študijska biblioteka LJUBLJANA %\m 137 F&touaa pora&mjana (C. C. con U posta) List izhaja vsaki dan rjutraj razea ponedeljka. Naročnina: aa 1 mmm L i 3 mesece L 22.—, pol leta L 38.—, c«lo lato L 75.—, ▼ mozemelvo L 6.50 več. — Posa-tnezne itevilk« 30 st — Oglamina aa 1 wm v iirokosti I kolone (58 mm): u trgovske im obrtne ogUw L L—, i «Sce, zahvale, posUna, vabila L 1-30, o*Lin denarnih mwkw L OgUai aa prvi sirani L 1— fnedello, 19. avgusta, 1938. - Leto VI. ceat- LCi EDINO Uredafitvo in npravniitvo: Trst ulica S. Francesco d'A*si»i 20. Te- lefon 6S-OA. Dopisi naj s« pošiljajo izključno uredništva, oglasi, rekla-mmctim in denar pa upravnlStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pasom se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinosti. Podnredaiibro v Gorici: ulica Gioeu4 Carducci H. 7, L n. — TeleL It »X Glavni in odgovorni urednik: proi Filip Peric. NOVI ORiJENT Kdo ni poznal predvojne Turčije? Biia je ena najbolj nazadnjaških držav na svetu. Na vse načine se je branila sprejeli kulturne in tehnične pridobitve zapadne Evrope in Amerike. Saj je znano, da so bili v Turčiji svoj čas prepovedani celo pisalni stroji. Vemo tudi, da je današnja moderna Turčiia popolnoma drugačna, Kemal paša, zmagovalec in reditelj Turčije, je izvedel za Turčijo nezaslišan ne reforme skoraj po vzorcu carja. Petra Velikega. Ni pa treba misliti, da so se te reforme dale tako naglo fevesrti. Duha ni mogoče preustrojiti v enem dnevu. Tn vendar gre v tem slučaju tudi za preustroj duha- Noki vodilni mislec turškega nacionalizma je poizkusil potegniti os-tro mejo med kulturo in civilizacijo Dejal je. da je na-lo4ra orientalskih ljudstev ta, da sprejmejo tehniko in civiliza-niio zapada, toda ohranijo svojo lastno kulturo. Ta zahteva je sama na varljiva. Med kulturo in civilizacijo ni mogoče potegniti ostre črte. Nemogoče je. da bi kdo sprejel naše tehnične in prirodoslovne pridobitve samo v njihovi vnanji obliki, ne da bi se ga pri tem prijela tuidi iz renesanse in pro-svetljenositi izvirajoča humanist iciho-racionelna kultura, Če pa so vse navedene civil iza torične pridobitve nastaie baš iz teh korenin. Danes je položaj tak. da ori-jent ne prevzema samo evropske tehnike, ampak v veliki množini tudi evrop. kuV turo, njeoo mišljenje in vrednotenje stvari. Se pred malo desetletji je bil rajzdeljen svet v ostro začrtane kroge različnih miselnosti, med katerimi ni bilo zveze. Danes raste preko vseh razlik in zgodovinskih tradicij in plemen nekaka enotna kulturna po Al aga. Podobno je bilo tudi v času pozne antike. I Silam u se je zelo lahko evro-peiziraiti. Posebno radi tega. ker je nastal v podobnih okoliščinah kot krščanstvo in ima v nekem oziru precej skupnega z njim. Le da je krščanstvo samo pognalo renesanso in prosviitlje-no-t. Orijent je bil zaostal. To zaostalost hoče danes dohiteti. NemSki pisatelj Hartman pravi v knjigi «Kriza Islama» sleoe-če- « Čudovito je gledati, kako hoče Islam dohiteti v sekaj desetletjih sto in stoletni napredek krščanstva, pogosto s tako direktnimi potmi in sredstvi, da <=e človek čudi». Isti pisatelj pravi, da današnjega turškega gibanja ne smerna soditi toliko 3 političnega kolikor s kulturnega stališča. Morda je enotnost tega gibanja samo še naznačena, še so razlike zelo velike, se se zdi, da je Evropo nemogoče dohiteti. Toda zadostuje, da pregledamo razvoj zadnjega desetletja, da nam je jasna naglica, s katero nas hočejo dohiteti. To gibanj e in krizo moderne turške inteligence lahko razumemo, če ga primerjamo s podobnim gibanjem Indijcev, Kitajcev, zamorcev in drugih ljudstev. Kakor je nekoč Evropa po stoletjih hodila vedno znova k svojim pravirom, tako se tudi dane^i obračajo reformatorji Islama v Egiptu, v Turčiji in v Indiji k prvotnemu Islamu v koranu in v haditu, ki vsebuje najstarejša sporočila. Najbolj nazadnjaška sekta Islama so dan os Vababiti, ki toČasno posedujejo Arabijo z Meko. Tem je vsaka beseda v koranu sveta in ne priznavajo nobenega razvoja. Nasprotno Pa hočejo ostali1 reformatorji obnoviti razbio j no moč svobodnega raziskan vanja in. razlaganja. Posebno zanimanje se je osredotočilo o-krog- vprašanja suženjstva, mnogoženistva in svete vojske. Vsi napredni Mohamedanci odklanjajo vsak dokaz korana v teh vprašanjih. Reformatorji pa pravijo, da je bilo to svoj čas na mestu, da pa je postalo po tolikih. letih nezmiselno. Tega p\ocesa, ki se danes godi v orijentu, pa ne smemo vzeti prepovršno in ne smemo misliti, da se vrši kako poevrop-1 janje ali pokristjanjevanje. Raxločki med* ljudstvi bodo o-firtauli, če se tudi posreči, da se ustvari kaka kulturna enotnost. Ta nova človeška kultura t>o sprejela vplive tudi od ne- evropskih kultur. Na versko is-enačbo pa sploh ni mM iti. Resnica pa je, da knajo danes kar toliški misijo ni na vdiodn veJI uspehov, kot so jih imeli kdaj prej. Turift se je 9 početka mislilo, da bodo rucwi kristijani za svojo narodnosft izgubljeni. Iskazalo pa se je, da je veliko Število novih krisstrjanov med nacionalnimi voditelji svojega naroda Videti je, da se je orijent prebudil in hoče povacfigniti svoj glas v isti višini kot ostali zapadni narodi. Vendar pa narodi vzhoda želijo, da ohranijo svojo lastno kulturo, ki bi1 jo le še obogatili, od tujih kultur pa sprejeli le tisto, kar je zanje dobrega. P. B. Imendan H]. M Kraljice Voščila oblastev, udruienj in ustanov RIM, 18. Povodom imendneva Nj. Vel. kraljice Helene so da*-nes vsa javna poslopja in mnoge zasebne hiše izvesirie državne zastave. Tudi tramvaji in avtobusi, ki oskrbujejo potniški promet po mestu, so bili ▼ zastavah. Oblastva ter zastopništva u-druženj, rabatih bitij m ustanov so poslala Njenemu Veličanstvu brzojavna voščila Liarti tolmačijo čuvstva vdanosti in Ijube®-ni, ki jih prebivalstvo goji napram svoji kraljici. ladja „grsfanza" edpfalfl proti severni obali Sever^s- vzhodne svalbardske zemlje RIM, 18. Agencija «Štefani« sporoča: (Uradno). Ladja «Citta di Milano« je brezžično brzojavila, da sta biila hidroplana «M. 18» montirana, preizkušena in vkrcana na «Braganzo». Na to ladjo so se vkrcali kcn vetni kapetan Baldizzone, ladijski podporočnik Giovannini, pilota major Penzo m poročnik C.rosio z dodeljenim aeronavtičnim moštvom, kapetan Sora, inž. Al-bertini, nekateri mornarji ter en alpinec. «Braganza» je odplula dne 16. t. m. ob 16. uri, dne 17. popoldne pa, ko je našla prosto pot, se ji je posrečilo priti naravnost v Beverleysko ožino. Založila bo že postavljene koče, postavila nove ter začela raziskovati severno obalo Severovzhodne zemlje. Istočasno bodo letala sistematično raziskovala oon.o na vzhodu in severu od rtiča Leigh Smith v svrho izsleditve skupine prof. Pontremolija. Hidroplana «S. 55» in ((Marina 11» sta bila demontirana in vkrcana na neki parnik, ki ju bo prepeljal v Bergen obenem z majorjem Maddaleno in s posadko hidroplana «S. 55». Odkritje snomlisKe plošče t Pesara povodom druge obletnice Mns-solinijeve napovedi o stabilizaciji lire PESARO, 18. Danes, povodom praznovanja 'druge obletnice znamenitega govora načelnika vlade, ki je pred ljudstvom napovedal, da bo vlada ščitila vrednost lire, so se vršile ra-zne slovesnosti ob navzočnosti prometnega ministra on. Ciana in drž. podtajnika on. Riccardija, ki sta prispela semkaj v družbi mnogih diugih zastopnikov političnih, civilnih in vojaških oblastev. Izvršila se je otvoritev nekaterih novih ustanov, nakar se je razvil po mestu velik sprevod, ki- je krenil na trg «Vit-torio Emanuele»- Med sviranjem godb se je tu odkrila spominska plošča, vdelana v pn>-čelje postne palače. V ploSčo so vklesani najvažnejši stavki, ki jih je bil pred dvema letoma izrekel v Pesaru načelnik vlade. Velik! foilstovskl svet se bo sestal 17. septembra RIM, 18. Načelnik vlade )je sklical veliki fašfestovski svet za poaideljek, dne 17. septembra ob 22. uri v knjižnici palače «Chigi». Veliki svet bo razpravljal o proslavi šeste obletnice poboda na Rim. Tudi letos se bo ta dan proslavil z otvoritvijo raznih javnih del. Tako se bodo na jar. otvorili novo poslopje mornariškega ministrstva v Rimu, vladna palača v Speziji, Železniška praga Orte-CivitAvejcchtM, mofcHska cesta. Ne&pelj-Fompei. V kratkem bo objavljen ss-cnam vseh važnejtth javnih del« ki bodo dovrSena povodom Šeste obletnice pohoda na Rim. Rove mm prsti upoma v eiremaiški koloniji BENGASI, 16. Po vojaSklh o-peracijah, ki so se izvršile ▼ liju t. 1. v Džebelu, so se velike skupine pleniteljev ra&delile v manjša skupkia, da bi laž.je ia~ begnile pritisku kolonfahiih čet m izvršile po možnosti tudi kakšne tolovajske napade. Ker se je ugotovila prisotnost ene Izmed teh skumn v pokrajin* Balt, se je oddelek oklopnih avtomobilov z dvema četama odpravil proti Baltet Ez Zalagam, kjer je 10. t. m. naletel na veli- te karavano velblodov ter jo mifil. Llporniki so pustili na bo$iš£u 11 mrtvih in postreljenih je bilo 370 velblodov. Na i-tnlfjnnnfci strani so bili ranjeni neki pođnoredntk ter dva mi-Hbnik*. Naslednjega: dne je ena izmed čet naletela v gozdu pri Bir Kanduli na sovražnika^ V hudem boju je padlo 40 upornikov, ubitih pa je bilo 30 velblodov in štžrje konji. Zaplenjenih je bilo 18 pušk poleg velike koteči ne živil. Na italijanski strani je padlo 11 askarjev, 24 jih je bilo ranjenih. Druga četa pa je naletela na sovražno skupino pri Gabr ei Dahasrju. Pav, pu3k in: živil. Odločna protestna nota predložena v Beogradu radi prottitalijanskth demonstracij v Splitu in Šibeniku Oeibolno sita rimske »tede BEOGRAD, 18. Danes popoldne je iteročijl odjpravnik. poslov italijanskega pcsianiAtva v Beogradu Caoiatti v zunanjem ministrstvu' verbalno noto iteii^ jasitfke vlaide, v kateri zatoteva ;z.jndodčenje '«aaa(di.v tsuc&Zaaterr* ki so se odigrali v Šibeniku iaa Spiirtai povodom dem»oaistracS| proti ratifikaciji ne*ttuat*ih konvencij. Ker je zastopnik au-nanjega minm&tra dr. Sumemko-vič odpotoval v Zlaft&or k dr. Marinkoviću, je izročil od5*w-nik poslov noto najvišjemu nav-zočnemu uradn^feu. * Iz vladnfc krogov cbo^na vamo, da' bo vlada že tekom jutrišnjega dne daia svoj odgovor. Mm zdfese no nMm Vsebina protestne nota BEOGRAD, 18. O izročitvi verbalne note italijanske vlade doznavamo naideckije podrobnosti: Italijanski poslanik comm. Galli je pred svojim odhodom »a Bled pose ti! ziaravda» poroča nalednjo vest: «Iz krogov KDK izvemo, da je vodstvo te parlamentarne skupine voljno in pripravljeno, skleniti iskren sporajzu-m z Beogradom, da pa se noče pogajati s sedanjo vladno koalicijo, zlasti pa izključuj o od vseh razgovorov načelnika vlade dr. Korošca in njegove pristaše. Zdi se, da bi vodstvo KDK pristalo na razgovore s pašićevci in demokrati. V teh krogih se tudi naglaša, da sta bivši predsednik nar. skupščine Marko Trifkovic in (zunanji: minister dr. Ma-rinković edina srbska politika, s katerima bi se hotela KDK pogajati, ker po njenem mnenju edina lojalno izvršujeta vsak sklenjeni spor»zum in dogovor. V ostalem pa je vse odvisno od rezultatov pričakovane avdijence Svetozarja Pribićevića pri kralju. Radi tega prevladuje splošno mnenje, da se bo na Bledu pričela akcija za sporazum. Kellogg odpotoval iz New Torka prsti Parizu PARIZ, 18. Francoski ministrski svet bi se moral po prvotni določbi sestati pričetkom meseca septembra. Nenadoma pa se je ministrski predsednik PoHLcarfc premislil in ga sklical za dan 23. avgusta Ta odločitev francoskega ministrskega predsednika je vzbudila veliko zanimanje političnih krogov in jo stavijo v zvezo z bližnjim sestankom predstavnikov 15 vtesti v Parizu, kjer se ima 27. avgusta — tako je bilo določeno — podipfeati Kelloggova protivojnai pogodba. Ministrski svet se bo sestal v Elizeju pod vodstvom pred»ed!nika republike. Kot zatrjujejo politični krogi, bo sklepal mrnisttrski svet o slavnostih, ki se imajo prirediti na Čast zastopnikom iz inozemstva. Nadalje želi' f»oincarfe, da bi ga ministrski svet še posebej pooblastil za podpis pogodbe. Medtem je iz New Yorka prispela vetst, da je državni tajnik Z edin j enih držav za zunanje zadeve Kellogg v spremstvu svoje soproge in več tajnikov ter tehničnih izvedencev preteklo noč odpotoval v Evropo. Vkrcal se je na parnik «Ile de France», ki je o polnoči odrinil iz New Yor-ka. S tem prekooceanskim par-nikom potuje tudi kanadski ministrski predsednik dr. Kilg. Preden je Kellogg odpotoval, je novinarjem iizjavil, da se bo v Parizu pomudil le nekaj dni. Nato bo potoval na Irsko, kjer se bo istotako ustavil za dva ali tri dni. 4. septembra pa se bo v Southamptonu vkrcal na parnik «Leviathafn» in se ž njim vrnil v domovino. Zanimiva prireditev v Benetkah BENETKE, 18. Na trgu sv. Marka se je vršifta nocoj zanimiva folkkvristična prireditev. Zbrala se je na prostranem trgu ogromna množica ljudi iz vseh krajev Italije, oblečenih v zgodovinske in sodobne karakteristične narodne noše- Nad štiristo skupin z 6.000 kostimi je sodelovalo pri iprireditvi, kateri je prisostvoval tudi tajnik faši-stovske stranke on. Turati. Letalec Baracchini umrl RIM, 18. Kapetan Flavio Baracchini, znani letalec, odlikovan z zlato svetinjo, je preminul danes ob 11- uri. Podlegel je težkim opklinam, ki jih je bil zadobil pred dnevi povodom neke eksplozije pri eksperimentiranju v svoji kemični delavnici. Bolgarski komunist aretiran DUNAJ, 18. Policija jo aretirala bolgarskega komunista Iskrova. Našli so pri njem šest kovčegov, ki so vsebovali komunistične propagandne letake, tiskano v nem-škem, ruskem in bo1 carskem jeziku. V kevčegih je policija nrvšla tudi navodila za organiziranje komunističnega prevrata na Bolgarskem. DVA KiMuiMNini nvA KIHkidimlrailblnKIll KURJA OČESA i Dobiva m « «a«h Mtarnah, po sollaol coni L S.— FUHKIA SPBHZ« lilTaf L Km 19. IHutC Truplo majorja Del Prete—ja preneseno na krov parnika «Coate Ros so » RIO DE JANEIRO, 18. Truplo majorja Del Prete-ja je bilo danes predpoldne preneseno iz italijanskega poslaništva na krov prekooceanske ladje «Conte Rosso»t s katero bo prepeljano v domovino. Kakšnih deset tisoč oseb je ptrišlo tekom dneva na poslaništvo, dla izkaže pokojniku poslednjo čast. Darovanih je bilo tudi mnogo vencev, med katerimi je bilo opaziti! tudi* venec Nj. Vel. italijanskega kralja, predsednika brazilijske republike, on, Mussolmija in on. Bal-ba. Kakor poslanska zbornica tako je tudi senat počastil prerano umrlega drznega letalca. Krsto z zemeljskimi ostanki svojega tovariša bo spremljaj v domovino tudi poveljnik Fer-rarin. RIM, 18- Načelnik vlade je naročil prefektu v mestu Luc-ca, naj izreče v njegovem imenu sožalje družini junaškega majorja De4- Prete-ja Odjaoor IpoljsKe vlade na poslednjo litovsko noto VARŠAVA, 18. Pod predsed^ niš tvom maršala tPilsudskega so se sestali zunanji minister Zaleski, državni podtajnik. Wy-socki in načelnik vzhodnega oddelka zunanjega ministrstva Holowko. Konferenca se je bavila s poslednjo noto, ki jo je poslati načelnik litovske vlade« Voldemaras na poljski predlog, naj bi se v Ženevi vršila polj-sko-litovska konferenca za ureditev poslednjih perečih vprašanj, ki zadevajo obe sosednji državi. Sklenjeno je bilo, da ponese odgovor poljske vlade na to noto v Kovno poljski vladni svetnik Szumlakovvski, ki je načelnik ene izmed komisij zai poljsko-litovska pogajanja. Poluraidni krogi zatrjujejo^ da je poljska vlada z naglico, $ katero je odgovorila na poslednjo Litovsko noto, ki je, kot znana, šele včeraj prispela V Varšavo, in pa spričo tega, ker je odredila, naj ponese njen odgovor v Kovno predsednik ene izmed poljsko-litovskih komisij, izpričala svojo vnemo in dobra voljo za ureditev odnašajev med obema državama. Besedilo odgovora poljske vlade bo objavljena bržkone jutri, či.m ga bo pač prejel litovski ministrski predsednik Voldemaras. Povoctenj v A iiru Mesto D j id jeli porušeno PARIZ, 18. «Matin» je prejel iz Alžira poročila o veliki povod nji, ki je preplavila mesto D j id jeli in ga porušila. Vzrok povodnji še ni znan, bržkone pa jo je povzročil potres. Po prvih vesteh je nesreča zahtevala 10 čLoveŠkJh žrtev. 150 oseb je bilo ranjenih, med temi je 70 vojakov. Vojašnice in mnogo drugih poslopij se je docela porušilo. Več cest, ki vežejo mesto s sosednili kraji, je bilo porušenih. Blizu pristanišča Bougieja se je potopila radi silno razburkanega morja neka ladja. Vsa posadka, ki je štela devet mož, je utonila, V Djidjelo je bila nemudoma odposlana pomoč, poleg drugih tudi 1000 vojakov s šotori in drugimi sredstvi. Nesreča v radniku v Avstriji DUNAJ, 18. Iz Leobena poro* čajo: V rudniku Seegraben j« padied v prepad voziček, na ka/-terem se je peljalo šest delavcev. Štirje so se ubili, dva sta •biila težjko (ifcunjena- VNa mesto nesreče je prihitela nemudoma pomoč pa tudi komisija ki je iv vedla preiskavo. Nesrečo je bah je povzročil delavec, ki je zaposlen pri dvigalu nad jamo. Hročajte In Me „EDINOST" IL cEDINOST* Nesreča ameriškega torpedo-Itivca . NEW YORK, 18- Ameriški torpedo lovec «Childs» se je ponesreči* včeraj o priliki vežl> mornarice Zedinjemb. držav blizu otoka Martha S. Viine Yard (X\aseaciiussets). Nasedel je na fceri v bližini tega otoka. Bržkone &e je nesreča pripetila radi goste mogle. Tekom noči pa so ga vojne ladje, ki so mu prihitele na pomoč rešile bz nevarnega polol-iaja. Torpedolofvec je k sre-fci le malo poškodovan in je takoj odplul v Boston. Tedenski pregled Trst, 18. avgusta 1928. ITALIJA Poročali smo v poslednjem pregledu o nesrečni smrti im o svečanem pogrebu posadke pod-i»arnika «F. 14» v Puli. Truplo poveljnika 27 mornarjev kapetana Wiela je bilo v nedeljo jM5pelja.no v Padovo in tam položeno na mrtvaški oder v cer-fcvi sV. Benedikta. Naslednjega dne se je darovala maša zadušnica, ki so ji prisostvovali sorodniki umrlega kapetana in velika množica ljudstva. Po maši se je razvil sprevod, na pa&o-vnnsko pokopališče. V sprevodu je bilo kakšnih dvanajst tisoč ljudi. Udeležil se je pogreba poleg drugnži zastopnikov civilnih in vojaških oblasti tudi padovanski prefekt RivellL Medtem je načelnik vlade prejemal še nadaadje eožalne brzojavke in pisma radi nesreče, ki je zadela kr. mornarico. Poselilo ga je še preteklo soboto in nedeljo več Inozemskih poslanikov, da mu izrazijo v imenu svojih vlad so-žalje. Komaj so nehali listi pisati o grozni nesreči, ki je zadela pod-mornik «F. 14» in njegovo posadko, že je prispela iz Ria de Janeiro druga tužna vest. U-rari je tam letališki poveljnik Del Prete. Pisali smo že, kako je pričetkom prejšnjega, tedna zadela nesreča njega in njegovega tovariša Ferrarina. ko sta baš preizkušala podarjen jtaa hidroplan «S. 64». Padla sta kmalu po vzletu v morje in sta bila nemudoma prepeljana v bolnišnico; Ferrarin si je zlomil ključnico, Del Prete pa je bil težka ranjen na spodnjem delu telesa in si je še zlomil obe nogi ped kolenom. Spočetka je bilo zdravstveno stanje Del Pre-teja zelo resno Po preteku nekaj dni' se je pričelo boljšati in zdravniki so hoteli opustiti celo že namero, da bi mu odrezali nogi Listi so naslednje dni poročali, kako gre na bolje junaškemu letalcu, ki je s svojim tovarišem preletel preko 7000 km dolgo progo čez Sredozemsko morje, zapadno Afriko in A-tlantski* ocean do Brazilije in še dalje ob njeni obali. Toda v sredio so že pričela prihajati poročila o nespremenjeno resnem stanju letalca. Zdravniki so se odiočili, da mu odrežeio nogo. Toda kljub tej amputaciji mu ni hotelo biti bolje. Nekoliko si je bolnik opomogel z injekcijami, toda le za nekaj ur. V četrtek zjutraj ob 6. uri je umrl. Njegovo truplo je bilo balza-mlrano in preneseno na italijansko poslanišvto, kamor ga je prihajala tekom predvčerajšnjega in včerajšnjega dne kropit velika množica ljudi. Na mnogih poslopjih v Riu de Ja-neiru so se izvesile zastave na pol droga. Danes se uprizori žalni sprevod do pristanišča. Truplo bo vkrcano na parnik «Coiite Rosso», ki bo še danes odrinil iz Ria de Janeiro proti Italiji. Načelnik vlade je medtem že prejel sožalne brzojavke iz mnogih inozemskih držav. Še v četrtek ga je v palači Chigi poselil brazilski poslanik in mu izrazil sožalje radi nesrečne smrti majorja Karla Del Prer-teja- Na tirenskem morju so se vršile te dni pomorske vežbe sever-no-tirenske vojne mornarice. V sredo je prispel v tirensko pristanišče Civitavecchia načelnik vlade on. Mussolini in se je na jahti «Aurora» odpeljal na morje, da prisostvuje tem vež-bam, ki so se vršile med otokom Elbo in S penijo. Načelnik vlade so spremljali državni podtajnik vojne mornarice, veliki admiral Thaon di Revel in admiral Acton. Ko so prispeli do mesta mornariških vežb, se je on. Mussolini vkrcal na razne ladje hi opazoval strelske vaje. Včeraj pa je brzojavno poročal Nj. V. kralju o poteku pomorskih vežb. V tem poročilu je u-gotovil, da je strokovna izobrazba zelo napredovala. «Ko bo vojna mornarica«, je nadaljeval, »obnovila svoje ladje, bo vredna Vašega Veličanstva in bo tvorila varno jamstvo za srečo do-mo-vine.« Istočasno pa se vršijo na Monferratskem v Piemontu vojaški manevri, pri katerih sodelujeta dve diviziji Udeležuje se jih tudi prestolonaslednik princ Humbert, ki poveljuje svoj emu bataljonu. Te vaje vodi arrnadnj) general grof Petiti di Roreto, pt> naiog*u načelnika vlade prisostvuje vežbam tudi državni podtajnik vodnega ministrstva obenem z načelnikom generalnega štaba. V Četrtek je prišel na Monferratsiko k tem manevrom tudi Nj. V. kralj, kj je imel daljši sestanek, s pres-to-Ion asi ednikom. Vatikanski krogi so pričeli poslednje dni mnogo govoriti o skorajšnji ostavki državnega tajnika kardinala Ga«parri'ja, ki opravlja že kakili 25 let vatikanske državne pc®le. Kot njegov bodoči naslednik se še najbolj imenuje kardinal Orsenir go, sedanji papeški) nuncij v Budimpešti. Nekateri listi so spravili v zvezo s temi govoricami tudi nepričakovano avdj-jenco turiruskega nadškofa pri papežu. Turinski nadškof je bil nemudoma pozvan v Rkn m ga je papež sprejel takoj po njegovem prihodu, kaj* je vzbudilo v Vatikanu veliko pokornost. INOZEMSTVO Proteklo nedeljo se je vršil v Zagrei>u veličasten pogrei> Stjepana Radića, kateremu je pri-sostvovaAoi jirek*> 400.000 kmeb tov in meščanov iz vseh delov jugioailovenske kraljevine. Pred seljaskim domom je govorilo več govorni&ov, med njimi poslanci dr. Muček, Priibićević in dr. Trumbič. Pogreba se je udeležilo poleg zastopnika kralja in mnogih odličnih osebnosti i"z vse države tudi več 2Jastopnikov iz inozemstva. Udeležili i so se ga nadsilje vsi poslanci KDK, mnogo kulturnih, političnih, mladiniikkili, telovadnih, gospodarskih in ženskih organizacij, Radičevo truplo je biagoslovjiJ sam zagrebški nadškof dr. Bauer v spremstvu velikega števila hrvatskih duhovnikov V naslednjih dneh je bil za predsednika hrvatske selj«aške stranke izvoljen dr. Maček, ki je pestal obenem tudi predsednik kmetsko-demokratske k o a-iicije. V Beogradu pa je še nekaj dni zasedala narodna skupščina. Na dnevnem redu so bile ratifikacije nettunskih konvencij, bemskih prometnih dogovorov, dveh konvencij s Poljsko in trgovinske pogodbe z Grčijo, nadalje razprava o deklaraciji vlade ter predlog o zaupnici in še drugi predlogi. Vladi dr. Korošca je bila izražena zaupnica, nettunske in druge konvencije ter trgovinska pogodba z Grčijo so bile ratificirane, Puniša Račić, Fo-pioviJć m Jovanovič-Luna so biii izročeni sodi»ču, v sredo se je zasedanje narodne skupščine zaključilo ter bodo (parlame,J tairnei počitnice trajale vse do jeseni. Izgledalo je, da ratifikacija nettunskih konvencij ne bo i-mela nikakih težjih posledic in da bo v državi ostalo vse v redni in miru. Toda že v sredo je povodom vesti, da so bile konvencije ratificirane, v Dalmaciji zavladalo razburjenje. V Splitu in Šibeniku je prišlo celo do demonstracij proti konvencijam in Italiji. V neki kavarni v Splitu so omladinci celo napadli italijanskega konzula in pod-konzula. Konzul je bil lahko ranjen v roko. V Šibeniku pa so demonstrant je odgnali italijansko jadrenico, ki je pripeljala tovor sadja in se je hotela zasidrati v pristanišču. Italijanski tisk je seveda spričo teh demonstracij ostro protestiral in naslednjega dne je italijanski poslanik v Beogradu comm. Galli posetil namestnika zunanjega ministra dr. Šumen-koviča, ki mu je obljubil, da bo uvedel strogo preiskavo in da bo dal zadoščenje. V Srbiji so se v četrtek popoldne pripetile tri težke železniške nesreče, ki so zahtevale preko 25 človeških žrtev. Prva nesreča se je zgodila na progi K um a n ovo-V ran j e, kjer je skočili osebni vlak s tira in se prevrnil preko visokega nasipa. Bilo je 20 potnikov in železničarjev mrtvih, 30 težko ranjenih. Druga nesreča, je doletela stroj brzovlaka, kateremu se je v bližini Niša razpočil del kotla. Na stroju se je nahajalo pet oseb, ftri so izgubile Življenje. Poslednja nesreča pa se je zgodila na progi Veles-Skoplje. Na , motoraem vozu se je peljalo 6 mož, med njimi trije orožniki in orožniški Častnik Acimovič. Napadla pa jih je skupina pobesnelih psov. Orožniki so jih deloma. postrelilš in eden je padel na tračnico. Tedaj ae je zgodila nesreča. Železniški motorni vo« je zadel ob ustreljenega psa, se prevrnil in pokopal pod seboj vseh Šesst ljudi, trije izmed njih so zadobijenim ranam podlegli. Prejšnji petek sta posetiia bolgarskega zunanjega ministra Burova angleški poslanik itn francoski odpravnik postov v Sofiji. Intervenirala sta pri njem radi delovanja makedonskih komatov. Buro v jijna je.odgovoril, da se je bodgparska vlada zavedala svoje dolžnosti in že> kadaJa vse potrebne ukrepe, da bi se ne ponavljali več obmejni incidenti in vpadi s stranii makedonskih rervoluckv-narcev v sosednje države- Italijanski poaiMiik ni interveniral in nekaj dni- poiem je Burovu utemeljil stališče, ki ga je v tej zadevi zavzela Italija. V Vidni, ki jo je litovski parlament proglasi! za glavno mesto Litve, se je vršil preteklo nedeljo kongres poljskih legionar je v. Na kongresu ie govoril poleg dmgih tudi predsednik Žekinski, ki je poudarjal, da j«* in da bo Vi'na ostala porjsko mesXo. Ztečer je imel velik gD-vor maršai Pil sudski. Govoril je o Vilni kot nekdanji poljski prestolnici in kot kulturnem središču. Kongresu je prisostvovalo tudi 12 litovskih novinarjev. Politične beležke MeyerHnška tragedija Po polomu Avstrije se je večkrat skušial dvigniti zastor, ki zagrraja zagonetno smrt avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Uradni dokumenti niso biili objavljeni uiti] po svetovni vojni Vse, kar se je do sedaj pisalo o tej stvari, so bile večinomta le bajke. Toda sistematično se deia na tena, da se dožene resnica. Nedavno so izšli spomini grofice Larisch-eve, ki je bila prijateljica prestolonaslednika jn grofice Vecsera, druge žrtve meyerlinške žaloigre. Ti «Spora in i»> so zelo zanimivi in so izzvali posebno v aristokratskih dunajskih krogih veliko vznemirjenje. Vidi se sicer, da tudi grofica Larisch ne govori odkrito, toda na nekaterih mestih daje razumeti, da je prestolonaslednik Rudolf 9 skupino pleanenitašev spletkari! proti svojemu očetu/ Francu Jožefu I. z namenom, da ga vrže s prestola m se sam proglasi za cesarja. Za te prefiJtoAooasledni-kove načrte pa je zvedel tudi sam cesar in začelo se je pro-ti njim dedajti. Po pripovedovanju grofice Larisch se da sklepati, da ni izključeno, da je Rudolf postal žrtev teh protiukrepov. Da je morala umreti tudi baronica Vecsera, ni bil slučaj, temveč je bik) to storjeno radi tega, da bd se ne moglo zvedeti, kaj je pravzaprav bilo v igri in kakšen je bil pravi vzrok prestoio-naslednifeove smrti. Iz «Spomainoiv>> grofice Larisch je tudi razvidno, da niso bile pobude moralne narave, kr so nagnale Rudolfa, da je zagTabil za revolver. Morala na dvoru Habsi>urgovcev ni bila nikdar tako stroga in do sedaj ni šel nol-ven Habsburžan v smrt radi nesrečne ljubezni. Ako bi bila vzrok Rudolfove smrti samo žena, bi se ne vztrajalo še nadalje pri tem, da ostanejo tajni spisi o tej tragediji skriti in da se ne izročijo javnosti. Ravno to skrivanje dokazuje, da so se odigravali v ozadju tega slučaja, ki je bil zagrnjen z zastorom ljubezenske dogodivščine, važni politični dogodki. Znnanja trgovina Rusije t prvih devetih mesecih 1927/28. Na takoimenovanih konjunkturnih konferencah, ki se vršijo pod predsedništvo ljudskega komisarja za trgovino vsak mesec ▼ prostorih komisarijata za trgovino, je bilo podano poročilo o zunanji trgovini Sovjetske zveze v prvih devetih mesecih tekočega gospodarskega leta t. j. od oktobra 1927. do julija 1928. Iz tega poročila je razvidno, da je znašal celokupni obrat na evropski meji 1.033 milijonov rufcrtjev napram 960 mili j. rubljev v odgovarjajoči tktfri prejšnj. leta. Lanski promet je nkazoval 514.9 milijonov rubljev izvoza in 444.3 milijonov uvoza, tako da je znašala aktiva trgovinske bilance 70.6 milijonov rubljev. Letofinja bilanca pa ima ravno nasprotno sestavo: izvoz je zna&al 466.2 milijonov rubljev, a uvoz 567.8 milijonov rubljev, tako da je trgovinska bilanca ▼ omenjeni dobi pasivna ca. 110.6 milijonov rubljev. Izvos se je torej skrčil skoro za 50 milijonov rubljev. Pose&no se je skrčil, da celo se popolnoma u-s ta vil izvoz žita. To dejstvo je tem značilnejše, če se pomisli, da je izvoz vseh drugih vrst blaga znatno narastelf in sicer za celih 31X, v primeri s prejšnjim letom. Tako jo narasetl n. pr. izvoz mar -tla za 37i>X, izvoz jajc za 72%, perutnine za 60%, ribe za 51%-krzna za 50%, nafte za 13% itd. Med uvoženimi predmeti so na prvem mestu tovarniške opreme in stroji. Na azijski meji jo znašal celokupni promet 155.7 milijonov rubljev, in sicer odpada na izvoz 79.3 milijonov in na uvoz 76.4 milijonov rubljev. Tu se torej znaznamuje majhna aktiva. Zelo so nazadovale trgovinske vze«e z Anglijo. V gospodarskem letu 1926/27. je bilo v prvih osmih mesecih uvoženo iz Anglije v Rusijo biaga za 73 milijonov ruib-Ijev, medtem ko se je uvažalo v isti dobi leto&ajega gospodarskega leta le za 29 milijonov. Relativna težina Anglijo v ruskem izvozu je padla od nekdanjih 20% na 5%. Nasprotno pa je uvoz iz Nemčije narastel od 89 na 169 milijonov rubljev ali na 33%, tako da je torej dosegel nemški izvoz v Rusijo skoro žo ono višino, na kateri se je nahajal pred vojno. Iz podatkov, ki se nanašajo na padec angleškega ni veliki na-perdek nemškega izvoza v Rusijo je razvidno, da Rusija po prekinitvi diplomatskih odnošajev s stra- Gođ HI. UeL Rr Ofce Helena Včeraj je bil god Nj. Vel. kraljice Helene. S številnih uradnih in zasebnih poslopij so plapolale zastave v proslavo veselega, življenjskeg-a praznika priljubljene in popularne visoke žene. Zvečer so bila javna in mnoga privatna poslopja svečano razsvetljena. Distlgitimclls In prodaje m\m Kot se poroča i-z Rima, se v kratkem izdajo novo določbe, s katerimi se bo discipliniralo pridobivanje in prodajanje mleka s strogo zdravstvenega stališča. Pravilnik bo določal poleg zdravstvenim zahtevam odgovarjajočega načina trgovine z mlekom tudi red, ki se bo moral držati po mlekarnah in sploh po vseh prostorih, kjer se bo prodajalo mleko. Važne so določbe, ki se nanašajo na krave. Pravilnik bo namreč vseboval stroge predpise o živrno-zdravniškem ogledu krav. Za molzne krave bodo priznane le zdrave krave in tudi osobje, ki krave moVze. bo moralo biti zdravo. Molžnja se bo morala vršiti na poseben način, ki odgovarja zdravstvenim zahtevam. Ena določba predpisuje tudi, da se bo moralo mleko takoj po molžnji ohladiti na 15 stopenj. Glede pasteurizacije ne bo vseboval novi pravilnik nikakih obveznih določb, pač pa bo dana občinam možnost, da ustanovijo posebne centrale za pasteurizacijo mleka. Nekatere določbe se nanašajo na mleko za otroke in starčke in vsebujejo stroge predpise o pripravljanju tega izbranega mleka. Krave bodo pod strogim nadzorstvom in vsakih šest mesecev se bodo preiskale, ali niso morda jetiČne. BOJ PROTI MUHAM Kr. prefektura opozarja prizadete na prefektov dekret štev. 3200/18453 od 4. aprila 1928, leto VI ki je bil objavljen v uradnem listu «Osservatore Triestino» od 13. avgusta 1928, št. 182 in ki vsebuje določbe, katerih se morajo držati zavetišča in zdravilišča, javna in zasebna, kot tudi vse skupnosti sploh v svrho borbe proti muham. KRESNICE Kdo še nizna kresnic, ki so pravkar izšle? Dobivajo se v tiskarni «Edinost» v ul. S. France-sco in v knjigarni Stoka v Trstu. AVTORSKO PRAVO Kongres za mednarodno avtorsko pravo se fbo vršil zadnje dni tega meseca v Belgradu, nadaljeval bo svoje delo v Zagrebu, zaključil pa se bo dne 1. septembra v Ljubljani. Vodil ga bo francoski odvetnik Georges Mailard, ki se posebej peča 2 mednarodnim avtorskim zakonom, udeležili pa se ga bodo številni zastopniki tujih pisateljskih in umetniških drafitev. Častno predsedstvo kongresa je prevzel Poincarć. Cerkveno odlikovan!« Prevzvišeni goriški knezonad-fikof jo ob priliki 25-letnice službovanja imenoval eolskega župnika Ivana Janca za knezonadškofijske-ga duhovnega svetnika. Odlikovanemu eolskemu župniku naše ča-stttket Amundsem ]• pisal Pred nekaj dnevi je izvlekel neki holandski ribič ie morja steklenico, v kateri je bilo shranjeno pismo. To pismo je nosilo podpis Amundsena. V njem je bilo na.ve- ni Anglije angleško blago bojkotira in da je to napetost znala izkoristiti Nemčija v izdatni meri. Ruski iavoz v Nemčijo je tudi narastel in sicer od 102 na 112 milijonov rubljev. Širjenje pravoslavja na Slovaškem V zadnjem času so opaža v vzhodnem delu Slovaške veliko gibanje za prestop v pravoslavno cerkev. Glavno središče tega gibanja je Med-zi Laborce z okolico. V 27 občinah so število pravoslavnih naglo nmoži. Do konca junija je prestopilo k pravoslavju nad 10.000 oseb. V osmih občinah so si sezidali lastne cerkve, a v o-stalih desetih se pripravljajo, da napravijo isto. Priprave za proslavo Jubileja Tolstega V Jasni Poljani je sedaj tik pred proslavo stoletnice rojstva »velikega pisatelja rusko >zemlje», kot je imenoval Leva Nikolajeviča Tolstega v nekem pismu Turge-njev, vse pol no dela. Dokončuje se zgradba na dve nadstropji, ki je določena za Tolstojevo šolo. Dalje se popravlja hiša, v kateri je živel L. N. Tolstoj in dovršuje se urejevanje njegove knjižnice. Z novo uredibo knjižnice se hoče doseči, da bo ruskim in inozemskim obiskovalcem olajšana orientacija. Nove hiše, ki se sedaj zidajo, bodo napravljene v slogu hiš, ki so obstojale v dobi pokojnega velikega pisatelja. I deno mesto, kjer se je nahajalo letalo enega dokumenta, razen izkaznice tržaškega Moto-kluba, izdane na ime Avgusta Sussone, toda brez datuma. Pri neznancu so našli tudi prstan, na katerem so se poznale začetne črke F. N. Ves dogodek je »zavit v misteriozno temo, zlasti, ker neznanec pred smrtjo ni podal nobene izjave, ki bi pomagala osvetliti ta zagonetni slučaj. Ljudsko gibanje v Gorici V minulem tednu od G. do 12. avgusta se jo rodilo v Gorici osom dečkov in Štiri deklice in en otrok se je rodil mrtev. Rojstev je bilo torej trinajst. Umrli so: Ana Šanson, 7 ^mesecev; Marija Brumat, osem nies.; Marija VizJn, 11 mes.; Ivan Fortunat, 1 1.; Feofil IlvaliČ, 1 mes.; Angela Sonson vd. Mi-schou, 79 1.; Ivan Olivo, 73 1.; Ivan Flajban, 22 1. iz Kojskega; Josipi-na Oxwoty por. Rizzo, 53 1., iz Rima; Karel Bizaj, 67 1.; Kateri na Kragelj, vd. Terpin, 67 I.; Ernest Krljačič, 21 1.; Jožef Medvešček, 57 1. in še nekaj drugih. Skupaj 15. Poroke so bile štiri; med temi: Viktor Cej, pok, z Marijo Butko-vič; Alojz M ar kič, zidar, s Kristino Zimic; Peter Trampuš z Ai .a-lijo Leban. Nov urnik ko rij ere, ki vozi iz iJo-rice v Solkan in nazaj. V 194. številki naioga lista od 15. aprila t. 1. smo priobčili dopis iz Solkana, v katerem je dopisnik v imenu Solkancev i»zrazil željo, da bi odlična avtomobilska družba inž. Ribi, ki izvršuje na progi Gorica - Solkan avtomobilski promet, spremenila nekoliko urnik in ga prilagodila potrebam potnikov. V odgovor na d opus nam sporoča družba, da upošteva prošnjo občinstva, navedeno v našem dopisu in bo v ta namen žo jutri — v pondeljak, 20. t. m. — pričela X DNEVNE VESTI » V Trstu, dne 19. avgusta 1928. •EDINOST« III. vožnjo po novem urniku. In sicer |>o vozila korijera ob 11. uri in četrt dopoldne s Travnika v Gorici broti Solkanu in se vračala is. Solkana v Gorico ob 11. in pol dopoldne. Kar se tiče znižanja vozne tarife — družba za sedaj ne more Ustreči želji občinstva — ker je vezana po pogodbi z goriško obrtno, in tega ne more storiti vsak pač pa ob preteku solnčnega leta. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, 19. avgusta, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan in z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Cristofo-letti, na Travniku št. 14; do ene ure popoldne pa lekarni Contin, Corso G. Verdi št. 17, in Liberi, Corso V. Em. III št. 39. Aretacija babice Goriška kvestura je aretirala Katerino Kralj, staro 43 let, babico iz Kanala, ki da je izvrševala nedovoljene «operacije». Naznanili so jo sodnijski oblasti. Ženska vofna Ideja o miru, ki danes zadobiva vedno več simpatij po celem svetu — še ni zašla med ženski svet. In težko, da se bo kdaj tu uresničila. To spričujejo številne vojne med ženskami — zlasti po predmestjih. In evo vam nov dokazni slučaj. V Šempetru je bilo. Bitka se je vnela med ženskami Marijo Koglot, staro 22 let, njeno materjo Terezijo Nemec na eni strani in Mileno Nemec, staro 22 let, in njenim možem Karlom, starim 23 let, na drugi strani. Rezultat po končani vojni na 'bojnem polju: Milena ranjena na glavi, opraskana po obrazu, po komolcu in levi roki; Koglot na glavi, po ustnicah itd. Posledice: treba se bo zdraviti nekaj e in njihov* naivišii vrhovi. Knjiga ie pisana preprosto, da je lahko umij iva tudi za širše oMinstr«. POSIAHOI ZAHVALA Izrekam naitoplcjdo zahvalo Zararavilafal L'Uaiea orimma f?. A. EtAvnfkn v Oortri. Via B^r- No. 2, za takoj cenjeno rn ia^akuSano odč kockamo za moje pogorelo poslopje in premičnino. (714) Pritpaoročam veakemu to zava^-rovainioo. Asdrej Udtorfg. Jelšane 33 •) Za tUske pod Un Msla*on odkla- nja urcdiiitivo vsako odgovornost. mLI OGLASI VINO ISTRSKO na "boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založnki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 LEPO POSESTVO pri Mariboru, grad •Langental«, 100 oralov, vinograd, velik »adooosnik, obširna gospodarska poslopja, 9e proda na dražbi dne 31. 8. Najmanjša ponudba Din 950.000.—. Naslov pri tržaškem upravnišlvu. 862 MLADENIČ dobi stanovanje, na željo tudi hrano. Via> delTIstria 77, HI., Sre-bot. 863 POSTELJA se odda delavcu. Via Molin a vento 44. 864 POROČNA soba, polna vrata, kuhioia moderna, vse novo «e proda. Via Mastimo D'Azeglio 3, L, vrata 11. 865 VPELJ/NA b-nfMca v Gorici sprejme na-domestnika. Via Favetti 17. 868 POROČNA soba se proda za L 900.—, tt»di posamezni kosi. Via Udiae 23, IT. Morat«. 869 GOSPA spre ime r»a staaovanie in hraao dijake v Trstu. Getžina, Via Tor S. tro 4.__870 SO**A z dvema pcs;"Tv»»a se odda šalterima delavcema. Poi?n, Vicolo dc-l« Ro*e fS. Ermacara) 13, V._871 2 HI5I z vinogradoma. BsrVovl$«-0*£m«, z razredom na morje. Na«lov: Prošek.____872 SOBA za eno ov*br> L 9^0, nororna, iz T>s*nVn*«?a bukove«*« le«^ 1^00. fesenova 17fV>. drr.(*a v izložbi t^^O- Tdrk, Cess-e BfittiVi 12. Pazite na številko! 797 ▼"SfCA z se odda. Ror^, M-Hn a verto 5S. 874 SPREJMEM na h—->o in s*anovanic di-fakin;o v dobro o«krbo. Cerhal Iva, Gorica, via Macello 34. _^^^^^ FTŠA z vinogradom, sadnem dremam, dvema "jivjv^a «te proda v Gorici. Pofni dolini. Podrobnosti se izvejo pri Bajti 68. 866 29 LETNI mehanik, šofer v stalni složbf, iiče znania z gr»r>oa<£ji ceni dobite edino g PRI REBCU frst, Via Cardacoi št 33 ZLATARA £i2»art Povh Trst, V.nMa*zlui 46 kupuje krone po i'46 Popravlja in prodaja z-ateni-io. Zakt*v«jte vvdno origtsdao *f«kleuico 1 ............... ^ ^Abtaita vsebuje kmin, ■ dobro »r«dshK> proti IZPADAJ)U LAS ia £i»tl kri mm trnaim - iesi LASTNIK F. bOLAfFJO vlo Glahcnl 4% (Sv. lahol?) Gorica — Fieg*l, VI* O. Cju-ducci 9 B/JiltA, av Govori Slavec, via Gkilie 39. 322 v Ir iriC^fH 16-94. re4Mwaaa Ha rmm® a 20, prmicjc (¥©žsJ xxx cs^re) -»» Gircstsle po 4 % TeQe vH*S«, veaeste m me^vtmA, p* nsfioma. - iriovcsa bi »i1ii»bb atsod« tcMče leiMTM rriMt - DaveK m rtmiJ za v o« izTrsdč s^a^a ped u^^^sil ps^ejl m li^Sasiid ia ©sSsic iBdssgoaie fr^c. _W4y Tfe^e ha teb«« raton t MMMBffi ter ja tKrcsf^je nmjmUcG- - Bate pesajtia rs bcdKoo pors^vo tn ros toro vr*3fM>*&lli pa»i>r)if a» cr-atiatcima. - isksaipstra tntovMke etchie. rc M 9. «9 12. In pol tiopaltine In ođ 2. le turt Cm 4. papalfise. PODL ISTEK y. J. KRlZANOVSKA: (168) Roman v štirih delili Iz ruščine prevedel L V. Toda n« bo se ga talto lahko otresla; uničiti hoče njerue mavrične siajije o bodioči e^-eči. Krom,-ftkcg"a iszzove na dvoboj in g"a ubije. Tega ne more nihče preprečiti... Maščevalni načrti in misel na zadoščenje so mu vrnili ob čajno hladnokrvnost, toda čutil je strašno utrujenost; neprestana razburjenja timo, tem bolj je bledel, a obličje jo kzriLž.ilo nepopisne du&evne muke. Nenadana so se mu oči zaprle in padel je brez za-vekiii v naslanjač, pksmo pa rou je zdrknilo iz rok na tlai... Pretekli s^ta dobri dve uri, predno je prišel grof k zavesti in se vzklonil. Glava mu je bila prazna, o^>rl se je ob mizo in skušal zbrati misli. Kjcmčno se je zdrznil in se stokajoč zgrabil za glavo; vrnil se mu je spomin. Na dvorišču je ležal meglen zimski večer m v sobi je bilo temno. Spustil je žal uzi je na oknih« prižgal električno svetilko, pobral na tleh ležeče prksmo in ga vnovič prebral. V ori late ličkih be&edalL sku^-aioč ublažiti neprijetno vest, ga je #eo«nal da noče častniški zbor nobenega polka njegove dtvilzne sprejeti grofa zaradi njegove žene, ki je odkrita sovražnica Nemčije, je pogubila fcrr®tne$ra častnika m katere obnašanje je žaljivo za tukajšnje pol kovne dame. «Strašno težko mi je pisati o tem, dragi moj nesrečni grof. Da bi odvrnil ta težki udarec od vas in svojega starega prijatelja Zi^gfršdCL, sem napravil vse mogoče, verujte mi, — je dostavljaj general, —- toda žal, moje prizadevanje je bilo zaman. Oba brata Vilme pl. Vizenibrukove, od katerih služi prvi v vojnem mfrrkstrstvu, drugi v generalnem štabu, sta se odločno postavite, proti vam. Dol£e vas neodpustne slabosti napram grofici, ki si je niste znali pokorfti, ne poboljšati Upoštevajoč to neblagofeotno razpoloženje napram vam, smatram za svojo dolžnost, svetovati vam, da pustite službo, dokler se ves ta vihar ne poleže in pozabi; medlem boste mogli ovreči nezaslužene obdolžil ve.» Grof je krčevito zmečkal pismo in bridka solza se mu je potoffHa iz oči. Ta poslednji udarec ga je potrl in mu viael smoter življenja, ker mu je uničil upanje na bodoče napredovanje ter mu vzel ljubljeno delo; grof je bil vojak z dušo in telesom. — Moj Bog! Kakšen zločin sem napravil, da me tako Irudo kaznuješ? Čast, bodočnost, sreča, vero v vse, kad- sem ljubil, vse si mi wel! Itako naj zdaj živim? — je pomislil z mučnim občutkom. — Če bi bila vsaj ona pri. njem ostaJa, bi se začel boriti ter bi skušal popraviiti svoj položaj. Toda sam?... Obup se ga je polotil; zdelo se mu je, da ee zaduši, ali da mu črepinja poči. Z raztresenim pogledom je šel preko mize in v oči mu je padel tam ležeči samokres. Grof se je vzklonil, pogled mu je oživel, kakor da je zagledal nekaj, Cesar ni še nikdar videl. V tej mali kovinski reč! je bflaj njegova rešitev; na nr^b se ie mogel otresti sramote, nravnih muk, skratka, lek proti vacami ne®nosnemu, peklenskemu trpljenju je btf tam. Kako da ni prej na to pomislil? Že je iztegnil roko po orožju, toda zadržala ga je misel, ki mu je nenadoma prišla v glavo. Pred smrtjo mora uničiti dokaze materine sramote, da prihrani očetu težki udarec, ki bo itak knito z/adet s smrtjo ljubljenega sina. Grof je zbral misli, se nekoliko zamislil ter se «ačel odločno pripravljati ria poslednjo pot. Zanetil je og^nj v kaminu, skrbno zbral pisma kneze. Zagarina in jih požgal skupaj z rdečo listnico. Sliko je strgal iz okvkrjtelu Baltiinore velika trgovska organizacija s tajniki, strojepiskami, knjigovodji, nakupo-valci in dobavitelji za to ekspedi-oijo. Financijelna sredstva se naberejo po vsem svetu. Byrdovi a-gentjo so prepotovali vse evropske države, da izpopolnijo v tehničnem oziru Byrdovo ekspedicijo. Byrd bo uporabljal sani, pa tudi letala S s (boj popelje veliko letalo Ford s tremi motorji in dve manjši letali. Ekspedicija popelje seboj med drugimi tudi te le predmete: tri gramofone s sto petnajstimi ploščami. klavir, knjižnico s dvema tisoč zvezkov, 500.000 cigaret, eno tono tobaka, ogromne količine žvečilnega gumija, šestdeset tisoč po! papirja, dve toni svinjine, pet sto zabojev z jajci, dve temi masla v cinastih škatlah, petnajst ton moke r.««»Ti sto riuh in en vagon kuhinjskih potrebščin. dve ekspediciji sta preprosteje opremljeni in radi tega tudi cenejši. Jeftreveva ekspedicija ho stala približno 200.000 dolarjev (skoraj tri milijono lir). Jetffrey ni nikak novinec, kar so tiče tečajnega raziskovanja. Udeležil se je dveh ekspedicij, ki jih je vodil Shakle-ton, ki je svoj čas tudi dosegel južni tečaj, kjer se je pa moral prepričati, da ga jo bil prehitel Amundsen. Jeffrey bo prodiral v ogromno ledovje n jekleno ladjo. S seboj popelje tudi letalo in sicer tipa Belanca, Wilkins namerava doseči južni tečaj z letalom in si je nabavil v ta namen letalo tipa Lockheada. s kakršnim je že pre't-tel pred tremi meseci severni tečaj. Vso tri ekspedicije bodo stalno med seboj v zvezi z brezžičnim brzojavom. Loterijske štev MM Izžrebano Ano 18. avj ta 1028. VENEZIA 74 21 41 67 80 TORINO 53 29 78 2 39 ftOMA 88 14 41 8 90 PALERMO 37 14 11 73 72 NAPOLJ 76 87 65 66 19 MILANO 3 90 77 14 73 FrRENZE 18 30 14 85 58 BARI 90 83 65 20 33 Darovi Družina Vitez daruje Šolskem« društvu 20 Ur o priliki tretje obletnico smrti pok. Zore. — Hvala! Izvirni pokHci Neki ameriški pregovor trdi, da ni neumnih poklicev. S tem je rečeno, da ima vsak poklic, ki donaSa -denar, pravico do obstanka Pri iskanju poklicev si domisli iznajdljivi človeški um večkrat najneveirjetneiBe možnosti ki še ne ver jetnej #e je dejstvo, da taki ne vsakdanji poklici donašajo precej dohodkov. To so ljudje, ki tako rekoč iz niča mnogo narede. Sam Singer je bil tak mož. Ko se je pred leti pismeno vofeeg val za neko afcužbo in je v ta rutsiwi stal tetoviran podpis na hrbtu opsročnika mnogo truda. Velevske žabe V Severni Ameriki živi neka vrsta žab, ki je največja med vsemi in ki jo radi tega imenujejo volov-sko žabo. Te žabe so užitne kakor pri nas urhi. Ne jedo se pa samo skokp, marveč cela žaba se speče ali ocvre. Njeno meso je boljše kakor meso mladih piščancev. Te žabe živo v obsežnih močvirjih države Louisiane, od koder prihajata vsako leto nad dva milijona teh žab na trg, ki donašajo pol milijona dolarjev. V tej državi je toliko teh žab, da bi jih spravite. tudi dvajset milijonov na leto na trg, če bi bilo povpraševanje večjo. Japonci so postali pozorni na to okusno in ceneno jed in nanseravajo ustanoviti na Japonskem farme, na katerih bi se vzrejalo žabe. Lansko leto jo 'MPo poslanih iz Louisiane na Japonsko 5000 parov volovskih žab in v bližini Tokia in Naga je so se že na^ pravili umetni ribnjaki, v katerih se rede žabe. Japonci so z uspehom zelo zadovoljni. FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Int. Hi fUBli 10 Oklcd :an Hi 12J. eaJflt Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve Itd. Lakirano ku-h-njfko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žimnlce z 21mo ali volno. = Vzmeti od L (50.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cono v Trstu.-- ordinira V TRSTU VIA S. LAZZARO 23, IS. D. (zraven kavarn« Roma) od 10. in pol predp. do 13 V NABREŽINI ordinira samo popoldne 3 od 14 do 18 (na lamtaem doma) KOV! DOHODI Al Gran Risparmio LEVI - Trst, via S. Lazzaro 9 Bombaževina......L Bombaževina, visoka 90 cm , » Platno Madonna ..... . Platno Madonna. debelq, . . . Platno Douglas, težko, . . . . Platno Douglas, visoko 150 cm Pelle uovo .... Robčki z ajourjem . 1.90 n 2.40 . 2.80 . 3.- . 3.50 . 6.20 . od L 2.80 naprej . -L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 . Kuhinjske cunje, platnene . L 350 m Musola volnena, v vseh barvah L 11.— m .Borgo" za hlače . , od L 6— naprej Popeline za srajce . . . 4.80 , Ostanki madapolana, črtanega 3Vz mL 10.— Velika izbera prtov, prfičev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. Naročalte Naš Glas" 99' mm m a m i i ■ ■ B as izmme vsa tiskarska dela v na lin oder ne-jem stilu. Baz-peiača z naj-medernejlml Crhanil, Llno-tupe, stereotipno ter rotadf-skim strojem. Naročilo se Izvršujejo točno in po zmernih \ cenah. «1 rasi, DAM 1 i ULICA S. FRAN4 >ISI $1. 20, PRITI 1 XSCQ LlCJE. »111 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA P6BMIŽNICA V TRSTU Glavnica in reserve Dinarjev 60,000.000'—. - Telei. 9-10, 22-00 MH-esteJc Ylog€ na vlažnih fcnjtlican po 4%, na (ekoCfti rattntUi Ui vezane vlotfe niUpovoUneje po dogovoru. - Prejema DINARJE In drugo tujo veljavo na (ehoCl račun po nalugoHnejštU pogojlD. izvršuje vse v bančno stroko spoa^loCe posle. POBBD2N1CZ: G® iti C A, Oreilce, Celje. CeraonKlJ, Hru), narffear. fietMVIC, Nfltl SM, Mio mesto, Ptuj, Eahck, Sarajevo, Sfevenj^raOec. SpUt, SttcslM. - SezMMka ekspozitura: RogaSka Slatina. EsfpHMs£K£i§a mtm z £Bge$s&vt|o. Blagajna je oflpria ofl «V>-12'» in od 14 »-13