Obseg-: Prošnja do p. n. gg. udov c. kr. kmetijsko družbe kranjske in do naročnikov .Kmetovalčevih". — Udom c. kr. kmetijske družbe kranjske ob konci leta. — Bazmnožitev ameriških trt, — Pesa. — Hlevna toplota in goved. — Kakeršna setev, taka __žetev. - Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati.
St. 24. V Ljubljani, 31. decembra 1890. Leto VIL
Ilustrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar".
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. ---• •<»>-
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred ž gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni : lnserat načeli strani 16 gld. na V, strani 8 gld.. na >/4 strani 5 gld. in na »/» strani 8 gld. Pri vei-ih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Inserate zunaj Kranjskega sprejemata tudi Haasenstein & Vogier na Dunaji (Wien. ].. Wallfischgasse Nr 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. 5.
Prošnja do p. n. gg. udov c. kr. kmetijske družbe kranjske in do naročnikov „Kmetovalčevih".
Uže več let zaporedoma smo se obračali z najboljšim uspehom do gg. družabnikov, kakor tudi do gg. naročnikov našega lista, da so nam prijavili naslove tistih gospodarjev, ki bi utegnili postati družabniki ali naročniki ,,Kmetovalčevi". Tudi to leto se obračamo do njih s prošnjo, naj nam blagovolijo poslati takih naslovov, in sicer na dopisnici. katera je priložena današnji številki. Pod prejetimi naslovi pošljemo dotičnikom prvo številko ,,Kmetevalčevo" 1. 1891. z vabilom k pristopu k družbi, oziroma k na-ročbi.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Udom c. kr. kmetijske družbe kranjske ob konci leta.
Ko prejmejo ta list čitatelji, končano bode 1. 1890. ter ž njim ob enem desetletje, katero je bilo kmetovalcem zelo neugodno. Razne nezgode in uime so se vrstile, razen tega pa so nastale take kupčijske razmere, da je kmetski stan vidno propadal. Neprijeten je tak ozir
nazaj, a brezkoristen ni. Tolažba, da pridejo boljši časi, vzdržuje človeka v nesreči, in tudi kmetovalec mora upati, da se preobrne na boljše, ako naj mu ob sedanjih časih pogum ne upade. Da, upati moramo in to prav zanesljivo, ker boljši dnevi nam skoro napočijo ter se vrneta zadovoljnost in sreča. Da se pa izpolni ta naša nada, vztrajati moramo v pridnosti svoji in gospodarstvo svoje urediti umno in času primerno. Rekli smo, da je koristno ozirati se nazaj, saj vsak umen gospodar konci leta premišljuje gospodarjenje svoje v ravnokar minolem letu ter sprevidi takoj, kaj je prav ukrenil in kaj je napačno storil. Kar je bilo napačno, to hoče prihodnje leto opustiti ter z boljšim nadomestiti. Kar velja za posameznika, to velja tudi skupno za ves gospodarski stan. Ozrimo se nazaj in sodimo naša dela odkritosrčno. Ako to storimo, gotovo bodemo našli, da smo mnogim heprilikam sami vzrok. Kmetovalci so bili vajeni starim razmeram, v katerih je šlo gospodarstvo mirno svojo pot brez posebnih spremenil), in zadovoljno ter srečno so živeli. A sedaj je pa prišel čas, ko imamo železnice, parobrode, telegraf itd., čas, v katerem se je v enem letu več spremenilo nego se je prej v desetih ali še več letih. Naš kmetovalec se ni hotel ali mogel novim razmeram hitro privaditi in udati, in ker se sam ni hotel udati, prišli so drugi, ki so znali nove razmere porabiti ter so tako našega kmetovalca dosledno tirali v gospodarsko pogubo. Vsak pameten gospodar mora priznati, da ni upati, da se kedaj povrnejo stari časi s starimi navadami in običaji.
Kmetovalec mora dandanes hoditi nova pota ob svojem gospodarjenji, če hoče uspešno gospodariti. Skoraj po vsem Slovenskem mora biti reja lepe in dobre govedi steber gospodarstvu, boljše obdelovanje travnikov ter pašnikov važna naloga kmetovalčeva, zboljšavanje njiv s skrbnim obdelovanjem in gnojenjem samo ob sebi
umevna dolžnost, in poleg tega naj skrbi vsak po svoji moči za pospeševanje prevažnega sadjarstva. To je v velikih potezah pot, katero mora sedaj in v bližnji pri-hodnjosti hoditi naš gospodar, v vinorodnih pokrajinah pa razen tega še skrbeti, da se ohrani prevažno vinarstvo.
Ni mala naloga, katero naj kmetovalec zvršuje. Je li pa tudi v stanu zvrševati jo? Je, a nikdar sam in brez podpore. Podporo v denarji ali drugačno bodemo dobivali za pospeševanje kmetijstva od vlade in od deželnih zborov, a naravno more biti ta podpora proti potrebščinam le majhna, zato ne smemo zanašati se le na njo. Iščimo si podpore, katero si moremo kmetovalci iz svoje moči drug drugemu dajati, to je, delujmo z združenimi močmi v prospeh našega stanu: Vsak za vse, vsi za vsacega.
Ni je pri nas lepše prilike v tem oziru, nego če stopimo v kolo družabnikov c. kr. kmetijske družbe kranjske, katere edini smoter je pospeševanje kmetijstvo v deželi kranjski, a tudi po drugod, ako jej to razmere in njene moči dopuščajo. Kmetijska družba kranjska sme s ponosom zreti na svoje uspešno delovanje v preteklih 123 letih; izvora vsakemu kmetijskemu napredku v lepi deželi naš'tiskati je gotovo v družbenem delovanji. A kolikor bolj se pro-buja naš kmetovalec in kolikor bolj spoznava, da treba iskati zaslombe v združitvi svojih stanovnikov, toliko bolj procvita naša družba in toliko večo dobiva veljavo. Močna družba bode največa zaščitnica in pomočnica našemu gospodarskemu stanu, zato je pa dolžnost vsacega, komur je kaj mari pro- p0d. 44, 45, speha naroda našega, da jo po svojih močeh podpira. Večina tistih, ki bodo brali te vrste, so vže člani kmetijske družbe kranjske, oni so torej izpolnili svojo stanovsko dolžnost, a imajo priliko še veliko koristiti družbi in samim sebi, ako dosledno delujejo za razvoj družbe, t. j. da prigovarjajo sposobnim gospodarjem, naj pristopijo. Lepo se je razvila družba v zadnjem desetletji, a premnogo se da še doseči, in če se je v malo letih potrojilo število članov, katerih šteje družba danes 1500, izkusimo z združenimi močmi to število podvojiti do leta 1892., da bode družba takrat t. j. ob stoinpetindvajsetletnici svoji štela 3000 udov in da bodemo takrat z istim ponosom kazali na najmnogo-brojnejšo kmetijsko društvo v Avstriji, kakor danes kažemo na družbo sv. Mohorja.
Ni nam danes namera pozivati dosedanjih udov, naj zvesti ostanejo družbi tudi nadalje, saj nas izkušnja uči, da skoraj nihče ne odstopi konci leta, pač pa jih poziv-ljemo, naj pridobodo v novem letu dosti novih ter delujejo po podružnicah v korist kmetijstvu našemu in tako vsak po svoji moči pripomorejo pridobiti c. kr. kmetijski družbi kranjski naj večo veljavo sebi in vsemu stanu v korist in čast.
Zelja, da dosežemo to z združenimi močmi, bodi novoletno voščilo našim udom!
46. Pod. 47. Pod. 48. Pod. 49. Pod. 50.
Razmnožitev ameriških trt.
Med najvažnejše reči ob nasadu novih vinogradov spadajo dobre trte, zato moramo prav skrbno ravnati ob vzgoji ukoreninjenih trt iz reznikov.
Dandanes, ko še primankuje ameriških trt, moramo porabiti kolikor mogoče vse dobro olesenele, zdrave in dozorele trtne dele. Vender je pri tem potrebno les odbi-rati po kakovosti ter ga deliti na tri dele ali razrede. V prvi razred denimo 50 %t dolge reznike od spodnjih trtnih delov, ki so dovolj močni za cepljenje ter popolnoma dozoreli. V drugi razred pridejo potein po 40—45 dolgi rezniki viših trtnih delov, ki so sposobni za cepljenje, a vender nimajo prav popolnoma dozorelega lesa. V tretji razred pridejo slednjič trtni konci, ki največkrat niso 40 do 4 5c/m dolgi in imajo najmanj dozorel les. Tako odbiranje ima zarad obdelovanja trtnice mnogo prednosti.
Pri odbiranji pazi pa zlasti na to, da rezniki niso poškodovani in nimajo ran od toče ali ozeblin.
Lega trtnici bodi varna pro i mrazu, prst njena primerno vlažna ter prav skrbno vrtnarski obdelana.
Mokrotna ilovnata in glinasta ter pusta la-porjeva in suha tla niso nikakor za trtnico. Trt-nica bodi do 60 % globoko prerahljana (rigo-lana).
Dokler ne pridejo rezniki v zemljo, dobro jih je povezniti, da vže rano prično delati koreninice. Tako povez-nenje ima iz mnogih ozirov mnogo nepri-lik, zato pisatelj teh vrst opozarja na način, katerega je on skozi več let z najboljšim uspehom iz-kušal. Po tem načinu vzemi, kadar pride toplejši čas, t. j. konci meseca aprila ali o pričetku meseca maja reznike od tam, kjer si jih po zimi hranil in jih prereži skozi spodnje kolence tako, da ostane le oko od tega kolenca na rezniku. Ta prereza bodi do '/« % dolga. To delo zvrši v trtnici, a obrezani reznik potem prav precej vsadi v trtnico. Zareza bodi gori obrnena, oko naj pa doli moli. Pri tem delu pazi tudi na to, da prerežeš prerezano kolence kolikor mogoče čez polovico, kakor kaže to na podobi 47. pikčasta črta a a.
Podobi 44. in 45. kažeta reznike, ki so spodaj odrezani na dosedaj običajni način, a podoba 46. predstavlja reznik obrezan po gori popisanem načinu.
Ameriški rezniki tako pravilno obrezani, ukoreni-nijo se veliko močneje in se jih veliko več prime, o čemer se je pisatelj skozi mnogo let prepričaval.
Pomladi leta 1889. je bilo vloženih v Šopronjsko komitatsko trtnico 32.000 reznikov, ki niso bili poveznem, pač pa tako poševno porezani. Uspeh je bil ta le : Reznikov prve vrste se je prijelo 92 110, druge vrste 77 "/„ in tretje vrste 53" ,„ torej se je dobilo povprečno 72 '///o ukoreninjenih trt. Omenjamo, da se koreninjenje povez-nenih trt s temi niti primerjati ni dalo. To je tudi razvidno iz podob 48. do 50. Podoba 50. kaže ukoreninjen reznik, ki je bil tako odrezan, da je pod spodnjim ko-lencem ostalo še nekaj lesa; tak reznik požene prav malo spodnjih in zelo važnih korenin, pač pa več gorenjih, ki
so tlosta manj važne. V podobi 49. je videti reznik, ki je bil odrezan tik spodnjega kolenca, a to vodoravno; tu je ukoreninjenje vže boljše. Podoba 49. pa kaže reznik, obrezan po gori popisanem načinu, in očividno je, kako močno in pravilno je ukoreninjen.
Ker je taka režnja spodnjega konca reznikov prav priprosta, uspeh pa izvrsten, bodi prav toplo priporočen vsem vinščakom. Paul Vetter v „Wr. Land\v. Ztg.
Pesa.
Na koliko visoki stopinji narodno-gospodarskega napredka je kaka dežela, razvidi se najbolj iz tega, koliko prideluje pese. Kranjska zavzema v tem oziru zadnje mesto, a to ne zaradi neugodnega podnebja ali nerodo-vite zemlje — oboje ugaja sadu — ; da se ta pridelek zanemarja, kriva je naša malomarnost.
Da bi se slovenski kmetovalec s pridelovanjem pese bolj seznanil, to je namen temu na podlogi svojih izkušenj sestavljenega spisa.
Pese je več vrst, katere so se iz navadne (beta vulgaris) razvile. Sedaj razločujemo dve glavni: peso za klajo in sladorno peso. Govoriti hočem sedaj samo o zadnji, ker ona je za kmetijstvo posebno važno.
Sladorna pesa ima različna imena. Imenuje se šle-zijska, kvedlinburška, imperial, vilmorin i. dr. Sladorja ima 12 do 16 odstotkov. Najbolj hvalijo imperial in vilmorin. Za naše kraje se pa najbolj šlezijska in kvedlinburška priporoča.
Njiva, na katero hočemo sladorno peso saditi, moramo jeseni pognojiti in globoko preorati, še bolje je pa, če jo sadimo na tako njivo, katera je bila pred letom dobro pognojena ter globoko preorana. Na mlad živinski gnoj je ne sadi, pridelal je boš obilo, a sladorja ima taka mala.
Tesa dela veliko, navpik v zemljo držečo korenino, ako ji je svet pripraven. Ako si ji dobro pogodil, ne bo delala nad zemljo visoke štule, ampak nizko.
Iz oblike pesne sklepamo, ali je nje pridelovalec dober ali slab pospodar.
Njiva za peso mora biti v takem kraji, da je ne topi podzemeljska voda, ne de ji pa nič, če stoji malo časa v vodi. Razsipčna, dobro predelana glina najbolj ugaja pesi; obrodi tudi na bolj težki zemlji, ako je osušena.
Ker pesa zemljo močno izsesava, ni dobro, če jo prepogosto na eno njivo sadiš, najboljše je tako urediti, da pride vsako tretje leto na isti prostor.
Na Nemškem so po nekaterih krajih peso na peso j sadili, zato je tam polje tako oslabelo, da ne obrodi več pese, naj gnoje kakor in kolikor hote.
Tudi pesa ima svoje sovražnike: uši, črve in neke , zelene, hitro se množeče žužke, to posebno, ako jo dve leti zaporedoma na isto njivo sadimo. Ako si prisiljen na peso zopet peso saditi, dobro storiš, če jo drugo leto z lesnim pepelom pognojiš.
Jeseni dobro preorane njive ni treba pomladi pre-oravati, prevleče se z dobro brano ali ekstirpatorjem, potem pa posadi.
Sadi se meseca aprila ter majnika, če drugače ni, tudi še prve dni junija ob ugodnem vremenu.
Ako je njiva mokra, ne hodi na njo, še manj pa sadi. Ako na sajeno peso udari huda ploha, dobro storiš, da jo prevlečeš z lahko brano, da zdrobiš kalom ne-predorno prsteno skorjo. V to svrho so kaj dobre grablje z železnimi zobmi.
Pesa se sadi v vrste, katere so po 40 % druga od druge po dolgem kakor tudi na počez. Zato treba zra-
hljano njivo prevaljati, potem jo prevleči z grabljami, katere imajo močne lesene, 40 % narazen stoječe zobe, najprvo po dolgem, potem pa na počez. Koder se črte križajo, ondukaj se seme poklada v jamice z nalašč za to narejeno motičieo. Pokladajo se vanje 3 do 4 zrna, z motičico zasipajo in s peto zatrjajo.
Bolj hitro in tudi prav dobro se pesa sadi s stroji, kateri pokladajo zrnje v kope. Take stroje imenujemo kopske sejalnice (Dibbelsaatmaschinen).
S takim strojem se s parom konj in tremi ljudmi posadi lahko 4 orala na dan.
Kadar pesa vzkali, treba jo takoj okopati, tudi če plevela ni videti, kajti plevel v kali se laže zatre nego potem, ko je uže pognal korenino.
Kadar razvije štiri peresa, treba jih je prepuliti. Najlepša skrajnja rastlina se z levo roko pritisne, z desno pa vse druge izrujejo. Ena sama sme le ostati. Potem se ob lepem vremenu pesa še dvakrat okoplje, a to delo mora do srede julija meseca biti storjeno, kajti potem potrebuje rastlina za svojo rast miru.
Kadar začne perje nekako sredi septembra rume-neti, začeti je peso puliti; do srede oktobra mora biti ; spravljena. Perje se s skrhanimi nožiči poreže in štule tako obrežejo, da ni na njih nič zelenega. Z nožičevim hrbtom se pesa osnaži zemlje, a nikar ne, kakor je v nas navada, debelih korenin odrezavati, le tanke koreninice ob straneh se porežejo.
Tako osnažena se spravi v kleti, še bolje je pa, ako jo denemo v 1 "3 mj -široke, 1 '"/ globoke, v to mer, kakor svet visi, ležeče jamnice, tako da je 0 60 mj debela plast prsti na njej. Jamnica mora biti kakor grob za-vršena.
Na 1 oralo se navadno posadi 4 kilo semena, katero se navadno prideluje kakor pri koreninskih plodih.
Na 1 oralu se pridela 10.000 do 17.000 kilo sla-dorne pese.
Perje se za gnoj na njivi pušča ali pa živini poklada med senom ali rezanico. Tudi se dene v primerne, vodo držeče jame, da se tu skisa in na rezanici govedi daje.
Kjer so cikorne ali sladorne fabrike, odpelje se pesa takoj z njive tja.
Eden meterski cent (100%) plačujejo po 1 gld. do 1 gld. 10 kr., torej pridelaš na enem oralu 100—187 gld., ako jo takoj z njive prodaš.
Vse drugače se ti pa kupčija zvede, ako peso posušiš in jo potem prodaš.
Ker imamo na Kranjskem eno samo fabriko, katera se peča z izdelki tega ploda, pač ni priporočati, da bi več ur hoda od fabrike oddaljen kmetovalec peso kar z njive tja vozil, bolje stori, ako jo prej posuši in suho proda. Dobro posušena daje mnogo veči dobiček nego opresna. Eden meterski cent (100%) vrže 9—10 gld.
Dobra pesa da 400 % opresne, 100 % suhe. Manj sladka da 500 ali celo 600 % opresne, 100 % suhe.
Pesa se suši kakor navadno sadje, samo da jo je treba poprej na drobne, kaka pičla 2 palca debele kosce ali krhlje razrezati. V to služijo posebni noži, ki so podobni našim trlicam, samo da je držaj nožev od jekla, pol metra dolg in raven ter se da po leseni mizi na vse strani premikati. Ena kolikaj vajena delavka zdrobi na dan po 1700 do 2500 kilo pese.
Med sušenjem je treba peso na vsake 3 ure obračati, da se enako suši in ne prismodi ali sežge. V 24 urah je na dobri sušilnici suha.
Dobro posušena je podobna suhi smokvi, pretrgana je bledosive barve.
Suši se od jeseni do mesca aprila, pozneje začne	katero mora žival zalagati s tem, da več krme použiva.
poganjati, zato jo je treba prej podelati, kajti s kalje-	Od te krme pa nima posestnik nobenega haska. Sploh
njem izgubi slador, kar pridelku močno škoduje.	pa mokrota ne ugaja zdravju živali. Mokri hlevi, vlažna
Paziti je tudi, da sveža pesa ne zmrzne, zato je	ležišča škodujejo zdravju in manjšajo korist, katero bi
treba jamnicam duške pred hudim mrazom zapreti in	sicer imeli od živinorejstva. Kriva je pa misel, da mokri
jih po potrebi na južni ali zapadni strani odpirati.	hlevi več gnoja dajo; množina in dobrota gnoja je za-
Vse to delo vrši se ob času, ko ni pri kmetovanji	visna od krme, ki se živini polaga, in od stelje, a ne od
nobenega posebnega posla. Po zimi se ves pridelek po-	mokrote v hlevu.
suši in v denar spravi. Iz enega orala utržiš 225 do	Kdor hoče kolikor le mogoče najbolj izkoristiti svoje
380 gld.	živali, on jim naj skrbi za suha ležišča ter naj debelo
Ako se posušena pesa spravi na suh kraj, trpi več	nastilja, ali če nastelje nima dovolj, naj tako hlevni pod
let in postane, ako nekoliko mesecev na kupu leži, še	nagne, da bode gnojnica odtekala in bode mogoče vsak
boljša.	dan gnoj pokidati.
Toda da si si žep napolnil, ni še edini dobiček, po-	Jako važno v isto svrho je primerna gorkota v
misliti je tudi, da imaš gnojno, globoko udelano čisto	hlevu. Goved sicer ni tako občutljiva proti mrazu kakor
njivo, na kateri ti vsak plod gotovo dobro obrodi.	konj. Vender se najbolje počuti pri temperaturi 10 do
Kmetovalci! Časi so se spremenili, naše žito ima	120 R. in tedaj použito krmo tudi najčisteje prebavi,
komaj polovico tiste cene, kolikor jo je imelo ob času,	Izkušnje učijo, da živali potrebujejo tem več hrane, čim
ko naše dežele niso še prepregale železnice. Začnimo kme-	bolj mrzlo imajo v hlevih. Kadar temperatura leze pod
tovati, kakor kmetujejo na primer severne avstrijske kro-	8 0 R , tedaj je treba pri vsaki sropinji 5—7 %, več po-
novinev.	kladati. Kadar pa gre kvišku temperatura od 8° do 13°,
Češka ima nad 200 sladornih fabrik. Koliko je pa	tedaj pa se lahko 2 do 3 °/„ manj poklada. Ti učinki so
takih, ki izdelujejo iz pese surogatno kavo in špirit! Vse	tako važni, da jih tudi navadni kmetovalec ne more čisto
te mnogoštevilne zavode preskrbuje češki kmetovalec z	prezirati, ako noče velike škode trpeti, na pol izdelanim ali surovim blagom. Iz statističnih po- V dobro ugretih hlevih, kjer temperatura kaže 8 do
ročil poljedelskega ministerstva iz 1889. leta je razvidno,	12° R., dobivamo od živali stalno enakih koristi. Ivedar
da prideluje Češka trikrat toliko sladorne pese, nego vse	pa žival v hlevu zmrzava, potrebuje za tretjino ali tudi
druge dežele tostran Litve.	za polovico več krme, da nam daje enakih koristi kakor
In kje se razcvita narodno gospodarstvo, kje je	sicer. Kajti velik del krme se prebavi za narejanje
kmet imovit? Na Češkem!	toplote. Ako pa zmrzavajoči živini ne polagamo zadosti
Naše barje, ki ima 26.000 oral površja, ima veči-	krme, tedaj nam pa hujša. Pridejo iz zime jako suhe,
noma dobra tla za peso. No, ko bi se samo na desetem	mršave živali, da se do sv. Janeza komaj zopet popra-
delu te plodovite ravnine s peso posadile t. j. 2600 oral,	vijo. Da ob takih razmerah gospodarstvo ne more pro-
pridelalo bi se na počez 26,000.000 kilo pese. In ako	spevati, čeravno se kmetovalec mnogo trudi in veliko
se računa, da potrebuje 1 sladorna fabrika na leto	ščedi, to je vender umevno. Vender, da nas čitatelji prav
8,000.000 kilo pese, bilo bi treba treh fabrik, da bi po-	razumejo, opomnimo, da temperatura tudi ne sme biti
delale ves pridelek. Ne bilo bi treba Kranjcu v Ameriki	previsoka, nikakor ne 14 ali 15 °R., ker je to škodljivo,
iskati sreče, dobil bi jo doma. Ali merodajni krogi ne	Prava mera velja tudi tukaj. V dobro zaprtem hlevu bi
spoznajo, da bi usušeno barje dajalo državi več kot sto-	naj vedno obešen bil kak termometer.
krat toliko dobička, nego ga daje pojemajoča suknarna v	__
Vodmotu'?	Barjan.
Kakeršna setev, takšna žetev!
Hlevna toplota in goved.
Dobro pleme, krma in strežba vplivajo vzajemno na srečen uspeh pri živinorejstvu. Kdor le nekaj zanemarja, doseže cilj le deloma, včasih pa tudi šnodo trpi. Zapravlja namreč kapital, krmo in delo. Treba je torej velike previdnosti. Kar žival vsled slabe strežbe trpi, to jej mora dostavljati in popravljati krma ako ne-čemo da nam shujšava, ampak da je zmerom porabna Škoda vsled slabe strežbe je tem veča, čim draža je krma in živalski proizvodi: mleko, surovo masloi meso itd. Slaba strežba in po tem takem neusmiljenost proti živin-četu je torej draga reč.
Zatorej pripada tudi v področje živinozdravnikov, priporočati skrb za dobro strežbo domači živini. Naj torej povsod, kjer jim prilika nanese, pogumno povzdignejo svoj glas, posameznikom pa tudi v občinstvu v korist.
Po tem je ozirati se na hleve, ki so povprek pretesni in prekratki. Živina je sedaj sploh veča nego je bila nekdaj. Žal, da še novejši čas hleve zidajo prekratke. Tako je težko hleve snažiti, in živali pogosto leže v nesnagi iu mokroti. Govedi je oboje nevšečno, in trpi posebno od mokrote, če je mrzlo; kajti mokrota, katere se dlaka navzame, začne po živinski gorkoti prehajati v so-puh. Pri tem pa ne gre mnogo živinske gorkote v zgubo,
Kakeršna setev, takšna žetev! Resničen pregovor, katerega ne moremo nikdar dosti živo spominati naših kmetovalcev. Naj nam bode torej dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem pisati, ker ravno sedaj se zopet pripravlja kmetovalec na jaro setev, nadejoč se, da mu bogato obrodi zrnje.
Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec dobro pognoji in obdela njivo in potem dobrotljivi naravi prepusti vse drugo; nego on more še mnogo storiti, in to mora.
Pred vsem je treba za obilo žetev dobrega semena in pa semenske premene ob določenem času. To oboje vedo naši kmetovalci žalibog še veliko premalo ceniti. Ne menimo pa množice vse-janega semena. Nasprotno! Saj pri nas kmetje dostikrat vsejejo še preveč semena, katero ali ne skali vse, ali pa tako gosto zaraste njivo, da žito niti dobro rasti ne more. V mislih imamo najbolj, ali je seme dobro ali ne. Naši kmetovalci si pripravijo seme sami, in sicer iz svojega pridelka, in kakšno je to, ve vsak sam. Naše domače žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrnja ločene, vsa druga nesnaga, kakor plevelna zrna ter mala, zlomljena, nedozorela zrna ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, niti ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel, in majhna nedozorela zrna sicer kalijo,
a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem. Na vse to se nikdar ne misli; če je potem njiva polna plevela ali pa vsled slabega zrnja redko zarastena, vzrok je zemlja, slabo vreme i. t. d., le kmetovalec sam ni nikdar kriv.
Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo polja, rabil le dobro seme, kupljeno od poštenih in zanesljivih semenskih pridelovalcev, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabih letinah in zraven tega bi imel njive brez plevela in pridelek, katerega bi mogel po naj-viši ceni prodati. Žalibog pa večina naših kmetovalcev ne gleda na žetev, ampak le misli, kako bi mogli pri setvi par krajcarjev prihraniti. Od tod prihaja, da sejejo ceno- in slabo seme ter se ne morejo odločiti, da bi nekoliko globoče segnili v žep ter kupili boljšega in čistejšega semena.
V semenu niso skrite le osnovne oblike prihodnje rastline, ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice, kadar pridejo na svet, ne trpijo pomankanja. Če kaže seme vsled svoje zunanje oblike, da ni popolno, ali pa če je celo strto, potem ni v njem dovolj prve hrane mladi rastlinici. Iz vseh teb vzrokov naj bi kmetovalci vender pričeli rabiti popolnoma čisto in vse enako ter popolnoma razvito seme, nikdar pa ne iz skoposti cenega in slabega semena, ker tuje napačno hraniti in ob enem neodpustna in kazniva malomarnost.
Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve najboljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno, določiti semena kmetijsko vrednost, težo in kaljivost zrna.
Težo določimo zrnu s tehtanjem, n. pr. ako stehtamo 100 zrn; 100 zrn rži tehta 1% do 4 grame, 100 zrn pšenice pa 2'/2 do 3 grame.
Kaljivost določimo s posebnimi pripravami. Vzamemo n. pr. 100 zrn, katera denemo med vedno vlažen papir; kolikor več zrn vzkali, toliko boljše je seme.
Najbolje nam določijo semensko vrednost v ta namen ustanovljene kontrolne postaje. Žal da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem zavodu pregledano, in od tod prihaja slaba žetev in pa cele njive predenice, katera uničuje tako zelo deteljo, da je po nekaterih krajih niti več sejati ne morejo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 238. Pri mojem obrtu imam peč, v kateri veliko in močno kurimo. Rabim pa premog, ker so drva tu pri nas zelo draga. Dasi dam peč večkrat prav dobro zamazati, vender maža prav kmalu odleti, in premogov dim vhaja v de-lahiico ter delavce nadleguje, da mnoge prav hudo boli glava. Ali je kaka maža, ki bi ne odletavala"? Ker dajete na razna vprašanja odgovore, prosim, ustrezite tudi meni, dasi to ni kmetijsko vprašanje, a z odgovorom bodete pa vender le marsikateremu gospodorju ustregli, posebno pa meni. (E. K. v L.j Odgovor: Prav radi Vam ustrežemo. Maža za peči, ki vzlic hudi vročini vender ne odpada, naj bo tako le sestavljena: Vzemite kaki dve pesti veliki kepi nepremastne ilovice ter vgnetite vanjo eno polo sivega, grobega pivnega papirja, ki ste ga poprej namočili v mleku. Gnetite toliko časa, da se papir dobro pomeša med ilovico. Kadar ste to naredili, primešajte še 20 9j soli in 20 9j železnega vitrijola ter toliko mleka, da se da zmes mazati. Ta maža je za železne peči, a ravno tako za lončene, le zarad lepšega je potrebno čez to mažo še enkrat mazati z drugo, ki se naredi iz enega beljaka in iz toliko drobno stolčene krede, da se napravi lepa bela maža. Kadar je maža suha, obdrgnite potem s suho ruto prav dobro lončeno peč.
Vprašanje 239. Izvolite mi sporočiti v „Kmetovalci", kako naj ravnam s trtami, katerih mi bode gotovo mnogo ! zmrznilo letošnjo pri nas nenavadno hudo zimo. (S. G. v G.)
Odgovor: Splošnega pravila, kako ravnati z zmrzlimi trtami, ni mogoče dati, ker trta je lahko oškodovana različno. Ako so trte že po zimi zmrznile, kar je še primeroma dobro, da se škoda nekoliko popraviti spomladi s pravilno režnjo. Veliko slabše je pa, če trti škoduje spomladanjski mraz, kadar je uže obrezana, kajti tu se z režnjo ne da nič opraviti. Pri režnji trt, ki so bile oškodovane po zimskem uirazu, gledati je na to, da se kolikor mogoče rešijo, da se morejo potem dalje razvijati. Seveda ni pravilna režnja edino sredstvo v takih slučajih; izkušen vinogradnik edin lahko pravo pogodi. Pri poškodovanji po spomladanjskem mrazu je reč veliko težav-nejša. Kadar so uže po zimi zmrznila glavna očesa, zapreči spomladanjski mraz, da se ne razvijajo stranska očsa, in tako gre up za kako letino po vodi. V tem slučaji je izkušati vsaj les j vzgojiti za prihodnje leto. Ako je spomladanjski mraz poškodoval glavna očesa, dobiti je s stranskimi očesi vender še nekaj letine. Vrhovi mladih poganjkov so lahko zmrzli, spodnji j deli pa še živi. V tem slučaji je skrbeti, da se prikrajšajo , stranski poganjki, kateri se razvijajo, kajti če vzgojimo le malo, pa močnih trt, dobimo pridelek še to leto in les za drugo leto. Kar je zmrzlega, to seveda je vse odstraniti; zaradi tega dobi trta nepravilno obliko, katero ji je šele drugo ali tretje leto mogoče popraviti.
Vprašanje 240. Nekaj časa sem pri nas teleta prav rada dobivajo drisko, za katero močno hirajo ali celo poginejo. : Po mojem mnenji pa ni vzrok vedno le prehlajenje, ker zlasti j jaz pazim v svojem hlevu, da se teleta ne prehlade, a po leti j še bolj za drisko bolehajo nego sedaj. Kaj je torej vzrok telečji driski in kako jo odpraviti? (L. V. v Dr.)
Odgovor: Zelo različni vzroki provzročujejo to bolezen ter pospešujejo nje razvoj. Poleg tega, da se tele prehladi ali da si prenapoini želodec z mlekom, katero je po porodu jako tolsto, vzbuja nevšečne nasledke teletu tudi to, če se kravi ne poklada njenemu stanju primerna piča. Če hočemo, da ne pride po otelitvi življenje krave v nevarnost, ob enem pa da bo dobivalo tele naravno, zdravo in ne pretolsto mleko, moramo kravo prav zmerno in pravilno krmiti. Po otelitvi naj dobiva skozi tri dni poleg morne pijače samo zdravo, sladko, ne-prašno travniško seno. da se zapreči oslabljeno prebavljanje. Za pijačo je dobro, da rabimo najboljše pšenične otrobe ali pšenično moko, katera ne zavira tako lahko prebavljanja, kakor ržena moka, od koje rada nastaja mrzlica. Po tretjem dnevi smemo kravo zopet navadno krmiti, samo da, jej pokladamo suho rezanico, pomešano z nepokvarjeno repo, in pa primerno močnejšo pičo. Tisti živinorejci pa, kateri krmijo navadno z oparjeno ali ogreto pičo, naj ves čas. dokler tele sesa, ne po-kladajo kravi take piče: kajti okisanje piče provzročuje vrenje mlečne kisline, katero kaže svoje neugodne nasledke v telečjem j želodci. To velja o krmljenji krave porodnice. — Tele pa naj i v prvi dobi vsaj petkrat na dan posesa kravo, in sicer naj se kravi, posebno če je dobra dojnica, vsakokrat nekoliko prvega mleka odvzame, da ne more tele prepožrešno sesuti in prena-poluiti si želodca. Če je tele zdravo preživelo prvih 14 dni, dovolimo mu lahko brez nevarnosti, da se po trikrat na dan j popolnoma po svoji volji nasesa. Če bomo vselej ua ta pri-prosti način previdno ravnali, nastopala bo telečja driska le v posamičnih slučajih in ne bo grozila z nevarnimi nasledki. Če se pa to vender zgodi, raztopimo 1 9/ salicilne kisline in 1 9/ i tanina v morili vodi, ali še bolje v kamiličnem zvarku in dajmo to teletu užiti: s tem je gotovo ozdravimo, če le ni j žival uže preveč oslabela in na pol mrtva. Tista teleta, katera še rada sesajo, gotovo okrevajo, ko enkrat ali dvakrat použi-jejo nasvetovano zdravilo; razume se pa samo po sebi, da j med zdravljenjem in nekoliko dni potem ne smejo dobivati popolne hrane, ampak zadostuje naj jim polovica navadne piče.
Vprašanje 241. Imam mlado kravo, katera se je pred štirinajstimi dnevi otelila. Zapazil sem, da se sama sesa. Se li da krava odvaditi in kako? (A. R. na Ž.)
Odgovor: Najpreprostejše sredstvo kravo odvaditi je palica, katero ji tako čez rogova privežite, da se vselej, kadar gre z gobcem k vimenu, dregne v trebuh in ji palica sploh brani z glavo priti blizu vimena. Druga krava pa seveda ne sme biti preblizu, da jo ne poškodi, zlasti ne dregne v oči. Palico je pa toliko časa pustiti na rogeh, da jo razvada mine, kar neki ne traja posebno dolgo.
Vprašanje 242 Sosed ima kravo, ki je izvrstna mle-karica, a zrasla ji je uže pred par leti na vratu neka kost, ki od nje visi kakor v kaki mošnji. To kravo zelo kazi, in dasi so izkušali to hibo na vse mogoče načine z domačimi sredstvi pregnati, vender se ni posrečilo. Morda nam veste Vi dati kak svet? (A. R. na Ž.)
Odgovor: Reč ste prekratko popisali, da bi mogli vedeti, kakšen je ta izrastek. Kost gotovo ni, kakor Vi trdite, pač pa bode zastarela podkožna lupinasta bula, katera se da hitro izrezati, oziroma odpraviti. To delo pa more le vešcak, to je živinozdravnik zvršiti, ker pri tem ne sme prerezati lupine od bule, ampak samo kožo nad bulo, potem mora bulo izpod kože izluščiti in, če je blizu kaj večih ranjenih žil, mora jih pod vezati, da žival ne izkrvavi.
Vprašanje 243. V „Vrtnarji" ste povedali, da so sadne tropine dobra krma govedi, ako se osole in hranijo v kadi. Jaz sem na ta način hranil kacih 800 litrov tropin, a so mi sedaj zmrznile. Danes sem jih nekoliko odkopal ter jih pri ognji odtalil, dodal še nekaj soli in kake tri pesti otrobov. Mlačne sem nesel še kravam, in neverjetno je, kako hlastno so jih požrle, zraven celo ena krava, ki se poprej svežih t. j. surovih niti dotaknila ni. Ker so pa tropine zmrznile, imam vender pomisleke, zlasti se bojim, da bi ne škodovale brejim kravam. Kaj mislite o tem? (S. pr. R.)
Odgovor: Kes je, da zmrzel krompir ali zmrzla repa ni dobra za krmo, a če se oboje odtali prav počasi v takem prostoru, ki je toliko mrzel, da ravno ne zmrzuje, pa ni škodljivo. Ce torej tropine na ta način odtalite, gotovo ne bodo škodljive, če jih pa kuhate, je pa ravno tako dobro, sicer jih pa tako ne bodete samih pokrmili, ampak mešane z drugimi. Ena krava lahko dobi na dan do 5 hjg tropin.
Vprašanje 244. Naredil sem letos okoli 3000 litrov sadnega mošta, in sicer nekaj konec meseca septembra, nekaj pa o pričetku meseca oktobra. Mošt pa še danes ni čist. Bojim se, da bi ne bilo napačno, ker ga do danes nisem še pretočil, a čakal sem, da se učisti. Kaj hočem storiti? Za pokušnjo in na ogled Vam pošiljam steklenko jabolčnika in hruškovca. (S. pr. R.)
Odgovor: Vaš mošt je prav izvrsten, da pa ni še čist, prihaja od tod, ker je komaj do polovice pokipel ter sedaj vsled hladnega vremena le počasi in po malem kipi t. j. toliko, da ostaje moten. Priporočamo Vam ga z želatino (žolčo) očistiti ter ga potem presneti v zdrav sod. Sicer to ni neogibno potrebno, a kadar pride pomlad, lahko se drožje vzdigne, in če je kaj gniti pričelo, lahko Vam mošt tako izkazi, da bode popolnoma za nič. — Naj Vam bode Vaš mošt nov dokaz, da je v krajih, koder kmalu mraz nastopi (in to je povsod na Kranjskem (razen v Vipavi in na Krasu), neogibno potrebna peč v kipelnili kletih, ako hočemo narediti trpežen mošt, ki naj bode enak vinu.
Gospodarske novice.
* Gg. ude e. kr. kmetijske družbe, kateri niso še plačali letnine za 1. 1891., prosimo,
da jo prav kmalu. Ravno tako prosimo gg. naročnike „Kmetovalčeve" prav kmalu ponoviti na-ročitev. Prvo številko prihodnjega leta, t. j. z dne 15. januvarija dobodo še prav vsi udje in naročniki 1. 1890., drugo številko pa brez izjeme le oni. kateri so plačali letnino, oziroma naročnino. V novič ponavljamo: kdor neče več „ Kmetovalca" prejemati, ni ga mu treba vrniti. Kakor hitro ne plača letnine, oziroma naročnine, ustavi se mu tako že dopošil Janje.
*	Leto 1890., katero je ravnokar rninolo. bilo je za razvoj c kr. kmetijske družbe kranjske kaj ugodno. Družba, ki je štela I. 1SS4. le 450 udov, ima konci I. 1890. uže nad 1500 članov, torej se sme šteti med najmnogobrojnejše kmetijske družbe v Avstriji, a kar se tiče denarnega prometa, je pa gotovo prva, ker znaša letos blizu 130.000 goldinarjev.
i Upajmo, da se bode ta za gospodarski napredek našega naroda j toliko važna družba tudi v novem letu tako ugodno razcvitala.
*	Koiljarski odsek C. kr. kmetijske družbe je imel 29. decembra t. 1. svoj redni občni zbor. Gospod podpredsednik vodja Povše pozdravi namesto nenavzočnega predsednika došle člane, omenja, kaj je ukrenil odsek v preteklem letu za razvoj kranjske konjereje, ter poudarja, da potreba sprememiti pravila. Občni zbor prestopi potem v obravnavo predlaganih novih od-sekovih pravil, katera se končno soglasno vzprejmo. Ob volitvi novega odbora, ki se jo vršila na podlogi ravnokar sklenenih pravil, voljeni so bili za predsednika gosp. F r. Povše, za podpredsednika gosp. Jos. Fr. Seunig ii za odbornike gg. Gams, Lenarčič, Perdan in Rudesch. Po novih pravilih sta tudi člana odsekovega odbora redno in to brez volitve načelnik c. kr. žrebčarske postaje na Selu kot zastopnik c. kr. žrebčarskega depota v Gradcu in tajnik c. kr. kmetijske družbe kot njen zastopnik. Torej sta v sedanjem odboru razven
, gori imenovanih še gospod c. in kr. ritmajster Hanslik in ■ tajnik P i r c.
*	Licenoevanje žrebcev za 1. 1891. bode 15. januva-| rija ob % 2. uri v Radovljici, 17. januvaiija ob 10. uri v
Ljubljani in 19. jannvarija ob 10. uri v Kamniku.
*	Današnji številki je priložen cenik nekaterih sloven-skih knjig, ki so primerne za darila, in sicer iz zaloge tvrdke Kleinmajr ifc Ramberg v Ljubljani. Priporočamo ta cenik našim čitateljem v pregled.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seme ruskega lanu.
C. kr. kmetijska družba kranjska bode tudi letos naročila semena pravega ruskega lanu iz Eige na Kuskem. Kdor hoče dobiti kaj tega semena, naj se kmalu zglasi ustno ali pismeno v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 3. Naročnik mora nekaj za aro priložiti, da ob svojem času gotovo pride po naročeno seme. Stari mernik semena bode stal okoli 3 gld. 50 kr.
Glavni odbor c, kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vabilo.
Udje podpisane podružnice, kateri žele dobiti pomladi sadnega drevja, naj se zglasc do 10. jannvarija 1. 1891. pri podpisani podružnici.
Poslano.
Gospodu Ig. Heller-ju na Dunaji.
Najnovejšo slamoreznico, Vindobona št. 5, z verižno pripravo, s pripravo, ki vstavi stroj, s podnožkom in valjarji, katero ste mi poslali pretekli mesesec, sem dobil in sem ž njo zelo zadovoljen.
Stroj se prav laliko goni, dela mnogo in se da izvrstno rabiti za rezanje slame za govedo kakor tudi za konje. Konstrukcija ali sestava tega novega stroja ima tukaj obče priznanje in mi je s tem zelo ustreženo. Zahvaljujem se slavni ces. kralj, kmetijski družbi v Ljubljani za priporočilo Vaše firme (tvrdke) in Vam s tem izražam svoje popolno priznanje za izvrstno narejeni stroj.
(95—i)	S spoštovanjem
Bartjan Jože,
posestnik.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
RAZGLAS
gospodarjem, ki želijo semena ruskega lanu. (96_1)
Pravo rusko laneno seme je došlo v Ljubljano. Kdor si ga ni še naročil, naj ne odlaša. Tisti, ki so ga naročili in sami pridejo po njega, dobe ga od 15. februvarija nadalje v družbenih prostorih v Ljubljani v Salendrovih ulicah št. 3, drugim ga pa odbor dopošlje ob kratkem.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(2-19)
»Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.
V

največji politiški tednik slovenski
izhaja vsak petek v &crici.
Po dvakrat na messc je nienim naročnikom brezplačno priloženo tudi
list za trgovino, obrtaijo in narodno gospodarstvo.
„Nova Soča" z „Gorico" vred stane za vse leto 4 gld. 40 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr.
,,Gorica'- se mora pa tudi posebej naročiti in stane za vse leto 1 gold. (93—2)
Podpisani Valentin Babnik, posestnik na Glincah poleg Dravelj, izrečem tem potom očitno zahvalo tukaj-šnemu živinozdravniku Valentinu Weberju v Dolnicah št. 8 in sicer za jako previdno pomoč ob ote-litvi moje krave. Krava se je zarad napačne lege teleta neizrečeno težko oteletila, maternica se je pretrgala in čreva so izstopila. Vzlic temu je živinozdravnik Valentin Weber kravo popolnoma ozdravil v šestih tednih, kar je gotovo redek slučaj. Toplo in z mirno vestjo morem torej tega do sedaj še premalo znanega živinozdravniku vsakemu prav toplo priporočiti.	(94—1)
Glince poleg Dravelj, 23. decembra 1890.
Valentin Babnik.
Na prodaj so
plemenski junec
rojen 9. maja 1889.1. (posebno umesten za občinskega bika) in
KP tri telice
rojene v januvariju, aprilu in maju 1. 1889. Vse te živali so rdeče pisanega belanskega (Mohlthaler) plemena ter izvirajo od posebno mlečnih krav.
Vse podrobnosti podaja pismeno ali ustno
Ivan Malinšek, v*-*)
posestnik v TACNJI pošta Šentvid nad Ljubljano,
•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦•♦♦j
:
Esenca za žolodec :H J
lekarja Piecol -ja v Ljubljani je ko-	£
rist.no zdravilo proti boleznim že-	♦
lodca in črev, jeter iu vranice, proti	•
zlati žili, telesnemu zaprtju, vodenici,	J
i
povracajoči se griži, kakor tudi proti glistam pri otrocih.
Kemična analiza je pokazala, da so zdravila, katera hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim ter jih prodajajo pod kričečimi imeni, posebno balzami in krogljice, sestavljena iz lopsitilto (iiloe in druzih škodljivih snovij.
Ocl dr. Hager-a, v Frankobrodu ob Odri in profesorja Knapitsch-a, zapriseženega sodnega kemika v Ljubljani napravljena kemična analiza te esence, pripravljene po receptu dr. Stockl-a, c. kr. vladnega svetnika in zdravstvenega poročevalca za Kranjsko, z ozirom na najnovejše skušnje in predpise denašnjili zakonov, je za trdno pokazala, da je ta esenca sestavljena iz samih zdravilnih, med rastlinstvo spadajočih snovij, da v njej ni miti ti-o-liioe loputike, da ni nikako drastično sredstvo, marveč lahko in ob jednem zanesljivo, delovanje organov urejajoče zdravilo, ki organizmu nikakor ne škoduje, če se prav delj časa rabi. To esenco prodaja po 10 kr. samo izdelovatelj
G. PICOOLI, lekarna ,,pri angelu"
v Ljubljani na Dunajski cesti.
Po 15 kr. dobiva se v lekarni Sladovič-evi v Novem mestu, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istriji in v Trstu. (40—20)
Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1.36, po 24 za gld. 2-60; po 86 za gld. :?'84; po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5.26; po 110 za gld. 10-30; po 550 za 50 gld.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
i ♦
e ♦
♦ ♦ ♦ ♦
ik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zalosa obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce. vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v kafovosti narede	(
Ysi stroji za Kmetijstvo iii mmln!
najboljši 1-28)
OVNA ~m
čistega frizijskega plemena
na Kranjskem rojenega, eno leto starega, ima na prodaj
Jos. Lenarčič na Vrhniki, (90—2)
ki ceno in druge podrobnosti ustno ali pismetlo pove. •oooooooooootoooooooo
9 TVilhelm Klenert S
prej Klenert & Geiger štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice 1
Q	—--v Grartci.
Q(Ta drevesnica pripoznanafcot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji ),
0	Priporočamo veliko in izborno zalogo
OVrtnlo, visokodebelnatili in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje. kordone .
Oin enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za prltlikovoe; • lagodnega sadja; lepotionega drevja -----J---'
Stiskalnice in mline za oljke Stiskalnice za
ter trtne škropilnice Grozdne in sadne mline
( najnovejše se rozdje iti sadje ) stave in v
vsih velikostih.
mlatiluice, žitočis_ tilne stroje, gepelje. sejalne stroje, za turščico robkati, pluge itd. itd.
Sušilnice za sadje in zelenjad
Sušilnice, izvrstne ter = ceno in vsake vrste po fabriških cenah.
IG. HELLER, Dunaj (Wien), Prater-strasse 78.
Cenike in dobre svete na zahtevanje zastonj. (52- 18)	Prekupci dobe znižane cene.
Iščejo se dobri zastopniki, kateri se dobro plačujejo.

j-5'CSa te ; - ,

0 (&
-23i
grmovja, drevja
"za drevorede Itd.
v pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja Cenike je dobiti zastonj in franko. "^tj
ooooooooooooooooooooocooooooooooccooooc
ir DELAVCE *
išče grajščina Rakovnik na Dolenjskem.
Stanovanja so pripravljena za posameznike, kakor
tudi za cele družine.	(91—2)
Podrobnosti se poizvedo pri oskrbništvu grajščine Rakovnik, pošta Št. Eupert.

' 'i- -V.


♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Andr. Druškovič
trgovina z železom, mestni trg št. 10,
priporoča po zelo nizki ceni
♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦
' m 11 ♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦
XX okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške H šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland-

in Roman cement, sklejni papir, (Dach-
♦♦ pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in močno narejena
štedilna ognjišča in njih posamezne dele.




Vodnjake za zabijati v zemljo, s kate-
rimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti;
ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in že-lezoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene eevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
(C
Za poljedelstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugf in plužna železne in lesene brane in zobove zanje, mo-
tike, lopate, rezovnice, krampe itd. fi^- Tudi se dobiva zmerom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. (21—22)



xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxxxxxxxxtttttxtitttxxtxnxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxx