TRGOVSKI UST Časopis sen trgovino, industrijo In o3*r2. ^'»VK'tMMfUHUMf M >yj *>1 />****»*»* *r:P** D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LHTO IX. «nwrw!■>» Mr TA VMMMBNMBUMBMPD •"•»■VB uwr vrfjamns LJUBLJANA, dne 5. januarja 1926. Tole!« n St. 552. ŠTEV. 2. ■OGOMtt&ttR.mxv4j, Ivan £nez Z Dimaja je prišla žalostna vest, da je v soboto ob pol 10. dopoldne preminul v ondotnem sanatoriju Lovv g. Ivan Knez, veletrgovec in velezasluž-ni predsednik Zbornice za trgovine, obrt in industrijo. Pred približno tremi tedni se je odpeljal pokojnik na Dunaj, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Operacija se je sicer posre- čila, proces ozdravl jenja se je razvijal najboljše in g. Knez bi se bil kmalu skoro vrnil, da se ga ni hkratu lotila pljučnica, /proti kateri se ni Jknogel boriti zbcg ležanja oslabljeni organizem 'in ki je zahtevala njegovo življenje. Kdo bi bil slutil, da smrtna kosa poseže tako iznenada po tem možu, ki smo ga do zadnjega videli zdravega, spolnega trde volje in veselja do dela fla gospodarskem poprišču. Kremenit Enačaj, marljiv, delaven in zgled naj-lepse skromnosti je bil pokojni Ivan Knez. Skromnost je bila pravzaprav najjačja stran njegovega značaja. — Delal je mnogo in se boril. Njegove sposobnosti in vrline so bile velike, njegovo delo je rodilo mnogo uspehov — vendar se o njem ni mnogo culo. Priprost in skromen ni pričakoval nikdar kakega priznanja, dosledno ga je odklanjal. Delo je smatral za .svojo dolžnost in delal je od rane mladosti, delal je trdo in nepretrgano ,do svoje smrti. V času, ko je začel pokojni Ivan Knez uveljavljati se na gospodarskem P°Uu, so bile razmere pri nas, tako politične kakor ekonomske zelo težavne, treba je bilo orati ledino in graditi temelje vsepovsod. Mož dela, kakor je bil pokojni g. Ivan Knez že v svoji mladosti, se je takoj intenzivno lotil velikih nalog' za povzdigo in razmah slovenske trgovine in si j© tako ■mal pridobiti zaupanje gospodarskih krogov. Sodeloval je v vseh važnejših strokovnih in stanovskih organizaci-ijah ter interesnih zastopstvih. Tako najdemo Ivana Kneza že od pocetka v prvih gospodarskih vrstah. Že leta 1884 je bil prvikrat izvoljen v trgovsko in obrtniško zbornico. V zbornico se je vrnil pri poznejših valitvah leta 1909 in ji je nato od leta 1911 skozi 15 let načeloval kot nesebičen in požrtvovalen predsednik v uaji.ežjih dobah med svetovno vojno, k^> je zbornično področje tvorilo ožje vojno ozomlje ter po vojni v prehodno gospodarski dobi. Od leta 1908 do 1912 je bil podpredsednik Kmetijske družbe. Kot predsednik zbornice je bil voljen v železniški svet na Dunaju in bil član uprave dolenjskih železnic. Bil je tudi deželni poslanec in do leta 1910 član ljubljanskega občinskega sveta. Po vojni je posvečal polno pažnjo konsolidaciji naših gospodarskih razmer, preureditvi zbornice, katere področje je bilo razširjeno od Narodne vlade na celo Slovenijo, v avtonomne sekcije, nacionalizaciji tujih podjetij in osamosvojitvi našega gospodarstva. Njegova agilnost, ki ga je gnala že v mladosti v središče gospodarskih pokretov, je tudi pripomogla, kar je zlasti podčrtati, da najdemo pokojnega Ivana Kneza izza 1905 kot prvega slovenskega načelnika ljubljanskega gremija trgovcev, katerega uprava je potem prešla v popolnoma slovenske rdce. Gremiju trgovcev je načeloval do leta 1910. Mod njegovimi zaslugami je posebno omeniti ustanovitev slovenske samostojne gremijalne nadaljevalne trgovske šole po septemberskih dogodkih leta 1908 poid vodstvom pokojnega ravnatelja g. J. Dimnika. Nadalje je bil ranjki od leta 1904 do 1907 predsednik Trgovskega in bolniškega podpornega društva. Največ zasluge za ljubljansko trgovstvo in našo industrijo pa si je pridobil kot predsednik konzorcija »Ljubljanskega vzorčnega velesejma«. Kot izkušen industrialec in lastnik mnogih industrijskih podjetij ter član upravo raznih industrijskih družb je bil pokojnik od ustanovitve leta 1919 neumorno delaven podpredsednik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju. Načeloval je kot predsednik tudi Kranjski zvezi mlinov, ki je po vojni razširila svoje področje na celo Slovenijo in deloval požrtvovalno za interese mlinarske industrije, ki je vsled vojne prišla v težko krizo. Njegova Ime je tesno združeno z zgodovino razvoja našega novčarstva. Od leta 1893 je skozi 32 let predsedoval Kmetski posojilnici, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v eden izmed najuglednejših in najmočnejših naših denarnih zavodov. Pri Zvezi slovenskih zadrug je sodeloval kot član uprave od njene ustanovitve leta 1907 in bil od leta 1911 do leta 1920 njen predsednik. Bil j© soustanovitelj njen predsednik. Bil je soustanovitelj Ljubljansko kreditne banke in njen velezaslužni podpredsednik od leta 1908 do 1915. Pozneje j© bil od leta 1921 podpredsednik Jadranske, odn. Jadransko-podunavske banke. Že leta 1896 je dobil zaupniško mesto cenzorja Av-stroogrske banke, ki ga j© po prevratu obdržal tudi pri Narodni banki SHS. Končno je leta 1920 prevzel predsedstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, za katerega razvoj in napredek si je pokojnik stekel nevenljivih zaslug. V znak priznanja njegovih zaslug za ustanovitev Ljubljanske blagovne in efektne borze je bil izvoljen tudi za Podpredsednika borze. Pol-:-. Jnik je bil rejen dne 9. avgusta | 1853. leta v Podpori pri št. Vidu nad Ljubljano. Ljudsko šola je obiskoval v Ljubljani in nato dovršil dva razreda realke s piav dobrim uspehom. Radi bolehnosti očeta' je vstopil v Dahrovo trgovsko šolo in je po njeni dovršitvi prišel že s 15. letom doma v očetovo trgovino z deželnimi pridelki. Tedaj so tržili z žitom tudi v Kranju. Zgodaj je postal samostojne in sicer v Ljubljani. Svoje podjetje je tekom let znatno razvil in povečal in se je pričel posvečati tudi industriji. Ustanovil je lastni valjčni mlin na Beri cevem, ve-liko tovarno za opeko in zarezane strešnike na Brdu ter preuredil tovarno za kis, ki jo je podedoval po svojem stricu. Za njegove izredne zasluge na gospodarskem polju je bil pokojnik odlikovan z redom sv. Save III. reda. Vest o nepričakovani in prenagli smrti g. Ivana Kneza je napolnila s trpko žalostjo vse, ki so blagopokoj-nega poznali. V poslih, v uradu, v družbi, povsod si je znal s svojo solidnostjo, poštenostjo, ljubeznivostjo in dobrodušnostjo pridobiti srce, naklonjenost, pa tudi spoštovanje vseh, s katerimi je prišel v dotiko. Služil naj bi vsem za zgled marljivosti in de-lavnrsli, pa tudi poštenosti in značaj-nosti. Naj počiva v miru blaga duša! Neumornemu delavcu ohranimo časten spomin! Predsedniku Ivanu Knezu v slovo. Ljubljana, 2. januarja. Raz palačo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je danes zaplapolala črna zastava. Žalostno se vije črni prapor v turobni zimski dan ter oznanja pretresljivo novico, da je danes dopoldan na Dunaju preminul odličen Slovenec in izvrsten gospodar gospod Ivan Knez, ki je celih 14 let načeloval Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Takoj ob pričetku novega leta je gospodarske kroge v Sloveniji zadel težak udarec. Izgubili so svojega dolgoletnega, izkušenega, dobrega in zvestega vodnika. Slovenci smo izgubili odličnega moža izvrstnih kvalitet, na zunaj ponižnega in skromnega, nezahtevnega, toda žarkega rodoljuba, preudarnega in razumnega gospodarja, veščaka v kmetijstvu, industriji, trgovini in denarstvu. Skrben gospodar v zasebnem gospodarstvu je svoje bogate življenske in gospodarske izkušnje stavljal pol veka dragevolje na razpolago splošnosti, gospodarskim in stanovskim organizacijam, bil jim je zanesljiv prijatelj in svetovalec, pameten kakor ura. Odlični pokojnik ni bil mož donečih besedi, ni imel visokoletečih aspiracij, spoštoval in ljubil je tiho in mirno delo. On ni tvegal. V svojih poslih in javnih položajih je ubiral preudarno in mimo pot. Odkrit značaj je bil Ivan Knez, kremenjak, ki je nosil skrbi svojega življenja sam, stisnil zobe in je trpel in čakal, da je šla teeroba mimo njega. Delal je vse po redu, mirno, brez sunkov in brez zaletavari-, nikdar zadirčen, ampak voljan in potrpežljiv, kakor da je izklesan iz slovon«'-? potrpežljivosti. V dnevih radusti r ' "nrd prekipevati, v dnevih žalosti j ravnodušno, v sebe nagnjen kakor sta-i Job pil s; j kelih bridkosti. Veselja l ^nzm in vdaro-pl' ni'i I '••"•"K n*" h; prfatelbv ni znal pokazati, samo v temnih očeh je nekaj šinilo bežno kakor časa tek in tistemu, ki ga je poznal, pokazalo, da je možu šlo do srca in da-mu srce hitrejše tolče resnične vdanosti in ljubezni. Nikdar ni bil nadležen, nikdar ni tožil, tudi kadar je imel težke duševne brige. Niti ni zdihoval, kadar je kruto trpel neusmiljene telesne bolečine. Težko bolan začetkom decembra meseca je po nasvetu zdravnikov nerad zapustil svojo ljubljeno Ljubljano in svojo staro pot do Ančnikove hiše v šiški, pa šel, skoro neopaženo kar na tihem na daljnji Dunaj v zavesti, da ga tam čakajo mukotrpni dnevi. Ko sva si v Leonišču 7. decembra dopoldan po živahnem razgovoru, v katerem sem mu moral težkobolnemu pripovedovati o tekočih naših zborničnih poslih, segala poslednjič v roko, ni kazal nobenih skrbi, nobene pobitosti. Mož optimist, ki je potrjal življenje, realen in konkreten značaj brez sanjavosti celo svoje življenje, je tudi ob zatonu svojega življenja vseskozi do zadnjega ohranil življensko energijo in je trdno verjel mojim besedam ob slovesu, da se ob novem letu zopet sestanemo pri skupnem delu. Prišlo je drugače. Ure življenja so mu danes dopoldan potekle okoli pol 10. ure skoro prav tisti čas, ko sem se danes v megli in mrazu vozil mimo cerkve Sv. Vida v našem lepem Št. Vidu, kjer je bil avgusta meseca leta 1853. h krstu prinesen Ančnikov Janezek. Predsednik Ivan Knez ni bil elegična natura in je nosil svoj križ moško in vdano tudi tedaj, ko mu je pretilo, da izgubi, kar je vsakemu .očetu najljubše, svojega sina prvorojenca. Ponosno se je držal tudi tedaj, ko je kmalu po začetku svetovne vojne s skrbjo v srcu hodil križev pot v Gradec, da reši smrtne obsodbe mlado življenje ponosnega Slovenca. Sedaj je končal. Večni mejnik je postavljen zanj in konec je vseh ničevnosti, dobrih in slabili, ki nas obkrožajo in spremljajo celo življenje. Neizprosen ta večni mejnik je vzel iz glave in iz rok tudi našemu Janezu Knezu delo, katero mu sicer nikdo na tem svetu vzeti ni mogel. Večen spomin in večna slava našemu spoštovanemu vodniku Ivanu Knezu! v Dr. Fran Windisclier. Evropska gospodarska • politika. V oficijelnih objavah inozemskih trgovskih zbornic na Dunaju »Mittel-europiiische Wirtschaft« priobčuje dr. Deutsch iz Berlina o evropski gospodarski politiki sledeči zanimiv članek: Med vojno so se v vseh državah v vseh industrijskih panogah stare tovarne razširjale in zidale nove tovarne, deloma za izdelovanje vojnega materi jala, deloma za izdelovanje predmetov, ki so se preje uvažali iz sovražnega inozemstva. Svetovna industrijska kapaciteta je sedaj najmanj 40 do 507o večja nego pred vojno. To znači, da je produkcija izdatno večja, nego izredno znižana možnost prodaje izdelanih predmetov. Posledica tega je, da si vse države med seboj najostrejše konkurirajo in nič n© zaslužijo. Zato sem mnenja, da se problem vseh problemov izraža v vprašanju: Kaj se mora na svetu zgoditi, da se bo začelo zopet racijonel-no in poceni delati in da bo vsaka industrija imela svoj skromen zaslužek? Za to je edina odpomoč: horizontalna povzdiga v veleindustriji. Ne mri-sim na kartele. Ti so odvisni od ko- Stran 2. Štev. 2. njunkture, se pogosto ne držijo in j imajo navadno namen zvišali cene. Tudi ne mislim na interesno skupnost, ker so tudi pri takih združbah interesi različni. Kar imam v mislih, je spajanje enakih podjetij v novo družbo z enotnim interesom in enotnim vodstvom. Razvoj te povzdige bo moral naj-preje pričeti spajati podjetja ene države, nato pa podjetja preko državnih mej, dokler se ne doseže sporazum z vso evropsko industrijo in končno bo treba priključiti sporazumu Ameriko, da se napravi takb red na svetovnem trgu. Posledice takega sporazuma bi bile jako učinkovite. Ako samo za trenutek primerjamo položaj industrije v Evropi in v Ameriki, vidimo, da se na ogromnem ameriškem kontinentu z visokimi uvoznimi carinami, ki konkurenco komaj omogočujejo, izdelujejo skoro izključno množinski predmeti. Vrbu tega kupuje v Ameriki publika to, kar ji tovarnar priporoča. Ford pravi: »Pri meni dobite avtomobile kakršnekoli barve, a vse morajo biti črne.« Ako dosežemo mednarodni sporazum, bomo mogli na raoijonelni podlagi izdelovati množinske predmete in v gotovem oziru vplivati na naše odjemalce. Pri horizontalnem spajanju naravno ne mislim na zvišanje cen, ampak sem celo mnenja, da bomo mogli cene še ijidatno znižati in si pridobiti še večje število odjemalcev, ker ne bomo imeli v vsaki tovarni konstrukcijske pisarne, patentne pisarne, laboratorija in zelo drage prodajne organizacije. svojo osebo bi šel še en korak naprej: Ko bomo enkrat tako daleč — potreba časa nas bo kmalu prisilila k horizontalni povzdigi — nastaja nadaljnjo vprašanje, vprašanje združenih držav evropskih. To vprašanje bo postopoma dozorevalo v isti meri, kakor se bo uveljavljala misel na skupnost interesov industrije na celem svetu. Gospodarska rešitev bo obstojala v tem, da se bodo carine postopoma ukinjale in da bo mogoče v Evropi delati tako, kakor v Ameriki. V Franciji se je pred nekaj časa ustanovil komite najodličnejših osebnosti. Isto se je zgodilo v Angliji, in po sestanku parlamenta se bo tudi v Nemčiji osnoval parlamentarni komite., kateremu se pozneje priključi še gospodarski komite. .Loticher, eden najboljših narodnih gospodarjev in po litikov v Franciji, je na zadnjem zasedanju Zveze narodov že predlagal, da se skliče mednarodna gospodarska konferenca, ki bo razpravljala o tem j vprašanju. j dohodki duševnega delavca in tedaj ni čuda, če pogrešata trgovina in industrija odjemalcev. V industriji že vlada težka kriza, ki grozi uničiti to, kar smo si s trudom in velikimi žrtvami ustvarili. Štejemo že na tisoče brezposelnih. Trgovina še životari, toda promet je mogoč le z ve-kirni koncesijami kupcu, kar je nevarno za dajalca kredita. O večjem padcu cen industrijskim predmetom ne bomo še tako kmalu govorili. Poleg ogromnih davčnih bremen preprečajo padec cen Visoke cene surovin, ki niso nič odnehale, in nezmanjšani proizvajalni troski. Delovni čas je ostal kratek, proizvodnja je majhna in niso se znižale mezde, ko še dosedanje ne zadostujejo za življenje. Gospodarska beda je tudi pri nas zavladala z veliko oblastnostjo, pa ne vemo, kedaj nas bo zapustila in tudi ni izgleda, xla bi nas kaj kmalo zapustila. Beda časa — čas bede, Vsi dosedanji napori gospodarskih krogov, da bi spravili gospodarstvo in življenje v normalni tir, so bili brezuspešni in vladajo še vedno jako težke, nenormalne razmere. Draginja je dosegla višek in davi široke plasti naroda, kojega nakupovalna moč daleč zaostaja za draginjo. Boj za zaslužek je postal jako naporen, prilike dela skrajno neugodne. Pač so nazadovale cene pridelkom poljedelca, niso jim pa sledile cene industrijskim izdelkom. Te obremenjujejo slej ko prej neverjetno visoka davčna bremena, ki niso postala čisto nič manjša, nasprotno še povečala so se, čeravno je vrednost našega denarja znatno porastla. Naraščajoča davčna bremena zadržujejo padec cen industrijskim izdelkom. V državnem gospodarstvu vkljub najrazličnejšim davkom ni mogoče doseči ravnotežja in pravilne bilance. Državno gospodarstvo še ni v redu. Tudi največji umetnik — vrtnar bi ne znal povezati tako pisanega »pušel-ca«, kakor je ogromen šopek davkov, ki so ga nabrali razni finančni ministri. Skoraj vse so že obdačili in ne smeli bi se začuditi, če bi slišali, da so vpeljali davek tudi na kratko krilo ali na roženvenske krogljice. Frvi in največji odjemalec industrijskih predmetov, kmetovalec, je — vsaj pri nas — brez denarja. Nezadostni so prejemki delavca, premajhna je plača državnega nameščenca in Občni zbor Društva trgovskih potnikov za Slovenijo v Ljubljani, Občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. v restavracijskih prostorih Ljubljanskega Dvora ob 9. uri dopoldne. Otvoril ga je požrtvovalni predsednik K. Seljak, ki je pozdravil navzoče, imenoma tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivana Mohoriča, zastopnika ljubljanskega gremija g. Šmuca in g. Zelenika. Iz poročila, ki ga je podal g. Seljak, jo razvidno, da se je durštvo v preteklem letu neprestano borilo za svoje stanovske pravice, a vsled političnih razmer, ki vladajo pri nas, ni ime- lo tistega uspeha, kakor ga je bilo pričakovati. Nato se spomni g. predsednik tragične smrti stanovskega to-tariša Deisingerja. Nadalje opisuje g. predsednik splošen gospodarski položaj v preteklem letu, graja finančno in carinsko politiko, davčno prakso itd. in konstatira dejstvo, da vse težave naše trgovine jn industrije neposredno vplivajo na stanje članov Društva trgovskih potnikov, ki se nahajajo v prav kritičnem položaju. Položaj je še poslabšan vsled prevelike konkurence in brezobzirne borbe za obstanek. Neštevilno reduciranih in vpokojenih državnih in drugih name ščencev je zlasti položaj trgovskih potnikov poslabšalo, ker velja, kakor povsod, tudi tu princip ponudbe in povpraševanja, dasi bi se moralo tu gledati na kvaliteto ponudb, rfikakor pa ne na kvantiteto. Vpraša se pri tem, kako more biti dober trgovski potnik oni, ki je do prenedavno sedel v pisarni za kupom suhih aktov, ki o trgovini sploh celo življenje niti ni slišal. : Društvo je v preteklem letu »razvijalo veliko aktivnost. Apelira na navzoče, da se trdno oklenejo svoje organizacije, ker le v skupnem nastopu in borbi bo mogoče doseči pozitivne uspehe. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. P e t r i č , je razvidno, da je tu poslovanje tudi otežkočeno radi malo-maunosti nekaterih članov. Poudarja, da članarina, ki znaša 120 Din poletno, nikakor ni tako visoka, da je ne bi z lahkoto utrpel vsak član, osobito ako se upošteva, da se iz tega poravna zavarovalna premija za nezgodno zavarovanje, katero nudi članom za skrajno malenkostni prispevek ugodnosti, ki bi jih posameznik nikdar ne mogel doseči, tudi če bi samo na pre-,miji plačeval dvakratni znesek, ki ga plačuje sedaj. Ugodnosti potom zavarovanja so sledeče: v slučaju začasne nesposobnosti za delo se izplača 25 dinarjev na dan, za slučaj trajne nesposobnosti oziroma smrti pa se izplača ponesrečencu oziroma njegovi družini 50.000 Din. G. Petrič je ostro žigosal tudi malomarnost čianov, kateri vkljub večkratnim pozivom niso zadostili svoji stanovski dolžnosti in vplačali zaostale članarine in je prosil navzoče, da pri vsaki priliki agitirajo med tovariši, ker je le v njihovem interesu, da s svoiim pristopom ojačijo vrste in povečajo moč organizacije. Časi so težki in borba za obstanek huda. Društvo je v preteklem letu razveri akcije glede nekvalificiranih potnikov in znižanja vožnje pokrenilo tudi vprašanje glede prenočišč in glede hrane v hotelih in gostilnah ter je potom dnevnega časopisja hotelirje pozvalo, da znižajo cene za prenočišča, ker so se cene za hrano že regulirale. Odziv je bil v nekaterih slučajih povoljen, tudi glede cen za izvo-ščeke je društvo interveniralo pri velikem županu obeh oblasti. Posredovalnica za službe je v neštetih slučajih ugodno posredovala. Tudi se je uspešno interveniralo v 6 slučajih radi nadomestitve nekvalificiranih potnikov s kvalificiranimi. Ker je bil blagajnik odsoten, je tajnik: poročal o premoženjskem stanju, katero se je našlo v popolnem redu. Nato je poročal tajnik gosp. Ivan Mohorič o njegovih intervencijah glede znižanja železniških tarif za trgovske potnike. Orisal je težaven položaj trgovskih potnikov, kateri so bili pijonirji naše trgovine. Naloga trgovskih potnikov je, da pobijajo konservativnost, nazadnjaštvo, dajejo inicija-tivo, seznanjajo občinstvo z novimi tehničnimi iznajdbami, pridobivajo naši industriji nova tržišča, oskrbujejo konsumenta s cenejšimi stvarmi itd. Konstatira, da je dotok inozemskih trgovskih potnikov močan ter omenja vse tozadevne intervencije Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Dalje je izčrpno poročal o trgovskih pogodbah, na podlagi katerih bo v bodoče naval trgovskih potnikov tak, da bo resno ogrožal eksistenco naših domačih trgovskih potnikov. Apelira na navzoče, da se svoje organizacije tesno oklenejo, ker je le v dobri organizaciji dano jamstvo za prospeh stanovskih interesov. Glede predloga za znižanje železniških tarif za trgovske potnike je g. tajnik Mohorič omenil, da je bila zadeva že v toliko dozorela, da je bilo pričakovati ugodne rešitve v najkrajšem času, da pa je nastopila baš v odločilnem momentu vladna kriza, ki je spravila zadevo v zastoj.Vsled neprestanih kriz je tudi znižanje železniških tarif, ki bi imelo stopiti s 1. januarjem t. 1. v veljavo, odpadlo. Treba bo zopet resne borbe in skupnega nastopa vseh korporacij v dosego znižanja železniških tarif. Lepemu, izčrpnemu poročilu g. tajnika Mohoriča je sledilo burno odobravanje navzočih. Izvajanja g. Zelenika, katera so za trgovske potnike izredno zanimiva, bomo prinesli v celoti v eni prihodnjih številk. Nato se je vršila volitev v odbor in je bil ponovno izvoljen predsednikom dosedanji predsednik g. K. S e 1 j a k , pod katerega preizkušenim vodstvom upamo, da bo društvo uspelo in vršilo svojo dolžnost v polni meri. Podpredsednikom je bil izvoljen J. Krek, tajnikom A. Petrič, blagajnikom V. Bratovž, odbornikom: Kobal, Vršič, Š p i t z k o , Franček o-v i č . Fantini, R a n t. Računskim preglednikom: gg. P a v 1 i č in G r i 1, predsednikom razsodišča D o m i -c e 1 j. Naloga bodočega odbora je, da podpira delovanje predsednika v njegor vem težavnem delovanju za izboljšanje položaja trgovskih potnikov. Nato se je razvila debata o vseh stanovskih zadevah. Po izčrpni debati je g. predsednik s ponovnim pozdravom in bodrilom za bodočnost zaključil lopo uspelo zborovanje. r* m m mmm L 1 t* •ten Rko pi;aš JuddhaMiEak vživaš že na zemlji rali . *»ot --r-« Trgovina. llamhurg in Trst. Zadnji »Ekonomist« priobčuje zanimive podatke o blagovnem prometu v tržaškem pristanišču. Po vojni je bil promet precej slab. V letu 1919 in 1920 je znašal 50 % ^predvojnega prometa. V poznejših letih se je promet nekoliko izboljšal, kar je posledica urejenih političnih in gospodarskih prilik v Srednji Evropi, posebno na čehoslova-škem, v Avstriji in v naši državi. V. letu 1923 je promet dosegel 65 %, a i. 1924 pa 95 % celokupnega prometa v 1. 1913. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo promet tudi v 1. 1925 večji nego je bil leta 1924. Vendar se je položaj izpremenil. V 1. 1925 je bil promet preko Trsta za 20 odstotkov manjši nego v 1. 1924. Za glavni povod za zmanjšanje trgovskega prometa preko Trsta se smatra konkurenca, katero povzročaj«! Trstu druge države v prilog lastnih pristanišč. Glavni konkurent je Hamburg, ki ima ugodnejše tarife vsled česar je prevoz preko Hamburga za gotove države ugodnejši nego preko Trsta. Kovanje novega protidraginjskoga zakona. Po najnovejših poročilih, ki prihajajo iz Beograda, je nov protidraginj-ski zakon že gotova stvar in bo načrt za ta zakon predložen v najkrajšem času ministrskemu svetu. Zdi se, da vlada nikakor noče vpoštevati protestov, ki jih je tozadevno dobila iz vseh gospodarskih krogov cele naše države in da hoče tako odgovornost, ki jo nosi zbog svoje nesmotrene gospodarske politike sama za vladajočo veliko draginjo, naprtiti posameznim trgovcem. Izkušnje v drugih državah, pa tudi pri nas, kjer je diletantizem pri pobijanju draginje dosegel uprav gorostasnosti, ne pomagajo nič in vlada hoče nanovo zavihteti bič nad trgovskim in obrtniškim stanom, ne da bi se lotila tega problema z druge strani, kjer bi bila faktično v stanu pomagati in doseči uspešne rezultate. Dobra prometna politika, smotreno določenje carinskih postavk po potrebah države, enakomerna porazdelitev davčnih in socialnih bremen, vse to in edino to bi moglo znižati cene in rešiti problem draginje. Vsak poizkus prisilne ureditve tega vprašanja izpostavlja samo trgovce neupravičenim šikanam, izpodbija naš ugled v inozemstvu, a ne more imeti uprav nobenega vpliva na znižanje cen. Vzorčni velesejem v Padovi. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos v Padovi od 5: do 20. junija mednarodni vzorčni semenj. Naša država ni bila doslej zastopana na tem sejmu. Z ozirom na dejstvo, da je Italija eden naših najboljših izvoznikov, da se gospodarsko in finančno znatno dviga in da bi mogla absorbirati vedno večjo, količino naših izvoznih predmetov, bi bilo želeti, da bi se letošnje prireditve v Parovi udeležila tudi naša podjetja. Nemška tvrdka Ferdinand Schdncck je bila zbog namere kršitve procedure pri reparacij skih dobavah od nemške vlade kaznovana s tem, da biro repara-eijske komisije za plačanje v naturi ne bo priznal za čas dveh let, računši od 28. novembra 1925, nobene pogodbe, • sklenjene z navedeno tvrdko. Rumunska zunanja trgovina. O zunanji trgovini z Rumunijo niso še znani točni podatki za zadnjih šest mesecev v letu 1925, vendar se more trditi, da bo bilanca pozitivna, dasi je vladala v teku leta velika stagnacija, ki je danes vedno manjša in manjša. Uvoz je znašal 1924. leta 801.427 ton v skupni vrednosti 26.192,449.394 lejev, izvoz pa 4,371.484 ton v vrednosti 27.823,601.568 lejev, tedaj je trgovinska bilanca za leto 1924 aktivna za 631,152.174 lejev, dasi je bila v prvih šestili mesecih istega leta visoko pasivna. Leta 1925 je znašal uvoz za prvih šest mesecev 487.046 ton v vrednosti 13.806,035.256 lejev, a izvoz pa 2,007.675 ton v vrednosti 12.069,813.665 lejev, tedaj je zunanja trgovina Rumu-nije za prvih šest mesecev leta 1925 pasivna za 1.736,221.591 lejev. Vendar so rumunski trgovski krogi prepričanja, da bo tudi letos končna bilanca aktivna, in opirajo te trditve predvsem na velike rezerve neizvožene koruze v letu 1925. Industrija. Kalijevo posojilo in kalijeva kupčija. Že dvakrat smo pisali, da nameravajo najeti Nemci posojilo, ki ga bodo vtaknili v kalijevo industrijo. Največ zanimanja za posojilo je bilo na Angleškem in so Angleži tudi že večje zneske dali; začele pa so se oglašati tudi druge dežele. Angleži pravijo, da je kalij produkt, ki ga potrebuje ves svet. Kakor že vemo, je po odstopu Alzacije prišel del kalijeve produkcije v francoske roke in je zgubila s tem Nemčija monopol, vendar obstoji med obema državama dogo- Štev. 2. »••mk*n*t>uMaMBnunMi TRGOVSKI LIST, 5. januarja 1926. KCTHBO^MaraKMNaeai mcjc**** OM* su>• •• - Sin vor glede cen. V prvih enajstih letošnjih mesecih je prodal nemški kalijevi sindikat 11.06 milijonov meterskih stotov čistega kalija, v istih mesecih lanskega leta pa samo 7.57 milijonov meterskih stotov. Francoska produkcija se je v tretjem četrtletju dvignila in je znašala 75.000 ton; v drugem četrtletju je znašala 64.0CO ton. Francoski ekspert se zelo dviga in gre v prvi vrsti v Anglijo, na Nizozemsko, v Belgijo, Severno Ameriko, Švico in Italijo. O zaposlovanju inozemskih delavcev. Inšpekcija dela v Ljubljani objavlja službeno: Vsi delodajalci, ki zaposlujejo inozemske osebe (ročne in duševne delavce), se v smislu ministrskega razpisa pozivajo, da nemudoma, najkasneje do 15. januarja 1926, predlože Inšpekciji dela točne sezname vseh inozemcev, ki so bili dne 1. januarja 1926 pri njih zaposleni. V teh seznamih treba posebej označiti one inozemske delavce, oziroma nameščence, ki so srbsko-hrvatske ali slovenske narodnosti. Balje je treba posebej navesti tudi ruske begunce, zaposlene dne 1. januarja 1926 v njihovi službi. Prijaviti treba vse inozemske delavce, gospodinjske in gospodarske uslužbence, vajence, uradnike, nameščence itd. brez ozira, dali so že zanje poskrbeli uradno dovoljenje za zaposleni e ali ne. Neupravičena opustitev ali zakasnitev oziroma predložitev nepravilnih in nepopolnih seznamov se bo kaznovala v smislu zakona o Inšpekciji dela z občutno denarno globo. > Zveza tekstilnih tovarn. Tekstilne tovarne v naši državi nameravajo ustanoviti strokovno zvezo. Nove investicije v italijanskih delniških družbah. Med 12. julijem in 20. novembrom pr. 1. je bilo na novo naloženega kapitala v italijanskih delniških družbah za 2821 milijonov lir. Investicije kapitala so v samem mesecu novembru znašale 638 milijonov lir. Obrt. Oddaja kolodvorskih restavracij v zakup. Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 23. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje kolodvorske restavracije na postaji Konjic v zakup, dne 25. januarja t. 1. pa glede kolodvorske restavracije na postaji Hum. Predmetna oglasa sta v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Obrtniški koledar 1926 je še dobiti. Vsebina koledarja je zelo bogata. Koledar ni samo koristna, potrebna pomožna knjižica, katero bi si moral nabaviti vsak obrtnik, ker vsebuje mnogo prepotrebnih navodil glede davkov, glede izračunavanja prispevkov za delavsko zavarovanje, obrazce za kreditne prošnje itd., ampak bi morala koledar priporočali in širiti zlasti vodstva obrtno-nada-ljevalnih šol, ker je obenem tudi najboljši učni pripomoček za obrtniški naraščaj. Koledar stane samo 10 dinarjev. Naroča se ga pri Upravi »Obrtniškega koledarja« v Ljubljani, Dunajska cesta. Uvoz, izvoz. Naš izvoz v novembru. Po carinsko-statističnih podatkih je znašal naš izvoz v papirnatih dinarjih: november 1924 922,463.000 november 1925 687,727.000 11 mesecev 1924 8.585,588.000 11 mesecev 1925 8.236,115.000 Razmerje postane seveda takoj drugačno, če računimo v tonah, posebno pa še, če računimo v zlatih dinarjih; zlati dinar ima letos isto vrednost kot lani, dočim jo je papirnati dinar spremenil. Tu pa vidimo sledečo sliko: Tone Zlati Din November 1924 398.000 69,164.000 November 1925 377.000 63,152.000 11 mesecev 1924 3,509.000 600,139.000 11 mesecev 1925 4,044.000 722,019.000 Leta 1925 je znašal prirastek v tonah v prvih 11 mesecih 535.000 ali nekaj čez 15 odstotkov, prirastek v zlatih d' jih pa 121,080.000 oziroma nekaj čez 20 odstotkov. V letošnjem novembru je bil izvoz žita tako v tonah kakor v denarju manjši kakor .v lanskem novembru. Vzrok so nizke cene poljedelskih pridelkov in iz toga izvirajoča rezerviranost prodajalcev; nadalje pa dvig dinarja napram lanskemu letu in pa dejstvo, da so pričakovali eksporterji znižanja izvozne carine in so zato z izvozom čakali. Če pa vzamemo ves čas 11 mesecev, se je naš izvoz dvignil tako glede ton kakor glede vrednosti. Še večji plus pa pričakujejo v pomladi, zlasti še, ker je bila izvozna carina v veliki izmeri znižana ali pa sploh opuščena. Ker bo kmalu znana končna bilanca za vse leto, nas nadaljne številke ne zanimajo. Zanimivo je še tole: Lani smo v novembru eksportirali 2.258 vagonov pšenice, 5419 vagonov koruze in 1020 vagonov pšenične moke; dotične številke za letos so: 2.408, 4.258 in 590. Dižnarstvo. Gospodarski program avstrijskega finančnega ministra dr. Ahrerja. Na zboru krščansko socialnih poslancev je minister dr. Ahrer razvil in utemeljil gospodarski program sedanje vladne večine, ki naj dokaže, da si bo Avstrija tudi brez kontrole Zveze narodov pomagala na noge. Uvodoma je povdarjal, da ima višina razpoložljivih glavnic odločilni vpliv na produkcijo. Avstrija potrebuje dolgoročnih kreditov. Za nabavo teh mora v prvi vrsti izrabiti lastno silo in moč, ki nista še v celoti izrabljeni. Še le potem se more misliti na pomoč iz inozemstva. Prvotna produkcija se mora izrabiti do skrajnosti. Avstrija razpolaga z izdatnimi zakladi premoga, rud. magnezita, drugih naravnih bogastev, vodnih sil itd. Ako se bodo ti naravni zakladi do cela izrabili, bo finalni industriji mogoče oplemenitvenim potom izdelovati finalne produkte večje vrednosti in jih izvažati. Država .naj ne bo udeležena pri podjetjih, razen na železnicah, državnih gozdovih, salinah in tobaku. Železniški tarifi naj pospešujejo 19 USTEK. Pravila naših delniških dražb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Koopeija je postavitev članov upravnega sveta po upravnem svetu samem brez, načelno potrebne, izvolitve po skupščini, časovno je v statutih veljavnost postavitve — v skladu z delniškim regulativom (§ 34, odst. 8.) omejena do prihodnjega občnega zbora, ki na redni način popolni število članov načelstva. Kadar je padlo število članov upravnega sveta pod najnižje po statutu za sklepčnost in zastopanje predpisano število, je koopeija neobhedno potrebna, sicer bi družba ne mogla poslovati; zato zahteva tudi regulativ, da statut poskrbi za pro-vizorno popolnitev. Drugače je s koop-c'jo, če število članov upravnega sveta z.adostuje za poslovanje. V tem primeru, Li ga naši statuti večinoma tudi poznajo, je koopeija navadno najmanj potrebna, lahko pa celo vir zlorab. Kakšen pošten ali pameten — v smislu delničarjev — smisel naj ima recimo v primeru, da je število članov upravnega sveta določeno s 3—9, 3—12 ali celo 3—20, pa bodisi tudi le s 3—’?,, 4—7, 4—8, 7—11 itd. (sami praktični primeri), ako par tednov po občnem zboru upravni 'svet 4 ali 5 članov kooptira še 3, 5 ali morda celo 8 ali 15 članov? Skupščina je baš sama priznala, da družbi zadostuje 4—5-glavi upravni svet, in ta potem izigra njeno voljo za celo leto ali več, ker seveda ni izključeno, da se bo prihodnji občni zbor vršil šele po preteku enega leta. Tako se delničarjem lahko oktrojira uprava, ki ji oni svojega zaupanja — z izvolitvijo — ni.so izrekli. Reklo se bo, da se kaj takega še ni zgodilo. Na to odgovarjam: če se še ni, potem je določba nepotrebna. Ako se pokaže potreba take pomnožitve, potem je to znak, da je družba v jako kritičnem položaju, na dobro ali slabo stran, in potem je treba občnega zbora, ki naj odloči. Mislim pa, da so se dvomljive stvari s koopcijami že zgodile, stvari) ki jih ima skupščina s koopcijami vred pravico opovreči, ki jih pa pač redko 0 Ro vrže, boječ še še večje škode. Nadalje se bo reklo, da člani upravnega sveta sami nimajo interesa, da bi brez nujne potrebe ponvnoževali svoje število, ker si na ta način vsekakor zmanjšajo svoj vpliv in svoje deleže pri tantijemi. Ta razlog, zlasti zmanjšanje vpliva v družbi, je morda bolj tehten, toda tudi tu konzum in uvoz domačih produktov in izdelkov. Tarifna politika je/ važen del trgovske politike. Davki naj se poenostavijo in gospodarstvo čimpreje razbremeni. Pospešuje naj se koncentracija kapitala in industrije. Dolžnosti, katere nalaga socialna zakonodaja, se morajo izpolnjevati, vendar pa ne v taki meri, da bi bila potrebna doplačila na glavnico, ali da bi se ta porabljala. Navzoči poslanci so ta program odobrili. Program bo tvoril podlago za anketo, katero namerava vlada za končno redakcijo gospodarskega progiama v kratkem sklicati. Dohodki telefonske uprave. Po uradnih podatkih so znašali dohodki telefonske uprave v proračunski dobi 1924/1925 104 mili j. Din, dočim so bili preračunje-hi samo na 60 mili j. Din. Denarno naložbo v Italiji. Poštne blagajne so dne 30. novembra pr. 1. v Italiji opravljale 10.330 milijonov lir, hranilnice istega dne 12.396 milijonov lir, banke (6 največjih 31. oktobra pr. 1.) 3235 milijonov lir in pokrajinski kreditni zavodi (47 po številu) 3857 milijonov lir. Bavk! in takse. Novi taksni listi (knjižice) za plačevanje dopolnilne prenosne takse. S 1. januarjem 1926 je finančna uprava izdala nove taksne liste (knjižice) za plačevanje dopolnilne takse v perijodi 1926— 1930. Ti listi, ki se dobivajo pri davčnih uradih, veljajo po 11 Din izvod. Pobiranje 1 % prispevka za nabav-ljalne zadruge. Generalna direkcija državnega računovodstva je pod št. D. R. br. 152.659 z dne 16. decembra 1925 naslovila na vsa podrejena oblastva in urade okrožnico, v kateri opozarja, da je s koncern leta 1925 prenehala pravica za pobiranje 1 % prispevka za nabavljalne zadruge državnih nameščencev, ki se jo pobiral povodom izplačila državnih nabav. Končno pripominja generalna direkcija, da se ta odredba nanaša samo na one nabavke, ki se dogovorijo po 1. januarju 1926, dočim se bo prispevek cd izplačil iz dobavnih pogodb, sklenjenih pred 1. januarjem 1926 še nadalje pobiral. Izenačenje neposrednih davkov. "Ministrski svet je v načelu odobril četrti načrt zakona o neposrednih davkih in se sedaj posvetuje o posameznih členih načrta. Dosedaj je obdelal člene, ki vsebujejo splošne odredbe in določila o zemljiškem davku. V bistvu se po dosedanjih poročilih četrti načrt ne razlikuje od tretjega, ki se je edino glede obda-čevanja službenih prejemkov izpremenil v toliko, da bodo službeni prejemki zavezani poleg dohodnine, ki je zamišljena kot globalni davek, še posebnemu davku na zaslužek, ki bo znašal za državne uradnike 5 %, za privatne nameščence pa 7 %. Zemljiški davek bo znašal 20 odstotkov od katasterskega čistega donosa in hišni davek 20 odstotkov od čiste najemnine (po odbitku pavšalnega zneska za vzdrževalne stroške). Poslopja na deželi, ki niso oddane v najem, bo- treba pomisliti, da lahko nastopijo razlogi, ki do veda jo do pomnožitve števila zasedenih mest upravnih svetnikov v interesu dosedanjih članov, ne pa v interesu družbe. Z eno besedo, zdelo bi se mi upravičeno, da bi bila v vseh statutih določba, v nekaterih je že, da namreč skupščina določaj, koliko mest upravnih svetnikov cd celokupnega števila upravnih svetnikov naj se zasede; preko tega števila bi se ne smelo keoptirati, ali kvečjemu, v prav nujnih slučajih, eno mesto več. Recimo, statut določa število cd 4 9; skupščina določi v tem okviru število mest s 6; če število pade pod 4, se do 4 mora keoptirati, do 6 sme, v nujnih slučajih tudi do 7, več pa brez novega sklepa skupščine ne. 3. Funkcijska doba članov upravnega sveta je bila redno določena pravilno, to se pravi, v smislu regulativa (§ 34., odst. 7.) ne preko pet let, navadno tako, da koncem vsakega leta odstopi po žrebu izbran del celokupnega števila, dokler se s časom turnus ne uredi sam. Redno je pri tem tudi rečeno, da traja funkcijska doba člana, ki je izvoljen namesto pred časom odpadlega člana, tako dolgo, kakor bi bila trajala cela funkcijska doba odpadlega člana. Vse te določbe so popolnoma smotrene, posamez' ne hibe omenim pozneje. Pomniti pa je do zavezana davku po 15 Din za sobo. Posebna pridobnina, katero plačujejo javni računodaji zavezana podjetja, se bo ravnala po rentabiliteti in bo znašala največ 25 odstotkov, dohodninska lestvica pa bo progresivna in se bo gibala od 2 do 25 odstotkov. Davek na poslovni promet se bo še nadalje pobiral, dokler bo to potrebno. Ravno tako se bodeta še nadaije pobirala invalidski davek in vojaško komorska doklada, dočim odpadejo vsi drugi državni pribitki. Občinske doklade so v novem načrtu znatno omejene. Davščina na električno silo v Avstriji. V borbi za obstanek so avtonomni za-stopi na Štajerskem začeli misliti na ob-dačenje motorne sile in s tem obdačiti predmet, ki se le deloma troši, v glavnem pa je produkcijsko sredstvo za razno vrste blaga. Gospodarski krogi so enodušno odklonili nameravano davščino, ker bi preizdatno podražila produkcijo in navedli proti njej argumente, katerih odločilni faktorji ne bodo mogli omalovaževati. Carina. Carinski prejemki v tretji desetini meseca novembra 1925. V tretji desetini meseca novembra 1925 so carinarnice pobrale 53,294.137 Din carine in sicer centralna carinska blagajna: v Beogradu 12,706.079 Din, v Zagrebu 11,832.926 dinarjev, v Dubrovniku 4,439.261 Din, v Novem Sadu 8,637.730 Din, v Splitu 2,653.369 Din, v Ljubljani 4,344.846 Din, v Mariboru 3,645.728 Din, v Sk opiju 4,031.972 Din in na Sušaku 1,002.226 dinarjev. V celem mesecu novembru 1925 so carinarnice pobrale 174,399.736 Din, v mesecu oktobru 1925 pa 221,771.844 dinarjev. Razprava o novi carinski tarifi v pod-odseku finančnega odbora je dokončana. Pododsek se sestane samo še enkrat, da razpravlja o onih postavkah carinske tarife, glede katerih je zahteval pojasnila od ministrstva trgovine in industrije. Te postavke zadevajo v glavnem stroje in strojne naprave. Pododsek izdela na to poročilo za plenum Narodne skupščine, ki bo o njem sklepala v najkrajšem času. Aggio za carinska plačila v Italiji. Zakladni minister italijanski je določil za carinska plačila od 28. decembra 1925 do 3. januarja 1926 aggio v iznosu 479 lir. Promet. Jadranska poročila. Od 1. novembra naprej je za pošilja-tve iz Trsta v Levanto, Egipet, Grško in v pristanišča ob Črnem morju v veljavi novi tarif, ki ima za nasledstveue države marsikatero ugodnost. Natančnejša poročila dajejo dotični konzulati. Zanima nas na primer tole: Če pošljem blago čez Carigrad — Batum — Kaspiško morje — Enzeli v Teheran, prihranim 50 odstotkov na času in 30 odstotkov na stroških, kakor pa če bi poslal blago po stari poti čez Mezopotamijo v Teheran. Brzovozna črta v Palestino prometuje treba, da ima skupščina po zakonu (čl. 227. trg. zak.) vedno pravico opozvati mandat članov upravnega sveta, ne da bi ji bilo za opoziv treba navesti razloge in najsi tudi stvar ne bi bila omenjena v statutu. S tem seveda ni rešeno vprašanje, ali je družba tako izločenim upravnim svetnikom dolžna kako odškodnino ali ne. Rešitev je v prvi vrsti odvisna od morebitne pogodbe med družbo in upravnim svetnikom, da, nekateri celo trde, da brez posebne pogodbe sploh ni odškodnine. Meni se to ne vidi povsem pravilno: iz razlogov, iz katerih se po občem državljanskem pravu sme zahtevati odškodnina, jo bo smel zahtevati tudi odslovljeni upravni svetnik, prav praktičen pa tak primer pač ne bo. V podrobnosti tega dokaj težkega in spornega vprašanja se tu ne kaže spuščati. prašek zb pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši l > Odklanjajte slične a manj* vredne izdeU e I odslej vsak teden; glavna proga gre iz Trsta v Jafo, Haifc, Bajrut, Aleksandre-te, Mersino, Larnako in Limasol; druga proga obišče tudi Aleksandrijo. Seveda pa traja vožnja Trst—Jafa šest dni. Novi oceanski vozni red iz Trsta ven stopi v veljavo s 1. januarjem. Nasproti dosedanjemu je dosti bolj ugoden. Vsakih 14 dni prideš lahko v Karači, veliko pristanišče pri vstopu v Indijo, vožnja v japonska pristanišča je bistveno skrajšana. Parnik, ki odide vsak mesec prvega iz Trsta, obišče sledeča pristanišča: Benetke, Brindisi, Fort Said, Sues, Masava, Aden, Karači, Colombo, Pen-ang, Singapore, Hongkong, Šanghaj. Kobe, Jokohama, M< dži; včasih tudi Reko, Split, Port Sudan, Džii.uti, Bombaj', Manilo in japonska pristanišča, ki sicer niso v voznem redu. Nazaj grede se lahko ustaviš v Sajgonu, Bangkoku, v pristaniščih Jave, Zadnje in Prednje Indije ter Aleksandriji. Blagovni parniki bodo vozili odslej iz Trsta v Aden 11 dni, v Bombav 17 dni, v Karači ‘20 dni, v Šanghaj 40 in v Jokohamo 59 dni. Je še zmeraj veliko, a dosti manj kot doslej. ‘29. dec. 1. 1. so spustili v Trstu v morje največjo dosedanjo motorno ladjo »Saturnia«, ki vsebuje 23.500 ton. Motorne ladje imenujemo tiste, ki jih kurimo z bencinom ozir. petrolejem in ne s. premogom. Drugo ravno tako veliko la-dijo, »Urama- , še gradijo v Tržiču (Mon-falccne). Obe ladji sta last tvrdke Cosu-lich, ki ju bo uporabila v prometu z Južno Ameriko. S 15. decembrom so uvedli v Italiji po nagibu Mednarodne družbe spalnih voz prvič ameriške vagone Pullmah, in sicer pri luksusnem vlaku Milano — Nizza — Monte Carlo. Vožnja Milano — Monte ('arlo ne traja sedaj niti 8 ur. Mislijo na vpeljavo teh voz tudi na drugih italijanskih p regali. Gibanje parnikov. — Paroploviia družba Oceania — agencija Trst, daje dne 2. t. m. naslednje poročilo: Mrav" odpotoval 31. decembra iz Bone v Bre-merhaven in Rotterdam; v.Iadera• prispel 27. decembra v Benetke, nadaljeval bo v Trst; »Zora« odpotoval 1. t. m. iz Casablance v Peru is; Sava* prispel ‘28. decembra v Barcelono, nadaljeval bo v Valenci jo, Alicantn, Oran, Malaga, Casablanco, Teneriffo in Las Palmas; ; Ko-strena- prispel 30. decembra na Sušak, nadaljeval bo v Reko, 'Prst, zatem na progi Las Palmas; >Sud* prispel 30. decembra v Seville; Morava- na progi Jadransko—Egejsko morje; -Diamant« odpotoval 30. decembra iz Trsta v Egejsko morje. — >Ocnania«. —-1 .... mMW-————— ' »HaifiiaiK v vseh borvnh in vrsloh od Din 18*— naprej, mo&kr nogavice, dokolenke, otročje nogovlc^, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za robe, obleko In čevlje Itd. v najveČJI izberi in po najnlžjl ceni pri josip Peteline LJUBLJANA biim Pnitrnntn umita si rali. Na 'veliko 1 Na malo 1 RAZNO. Današnji številki smo priložili in vse eonjeno naročnike izven Ljubljane položnico. Naročnina ostane nespremenjena in ^naša za tuzemstvo celoletno 180 dinarjev, za pol leta Din 90.—, mesečno Din 15.—, za inozemstvo pa celoletno Din 210.—. — llpravništvo. Avstrijski konzul na Sušaku. — Naša vlada je podelila eksekvatur g. Antonu Sabliču, častnemu konzulu avstrijske republike na Sušaku. zula v Sarajevu. Mednarodni šumarski kongres v Rimu. V maju 1926 bo v Rimu mednarodni šumarski kongres. Odbor za organizacijo že pripravlja vse potrebno za to važno prireditev. Inicijativo za ta kongres je dal mednarodni poljedelski zavod z namenom, da pride do veljave moderno šumarstvo v čisto praktičnem in realnem pogledu. Obenem s kongresom bo v Rimu tudi šumarska razstava in naučno- - praktični izleti v najbolj zanimive kraje, kjer se goji šumarstvo. Udeleženci bodo imeli popust pri vožnji po železnici in morju tja in nazaj, kakor tudi brezplačno vse publikacije kongresa. Spor med vlado in delničarji delniške družbe Milan Vapa v Beogradu. Pred enim letom je tovarnar papirja v Beogradu g. Milan Vapa sklenil z državo družabno pogodbo, da osnujejo delniško družbo s kapitalom 40 inilij. Din. Polovico kapitala bi prevzela država, drugo polovico pa g. Vapa, ki naj bi bil dosmrtni predsednik in vodja družbe, Po njegovi smrti bi delež pripadel državi. Tekom leta so nastali med upravo državnih monopolov in g. N apo spori, ki so ga prisilili, da misli na razveljavljenje pogodbe. Zahteval je odločbo posebnega razsodišča, pri katerem pa ni uspel. Da se spravi spor do odločitve je s petimi upravnimi svetniki družbe odložil mesto v upravnem ravnateljstvu. Monopolska uprava je na to sklicala izreden zbor delničarjev in na tem zboru popolnila izpraznjena ravnateljska mesta s svojimi uradniki. Proti temu je g. Vapa protestiral, češ, da je bil izredni zbor neveljaven, ker on kot predsednik ni bil o njem obveščen, ker izvoljeni člani ravnateljstva niso delničarji in ker se je država zavarovala na Vapinem posestvu za 20 nuli j. Din, vsled česar je sploh vprašanje, ali je država še delničar. Beograjski gospodarski krogi z zanimanjem pričakujejo rešitve tega spora. Mednarodna stavbena razstava v Turinu se otvori spomladi 1. 1926 v dvoranah palače družbe za pospeševanje lepili umetnosti. Razstava ui zamišljena kot vzorčni sejem, ker se hoče; specializirati na stavbeno umetnost in ker hoče razstavni odbor dati prednost udele/ni-kom, ki nameravajo razstaviti lastne naprave in stroje v obratu. Razstava bo imela tri oddelke: za arhitekturo, za stavbarstvo in za električne naprave. Državna borza dela v Ljubljani. V času od 1. januarja do 31. decembra 1925 je povpraševalo po delu 6604 možkih, 1728 žensk, skupaj 8332 oseb; ponujeno je bilo delo 4565 moškim, 1048 ženskam, skupaj 5613 osebam; borza je posredovala 2539 moškim in 937 ženskam, skupaj 3476 osebam; odpotovalo je 1703 moških in 390 žensk, skupaj 2093 oseb. Državna borza dela v Mariboru. Od ‘20. do 26. decembra je bilo pri tej borzi dela 29 prostih mest prijavljenih, 35 oseb je iskalo službe, v 11 slučajih je borza posredovala uspešno in. 1 oseba je odpotovala; od 27. do 31. decembra je bilo 84 prostih mest prijavljenih. 139 oseb je iskalo službe, v 38 slučajih je berza posredovala uspešno in 5 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 31. decembra 1925 pa je bilo 6966 prostih mest prijavljenih, 10.201 oseba je iskala službo, v 3141 slučajih jo borza posredovala uspešno in 676 oseb je odpotovalo. Brezposelnost v Italiji. Število brezposelnih v Italiji je dne 31. oktobra pr. 1. znašalo 85.769 delavcev. Število je na-prani 30. septembru porastlo za 3005 oseb. Napram istemu razdobju lanskega leta je zaznamovati padec števila brezposelnih za 31.590. Ruski petrolej v Turčiji. Rusi sedaj I spet veliko producirajo in so njih petrolejske zaloge zelo narasle. Zato je začela ruska vlada z zelo učinkovito propagando za svoje petrolejske producente v bližnjem orientu, zlasti pa v Turčiji. Izredno pospešuje to propagando brezkonkurenčno nizka cena ruskega petroleja. In, kakor smo že enkrat poročali, se je Rusom posrečilo, da so angleško in ameriško konkurenco v Turčiji skoraj popolnoma ubili. Za intenzivnejše trgovanje se je nedavno ustanovila rusko-turška petrolejska družba z glavnico 400.000 rubljev (1 rubelj je ca. 29 dinarjev), ki je otvorila podružnice v Carigradu, Smirni in Samsunu (Samsun leži ob Črnem morju). Samo v Smirni ima družba zalogo 2000 ton petroleja. Nadalje se Rusi trudijo za pridobitev perzijskega trga. Glede produkcije nimamo novih številk; zadnje so iz julija in avgusta. V juliju je producirala Rusija 616.000 ton petroleja, v avgustu 607 tisoč ton, ki so se takole razdelile: Baku 423.000 in 429.000 ton, Gruzinija 176.000 in 160.000 ton, Anta 17.000 in 18.000 ton. Novi Amundsonovi načrti. Amundsen hoče zopet na severni tečaj in mu gradijo v Italiji zračno ladjo, ki bo napravila koncem januarja prve poskusne polete. Nobile, poveljnik ladje, pravi, da bo zadostovala posadka 13 mož: 5 mehanikov, 1 radiotelegrafist, 2 monterja za 'morebitna popravila, 1 meteorolog, 4 častniki. Z Amundsenoni in enim časnikarjem bi se dvignila posadka na 15 mož. Ekspedicija bo vzela s seboj vse člane zadnje ekspedicije, torej Ells^ortha, Rii-serja-Larsena itd., ki so vsi preizkušeni in je vsakemu lahko odkazati njegovo delo. Živil bodo vzeli s seboj 500 kilogramov, kar bo zadostovalo za 15 ljudi en meseci. Zrakoplov bo imel norveško zastavo, imel bo pa dosedanjo italijansko označbo št. 1. Mislijo leteti čez tečaj na .'Masko in demontirati tam zrakoplov ali pri rtiču Barrow ali pa pri rtiču No;ne. Na severnem tečaju samem ne nameravajo pristati, a zrakoplov bo letel tako nizko, da bodo opazovanja zmeraj mogoča. Po svetu. Veliki petrolejski sindikat Royal Datch je izplačal letos 10 odstotno dividendo. — Vprašanje dobivanja «Jja in premoga je zmeraj bolj aktualno. Ravnatelj Ltebinger je predaval zadnjič v Berlinu o tem in je rekel, da so novi načini že zelo racionalni. Dobiček, ki ga bomo imeli od premoga, če ga bomo izrabljali za pridobivanje olja, bo štirikrat tak« velik kakor je danes, ko prodajamo premogi surov. — Bilanca emisijskega oddelka Ruske državne banke 1. dec. se glasi: 1. zlato v novcih in palicah 18,265.121 červoncev; 2. platina v palicah 3,373.742 červoncev; to je aktivno kovinsko kritje. Pasiva so znašala 79 milijonov červoncev; červonee.je ca. 292 dinarjev. — Plati n s ki rudniki v Uralu so bili doslej francoska last; sedaj so prešli v ameriške roke. A meri kanci so osnovali akcijsko družbo s 25 milijoni dolarjev glavnice in upajo, da bodo dobili vsako Leto za 5 milijonov dolarjev platine. — Rurnuni so ustanovili lastno petrolejsko borzo. Spričo velike produkcije petroleja v Rumuniji je bilo to potrebno. Sa.no v oktobru so dobavili 236.000 ton petroleja, v prvi vrsti onkraj Prahova z 90%. V inozemstvo so prodali 73.G00 ton. — Najvišja trgovska hiša v Evropi je >Hansahok v Kolini. Je iz železobefona in j« bila zgrajena v petih, mesecih, kar prekaša tudi ameriške hitrostne rekorde. Stavba je 80 m dolga in 37 m široka; nadstropij v glavnem poslopju je osem, stolp mi hiši jih ima pa še osemnajst. Najvišja točka je 66 metrov nad cesto, torej tako kakor naš grad nad Ljubljano. Uporabna ploskev tal znaša 22.000 kvadratnih metrov. Izkopanih je bilo 15.000 kubičnih metrov zemlje, zazidanih pa 10.000 kubičnih metrov betona oziroma železobetoua. — Fordovo brodovje za prevažanje avtomobilov in njih nadomestnih delov iz Amerike v Evropo šteje d >slej šele tri ladje. Tovora za Evropo bo imelo zmeraj dosti; vprašanje je le, kaj bo s tovorom i/. Evrope v Ameriko. Od tega je odvisen nadaljni razvoj Fordovega bredovja. — Nemška komisija, ki so jo poslali v Južno Rusijo, da študira ondotno rudarstvo, se je izjavila o produkciji pohvalno; a obrati se morajo modernizirati in elektrificirati. Letošnja železna produkcija bo*znašala morebiti 215 milijonov pudov, a se more dvigniti do leta 1930 na 600 milijonov pudov. Nemška industrija hoče obrate modernizirati; zahteva pa prodajo vse rudarske produkcije nemškim tvrdkam. — Poljski pridelek hmelja znaša letos samo 18.000 do 19.000 meter, stotov, lani je znašal 29.300. Vzrok je uš. Zalog je samo še v Voliniji nekaj, sicer so pa popolnoma pošle. — Ruski komisar za nadzorovanje dela Kjubišev kritizira delo statističnega osrednjega urada in pravi, da je statistični material o letošnji žetvi napačno ugotovljen. Niti povprečni pridelek niti a real niti število prebivalstva ni pravilno označeno. Statistični urad je vzel za podlago izjemno leto 1922 in je na tej podlagi delal naprej. Zato so vsi zaključki napačni. Kjubišev nam pa ne pove, zn koliko bi se moral spremeniti od •vsrednjega urada preračunjeni žetveni zaključek 4.100,000.000 pudov. — Bilanca angleške zunanje trgovine za mesece januar—november govori o 707 milijonih funtov eksporta, za 19 milijonov manj kakor v istih mesecih lanskega leta. Im-port je pa znašal 1188 milijonov, za 40 milijonov več kakor lani od januarja do vključno novembra. Eksport je šel torej nazaj, import pa kvišku. Eno glavnih znamenj angleške zunanje trgovine je rastoča udeležba Nemčije, zlasti kar se tiče strojev in strojnih delov. Ravno tako raste tudi povpraševanje Anglije po bombažni volni in predivu, — Ogrsko vinogradništvo je v krizi. Leta 1913 so pri- delali okraji sedanje Ogrske 2 milijona hektolitrov vina, leta 1921 3.5, 1924 4.6, letos pa 4 milijone hi. Produkcija je torej veliko večja kakor pred vojsko; saj je leta 1913 vse tedanje ogrsko ozemlje pridelalo 3.2 milj. hi vina. Prodajni trg se je skrčil, vinogradniki so v skrbeh in zahtevajo pri trgovskih pogodbah zaščito njih koristi. Ljubljanska barza, rtiitdoljok, 4. januarja 192$. Vrednote: Investicijsko posojilo iz l. 1921 bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 315, bi. 317; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska-kreditna banka, Ljubljana den 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska šte-dioniea, Zagreb bi. 948; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 60; Kreditni zavod za trgovino iti industrijo, Ljubljana den. 175, b). U-5; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. <1., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavbna družba<• d. d., Ljubljana den 100, bi. 110; >Sešir:, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120. Blage: Smrekove deske, paralelne, 4 ra, L II., 111., monte, od 16 cm naprej, od 18, 24, 28 mm debeline, media 24/25, fco va. rneja den. 540; mecesnove deske, od 18 cns debeline naprej, od 16 cm širine naprej, fco vag. nakladalna postaja bi. 600; trami, mon-te, leo meja 2 vag. den. 290, bi. 290, zaktj. 290; pšenica domača 76, fco vag. slov. po«t. bi. 300; pšenica bačka, fco nakladalna postaja bi. 300; koruza, umetno sušena, fco vag. nakladalna postaja 5 vag. den. 155, bi. 156» zaklj. 155; koruza nova, fco vag. nakladalna, postaja bi. 123; koruza nova, fco vag. Postojna tram. bi. 172.50; ajda domača, fco vag. srov. postaja bi. 260; proso domače, fco vag.. slov. postaja bi. 215; Otrobi drobni, fco va?f. naklad, postaja bi. 130. \iynrar w m na, ,i i ti n—. TRŽNA POROčfLA, Tržne cene v Ljubljani. Kg govejega mesa Din 15 do 19, jezika, jeter, ledie, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 13, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 20 do 27.50, pljuč 10, jeter 15 do '20, ledic 27, glave* 7.50, parkljev 5, slanine 22.50 do 29, masti 30 do 31, šunko 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 36, prekajenih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, prekajene slanine 30 do 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 7 do 9. Kg krakovskih klobas 45, debrecinskih 44, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih in pol prekajenih kranjskih 32 do 40, suhih kranjskih G7. Piščanec 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 30 do 35, nepilana gos 60 do 70, pitana go® 100 do 120, domač zajec 15 do 25, divji zajec 25 do C0, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 28, kg sme 20 do 35. Kg krapa 26 do 32.50, linja in ščuke 25 do 30, sulca 50, klina 13.50 do 15, mreno 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 3 do 3.50, kg surovega masla 40 do 45, čajnega 60, masla -10, bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, eno jajce 2. Kg belega kruha 6, črnega in rženega 5. Kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, ena oranža 1.50 do 2, limona —.75, kg rožičev 10, fig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, lušenih orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16. Kg kave 42 do 74, pražene kave 56 do 88, kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kod ah 15, kavine primesi 22, riža 10 do 13, liter namiznega olja 20 do 22, jedilnega 18, vinskega kisa 3.50 do 4.50, navadnega 2.50, petroleja 6.50 do 7, kg soli 4.50, celega popra 48, mletega 52, paprike III. 24, sladke 48, testenin 10 do 14, pralnega luga 3.75, čaja 75. Kg moke št. 0 5.25 do 5.50, št. 1 5, št. 3 4.50, št. 5 5.75, št. 6 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjoka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 4.50 do 5. q pšenice 340 do 350, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 230 do 235, ajde 300 do 325, fižola 250 do 360, graha 400 do 500, leče GOO. q premoga 40 do 46, m3 trdih drv 160 do 180, mehkih 100. q sladkega sena 80 do 100, pol sladkega 75, kislega 60, slame 50. Kg endivije 15 do 20, motovilca 15 do 18, radiča 15 do 18, zelja 1 do 2, rdečega zelja 3 do 6, kislega 3, ohrovta 3, karfijol 8 do 10, kolerab 8, kolerab podzemljic —.75 do 1, špinače iri do 15, čebule 2 do 3, česna 15, ! ronr 1.25 do 1.50, repe —.50 do 1, Visle 2.50, korenja —.75 do 4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8. Lastna pražarna knvo In mlin za Save as elektrICr GROm ‘ftrfiNt.u Javljamo žalostno vest, da je elan naše uprave gospod IVAN KNEZ veletržec itd., danes dopoldne preminul na Dunaju. Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen in časten spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Naznanjamo žalostno vest, da je danes na Dunaju umrl naš velezaslužni podpredsednik, gospod IVAN KNEZ veletržec itd. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Predsedstvo društva, .Trgovska akademija v Ljubljani. Ustanovljeno /. 1895. Železne peči Slamoreznice ŠSedžlniki Miatiimlce Žel. blagajne Heporeinice Conilni jermeni - Gepefjni - plugi Obrtniško in gospodarsko orodje Armature In cevi Traverze - šine - cement Gosposvetska cesta štev. 1. Pohištveno In stavbno okovje Mestne Črpalke za vodo, vino Jn gnojnico P-tU-ie kletke Centrifuge aa mleko >se vrste verig Plahte sa vozove Žima Dereze Morska trava Drsa ke Somovarji Sanke Kuhinjska posoda haloga smodnika In drugih rasslreljiv Najnižje cene! dl- z električnim obratom. OKNIKl NA BAZPOLAOOI l| bs^samnasaRsssffiRnas* IGSOMI D. 3S O. Z. carinsko posredniški in spedicijskl bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 NusIot brzojavkam: .OBOM* Tslefoa lnterurban it«. 454 Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK Obavlja vse v to stroko «pada)oCe posle ;na)hllre)e In pod najkulantnlml Zastopniki drutbe spalnih voz S. O. E. ■a ekspresne poilljke. Naročajte .Trgovski list* susmaasr TBO. WD. D. D. ŽNv p Tisku knjige, pravila, cenike, račune, letake, časo- % plse, lepake« brošure, posetnice In razglednice. ” IarvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica. EJtEBEiJANA - SIMON GREGORČIČEVA III.. 13. - TEKEFON 552 KJE SE KUPI? Le pri tvrdki jlip PElK Ljubljana Preiernovgja spomenika ob vttd!. Ns/bolJ 51 ji-Talni tlroj ra rodbinsko ati >«nno robo, svetovno znanih znamk . ^rlfsner - Adler - PhOnlx. ; Tstolan posamezne dele za stroje in k+- • T\ 0 ’ °^e* pnevmatik«. j inv* o vezenfu no stroj brezplačen I — • Na veliko) Na malo? Prvi mariborski tržni dan v novem lotu. Dne 2. januarja ni bil posebno dobro preskrbljen, pa tudi dobro obiskan ne. Bilo je 51 slaniriarjev, ki so prodajali po navadni ceni svinjino po 20 do 30, slanino 24 do 30 (na debelo 19 do 20) in drob po 15 do 20 Din kg. Domači mesarji pa srovedino 10 do 17.50, teletino 12.50 do 17.50, svinjino 18 do 20, nekateri mesarji, ki so poskočili s cenami, so pa prodajali govedino po 14 do 20, teletino po 16 do 20 in svinjino po 20 Din kg. Klobase so še vedno tako drage, kakor so bile v starem letu. Tudi perutnine je bilo komaj! 300 komadov. Cene so bile kokošem “30 do 75, gosem, racam in puranom pa 80 do 85 Din komad. KanalČkom po kakovosti 50 do 500 Din, domačim zajčkom 10 do 50, divjim zajcem, lisicam in srnam po kakovosti dlake 80 do 400 Din komad. Krompir, sselenjava, druga živila, sadje. Krompir 7 do 8 Din mernik (7 in pol kg) oziroma po 1.25 do 2 Din kg, solata 2 do 4 Bin kg, glavnata solata, zeljnate glave 2 do 5 Din komad, kislo zelje 3 do 3.50, kisla repa 2, maslo 46 do 50, kuhano 50 (k> 60 Din kg, mleko 3 do 3.50, oljčno olje K) do 50, bučno olje 26 do 28 (]x> trgovinah celo po 24 Din), smetana 14 do 16 Din liter, sirček 1 do 8 Din komad. Kar-fijoJ 2 do 12, jajca 2.25 do 2.50 Din komad, limone 0.75 do 1.50, pomaranče 1 do 3 Din komad, čebula 1.50 do 5, česen 3 do 6 Din venec, zelenjave je bilo 8, sadja pa 10 vozov. Jabolka in hruške so se pirodajale po 5 do 14 Din kg. fin;e 6 do 8 nje; do 15. januarja t. 1. glede dobave pc rtlandcementa v sodili, vodomera za vodovod in tolčenje gramoza; do 22. januarja t. 1. glede dobave skretniških in hrastovih pragov. Pogoji so pri tem odel en ju vsak delavnik -od 10. do 12. ure na vpogled. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. januarja t. 1. pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 200.000 kg sena in 80.000 kg slame. — Dne 16. januarja t. 1. pri Središnjem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje kamnoseških. tesarskih, krovskih, kleparskih in mizarskih del pri novi stavbi tega urada v Mihanovičevi ulici v Zagrebu. — Dne 21. januarja t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave petroleja. — Dne 23. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materiala za izdelovanje barv; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnih žarnic ter dvigal za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave samotne opeke. — Dne 25. januarja t. I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pločevine; pri Središnjem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu glede oddaje instalacijskih del v sanatoriju Klenovnik; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave grejnih cevi za kotle in gladkega vlečenega železa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Din venec. — Lončena in lesena roba: 1 do 150 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča, brezove metle 2 do 5 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 30. decembra je bilo 10 vozov sena, 5 vozov slame, v soboto 2. januarja pa 4 vozove sena, 3 vozove slame na trgu. ('ene so bile senu 70 do 85, slami pa 50 do 57.50 Din za 1 (K) kg. Cene kolonijalijam v Trstu. Kava. — Razpoloženje mi tržaškem terminskem tržišču je bilo ob zaključku leta zelo čvrsto. Cene so poskočile za 8 do 10 L pri metrskem stotu. Noti ran ja so bila sledeča: za marec L 888—1)05, za maj L 859 do 865, za julij L 850—855, za september L 808—819, za november L 795—815. — .lužno sadje. — Smokve Kalamata v navadnih vencih L 235—240, v najmanjših vencih L 260—265, italijanske smokve (Puglia) L 200 za stot, dateljni Hallovei 1. 340, alžirski dateljni L 750, mandeljni (Bari) L 2050, izbrani L 2200, sultanine L 600—800. Cene se razumejo samo na debelo in so samo nominalne. Razpoloženje na tržišču je i/.vanredno- slabo. Povpraševanje tako s strani inozemstva kakor tudi s strani domačih trgovcev skoro popolnoma prenehalo. — Sladkor. — Cene nestalne, ki se nagibljejo k padanju. Na debelo notira: kristal L 638, moka L 618, v kockah L 680. V imenovanih cenah ni všteta mestna užitnimi. — l!iž. — l!i-žarne ponujajo italijanski riž po sledečih cena!'.: navadni glaziran po L 270, Caro-lina po 320 franko odhodna postaja. Tr- žaške cene od 100 kg dalje so: za navadni L 264, za prvovrstni L 308, za Carolina L 410. Slanina in mast na tržaškem trgu. — Ameriška slanina L 850—920, domača slanina L 9—10, ameriška mast L 975 do 995, domača L 800—850. Cene na debelo in brez mestne užitnine. Tendenca je zelo slaba in cene padajo. Za enkrat ni pričakovali kakega ustaljenja cen. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Ekonomsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. januarja t. 1. ponudbe glede dobave verig za ročice, cilinderskega olja za pregreto paro in raznega lesa; do 12. januarja t. I. glede dobave ročnih vozičkov, stroja za rezanje lepenke in vrvic za zalivka- Javljamo žalostno vest, da je član naše uprave in cenzor naše filijale Ljubljana, gospod - IVAN KNEZ veletržec itd., danes dopoludne preminul na Dunaju. Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajea in časten spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 11)26. Upravni udbof Jatfransko-Podunavske banke v Beogradu. Naznanjamo tužno vest, da je naš predsednik in ustanovitelj, gospod IVAN KNEZ veletržec itd., danes na Dunaju preminul. Velezaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Upravni svet Združenih opekarn d. d. Ljubljana. Upravni svet in ravnatelj sivo Kreditnega zavoda za trgovino m industrijo v Ljubljani javljata pre-iužno vest o smili svojega veležasluž-nega predsednika, gospoda Upravni svet in ravnateljstvo Delniške družbe Združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem javljata, da je njiju velezaslužni predsednik, gospod danes nenadoma na Dunaju preminul. Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin. ki je danes na Dunaju preminul. Blagopokojnik je načeloval zavodu od obstoja in si je pridobil zanj, kakor tudi sploh za našo industrijo, neven-ijivih zaslug. Zato mu ohrani zavod trajen in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926 V Ljubljani, dne 2. januarja 1926 Predsedstvo Ljubljanskega velesejma javlja pre tužno vest, da je preminul na Duhaju dne 2. janu arja ob pol 10. uri dopoldne velezaslužni predsednik Upravnega odbora in soustanovitelj Ljubljan skega velesejma, gospod PREDSEDSTVO LJUBLJANSKE BORZE ZA BLAGO IN VREDNOTE V LJUBLJANI javlja žalostno vest, da je danes na Dunaju preminul velezaslužni podpredsednik in soustanovitelj borze, gospod IVAN KNEZ IVAN KNEZ imejitelj reda sv. Save III. razreda. Blagega in nadvse požrtvovalnega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Lahka mu zemlja! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Ljubljanski velesejem. veletržec itd. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem »pominu! V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. / TRGOVSKI LIST, 5. januarja 1926, bBBBb Kmetska posojilnica ljn&ljan-steo okolice, regi- as. z n. 22., javlja pre- žaiostno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni, za procvit zavoda prezaslužni predsednik, gospod veletržec, posestnik itd. danes na Dunaju, preminul. Za blagor našega zavoda vsekdar vnetemu pokojniku ohranimo trajno hvaležen spomin. 'V dne 2. januarja 1926. Upravni svet. mmm Upravni svet in ravnateljstvo pivovarne Union d. d. v Ljubljani javljata tožno vesi o smrti svojega veie-zaslužnega predsednika, gospoda ki je danes na Dunaju preminul Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. / TRGOVSKI LIST mmm »H Vsem prijateljem in znancem tavljamo pretužno vest, da je danes gospod predsednik zbornice za trgovino, obrt in Industrijo itd. ob pol 10. uri po kratki bolezni na Dunaju v 73. letu preminul Ljubljana, 2. januarja 1926 Mesto vsakega posebnega naznanila meram :unt&sm Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja v globoki žalosti pretresljivo vest, da je njen prezaslužni in nepozabni predsednik gospod IVAN imetnik reda st. Save III. reda, podpredsednik Zveze industrijcev, predsednik Ljubljanskega velesejma, podpredsednik Ljubljanske borze, predsednik in upravni svetnik mnogih industrialnih in denarnih podjetij, veletržec, industrijalee itd. itd. v soboto dne 2. januarja 1926 dopoldan preminul na Dunaju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri je odlični pokojnik stal na čelu štirinajst let kot nesebičen, požrtvovalen ter neumorno delaven predsednik,ohrani nepozabnemu svojemu vodniku trajno hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1926. Ljubljana. - Za T^v*oJndurf«|*<» d. j«: A. SE VUK, Ljubljana