vrnila iz Belgije, kjer sta kot raprezen-tanta delegacije bivala okoU 10 dni. V Bruslju sta stopila v slik s političnimi osebnostmi in se zlasti razgovarjala z Buiaretom, liberalnim notranjim ministrom, Marteau-em, ministrom za javno zdra/vje, L’Allemandom, ministrom za preskrbo, Basunom, biv-lim ministrom, gospo Blum, socialističnim poslancem, prof. Eys-sinsom, katolifkim poslancem in predsednikom krščanskih sindikatov, s Camilleom Hugsmcmsom, državnim ministrom in županom Anticerpena tar predsednikom druge socialistične internacionale, ter z glavnima tajnikoma belgijske splošne konfederacije dela, socialistom Finetom in komunistom Dčjčacom. Zunanji minister Spaak je obljubil, da bo sprejel naše predstavnike, ni pa utegnil to izpolniti zaradi nujnih diplomatskih m parlamentarnih zadev. Izročili so mu pozdravno pismo, memorandume in prepise dokaznega gradiva in dokumentov.
Duhovnika MUanoviča je sprejel v avdijenco kardinal Roey.
Delegacijo je s posebno simpatijo pozdravil belgijski novinarski svet ne gleda na stranko. Vsi so izražali simpatije za našo stvar in obetali, da bodo pri visokih političnih osebnostih in pred belgijskim javnim mnenjem tolmačili
naše zahteve in težnje. Več belgijskih listov je objavilo članke, ki podpirajo priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji.
zdru&eni v Jugoslovanski ljudski republiki. Prepričani smo, da boste še nadalje podpirali pravične zahteve prebivalstva Julijske krajine do njihovega popolnega uresničenjei.»
Rojaki Iz Trsta in J. K. v Parizu maršalu Titu
Pariz, 19. — Demokratična zveza rojakov iz Julijske krajine in Trsta je poslala sledečo brzojavko maršalu Titu: eZdruieni na konferenci delegatov beguncev iz Julijske krajine v Parizu, kjer smo združeni Jugoslovani in Italijani, ki bivamo v Franciji, Belgiji, na Holandskem, v Luksemburgu in Švici, Vas pozdravljamo v imenu vseh Jugoslovanov in Italijanov, k\ so bili prisiljeni zaradi italijanske okupacije zapu- Praga, 19. — Po poročilu češke stiti svojo rodno zemljo in iskati j tiskovne agencije je bil komunistično dolgih let zavetišče po svetu, ni poslanec Anton Zapotocky iz-Naša goreča Kija je vrniti se v voljen za predsednika češke narod-domovino, kjer bi bili za vedno | ne skupščine.
Maršal Tito je sprejel
češkoslovaškega pisatelia Kischa
Beograd, 19. — Maršal Tito je spcejel češkoslovaškega pisatelja Egona Kischa in se zadržal z njim v prisrčnem razgovoru približno eno uro.
Novi predsednik češkoslovaške narodne skupščine
. za to so vsem več
tabdn^e leto m če bi V J in	naprej ne bi zaži-
> življenja - tem-
i Csmrt-12 naših t0’
»Hk^iohj r?aj° delavce. Naši ti0 iskati1 '. sP«cialisti mo-®h« kih, Priložnostna dela, ..^ nienje na cesti, čistiti ;farke itd. Naše delav-
Delegacija JD se zahvaljuje
za izraženo zaupanje
izvršni’ odbor
SLOVANSKO - ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE
TRST
Delegacija Julijske krajine v Parizu se Vašemu odboru zahvaljuje za izraženo zaupanje, kakor se zahvaljuje tudi vsem antifašističnim organizacijam za ponovne številne pozdrave, zahvale in zaupnice.
Izjavljamo, da bomo še nadalje trdno vztrajali na svojem mestu v obrambo pravic in zahtev primorskega ljudstva po priključitvi cele Julijske krajine s Trstom k novi Jugoslaviji.
Pariz, 18. VI. 19^6.
Za delegacijo Julijske krajine France Bevk — Dr. Giuseppe Pogassi
Beneš izvoljen
za predsednika ČSR
Praga, 19. — Kot poroča CTK, je narodna skupščina Izvolila soglasno za predsednika republike dr. Bene-ša. Antona Zapotocky, novi predsednik skupščine, je ob pričetku zasedanja na kratko opisal dogodke, ki so se izvršili ob prvi izvolitvi dr. Beneša leta 1933. Zahvalili se je zaveznikom tudi za pomoč, ki so jo nudili Češkoslovaški.
Po izvolitvi za predsednika je dr. Beneš položil prisego.
Malo po izvolitvi je Beneš sprejel ostavko ministrskega predsednika Fierlingerja.. Beneš je poveril voditelju komunistov Gottwaldu, katerega stranka je zmagala pri zadnjih volitvah, sestavo nove vlade.
Bidauli predsednik
nove francoske vlade
Pariz, 19. VZN — Georgesa Bi-daulta so izvolili za predsednika Dove francoske vlade.
Zastopnika jugoslovanskih sindikatov odpotovala v ZSSR
Beograd, 19. AFP. — Predsednik enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije D juro Salaj je odpotoval v spremstvu I-vana Možičevlča v Moskvo, kjer bosta prisostvovala sestanku izvršnega odbora svetovne sindikalne federacije.
Nočemo več zatiranja
Članek duhovnika Milano-vica v francoskem listu
Proslava obletn ce smrti Gorkega
v Jugoslaviji
Beograd, 18. Tanjug — Deseto obletnico smrti velikega sovjetskega ljudskega pisatelja, nesmrtnega Maksima Gorkega so po vsej Jugoslaviji zelo svečano preslavili.
Po vsej državi so se vršile danes svečane akademije po vseh kulturnih in prosvetnih ustanovah, podjetjih, tovarnah vaseh itd.
Obletnica smrti največjega pisatelja novega časa je bila proslavljena s predavanji in izbranim literarnim sporedom.
Tanjugov» dopisnik poroča iz Pariza: Tednik «Fratemštč* ob-javlja članek duhovnika Bože Mi-Umoviča pod naslovom *Katoltkt v Julijski krajini», v članku obravnava preganjanja kulturnih in prosvetnih delavcev v Julijski krajini, ki ga je vršil fašistični režim, ki je hotel doseči raznaro-ditev slovanskega prebivalstva.
Italijanska vlada nam je pre-povaiata uporabo slovenskega in hrvaiskega jezika v šolah, sodiščih in vseh državnih ustanovah pravi dalje čla/nek, ob koncu 1930, so bili prepovedani slovenski in hrvatski listi, med njim: celo verski».
Pisec nadalje poudarja, da je fašistični režim praganjal tudi slovensko in hrvaško duhovščino.
cOdkar je moralo bitl imenovanje škofov in župnikov odobreno od vlade, so bili visoki cerkveni položaji nepristopni slovenski duhovščini. Poleg tega pa so oblasti ukazale izvršexxmje božje službe v italijanščini».
Milanovi' piše nato o narodno osvobodilnem gibanju, v Julijski krajini in poudarja, da so mnogi odlični katoliški duhovniki sode-
lovali v njem Se od prvega po-četka.
članek se zaključuje takole: tKatolilki duhovniki v Julijski krajini kakor tudi verniki ne Selijo priti ponovno pod italijansko gospostvo, ker bi to pomenilo bridko borbo za narodni obstoj, in ljudstvo bi spet postalo predmet brezobzirnega narodnostnega zatiranja.
Nekateri elementi obrekujejo jugoslovanske oblasti o namišljenem verskem preganjanju katoličanov v Julijski krajini. Toda izkustvo kale, da se lahko upravičeno reče, da ulivajo katoličani v jugoslovanski coni Julijske krajine popolno versko svobodo.
V srcu Istre v Pazinu je bila odobrena ustanovitev katoliškega semenišča, ki ga jugoslovanske, oblasti podpirajo.»
^Katoliško prebivalstvo Julijske krajine pričakuje, da ga bodo francoski katoličani podpirali v njegovih upravičenih zahtevah za priključitev k Jugoslaviji n> samo iz tradicionalnega prijateljstva, pač pa tudi v imenu pravičnosti do ljudstva, ki se bori za uresničenje svoje svobode», pravi na zaključku Milanovič.
Solidarnost tržaških žena s španskim demokratičnim ljudstvom
Pokrajinski odbor ASI7.Z je dobil od Mednarodne demokratične ženske federacije pismo, ki opisuje današnji teror v Španiji. Zene odgovarjajo na to pismo s številnimi množičnimi sestanki, s katerih pošiljajo protestne brzojavke in pisma ZN in Svetu zunanjih ministrov, v katerih izražajo svojo solidarnost s španskim ljudstvom.
PARIŠKA KONFERENCA
ITALIJA MORA VRNITI
VSE NAPLENJENO BLAGO
Zunanji ministri so razpravljali o gospodarskih in finančnih točkah
Pariz, 19. AFP — Na četrti »aji sveta zunanjih ministrov so se zunanji ministri sporazumeli, da mora Italija vrniti vse blago, ki ga je odpeljala z ozemlja ZN- Namestniki v tem vprašanju niso dosegli popolnega sporazuma. Prvotno besedilo je ugotavljalo, da gre za blago, odpeljano «s pomočjo sile». Angle-bi, Američani in Francozi so zahtevali, naj se doda še besede «ali z izsiljevanjem*. Molotov se je pridružil njihovemu predlogu.
Nato so se zunanji ministri raz-govarjali o vprašanju dokazovanja
pripadnosti tega blaga. Glede tega vprašanja, ki se tiče dokazov, ali je bilo blago odpeljano z uporabo sile ali izsiljevanja, je bilo nadaljnje razpravljanje prepuščeno odboru strokovnjakov.
Danes so zunanji ministri razpravljali o gospodarskih in finančnih točkah glede na odstopljena ozemlja. Ministri so se v glavnem pridružili predlogom, ki so jih podali namestniki. Ti predlogi so tehničnega značaja in določajo pravice in obveznosti držav, ki bodo ta o-zemlja prevzele.
Špansko vprašanje
pred Varnostnim svetom
Gromiko se je poslužil pravice veta
100.000 Židov v Palestino, ter so predale angleškemu veleposlaniku v ZDA lordu Inverchapelu resolucijo o tem vprašanju.
Jeruzalem, 19. — Po odloku vojaškega komandanta v Tel Avivu generala Kasselsa, ki so ga sporočili v torek zvečer županu Rokahu, bo uvedena začenši s sredo ob 5. uri zjutraj policijska ura.
General je dejal , da ne gre pri tem samo za kazenski ukrep, pač pa da bo to olajšalo peiskave policije, da bi našla pet ugrabljenih angleških oficirjev.
Velike vojaške in policijske sile so obdale Tel Avlv ter se pripravljajo, da bodo prodrle v mesto po 5. zjutraj, da bi vršile preiskave.
Pariz, 19. — V zvezi z nemiri v Palestini piše list ris*, da postaja stanje v Palestini z vsakim dnem težje.
Togliatti o senatu
Rim, 19 AFP — Komunistični minister Togliatti ln socialistični minister Nenni sta na včerajšnji seji ministrskega sveta zahtevala razpustitev seriata. Odločitev v tem vprašanju bo sprejeta na današnji seji vlade.
O senatu je Togliatti izjavil, da nima smisla njegov obstoj, a da njegova ukinitev nikakor ni v zvezi z načelom dvodomnega sistema, o katerem se bo morala izreči kon. stituanta.
Odhod poljskih čet iz Italije
Neapelj, 19. AFP —■ Odhod poljskih čet iz Italije se bo izvršil v prihodnjih mesecih, in to 20.000 mož na mesec. 3.000 mož je odpotovalo danes. Ta skupina se pridružuje skupini, ki se je predvčerajšnjem vkrcala na Mauretanijo.
Poziv tržaških Enotn h sindikatov Zavezniiki vojaški upravi
Nočemo v propast
Mestni odbor Enotnih sindikatov v Trstu je poslal ZVU v Trstu naslednjo spomenico:
Spričo naraščajočega razburjenja delovnih mnolic, ker se njihove gospodarske .prilike čedalje slabšajo je morala ta sindikalna organizacija zavzeti glede tega vprašanja svoje stališče.
H. t. m. so neposredni predstavniki d.lavoev na svoji skupščini
5. Omogočiti, da bo delitev racio-niranih timi zadostovala potrebam delavstva in vsega prebivalstva.
6. zaposlitev predvsem domačih delovnih moči, namesto onih, ki prihajajo od zunaj in omogočiti nadzorstvo borze dela po enem ali več predstavnikih mestnega odbora Enotnih sindikatov, ki bi bili pri njej zaposleni.
Spričo važnosti in nujnosti tega
razpravljali o tem vprašanju in i*-l vprašanja, ki se tiče obstoja veli-
KRATKE VESTI
nu® stradajo, nimajo oblek, nimajo V^r0dati 1 kmetje ne mo-O?reio I- ?v°Jih pridelkov, si 81 kupiti orodja, ne
bi nhUpiti. oblačil- kaJ bnavljali porušene,
llv Vatii	porušene,
-?*• Kdn i' rSi v mestih so vhak b0]J?a.naj bi kupoval? v -f^Past fa^ Vodi nedvomno V boječih1 da 3e ta propast W80 a izmerah neizbe-d0kaz besede g. M .N Wf0Wmana na neki X- a bo inierenci* ko Je re' naSi P°'
v»i X obrn0,1118 Popolnoma pre-ter ,da bodo
be^datai delavc‘ z dru'
1 o&o
prisiljeni na-
tria?,*’.,1" j° je tisož *JWlo. askih delavcev že
teh dokazov ne
^	nam kažejo
k‘ fchod, ki smo ga
.?Semindvajset let > ker •8mo ^ ga živo za-je edini predstav-
New York, 19. — Na včerajšnji seji Varnostnega sveta so nadaljevali s ipreuč: vanjem španskega vprašanja. Člani sveta so odobrili predlog, ki ga pododbor daje v svo. jem poročilu, to je, naj glavna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju V septembru priporoči vsem državam članicam, naj prekinejo diplomatske odno-Saje s Francovo Španijo. Po volit-vi tega predloga se. je sovjetski delegat Gromiko poslužil pravice veta ter izjavil, da so predlagani u-krepi preveč medli in da smatra Sovjetska zveza Francovo Spenijo kot pravo in neposredno nevarnost za .mednarodni mir.
Med razpravljanjem je britanski delegat predlagal, naj bi se špansko vprašanje predložilo glavni skupščini, nakar Je Gromiko odgovoril, da ima kljub temu, da ss to vprašanje tiče vseh držav skupščine, v prvi vrsti Varnostni svet nalogo in odgovornost zajamčiti ohranitev miru. Gromiko je dodal, da mora svet podvzeti nemudoma zadostne ukrepe proti Francovemu režimu. Poljski delegat Lange bc na novi seji, ki bo 24. junija, predložil novo poročilo in zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev s Španijo.
Kakor se opaža v Sovjetski zvezi, gre Varnostni svet po poti Društva
Hal v zgodovinski situaciji naše pokrajine, naše življenje, izhod, ki se ga morajo danes zavedati v Parizu: priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji.
Vse drugo bi pomenilo našo smrt.	.
Kdo na ev«tu bi jo sprejel?
_ o
narodov in uporablja politiko nev-mošavanja, ki je že dovedla do miin. chena in zadnje vojne. Anglo-ame-riškl delegati pri Varnostnem svetu utemeljujejo to stališče s potrebo, da preprečijo novo državljansko vojno v Španiji, čeprav nasprotujejo Francovemu režimu. To je samo pretveza in je po besedah Gro-mika to stališče povzročilo veselje v Francovih krogih v Španiji, ki so uverjeni, da ne bodo sedaj hotele Velika Britanija in Združene države podvzeti nobenih ukrepov v škodo Francovega režima.
London, 19. AFP — Komunistični list «Daily Worker» ostro kritizira stališče Velike Britanije v pododboru za Španijo. List piše med drugim: «Poscg Cadogana, ki je nastopil kot zagovornik Franca; je sramota za anglsško ljudstvo.
To stališče je v zasmeh željam, ki Jih je izrazila vladi laburistična konferenca, ter zahtevi «TUCA» in svetovne sindikalne federacije, da je treba pretrgati diplomatske odnose s Francom.
Monarhistična zarota vItaTl|l
Rim, 19. AFP — Preiskave in a-retacije, ki jih je izvršila v zadnjih dneh policija, so privedle do odkritja monarhistične zarote. Med aretiranimi osebami je vodja »monarhističnega in demokratičnega* gibanja ter več bivših oficirjev fašistične lllice. Zaplenjena je. bila velika količina orožja.
ATENE. — Delavske organizacije so obvestile sindikate, da so nekateri delodajalci odpustili delavce, k' so včeraj stavkali. Med njimi so nekatere restavracije in grški Rde-Depeche de Pa- 'Kr]^.
BUKAREŠTA. — List »Frontni Plugarilor* uoznaja da Je prebivalstvo mesta Jassy sklenilo, postaviti spomenik junakom Rdeče arma-oe, ki so padli v borbah za osvoboditev mesta,
BERLIN. — 7,e nekaj dni se mudi v Berlinu sovjetska sindikalna delegacija. Na sovjetskem zasedbenem področju je sedaj v sindikatih včlanjenih 2.600.000 delavcev, v Berlinu pa 411.000 delavcev in nameščencev.
glasovali resolucijo. V njej so pretehtali razne strani sedanjega stanja in njegove poslidice za delavski razred, za bodočnost mesta in pokrajine. Poverili so sindikalni organizaciji nalogo, naj začne primerno akcijo za izboljšanje gospodarskih prilik delovnrga ljudstva in reš:tev domače industrije pred polomom, ker so te industrije glavni livljenjski vir mi sta in vsega področja.
Zato mestni odbor v imenu delavskega razreda, ki ga predstavlja, predlaga ZVU naslednje zahteve :
1. Takojšno ustavitev odpuščanja z dela. da se prepreči nadaljnje naraščanje brezposelnosti in razkropitev sneciaVziranih in kvalificiranih delovnih moči.
e. Nuditi čim večjo pomoč industrijskemu kompleksu CRDA za obnovo in obratovanje njenih lad-jedelnio in naprav. Da se ladjedelnicam poverijo naročila in tako omogoči obnova trgovske mornarice, potrebne za pristaniški promet.
S. Neizprosni boj črni borzi, ki je vir nedovoljenih dohodkov špe-
Sabotažne akcije četnikov
Izjave obtoženca VranJeSevica hudo obremenjujejo M hajlovica
Napetost v Palestini
Washington, 19. AFP. — Zidovski narodno osvobodilni odbor je prodlogal ustanovitev »demokratično republike* in to z ali brez odobritve Velike Britanije.
Odibor poudarja, da je angleški mandat nad Palestino prestal v trenutku, ko so Združeni narodi prevzeli bivše »Društvo narodov*, ki j« ta mandat Izdalo.
Sionistične skupine v Washlng-tonu so obtožile poleg tega Veliko Eritanijo, da organizira arabsko o-pozicijo proti takojšni naselitvi
Beograd, 18. Tanjug — Včeraj, deveti dan razprave proti skupini vojnih zločincev in kolaboracionistov, se je vršilo dramatično soočenje Draža Mihajloviča s četniškim ko. mandantom zapadne Bosne Vra-nješevičem, ki Je resno obtožil Mihajloviča.
Obtoženec Vranješevič je Izjavil, da je po esvobojčnju večjega dela Jugoslavije dobil v začetku aprila 1945 od Draža Mihajloviča ukaz, naj izda naredte četniškim «petor-kam* v osvobojenih področjih, naj izvršujejo napada na prometne zveze, naj vršijo umore, naj režejo telefonske zveze, naj rušijo mostove in naj ubijajo člane ljudskih odborov.
Sodnik: «Od koga ste dobili ta ukaz?* Vranješevič: «Od vrhovnega komandanta, od Draže Mihajloviča osebno*.
Na vprašanje javnega tožilca o besedilu ukaza, je obtoženi dejal, da je bilo več ali manj sledeče: »Organizirajte v vsaki brigadi bataljone »trojk* in »petork* z nalogo vršiti sabotaže in rušenja, loviti ku-
Sodnik: «Ali je bil to pisani ali ustmeni ukaz?* Obtožene:	»Naj-
prej sem dobil pisan ukaz, pozneje, ko sem se sestal z Mihajlovičem, mi je on ta ukaz ponovil ustmeno*.
Sodnik je nato pozval obtoženega Mihajloviča, naj se izrazi o trditvi obtoženega Vranješeviča.
Mihajlovič se je dvignil, približal Vranješsviču in dejal, da takega ukaza ni izdal.
Gledajoč Mihajlovlču naravnost v oči, je obtoženi Vranješevič odločno ponovil: «Osebno od Vas sem dobil najprej pismen ukaz In nato še ustmen ukaz pri najinem poslednjem sestanku v vasi Cardača-ni».
Mihajlovič je nato izjavil, da se vsega tega ne more spomniti.
Javni tožilec je nato vprašal Vranješeviča, ali se točno spominja tega, kar je rekel, nakar je Vranješevič odgovoril, da se tega dobro spominja, ker se je to zgodilo pred nedolgo dobo.
Tako se je končalo soočenje, ki težko obremenjuje Mihajloviča s
kega dala prebivalstva, toplo priporočamo ZVU, kot zaupni upravnici cone A in torej odgovorni za njeno gospodarsko nedotakljivost, naj posveti resno pažnjo omenjenim zahtevam in naj jih natančno preuči.
Mestni odbor tudi prosi, naj ga vsaj o teku tega tedna pokličejo na ZVU, da bodo razpravljali o raznih vprašanjih spomenice.
Tržaški delavci pišejo
Jasno in odločno pismo q. Bowmanu
Delavci tovarne strojev Sv. Andreja g. polk. Bomaanu:
Antifašistični delavci tovarne strojev Sv. Andreja so vznemirjeni spričo položaja, ki se razvija zaradi terorističnega delovanja fašističnih tolp, ki do zob oborožene razvijajo svobodno svojo delavnost. Očhndno jih organizirajo in vodijo iz enotnega središča z namenom, da terorizirajo miroljubno mestno prebivalstvo. Odločno protestirajo zaradi brezbrižnosti, ki jo kaže do teh pojavov zavezniška policija.
Dnevno smo priča napadom in pretepanju posameznih delavcev. Zadnje dni se je ta položaj Se poostril in dosegel svoj višek z umorom e-nepa delavca in z ranjenjem drugih treh, ki so bili zabodeni.
Tak položaj je nevzdržen; zdaj nismo več varni ko gremo po ulicah, ker ne obstojijo organi, ki bi zaščitili našo varnost.
Delavci so odločeni, da branijo sama sebe in napravijo konec takemu položaju. Naj ne pride kasneje kdo tn reče, da. se je jo antifašisti teror in podobno. Zaradi tega obveščamo Vas, gospod polkovnik, da bi ukrenili vse potrebno. Obenem odklanjamo od sebe vsako odgovornost. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Delavci tovarne strojev pri Sv. Andreju - Trst.
RAZSTAVA V PARIZU
Jugoslovanski narodi v borbi za svobodo
Pariz, 19. — Danes popoldne je ske fakultete, Langevin, ravnetelj
bila otvorjena velika razstava »Narodi Jugoslavije v svoji borbi za svobodo*.
Razstavo je organiziralo društvo Francija-Jugoslavlja pod predsedstvom Reme-ja Oacsina, podpredsednika državnega sveta. Prostori razstave so v strogem centru
kulantov na škodo večine prebival- 1 pnT-ira blizu Plače de la Concorde. stva od strani merodajnih organov. | Mcd pariSklm prebivalstvom vlada J. Omogočiti nadziranje izdaje Sicilskih nakaznic po delavskih predstavnikih in onemogočenje kopičenja jestvin, ki jih nato prodajajo na črni borzi.
za razstavo veliko zanimanje.
Pokroviteljstvo nad razstavo so prevzeli gg. Roussy, rektor pariške univerze, Fabri, profesor medicin-
rirje, ovirati vzpostavo oblasti, uni- celo vrsto novih zlečinov, ki jih je čevati prometne zveze itd. v zale- j izvršil koncem maja 1945, to je
1 PO nemški kapitulaciji.
dju partizanov.
LETO DNI PO ZMAGI NAD OSOVRAŽENIM FAŠIZMOM
Ml
.	.-.... s.
Ogromna mnolicg, spremlja Irtev fašističnega nasilja tovajiša Hlačo na zadnji poti.
visoke Šole za fiziko in kemijo, Jo-liot-Curie, Nobelov nagrajenec, Febvre, Rivet, Wallon, profeeorji College de France, Boissarie, glavni javni tožilec, Borel In Audel, profesorja filozofske fakultete, general Juln, načelnik generalnega štaba, general Le Gentilhomme, vojaški guverner Pariza, general De-Lattre de Tassigny, glavni nadzornik vojske, Georgee Duhamel, Eluard, Salacrou, Aragon, Cassou, Vercors, Paulhan, pisatelji, Picasso in Lueart, slikarja, Jourdain, arhitekt, Felix Gouin, predsednik ministrskega sveta, Maurice Tho-rez, podpredsednik vlade, Vincent Auriol, predsednik ustavodajne skupščine, Maurice Schumann, predsednik ljudskega republikanskega gibanja, Benoit Franchon, glavni tajnik splošne konfederacije dela itd.
Natisnjena je bila posebna brošura, posvečena tej razstavi. Uvodno besedo v njej je napisal Renč Cacsin predsednik društva Franclja Jugoslavija, ki piše:
«Zgodovlna je zabeležila za vselej dramatične okoliščine, v katerih so si jugoslovanski narodi izvolili pot odpora. Z vzklikom «Raje vojno kot pakt* so ljudske množice po beograjskih ulicalh zavrgle vsako podreditev osi, čeprav je to pomenilo nevarnost divjega napada in začasno izgubo neodvisnosti.
Zgodovina bo skupno z nesmrtnimi legendami učila bodoče generacije, kakšna je bila junaška borba srbskih, hrvatsklh, slovenskih, črnogorskih ln bosanskih kmetov, razumnikov in delavcev, vseh onih, ki so postavljali aktivno partizansko borbo pred pasivnostjo. 7rtev tolikih tisočev hrabrih ljudi je privedla do veličine in zveze jugoslovanskih narodov, mnogo pa je doprinesla tudi za stvar vseh ZN.
Ne moremo si kaj, da se ne bi divill čudežem, ki so Jih dosegli pod okupacijo jugoslovanski domoljubi, ki so v ognju ustanovili svoj« odibore ln skupščine, organizirali ustanove, skrbeli za vzgojo mladine ln se pripravljali za bližnjo svobodo*.
PRIMORSKI DNEVNIK
— S? —
19. junija1
Gospodom na pariški konferenci, ki so potegnili one tri črte
Popravite stare krivice
in ne vsiljujte novih
V našem listu smo že več krat poročalo o delu Pokrajinskega odbora odpuščenih državnih in javnih nameščencev, ki si na vso meč prizadeva, da bi jim popravili storjene kravice ter da bi bili vsi oni, ki si to žele, premeščeni v svoje rodne kraje. V zadnjem času je postalo zlasti pereče vprašanje železničarjev, ki jih je fašistični režim iz narodnostnih in političnih vzrokov premestil v stare italijanske pokrajine. Zaradi tega vprašanja je nastala med listoma «11 Lavoratore* in »La Vooe Libera* cela polemika. Vsi demokratični listi so se namrič zavzeli za te železničarje, nakar je «La Vove Libera* objavila 7. t. m. članek, v katerem je po svoji stari navadi potvarjala dejstva. Odbor jo je pozval, naj svoj članek popravi, nakar je objavila 18. t. m. zelo dvoumen članek. V njem prinaša izjave predsednika osvobodilnega
odbora železničarjev Costantinija, ki sicer prizna, da se je za časa fašizma pripetil «kak primer političnega preganjanja*, pravi pa, da so bili pri tem prav tako prizadeti italijanski železničarji. Po njegovih izjavah so železničarji vedno skušali olajšati svojim tovarišem posledice krivičnih odlokov. Premeščanje železničarjev je bila čisto normalna stvar. Pri tem je železniška uprava vedno skušala premeščati železničarje v zdrave kraje, kjer so z njimi človečansko in prisrčno ravnali. To jim Je bilo celo v korist, ker so na svojem novem službenem mestu laže napredovali. Kar se tiče 180 slovenskih železničarjev, ki si žele vrniti sc na Primorsko, Jim pojde uprava v vsem na roko, toda pri tem je treba upotevati, pomanjkanje stanovanj in še razne druge ttžkoče.
Dejstva, ki jih ni mogoče zatajiti
S temi izjavami ni »La'Voce Libera* prav nič popravila svojih raznih laži o tem vprašanju. V odgovor na njsno pisanje nam je odbor odpuščenih nameščencev poslal nekaj pisem, ki Jih objavljamo v izvlečku in ki nazorno prikazujejo dejansko stanje. Ta pisma so poslali odboru železničarji, 1 bi se radi vrnili na Primorsko.
Skerk Jošef, paznik na progi Rim-Grosseto, piše:
Leta 1996. so nas Internirali. Poslali so nas v Cerveton, v ma-laričen kraj, kjer smo ie dvajset let. Tu sem nad dve leti opravlja! tetka dela. Leta 1931, sem zaprosil za povratek, kem sem imel bolno len o v tržaški bolnišnici in o-troka v Praproti; prošnjo pa so mi odbili, to. novembra 1945. sem zopet zaprosil za vrnitev v Nabre-iino, toda še zdaj nisem dobil odgovora.
0*sem železničarjev iz Verone je pisalo.
Naša uprava se ne zanima za naš povratek. Zahtova, naj dobimo namestnike »n naj damo zagotovilo, da bomo imeli na novem mestu stanovanje. Ko so nas premestili ti Italijo, nas o vsem tem niso vprašali; odpotovati smo morali v zelo kratkem času. Izgnali so nas z naše zemljo samo zato, ker smo Slovenci, le dvajset let s, želimo domov, toda nimamo nekakega upanja, da bo italijanska uprava popravila krivice.
Devetnajst železničarjev iz Genove pravi v svojem pismu:
Prosimo za takojšen povratek, da bi lahko na rodni zemlji postavili svojim mrtvim nagrobne spomenike v materinskem je&i-ku, kar so nam doslej odrekali.
Kljub temu negativen odgovor
«La Voce libera* je tudi omenila, da so poleg premeščanja železničarjev poslali v Italijo tudi mnoge, da jih «lzobrazijo in strokovno usposobijo* (sic!!!). O vsem tem primorski železničarji ničesar ne vedo. Vsem pa je znano, da ni bilo Primorcem nikoli treba iti drugam spopolnjevat svoje tehnično znanje. «Voce» nič ne omenja, da so se tl železničarji po končanem »izobraževanju* vrnili. Na vsak način je 178 primorskih železničarjev takoj po l.maju 1945. vložilo prošnje za povratek, ki pa so bile odbrte.
V tem pogledu piše Kgidlj Košu-
Vzgledna delavska solidarnost
180 delavcev v rafineriji pri Sv. Soboti Je sklenilo da bo vsak mesec odstopilo eno uro svojega dela v prid brezposelnim tovarišem. Pred nekaj dnevi so tudi delavci tržaškega arzenala pokazali svojo solidarnost.
To dejanje kaže globoko razredno zavest delavcev, njihov razvit socialni čut in voljo, da si sami pomagajo.
Ta primer pa naj bo tudi v vzpodbudo vsem onim, ki bi lahko mnogo storili za delovno ljudstvo, če bi le hoteli. Vemo, da obljubljati je lahko, teže pa dajati, toda če bi poklicani pokazali le nekoliko dobre volje liki delavstvo, bi že zdavnaj prebrodili vse težkoče.
ta, železniški kretničar iz Alessan-
drije:
Leta 1998. in 1934. sem vlolil prošnjo za povratek. Odgovorili so mi, da se ne smem vrniti, ker sem *drugorodec». Maja 1945. sem zopet vložil prošnjo. Dva meseca kasneje so me vprašali, ali imam na Primorskem stanovanje. Na svoj pritrdilni odgovor mi niso odgovorili. Meseo pozneje sem zopet poslal na železniško upravo prošnjo. Odgovorili so mi, da v coni A ni mest, da bi pa lahko šel v cono B. To sem sprejel, toda na ta moj predlog ni bilo od nikoder odgovora.
Razen teh pisem je odbor dobil mnogo drugih, iz katerih sledi, da so slovenekp železničarje tudi zapostavljali pri napredovanju in da omenjene trditve lista «Voce» tudi v tem pogledu niso resnične.
Kar se tiše zdravih krajev, pa piše pa primer Franc Kocjan: Premestili so me petkrat V Grossetu mi je umrla edina hčerka za malarijo.
Anton Krbavčlč piše, da je bil dve leti na Sardiniji, na malarič-nem področju, in da mu je zato žena resno zbolela. Takih pisem je še zelo mnogo. Vsa so jasen dokaz, na kako trhlih nogah slone trditve «La Voce libera*. Vsa njena izvija-
nja, sofizmi in dlakocepstva ne morejo spremeniti dejstev, ker vse naše ljudstvo zelo dobro ve. koliko krivic mu je prizadejal fašizem. S svojim prikrivanjem in poskusi, da bi omililo to stvarnost in odgovornost, omenjeno šovinistično glasilo opravičuje fašistično početje in dokazuje sorodnost, ki ga nanj veže.
Vse to nam je velik opomin. Vse to naj bo v velik opomin tudi gospodom v Parizu, ki odločajo o naši usodi. Stare rana če vedno krvavijo, stare krivice še vedno vpijejo po pravici, pa bi nam hoteli zopet prizadeti nove rane in naprtiti že hujše krivice.
Tržaške žene za revne otroke
V okviru tedna otroka - žrtve vojne . so tržaške žene zbrale precej perila, oblačil in živil, precej pa so izdelale tudi same.
Tako so tovarišice iz krožka »Dugulin* priredile razstavo, kjer so na petih velikih mizah razstavile darove, ki so jih žene pripravile za naše otroke. Podobno razstavo so priredile tudi žene iz krožka «Tomasi».
Trst - MO ASI2Z je dobil preko tov. Racman Barbare od odbora ASI2Z iz Gročane za bolnike 7 kg kruha, 6 litrov mleka in 42 jaje.
Za Izboljšanje obupn-h gospodarskih prilik
Tržaške žene protestirajo
Včeraj je kakih sto tržaških žena šlo na ZVU, da bi g. pol-kovniku Bonmanu ali g. Robertsonu izročile resolucijo v kateri prikazujejo skrajno potrebo po izboljšanju obupnih gospodarskih prilik in olajšanju brezposelnosti in nevzdržne prilike zaradi pomanjkanja stanovanj, lakote in bede, v kateri žive.
I 2ene so v razgovoru povedale, 1 da njihove družine ne trpijo le lakote, ampak da jim primanjkuje vsega. Mnoge nimajo stanovanja, mnogo jih je brez postelj, posteljnine, opreme in najnujnejših potrebščin. Vse to so dolgo prenašale, pričakovale so, da bodo oblasti izpolnile svoje obljube in dale brezposelnim dela, toda vse zaman. Končno so se žene, ki najbolj občutijo bedo svojih družin, odločile, da s svojim odločnim nastopom opozorijo ZVU, da ni mogoče več odlašati in da^se ne da z oblju. bami nasititi lačnih otrok.
Oficir, ki je bil v službi, je ženam dejal, da lahko izroče spomenico njemu. Ko pa so mu odgovorile, da jo hočejo izročiti g. polk. Botvmanu, jim je dejal, naj se vrnejo v petek.
Koliko Časa bodo ie potemtakem zaprte
Sest tovarišic z Opčin, ki so zaprte že sedmi teden, čaka še vedno na proces, v zvezi s primerom bratov Gallo. Zavezniške oblasti namreč nočejo začeti s procesom, dokler ne ozdravi tovariš, ki je til ob tej priliki ranjen.
Na Opčinah se ljudstvo sprašuje, ali bodo te tovarišice res, morale ostati v zaporu vse dotlej dokler ne ozdravi ranjeni tovariš, kar bo po zdravniškem mnenju trajalo več mesecev.
Maša zaduinka za umrHm tovarišem
V petek 21. t. m. ob 7. uri zjutraj bo v barkovljanski cerkvi maša zadušnica za tovarišem Furlanom Alojzijem iz Grete, ki j? umrl tragično pred tremi meseci. Vse to. variše vabimo, naj se te maše udeležijo v čim večjem številu.
Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje
bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s Surekovo glasbeno komedijo «Pesem s .ceste* v sledečih krajih:
Danes 20. t. m. ob 16. in 20. uri v Idriji, 21. t. m. ob 20. uri v Cerknem, 22. t. m. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Soči, 23. t. m. ob 16. in 20. uri v Tolminu, 24. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 26. t. m. ob 20. uri v Vipavi, 28. t. m. ob 21. uri v Sežani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem selu, 30. t. m. ob 16. uri na Opčinah.
Kobarid
DELO V MLADINSKEM TEDNU
Tudi na Kobariškem so mladinci v »mladinskem tednu* posvetili svoje mlade moči udarniškemu delu. Svoj teden »o otvorili in zaključili s kulturno prireditvijo. 300 mladincev in mladink je z udarniškim delom pomagalo najpotrebnejšim družinam pri obdelavi polja, Pri-tem so opravili skupno 2500 ur prostovoljnega dela. Prav dobro se Je izkazala mladina iz Kobarida, kjer je 21 mladincev obdelalo v 210 urah zemljo 7 družinam. V Volčah je 15 mladincev pomagalo obdelati polja 4 družinam in nudilo tako 230 ur prostovoljnega dela. Odlično so se izkazale mladinke iz Breginja; 10
jih je, pomagale nekaterim potrebnim družinam pri okopavanju koruze. Opravile so 200 delavnih ur.
Za pomoč antifašističnim preganjancem je mladina zbrala 2063 lir, 134 jajc, 22 kg kruha in piškotov. Tako je podprla napore vsega ljudstva na socialnem polju.
Na dan, ki je bil posvečen našemu tisku, je poskrbela za vpostavi-tev 6 novih laznašalcev časopisja, mladinskih knjig in revij. Mladina iz Volč je nabrala 1035 lir za sklad »Primorskega dnevnika* in mladina iz Kamnega 156 lir. Na dveh kulturnih prireditvah je bilo nabranih 6800 lir za izobraževanje mladine.
Tudi kobariška mladina je delala pod geslom «Za priključitev Ju-
Aktivnost policije na Bovškem
medtem ko v Parizu razpravljajo tudi - o Bovškem
le lep čas smo priča aretacijam cele vrste uglednih in znanih anti. fašistov goriškega okrožja, med katerimi ni bil zadnji sam tajnik o-krožnega odbora SIAU za Goriško, član PNCO-ja in Glavnega odbora SIAU za Julijsko krajino, tov. Julij Beltram. Policija je poapešila take aretacije zlasti zadnje čase, ko so prišle na vrsto tudi preiskave stanovanj in sedežev antifašističnih odborov in organizacij, češ da iščejo orožje. Orožje policija išče samo pri antifašistih, kjer pa ga ne more najti, ker ga ni. Aretacije pa se vseeno vršijo, vsepovsod po okrožju, saj zadošča, da policija nijde nekaj oseb skupaj, četudi v gostil, ni, brez posebnega dovoljenja.
14. junija se je imelo vršiti na Zagi pri Bovcu sindikalno zborovanje. Isto se ni vršilo, ker zavezniška uprava ni hotela izdati potrebnega dovoljenja. Na Zago so se vseeno napotili tov. Nardin od o-krožnega odbora Enotnih sindikatov, tov. Anton Marka od okrajnega odbora ES ter podpredsednik okraj. NOO tov. Mlekuž Jožef. Ker se zborovanje ni mogli vršiti, so se ustavili v gostilni. Tam je bilo že približno 17 oseb, katerim so se delila neka potrdila od »Intenden-za dl Finanza*. Ob 22.30 zvečer Je prišla policija in vprašala, ali imajo dovoljenje za sestanek, ker da se več kot tri osebe ne smejo sestati brez dovoljenja. Navzoči so policistom pojasnili, da ni to nikak sestanek. Policisti so vseeno vse legitimirali in popisali. Podpredsednika okrajnega NOO tov. Mlekuža
Kultu r n o pros ve t n o delo
Tedenski pregled kulturno prosvetnih prireditev
Pretekli teden je bil večinoma v znamenju proslav ob obletnici smrti velikega pisca vseh delovnih ljudi Maksima Gorkega. Skoraj vsak kulturno-prosizetni krotek ali druttvo, bodisi italijanski kot slovenski, tako v Trstu kot v Slovenskem Primorju, je priredil večer v spomin tega velikega ljudskega umetnika,
V samem Trstu smo imeli priliko poslušati recitacije in gledati nastope italijanskih kroikov »n Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje t> proslavah, ki so se vršile v poslopju PNOO-fa v ulici Carduoci in v dvorani kulturnega krotka *R. Rinaldi» v ulici Caprin pri Sv. Jakobu
Poleg prireditev v spomin Maksima Gorkega pa j* bilo prej mnogo drugih prireditev, o katerih smo dobili dopise šele v zadnjih dneh. Prinašamo jih samo nekaj, ker nam pomanjkanje prostora tal ne dopušča, da bi vse objavili takoj.
VRSNO. 4. junija so prišli v našo gorsko vas dijaki slovenskih srednjih šol v Trs,tu s svojimi profesorji, da si ogledajo rojstno hišo našega vtlikega pesnika
Simona Gregorčiča. Vas, ki je t> navadi tiha in mirna, je ob prihodu dijakov kar o Uvela. Po okrepčilu so si ogledali Gregorčičevo rojstno hišo, nakar so st z zanimanjem ozirali po hribih in planinah, po katerih je S. Gregorčič vse tivljenje hrepenel. Pred pesnikovo rojstno hišo so se vsi dijaki zbrali in zapeli nekaj Gre-gorčičevih pesmi. Profesor, ki jih je spremljal, je nato spregovoril o pesnikovem žtoljenju in o njegovi veliki ljubezni do naroda in planin. Nekatere učenke so deklamirale Gregorčičeve pesmi. Končno so zapeli še nekaj narodnih in partizanskih pesmi, s katerimi so fiokaznli vaščanom njihovo ljubezen do naroda in njih zahtevo po priključitvi naše zemlje k Jugoslaviji, Prepevajoč so krenili peš proti gričku 8v. Lovrenca, kjer počiva 8. Gregorčič.
Nam vaščanom je bilo ob tej priliki zelo tal, da nam naš g. iupnik, ki je bil pravočasno obveščen o prihodu dijakov, tega ni sporočil, zato nismo mogli sprejeti in pogostiti dijake, kot je W-la sicer naša lelja. Poslovili smo se od njih z ielio, da bi nas kaj kmalu razveselili s novim obiskom'. Se dolgo smo jih poslu-
so pozvali, naj jim sledi v Bovec. Med potjo so pozvali na jeep še tov. Marka Antona od okrajnega odbora Enotnih sindikatov in obad. va odpoljali v bovške zapore. Tov. Marka so čez pol ure izpustili in ga pozvali, naj pride naslednje jutro na zaslinašanje. Tov. Mlekuža so pridržali. Pri zasliševanju so tov. Marka vprašali, ali Je član SIAU in ali so Enotni sindikati komunistični. Preden so ga odslovili, Je tov. Marka zaprosil za dovoljenje za sindikalno zborovanje v Bovcu, na kar so mu odgovorili, da Je to zaenkrat zaradi »sedanjega stanja* nemogoče.
Podpredsednika okraj. NOO tov. Mlekuža je zavezniška policija zaprla v ječo in ga izpustila brez zaslišanja šele 16. junija ob 11 uri dopoldne. Na prošnjo Darinke Kogoj, da tl ga izpustili, ker je bil aretiran brez vzroka, so na policiji odgovorili, da ga bodo pridržali ne. kaj dni, dokler »traja* takšno stanje*. (???) Ko Jim je tovarišica dejala, da ne razume ravnanja zaveznikov z antifašisti, ki so se skupno z njimi borili proti nacifašistom, je častnik policije dejal: »Zavezniki smo bili do leta 1945».
Dne 15. Junija Je policija izvršila preiskave v šestih hišah. V hiši Le. bana Antona Je v spodnjih prostorih skladišče Durjave Antena, kt je bilo zakljsnjeno s ključavnico. Ker Je takoj niso mogli odklenili, so si pomagali s tem, da so ustrelili v ključavnico. Več prostorov so preiskali v odsotnosti gospodarjev. Iskali so orožja, ki ga seveda niso
šali, kako so veselo prepevali sNabrusimo kose*, zNa juriš* in drugs partizanske.
OZELJAN. Na binkojfno nedeljo so obiskali našo vas nameščenci min. za kmetijstvo in gozdarstvo iz Ljubljane, in skupno z domačini izvedli lepo uspelo kulturno priredltiv.
Brez posebnih vabil in lepakov se je na bivšem grajskem vrtu nabralo veliko število okoličanov. Po pozdravnih govorih so prvi zapeli ozeljanski pionirji, ki so z odličnim nastopom in prisrčnostjo privabili poslušalcem solze v oči. Za recitacijami so nastopili s fant je na vasi* iz Ljubljane, ki so za lepo petje želi navdušeno priznanje. Nato so gostje zaplesali v krasnih narodnih nošah simbolični valček zjugosla-vija*, ki so ga morali ponoviti. Sledile so pevske točke domačink in nekaj deklamacij ter zborna recitacija »Jugoslavija*, s katero so nam gostje prikazali, kako mati Jugoslavija nestrpno pričakuje dokončne združitve vseh bratov in sester. Mešani pevski zbor »Vltovlji-Osek* nam je ubrano zapel zDomovino*. Zaključno točko so podali gostje s simbolično polko v narodnih noSah, ki so jo na splošno zahtevo ponovili. 8 pesmijo »Hej Slovani* je bil spored končan. Toda množica se kar ni mogla raziti, vzklikala je maršalu Titu, Jugoslaviji, Primorski in našemu Trstu. Zvečer ss je razrrla prisrčna zabava z rajanjem in pesmijo.
Domača AF1 je goste sprejela
našli. Našli so le nek star, pozabljen bajonet. Na cesti in po vasi so legitimirali civiliste in tudi pri njih iskali orožja. Parkrat so ustreliti v zrak. Bovško ljudstvo je vsled teh dogodkov močno razburjeno in o-gorčeno, ker ga tako ravnanje preveč spominja na čase okupatorjevega strahovanja. Kljub temu je zadržanje ljudstva nadvse potrpež. ljivo, samozavestno in mirno, ker ve, da bo s pravično odločitvijo v Parizu urejeno tudi to.
Dne 15. junija so prišli trije policisti do tov. Copija Franca, kurirja okraj. NOO, ki je bil na trgu v Bovcu in je imel v roki pismo, naslovljeno na krajevni NOO v Logu Cezsoškemu. Pplicisti so od kurirja zahtevali, naj jim da pismo. Pismo so tudi vzeli.
16. junija zvečer so bile aretaci. je tudi v Trbižu in Rablju. Približno 10 do 15 tovarišsv slovenskih antifašistov je imelo svoj sestanek na sedežu vseh strank v Rablju. Tu se sestajajo vsak večer tudi italijanski pripadniki raznih strank. Italijanski antifašisti so dosegli, da so to dvorano dali na razpolago Slo. vencem ob nedeljah in ponedeljkih. Ko je bil sestanek ob približno 22.30 zvečer končsn, so policisti obkolili hipo in aretirali vse udeležence. V zaporu je sedaj približno 10 do 15 tovarišev, med njimi tri ženske, sami stari antifašisti, ki so ves čas borbe na zavezniški strani podpirali narodo osvobodilno gibanje. Nekateri med njimi ?o bili preganjani po fašistih in večkrat zaprti. Za. krivili so le to, da so se sestali na sedežu, kjer se vedno nemoteno sestajajo pripadniki raznih Italijan, skih strank. V Trbižu pa je aretirala policija znanega italijanskega antifašista, pripadnika Slovan-sko-italijanske antifašistične unije, tov. Galanteja!
JTU.
z izredno gostoljubnostjo in pozornostjo. Prireditev je dosegla svoj namen — povezala je Slovenijo s Primorsko, meščane z deželo.
Udeležencem je pomenila ta prireditev izreden dogodek, ki ga bodo ohranili v neizbrisnem spominu, in splošna želja je, da bi se često ponovile take manifestacije.
PEyMA. Preteklo ned.ljo je pevmsko prosvetno društvo tNaš prapor* ponovilo vesiloigro v treh dejanjih »Stari grehi*. Tudi tokrat so imeli igralci dober uspeh. Igra je vseskozi potekala živahno, kar je močno zadovoljilo gledalci. Vloge so bile tako razdeljene: Konzul — Edi Klan-Sček, polkovnik — Jože Lavrenčič, tovarnar — Mirko Prinčič, Ema — Rma Pekorari, Savlova
— Uijacinta Cuk, Mirtlandova
— Štefanija Gravner, Katra — Milena Radinja, Krupička — Anton Boškin, inženir Harlovi — Viljem Kod rmac. Dobro je režiral predsednik prosvetnega društva, tov, Jožef Lavrenčič. Med najboljšimi so se v svojih vlogah Izkazali tovariši Edi Klanšček. Lavrenčič Jože in Rina Pekorari.
Ob otvoritvi predstave je domači pevski zbor zapel »Nazaj v planinski raj*, ob zaključku pa mogočno »Pesem o svobodi*. I-gralska skupina t* Pevme je ob tej priliki ponovno pokazala ne le svojo dobro voljo, temveč tudi svojo sposobnost. Zato smemo upati, da bo v bodoče nastopila tudi s kakšnim delom večje vred-
lijske krajine k Jugoslaviji*. Maršalu Titu, podpredsedniku vlade tov. Kardelju in zunanjemu ministru SZ tov. Molotovu so mladinci poslali pozdravna pisma in jih prosili, naj trdno podpirajo našo pravično borbo za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Zavezniški vojaški upravi v Kobarid in v Gorico so poslali 15 protestnih pisem ?»radi oviranja mladinskih in sploh antifašističnih organizacij pri njihovem delu In zborovanjih.
Livške Ravne
Ta vasica leži v hribu 1000 m. nad morjem tam ob zapodni demarkacijski črti. Je odtrgana od kulturnih in trgovskih središč, vendar pa je aoDro znana vsaKemu športniku in še bolj našim partizanom, ki so bili v njej stalni gostje. Od tu se odpira prelep pogled preko beneških gričev do Jadrana in Trs la
Vaščani so na vse načine podpirali partizanske edinice, in kar težko j im je bilo, ko so partizani po treh letiih zapustili njih vas. ker so ju-rišali v dolino, da osvobodijo Gorico in Trst. Danes je ta vas silno razgibana, vsi delajo v duhu težnje za priključitev k Jugoslaviji. Mladina in odrasli so vključeni v prosvetno društvo «Planinka» iz Livka. Pretekle dne je imela ravenška mladina kulturno prireditev v šolski dvorani na Livku. Učenci so nastopili s pesmimi in deklamacijami ter z sodobno enodejanko »Ne udajmo se*. Dober uspeh so imeli tudi s Finžgarjevo dvodejanko »Ve-dež*. 4 letna Anica je deklamirala »Sem deklica mlada* in zapela «Sem slovenska deklica*. Zahvala gre razen igralcem in režiserju tudi domačemu umetniku Vladimirju Mateliču, ki je izdelal lepo ozadje in kulise.
Gropada za našega dijaka
Naše podeželsko ljudstvo nenehno kaže svojo odločno voljo, da čim-prej popravi kulturne ruševine, ki nam jih je zapustilo fašistično zatiranje. Ta volja pa kulturnem napredku se kaže tudi v veliki požrt. vovalnosti našega ljudstva pri podpiranju naše dijaške mladine. Dijaška Matica Je našla med ljudstvom polno razumevanje. Kot prav svetel primer moramo omeniti Gropado v tržaški okolici, ki ima doslej že 61 članov D. M. Ker Jteje vas 411, prebivalcev, Je skoraj 15% prebivalstva včlanjenega v D. M., kar predstavlja 3/4 vseh družin v vasi.
Temu lepemu zgledu naj bi sledile še druge naša vasi. Kdor daje za revnega dijaka, dajo za bodoč, nost svojega naroda.
nosff, in ojačena z novimi mladimi močmi.
Izkupiček prireditve je namenjen otroškim počitniškim kolonijam.
DOLINA PRI TRSTU. Dne 9. t. "m. je priredilo Prosvetno društvo »Vodnik* na vaškem trgu svojo drugo prosvetno prireditev. Nft sporedu je bila Golarjeva trodejanka »Vdova Rošlinka*.
Ker je igra že sama precej dolga, nismo povabili zunanjih pevskih zborov. Kot prva točka, ki je obenem služila tudi za redno otvoritev prireditve, je bil pozdravni govor za sedanjo našo dobo prav pomemben. Govoril je učit. nadz. tov. Sancin, ki ga je občinstvo nagradilo z' burnim ploskanjem. Kot druga, točka je bil nastop pevskega mešanega zbora z nekaj lepimi pesmimi pod vodstvom tov. Pangerca Pavla, ki'so ga prav tako nagradili s številnimi aplavzi. Tretja točka: deklamacija »Sonca pravice*, na splošno zadovoljstvo občinstva. Sledila je nato prireditev veseloigre *Vdoi>a Rošlinka* domačega dramskega odseka. Igrali so dokaj dobro, Cast režiserki, tov. učiteljici Sancinovi in tudi vsem igralcem/ Igralki Manica in Toriica sta lepo podali svoji vlogi, vdova Rošlinka pa j? v resnici pokazala, da je rojena igralka. Tudi Igralci so vložili mnogo truda. Rožmanov Janez in Ba-lantač bi dejal, sta skoraj popolnoma obvladala svoji vlogi, ostali igralci pa so Igrali kar zadovoljivo. Zal Je bil to prvi nastop,
v novi domovi:
BO DOVOLJ KRUHA ZA VSI
V snežniških gozdovih je zopet zapela sekira.
Lepi uspehi dela pod vodstvom ljudske oblasti
Večkrat beremo članke o delu in uspehih, ki jih vidimo širom naše leps domovine. Do sedaj pa ni bilo nikogar, ki bi pazil na obširne snežniške gozdove in malo povedal, kako tudi tukaj ljudje pojmujejo svoje r.aloge in gredo s časom naprej.
Snežniški gozdovi so velike važnosti za blaginjo prebivalstva, ki je naseljeno na kraški planoti »Pivki*, kakor tudi za poljedelstvo na primer »Kotijan* (Podgoro) in za pasivne kraje kakor Klana in druge. Prostrani Jelovi in bukovi gozdovi, ki se razprostirajo na pobočjih SneZr.ika, dajejo zasluZka gozdarjem, logarjem, drvarjem, gozdnim delavcem, voznikom, Žagarjem, delavcem v tovarnah lesne industrije itd. Ti gozdovi dajijo gotov zaslužek in vsakdanji kruh marljivim delavcem in njihovim družinam, obenem pa nudijo korist skupnosti, obnovi in drla vi.
Ako se ozremo nazaj za leto dni, tedaj bomo videli, kaj nam je zapustil okupator in s kakšnimi velikimi teZkočami se je bilo treba boriti za dosego uspehov, ki nam jih je prineslo trdo drlo v snežniških gozdovih. Predvsem Je bilo va2no vprašanje vzpostavitve cest v tako stanje, da je bilo mogoče izvažati les sekan v letih 1942 in 1943. Lani je bila torej glavna naloga gozdne uprave pospraviti stare zaloge lesa, ki so bile velike, na Zage, da se tako prepreči propadanje lesa, hkrati pa omogočiti tovarnam lesne industrije, da so zač;la normalno obratovati. Primanjkovali so delavci in vozniki kakor tudi prevozna sredstva. Vse te težave so bile premagane, tako da danes nimamo več starih zaleg lesa. Izvoz starih zalog lesa se je zavlekel v letošnje razdobje, vendar s? je začelo z novo sečno Ze pcziml.
Ker so gozdovi odnosno revirji zelo oddaljeni cd naselij in ker so tile vse stanovanjske zgradbe, ki so poprej sluzile gozdarskemu o-sebju, požgane po okupatorju, je bilo drugo važno vprašanje, namestiti gozdarsko osebje tako da bi bilo v stanu vršiti svojo sluZbo.
S požrtvovalnostjo in marljivostjo-so bile premagane vs» te ovire. Organizacija proizvodnje je danes tako urejena, da bo lahko izpolnjevala delovni r.ačrt gozdne uprave. Se več, pfeprlčanl smo, da ga bo prekosila.
Dtlavstvo pod vodstvom sedanjega upravitelja gozdne uprave, tov. ing. MoZine, ki je človek velikih organizacijskih sposobnosti, je dosegla uspthe, ki jih tudi največji optimist ni mogel pričakovati.
Ozrimo se samo malo po obširnih revirjih gozdne uprave Snežnik. Številk? nam bodo povedale, da so pri tej upravi ne drema, temveč udarniško dela. Samo revirja Mašun in Leskova dolina bosta koncem mtseca septembra dala 30 tisoč plm Jelovlne, izdelane v lastni režiji, da ne računamo še 4.000 plm jelovine, določene za obnovo porušenih domov, kakor tudi 6.000 plm jelovine, ki jo bodo do zgoraj omenjenega roka izdelale razne mestne tvrdke, katerim je bil lrs oddan na panju. Revir Jurjeva dolina tekmuje tudi udarniško, ker j? doslej dal Ze 10.000 plm jelovine. Revirja Okroglina In Gomance, kjer prevladuje večinema bukovina in kjer je zaradi terenskih razmer la bonitete tal potrebno naj-stroZje in pravilno gospodarstvo, proizvaja 2el:zniSke prage in drva za kurjavo kakor tudi celulozen les Do danes Je bilo oddanih upravi Zsleznlc približno 4.000 pragov. Splošno ni bilo semkaj štelo čiščenje gozdov s sekanjem slabega in pokvarjnega drevja (podrtnic in sušic).
Površina gozdne uprave Je precej velika, približno 15.000 ha, raz-
ali uspeh na odru je bil skoraj popoln. Upamo, da bodo ono, kar je manjkalo do popolnega uspeha dosegli v kratkem, samo če bodo nadaljevali s tako vnemo. Med točkami je igral godbeni odsek na pihala zbrane melodije, ki so splošno ugajale. Uspeh prireditve je bil res zadovoljiv. Gledalcev je bilo te preor:j, čeprav so se vršile razne prireditve o bližini. Ob koncu prireditve je občinstvo nagradilo igralke, Igralce in godbo z burnim ploskanjem. Prireditev so ponovili tudi drugi dan samo za domače, kar je samo potrdilo, da je uprizo-rittv uspela tako, kot smo že ugotovili.
TR7.IC. V" forek dne 18. t. m. so se preblvaloi Tržiča in okolice, zbrani na svojem masovnem sestanku organizacij SIAU in AFZ, spominjali največjega tvorca, knjiinmika Maksima Gorkega, ki je vzniknil iz ruskega proletariata in postal s svojimi globokimi deli nesmrten. Prebrali so tudi odlomek njegovega globokega dela »Mati*, ki je na vse navzoče napravil globok vtis. Na tem masovnem sestanku je bij ustanovljen tudi okrajni odbor »Dijaške matice* s človekoljubnim namenom, da z vsemi sredstvi podpre našega dijaka pri študiju in zagotovi narodu toliko potrebno inteligenco, s katero bo mogel upravljati administrativne, vzgojne in druge javne posle. Upamo, da se bo ta naš novi odbor razmahnil in uspešno izpolnjevat svoje naloge.
!<-
Iz gozdov vozijo les do žage. — Potem rasejo požganim ^ nova slemena, brezdomci dobivajo novo streho; oddaljeni . pa čez nove mostove — mesto porušenih — po novih Pr a boljšo zvlzo s tržišči,
deljena v 5 revirjev. Iz tega je raz- pomen naraščanja proizvod11^ vidno, da pravilno izkoriščanje in damiškim delom in prostov gospodarjenje na tako obširnem delom.
kompleksu, z raznimi težavami, s katerimi se moramo še danes boriti, ni tako lahka stvar, kakor bi kdo mislil na prvi pogled.
Gozdna uprava »Snežnik* ni bila vajena delati v preteklosti v lastni reZlji, temveč je les oddajala na panju raznim lesr.im tvrdkam. Lahko rečemo, da ja- ljudstvo s svojo ljudsko oblastjo postavilo stvar popolnoma na nove temelje; prevlada) je duh nove dobe, prevladalo je umno narodno gospodarstvo.
Danes ima gozdna uprava dovolj delavstva. Delavcem poskuša uprava nuditi čim več ugodnosti. Kjer je potrebno, jim dovažajo vode. Vsak dobi posebno dodatno hrano, tako da je kalorično njihova hrana več kot zadostna.
Ker morajo gozdni delavci in vozniki, kateri vlačijo les na rampe, ostati delj časa v gozdu, imajo napravljene zasilne koče. Naravno je, da so delavna mesta zelo raztresena. Zato kulturna in politična izobrazba ne more biti tako uspešna kakor po tovarnah in drugje.
S požrtvovalnim delom je tov. Vinšček (tajnik krajevnega med-strokovnega sveta ESZDN) delavstvo privedel do tega, da je začelo razumevati svoje naloge. Neutrudno dela na tem, da na sindikalnih sestankih objasni naloge obnove in
Gozdna uprava ima,
pop*
omenjeno, velike izdatke s -ljanjem in izboljšanjem Pr°^| mreZe, ki je prvi pogoj 24 . izkoriščanje gozdov. Nadalje svetila vso pažnjo obnovi Pj nih in požganih stavb za in oskrbništva. Sedanji posveča temu veliko p°zorn j ko da bo koncem poletja sko osebje revirjev Mašun, ^ va dolir.a in Gcmance lahko
valo v gozdu.
Razmere letošnjega leta voljevale pogozdovanje v obBfgu. Pogozdovanje je šeno samo v revirju Goh^ j vir, ki je bil za časa ita1^ okupacije najbolj neracion® , koriščen in zahteva največ PjJ V prihodnje bo potrebna ^ vitev drevesnic iz katerih „ lahko dobivala potrebna ■n sadik za pogozdovanje Pre' sekanih predelov.
Vidimo torej, da so bile ^ gar.e v glavnem vse težko^ je lahko v velik ponos oscb^Uj|4, no uprave. Poskušati je ti® so tudi vse ono, kar je še P° kljivega, odstrani.
In to bodo gotovo doseg!!'
Kindler ^
Spohodio- m odjavt
Glasbena Matica
V petek dne 21. t. m. se vrši ob 20. uri v društvenih prostorih važna cdborova seja.
Enotni sindikati
ENOTNI SINDIKAT SPALNIH VOZOV. Vsi člani tega sindikata naj se zglase v njegovih prostorih, kjer dobe sindikalno izkaznico. Na razpolago jim je tudi večje število nakazil za čevlje in oglje.
ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT. Vse odbornike tega sindikata vabimo Jutri 21. t. m. ob 18 uri na sindikalni sestanek v ulici Im-briani 5.
Razdeljevanje ilvll
Sepral sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem začeli .deliti po 2 dl olja vsem potrošnikom v Trstu in v pokrajini na odrezek št. VII. živilske nakaznice marec - junij. Delitev se bo končala 30. t. m. Cena v Trstu 250 lir liter.
V občinah na podeželju bodo delili tudi po 500 gr riža na odrezek XIII. testenine živilske nakaznice marec - Junij. Delitev se zaključi 30. t. m. Cene v Trstu 33 lir, 36 lir in 43 lir kg.
RADIO TRST II.
ČETRTEK 20. 6. 1946 13 napoved časa . vesti v italijanščini; 13.15 glasbeni spored; 14 pregled vesti - branje sporeda; 14.05 Jože Pahor: Slovenščina za Sloven-ce; 17.30 glasba; 18 ženska ura; 18.30 Gorkijeva proslava; 19 glas Londona v slovenščini; 19.15 violinski koncert prof. Karla Sancina; 19.35 predavanje: zgodovina revolucij; 19.45 cesti v slovenščini; 20 glas Amerike v srbohrvaščini; 20.15 vesti v italijanščini; 20.: BBC v srbohrvaščini; 23 vesti v italijanščini; 23.15 vesti v slovenščini; 23.30 plesna glasba.
Dobra arca
Ob porokj tov. Benedikta Žerjala iz Bol junca in Anice Petaros iz Boršta darujejo svatje 1000 Ur za sirote padlih partizanov in 184 lir za tiskovni sklad »Primorskega dnevnla*. Prisrčna hvala!
Člani S.I.A.U. iz Lipice darujejo 355 lir za sirote padlih partizanov.
KINOPREDSTAUE!
NAZIONALE, 15.30: «Cve*Je očmi* - M. LotU. C. Gor«- ( FENICE, 14.30:	»Mačam_ -
igre) - E. Strohei a, S. R *,e/ SUPERCINEMA, 14-30: *-{i, ■ poljubljajo* . F. Cto'5'1 Douglas.	(0
FILODRAM MATICO, l4'“. spod Jordan* - R. MOD‘‘
C. Rama.
h«*'
ITALIA, 14.30: «Svet tako C. Calamai, M. Sc ra to-	J
ALABARDA, 14.30: »Mladi F. MacDonald, Nelson Ea . IMPERO, 15: Komični VIALE, 14.30: «Krivo n®91 J ljubezen*.
MARE, (Zaprto zaradi P°Kep/ MASSIMO, 14.30: »Srečna “	)
A. So:hern, G. Raymon“- II GARIBALDI, 15: »En mož se A. Magnanl, G. Cervi. ^ J . OVO CINE, 14.30: «Rd|^,el| V.
tU ^hi >1 Maltagiiatl, Beghi, Nine1*/
SAVONA, 15: «Junaško P03‘	,
C. Brock.	v-Heiidft
MARCONI, 14.30: »Zaljum)0^', hodnosti* - G. Moore, u,Y,v'F AZZURRO, 15: »Pot maai' * J. Wayne.	.	,	0*
RADIO, 14.30: «Nev!dlJ1V1	j,
A. Valli, C. Ninchi. , ■ VITTORIA, 16:	»M«digr	_
Hovvard. I. Bergmann. ADUA, 15.30: »Karavane s ^
..inalf V1 '
NOVO
ARMONIA, 15.30: poljub* - Campanini, *• ODEUN, 14.30: »veliko P1
»Odkfl
»Piri11
|tJ<’
\c*
VENEZIA, 15.30: »Vlak P „)» CARDUCCI, 14.30: «Lcfel Formby.
BELVEDERE, 16:
Laurel in Hardy. ARGENTINA, 16:
Jamalci*.	*nkdar	«♦
LJUDSKI VRT. 21: ‘Cl fJ J lena* . R. Hayworst, if.	,G!
SCOGLIETTO. (letni) 2 ' nija okrvavljena*.	^
.. Hin°
NABREŽINA-<£«j svetni dom* - dan?« ' rp» n in 21 url: »Mož. ki
-----------------
Odg urednik
oetr
MALI
PIANINO, harmonij *n zarsko orodje na Pr°^„rin. ceni. Več pove Ivan R . p0 r Via Nevv York 46, P zboru.
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV is LONJERJA priredi v nedeljo 23.
t. m. ob 18 url tr«dlclon»'nl VABLJENI VSI!	na	Vr°^
jO-
..PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE« priredi d«"1**, t. m. ob 4. uri popoldne v jami P
Jlekovcl 1
V KRALJESTVU PALCK^i
PROSVETNO DRUŠTVO SE^'
JavUa. je zaradi tehničnih ovir odložena P^e
1/1 lil Afl mnnolo irttAI + l