51, štev. V Kranju, dne 22. decembra 1906. VII. leto, GORENJEC Političen in gospodarski list. Izhaja v.siko soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Mrt 11 Uredništvo in upravnlitvo se nahaja na pristavi gu-pod.i K. Floriana v leta 1 K. Za druge države stane K 5(JO. Posamezne številke po 10 vin. — Na »Zvezdi.. — Upravniku n:tj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oaroćbe brez istodobne vpi.ililjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se || oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za pelil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primpren popust. naj se izvolijo frankirali. - Hokopill se ne vračajo. Tedenska priloga: Jeseniška Straža". Meaecna priloga: „Slovenski Tehnik1'. Božič. In zopet se spominjamo one zgodovinsko najbolj pomembne noči. ko j'1 Marija rodili OdreJenika sveta. V blevu na slami je priše na svet kralj nebes in zemlje, jasli so b le njegovn prva zibelka in revni pastirji so bi njegova prva družba. Ubog je ošlnl Kiislus do svoje smrti; on ni imel večkrat pro-tora, kamer bi položil svoji trudno glavo. Ubog so bili njegovi apostoli in njegovi učemi, oni niso iskali posvetnega bogastva, ker njihovo kraljestvo ni bilo od tega sveta. Skoro dve tisoflelji sta pretekli od tega najbolj važnega dogodka; cerkev Kristova se je razširila v mogočno drevo, ki širi svoje ko šale veje na vse strani sveta, ali uprav ta moč je zapeljala cerkvene voditelje, da so pozabili na Kristov nauk, da nji bovo kraljestvo ni od tega sveta, (.lerkcv si je nabrala mi lione in milione, večkrat ne na posebno pošten način, zgradilesose mogočne cerkve, veličastne palače za škofe in župnike, samostani so si nakupili ogromna zunljišča, toda denarja zato si ni.-o prislužili s trdim duševnim in telesnim delom, spravili so ga jim skupaj verniki v PODLISTEK. AngelJ varuh. Crticn iz rusko-japonske vojske. HuakJ spisal V. M. Mihejev. III. Fe Jot ni čutil sam ali je dolgo ležal tako. Zdelo se mu je, da polagoma umira in skoro ni opazil, da v trenolkih med tem popolnim otrpnenjem misli, se spominja, sanja žalostne sanje in šepeta pretrgane molitve. O čem je mislil, je težko povedati, ali bjle so to neizražene misli kmeta o življenju in smrti, ki so se slednjič izlile v neko topo, skoro brezčutno ponavljanje besedi: «No, če je že treba umreti, naj pa umrem; samo da bi se ne mučil dovolj.* Spomini so se mu vzbujali bolj živo in jasno nego niiili. Vas, družina, vrstniki mu- nadi, da s tem lažje izveličojo svoje nesmrtne di.še. Co bi g tvorili ti mrtvi, v nebo se d.i gnjoči zidovi duhovniških palač, bi pač I, liku pripovedovali zgodbe, kako si je reven delavec pritrgnl grižljaj kruliti, kako je uboga vdova pozno v noč presudovflla pri delu, kako je pobožna dekla prizebavala po zimi, samo da je mogla zapustiti kaj svojemu duhovniku ki je i a denar večkrat porabil za vse druge kakor svete namene. Da bi lažje vrč denarja izsilili iz nevednega ljudstva, i '.mislili so si ti, gotovo ne več Kristovi nasledniki, bajko o revnem vatikanskem jetniku papežu, ki pa ima več milionov kron dohodkov na leto kakor ima leto tednov, ki prebva v palači, ki je večja nego so naša k anjska mesta, kogar varuje italijanska vlada sama, du se mu ne zgodi ni če-ar, naj tudi gre, kakor mil ljubo. Hrepenenje po posvetni vladi in po bo gaslvu označuje sedanjo cerkev; ustanovitelj cerk\e pa je prezimi bogastvo in zbežal, ko so mu hoteli posaditi posvetno krono na glavo Prav zalo, ker se je sedanja duhovščina oddaljila od svojega pravi ga poklica, ker po sega tnko globoko v gospodarske zadeve držav Ijnnov, morali smo početi boj z geslom: Prič z duhovsko vlado v poletnih zadevah! Ker smo klicali v svojem listu vedno, da naj se dubo.nik vrne nazaj h Kristusu kralju, da naj pusti skib za našo telesno blaginjo nam samim, ker smo vedno oznanjali, da je cerkev hiša molitve in no preklinjanja, zato so nas pro- žiki, vse to je časih stopilo predenj, kakor živo in iz prsih so se mu izvijali vzdihi, ihtenja, zraven pa ga je mučil glad in žeja, da je suho hropel. Pri molitvi so je največkrat in najbolj jasno spomnil molitve pred ukom, katero je često bral kot deček v vaški šoli pred začetkom šole, radi česar jo je tudi bolj znal nego druge molitve. Vse to ga je sedaj mučno vznemirjalo, sedtij ga zopet omamilo, da je nekoliko zadremal. Naenkrat se je pa spomin na nekaj z vso jasnostjo zasvetil v njegovi duši in oslabivši vso zlobne moči, ki so ga mučile do smrti — njrgove rane, žejo in glad — osvežujoče prešinil vse njegovo umirajoče bitje. Nekoliko prej nego so odšli na to po-nočno iskanje, jim je stotnik, ki je bil pravkar pri polkovniku, rekel tole: — Deca, danes so iz generalnega štaba po telefonu povedali našemu polkovniku, da glasili ti n.r/crmke, preglasili nas, ki smo vedno miglasaTTpritrnani je vera svita, da pa obsojamo vsako zlorabo vere v posvetne namene. Hude boje smo imeli s tirni nevrednimi nasledniki velikega u9tanovnika'vere miru in ljubezni, ali čakajo ntH še Užje borbe. Z najsvetejšim v roki pojdejo kmalu v volilni boj proti nam, ne hb jim več tako težko, saj jim je vlada z volilno reformo ugladila tla, da so ne izpndtnknejo...... »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!» Tako so peli angelji ob Kristovem roj-dvii. Tudi mi klčemo •Slava Bogu na višavah*, toda prenehati z bojem ne moremo, ker sedanji oznanjevalci božje besedo niso blago volje, ker bi naš mir pomenil narodno in gospodarsko smjj našega ljudstva! Tržiška železnica. It Tržiča, 13. decembra. V svojem prvem članku pod tom naslovom (glej 47. štev. »Gorenjca >■) smo podali svojim cenjenim čitateljem kratek opis železniške proge. Danes jih hočemo seznaniti z nekaterimi podrobnostmi zgradbe. Najinunitncjši in najzanimivejši del bode most preko Save. Stal bode na petih zidanih stebrih, od katerih bodo stali srednji rije v savski strugi somi, končna dva pa na suhem. Tt melji vseh bodo iz betona (cement, pesek in drobno kan enjoj, njih gorenji del pa je prejel vrhovni poveljnik od Stessla iz Port-Arturja brzojavko, da še junaško odbijajo Japonci, junaško prenašajo že enajsti mesec obleganj" in naskoke in upajo zdržati, naj bi ti naskoki trajali še tako dolgo. Pomnite, da jim vsak od nas lu pri Mukdenu s svojo junaško, zvesto službo pripravlja rešitev, Ce nam pomaga Bog, da premagamo tukaj Japonce, pojdemo na Poit-Artur, osvobodimo naše junake in tedaj pokaže zmagonosna Rusija vso svojo moč svojim sovražnikom. In v dolgem, vojakom razumljivem pri-prostem govoru je stotnik razlagal, kako trpe in se bore portarturski junaki. Ko je končal vojakom svoj govor, se je zasvetila na njegovih gostih, napol belih brkah debela solza. Stolnik je bil bolj prileten vojak, ki je vodil že za časa kitajske vojske totnijo i:a Vzloku in nato služil tiho v globoki Sibiriji v svoji skromni vojaški službi. Sam nad seboj se je razsrdil nad to solzo in bo zidan. Oddaljeni bodo drug od drugega po 42 metrov, na vrhu bodo debeli po dva-inpol metra, tako da bode dolžina celega mostu iznašala 180 metrov. Gorenji del mosta bode železen. Višine nad savskim mostom bode približno 10 metrov, vendar most sam, oziroma Železnični tir ne bode ležal vodo* ravno, temveč se bode dvigal od desnega brega Save proti levemu za 15 V*%oi to Je na 1000 metrov dolžine za 15l/. metra, ali na 1000 metrov za 1 m 55 cm, ali: na levem bregu bode tir ležal za celih 2 m 80 cm višje nego na desni. Tudi most ne bode postavljen navpično na smer savskega toka, temveč poševno čez reko (za 52°). Velikost te stavbe nam najbolje pojasnita sledeči dve številki. Vsega zidovja v vseh petih stebrih bo približno 2800 kubičnih metrov, za gorenji del mostu pa se bode rabilo 475.000 kg ali 4750 meterskih centov ž* loza. Razen tega mostu se bode zgradil še en most pod Pristavo preko Bistrice pred tržiško postajo, dolg 20 metrov z dvema zidanima stebroma, na katerih bode ležal gorenji del iz žileza. Na koncu proti postaji pa bode še 5 metrov široka obokana odprtina. Za tržiško postajo pod tirom zasebne industrijalne proge bode tretji most, 18 m dolg, z dvema zidanima stebroma in železnim gorenjim dulom. Poleg navedenih treh velikih mostov bode pa še več majhnih z odprtinami od 60 cm do 4 m, ki bodo ali samo pokriti, ali pa prebokani. Pri gradbi nove železnice pa bodela imela mnogo posla tudi kramp in lopata. Nad Struževem bode 300 m dolga zareza v hrib, ki bode na gorenjem koncu v dolžini 100 m globoka do G m, a na dolenjem k< ncu v dolžini 200 m pa celo od G do 9 m. Velikost lega dela si moremo predstavljati, ako pomislimo, da bode treba odkopati in odpeljati s lega mesta nič manj nego dobrih 25.000 kubičnih metrov zemlja, gramoza in trdnega podzemeljskega kamna Za olpeljavo te ogromne množine izkopanega materijala bi se potrebovalo do 30.000 voženj z dobro vprego. A podjetnikom bode kaj dobro slu žilo to, da bode treba neposredno v sliku z ogromno zarezo pa do savskega mostu nasuti 200 m dolg nasip, ki bode v precejšnjem delu visok do 9 m. Nasuti bode treba črez 21.000 kubičnih metrov materijala, ki se 3ode dobil ves v oni zarezi. Kar bi sicer še preostajalo od onih 25.000 kubičnih metrov izkopanega materijala, se bode porabilo deloma za razširjenje nasipa, deloma drugod. Mnogo kopanja in nasipanja bode tudi na obeh straneh reke Bistrice pod Pristavo pred bistriškim mostom in za njih. Treba bode odkopati, oziroma nasuti 16.000 kubičnih metrov pod Pristavo in 15.000 onkraj mosta, oziroma za tržiški kolodvor. Naj še nekoliko izpremenimo o kolodvorih. Največja postaja bode seveda v Tržiču, manjši v Dupljah in Naklem, najmanjša v Križih. Poskusimo opisati postajo, n. pr. v Naklem. Od prvega do zadnjega menjala (\Vechsel) bode dolga 184 m in imela dva tira, da se moreta tam srečati in ogniti dva vlaka, Imela bode zidano glavno ali vsprejemno poslopje s pritaknjenim lesenim skladiščem za tovorno blago, stranišče za potnike in primeren lep vrt. Glavno poslopje sode pritlično in razdeljeno v dva dela. En del, dolg 11 m in širok 8 '/, m, z enako (11 m) dolgo, 3 m široko verando na strani proti tiru, bode obsegal uradno pisarno in 6 1', m široko in enako dolgo čakalnico. Vhoda bodeta dva, in sicer ne z dovoznega pota, temveč s strani proti tiru. Vozni listki se bodo kupovah' in prtljaga se bode oddajala kar iz čakalnice. Drugi del glavnega poslopja bode meril 11 Vi m in 9 m. V njem bode stanovanje za postajenačelnika, obstoječe iz večje in manjše sobe in kuhinje. Leseno skladišče za »lago, ki se bode držalo glavnega poslopja poleg uradniškega stanovanja, bode 8 m dolgo in 6 V, m široko. — Postaja v Dupljah bode prav taka, a ona v Križih manjša. Tržiška bode nekoliko večja. Razen onih zgradb, ki smo jih našli pri' nakelski, imela hode še nakladališče (Lade-Rampe), mostno tehtnico za vozove, stajahšče za lokomotive (Lokomo-tiven Hcmise) in poslopje za vodno shrambo (VVaRserreservoir-Gebaude). Postaja bode imela tri tire in v vsprejemntm posbpju poleg večje čakalnice še manjšo — 2. razreda. Vse postaje bodo imele dvojezične napise in bodo, kakor se pripoveduje, kaj okusno in lično sezidane. jo jezno obrisal s svojo črno mozolasto roko, na kateri se je svetil zaročni prstan. No solza ni ušla bistremu vidu vojakov in na to solzo v zvezi z besedami poveljnika Avtnija se je sedaj tako živo spomnil Silantjev. Čutil je, kako je ihtenje prosto prihajalo iz njegovih prsij in zašepetal je: — Čo mi je umreti, naj umrem; radi njih ni grozno umreti. Glava se mu je zasukala, zaplavavši go tovo v kakem osvežujočem oblaku, ki se mu je prikazal, in izgubil je zavest. Dalje prih Prijatelja. Spisal Samko Cvetkov. Dalje Vstala je in tudi Robert je vstal in ji sledil, ki je šla po poti, po beli, in je naga jivo pogledovala nazaj «Ta, kužek, tal. «Ali jaz P Mene misliš, lrenica?» , «Eno devo le bom ljubil!., Zvezda mila je migljala!..,.? In kdo izmed Tebe še ni slišal deklamo-vati «0!jki», »Kmetski hiši», »Naš Čolnič otmimol*...? Srce ti je pač malone zastajalo radosti, ko je ob sladkih zvokih te pesmi ali ob jubko žuborečem potoku nje zveneče besede nanj legel čudoviti žar svete poezije. In skozi nežno kopreno te svete poezije «ji v lo in poslušalo «kar gledalo ni oko, uho ni čulo posvetno*: duša Ti je tiste trenutke plavala v prelestnem craljestvu umetnosti. In to je bilo kraljestvo slovenske umetnosti. Tvojemu srcu je takrat govoril velik utm tniški genij, ki ga je milostno nebo naklonilo slovenskemu narodu. Ta genij pa je bil — S i m o n Gregorčič. Danes Gregorčiča ni več med nami. Nedavno tega se je iz solnčne Gorce po širni Sloveniji raznesla srca prelresujoča vest, da ,e »soški slavec* utihnil za vselej, da je umrl Simon Gregorčič. -Ne, ni umrli Še duh njegov živi med nami, na delo naa budi in drami. Umrl on pi. v nesmrtnih delih mol ii vi I» A obenem 2 njim v teh nesmrtnih delih živi in bo od roda do roda živela njegova in naša mati, ki jo je njen veliki sin ljubil «iz srca globin., ki je bil njen ponos ih ki ;0 je proslavil pred svetom — mati Slovenija. Slovenci! Kdor slavnih prednikov ne časti — njih naslednik biti vreden nil Pokažimo, da znamo ceniti svoje velmože, da se zavedamo, kak biser je s poglavjem »Simon Gregorčič, vdelan v oni okvir, ki se imenuje slovenska literatura! Postavimo velikemu pesniku ne le v svojem srcu, marveč tudi na zunaj, vsemu svetu viden spomenik! A ves narod naj bi postavil ta spomenik, kakor je ta najzvestejši sin matere Slovenije ljubil ves narodi Robert se je čudil, da je svet postal tako neizrečeno hudoben. Kaj mu je storil, da mu hočejo vzeti še to, kar ga edino drži pokonci. Irena se je smejala ker je bila vajena vsega lega. »Robert, ne glej ljudi!. In tako sta prišla na Iremn dom. Veža je bila temna in tako sla postala še nekoliko v temi, potem pa sta se poslovila prisrčno in ljubeznivo. 4. »Tako, Robert, zdaj je vsega konec, kaj ne?> »Da, crknilo je, kakor Se vse.* »Irene ni več, kajP« »Saj ni neumna, da bi marala mene, ki nimam ničesar .... Sla je, in Bog ji daj dobro, boljše kot je imela pri meni.. Robert je bil spet sam in Irena je bila tudi sama. Nekega lepega večera mu je rekla, da je skopnela njena ljubezen in da ga ne mara več. Robert ni rekel nato nobene bc-sode; odšel je pobito domov in se je zamislil in ni govoril tri dni nobene besede. Hodil j« okoli in gledal je zmedeno, govoril pa ni; nikogar ni ogovoril in odgovarjal ni nikomur... »Ti revež, kako ga je potlačilo*, je mislil Marko in ga je pomiloval. Nekdaj je sel in ni se vrnil celo popoldne. Sedel je pri morju I. priloja „Gorenjcu" št. 51 \i 1.1906. V to svrho so je v Gorici osnoval ♦Osrednji odbor zn Gregorčičev spomenik* ter si postavil nalogo, poskrbeli, da se pesniku Simonu Gregorčiču v rojstno hišo na Vršnem vzida spominska plošča in na gomili lam »v planinskem raju» pri Sv. Lovrencu postavi doslojin nagrobnik. Ce le mogoče - in to v smislu velikega pokojnika — pa bi se naj mu postavil še živ spomenik, čegar piedestal bi bila šola. Obliko kipa na tem piedrstalu (ustanove, Gregorčičev dom...) pa naj dogovorno določi celokupni slovenski narod potom osred njegaodborain lokalnih pododborov. Rodoljubi! Da čimpreje dosežemo, kar nam veleva sveta dolžnost, se obračamo do vns, kar vas je brez razlike stanu in nršljenja, z iskreno prošnjo za požrtvovalno sodelovanje Gregorčičevemu spomeniku v prid. Prirejajte zlasti v ta namen Gngerčičuve slavnosti in \eselice in seznanjajte na njih množico z velikim pesnikom! S tem storite dvakrat rodoljubno delo. A vsem nam spričo velike odolžilve napi ni u pesnikovemu geniju bodi gtslo: »Govoriš zelo pametno, samo četudi izvršiš pametno. Dostikrat si že tako rekel, ali na žalost, izvršil še nisi nikoli in ničesar.* »Resnično, ničesar.» Konec prih. brezvestno sta sleparilana debelo in na drobno dva radovljiška prefriganca ob času dela bohinjske železnice vse. ki so prišli ž njima v doliko. Eden teh ptičev je v Bohinj celo gostilniško koncesije pošiljal kar na prstno povzetje proti vplačilu Večjih denarnih svot, ki so potem izginile v njegov ploboki žep. Ker je naše ljudstvo prizanesljivo, stase mojstra poštenjakoviča tako navadila na svoja sleparska dela, da sta menda mislili, da imata že patent nanje in da sta se že kar ob belem dnevu vozila okr g, lovit in obdelovat svoje žrtve Sele odločen nastop v ča nikih proti njima ju je razgnal in nare lil konec njunim sleparijam. To so odohravali vsi pošteni ljudje; tam. kjer se je dobro jedlo in pilo na račun opt barjenih nevednežev, pa se seveda še zdaj jeze, da so izgubili iz svoje srede mila gosta in prijatelja, ki sta bila svoj čas tako petična in radodarna. Mi pa pravimo: Kdor zagovarja lopova in se polegle zanj, sam ni nič boljši od njega I Zatorej proč s takimi ljudmi I — Na zadnjem Miklavževem semnju smo zopet imeli tukaj jako čeden in zabaven prizor. Mož v uniformi, ki je znan, da ga rado nekoliko zanaša, se je pridružil Judu z blagom za obleke ter mu prav pridno pomt.gal pri njegovem . Jud mu je bil hvaležen in ga je baje plaval s kosom svojega blaga. Ali vse skupaj je potem zaneslo neugodno vreme na Ribičevem lazu v Savo, kj< r je Ceconi podrl železnico za prevažanje kamenja. Mi obžalujemo .nesrečneža in ravnodušno bi ga pustili plavati dalje, ako bi radi njegove ravnodušnosti ne trpele škode gotove stranke. Nadalje pa se je tudi pokazalo pri več piilikab, da je človek rad Škodoželjen drugim in kakor *e govori, je on celo zgledoval in poskušal pahniti v nesrečo svoji ga boljšega in poštenej5ega kolego, ki mu ni nikdar storil nič hudega. Vsaj po Bohinju je pravil o njem reči, o katerih se je izkazalo, da so hudobno zavite in neresnične. Pa pravijo, da nekdaj ni bil tek in da bi bil najbrž še zdaj najboljši.človek, ako bi mu krepostna gospa soproga ne bila vzela vsega moštva ter mu ne omajala značaja s svojimi trdimi kmetskimi pestmi. Ako je vse to resnično, potem ga res pomilujemo in v svarilen \ zgled vsem še prostim samcem 'iiiiievkamo z našim žalostnim mačkom: Komur dolgo liveli je mar, žensko surove kot vraga su var'!. Z Bleda. Nova železnica nam je odprla vrčji promet, posebno s tujci. Jako čudne so pa pri nas poštne zveze na tej progi; ako-luvnii vozijo vlaki, ki imajo poštno ambulitnco, vendar nimamo pri novi železnici nobene poštne zvezo. Tujci, ki prihajajo po novi železnici k nam, ne morejo oddajati pisma in brzojave na kolodvoru. Do pošte v beleče je čez pol uro hoda in luko so primorani tujci pustili pisma pri kaki privatni osebi, katera jih proti plačilu Šele Bog ve kdaj odda. Pisma, ki prihajajo iz Trsta, gredo s poftnim vlakom mimo lileda in čez Jesenice v Lesce, in od tam nazaj na Bled, tako da pošto iz Trsta na Dunaju prej dubijo, kakor ti 11 na bit jskem kolodvoru. Tik kolodvora imajo tujci več vil, v bližini so tri vilke gostilne, en večji hotel in več obrlnkov, ki so že koj pri otvoiitvi železnice i u o.ih za pismonoša in za pustne na biralnike. Vsu prošnje in pritožbe so dose.laj brezuspešne in drugod, na primer na Jesenicah imajo tri poštno urade, na Dovjem dva, pri Bohinjskem jezeru ima par vil in nemški helel tudi svojo pošto. Ne vemo, ali zato nič ne dosežemo, ker smo prosili Slo venci? C. kr. vlada hoče pospešiti in podpirali promet s tujci, in kako čudno, zdraviški okraj Bled na glavni progi Dunaj - Ti^l nima nobene poštno in brzojavne zveze, še poštnega nabiralnika ne, potem ni Čuda, da je toliko in toliko pritožb od strani tujcev, ki se norčujejo z izrazi tdas ist ein schoner Kurort!>, da jo tako preskrbljeno, da še tujec ne more oddali nujnih pisem. Iz Rateč. To je bilo dela pri nas to It.to. Zidali smo si pogorela domovanja, Kakor že znano, pogorelo je 46 številk. Popolnoma nove hiše si je postavilo 5 posestnikov izven vasi. Drugi smo pn zidali na razvalinah pogorišča. Hiše smo večinoma vzdignili v eno nadstropje. Da smo kaj takega vzmogli, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnih dobrotnikov in vrlemu pomožnemu odboru, ki se ni strašil nobenega truda. Pomožni odbor je skrbel za apno, opeko, cement, eternit, železne šine in za cene mojstre. Sčasoma bodo leto-viščarji lahko dob li pri nas primerna stanovanja — sedaj seveda še ne, ker hiše še niso dodelano — razven potrebne sobe in čumnale za domače. Tudi šolski vrt smo sedaj prav lično ogradili in poravnali. Č s pa je tudi že bil. Kakor groblja je bilo videti okrog šole. Leto za letom se je odlašalo s tem delom. Letos je novi župan g. Jalen z g. šolskim vodjo napravil prošnjo na slavno kranjsko hranilnico zaradi podpore za ureditev vrta. Prošnja ni bila zaman. Slavna kranjsko hranilnica je dala za ureditev vrta 400 K. Na tem mestu ji izrekamo presrčno zahvalo, G. Jalenu pa za vodstvo dela. Pogorelec. Iz gorenje Doline se nam poroča: Drž. železnica misli s 1. januarjem odvzeti na progi Jesenice-Trbiž kar dva vlaka. Ta dva vlaka, štev. 1820, ki vozi iz Ljub'jane 10*23 zvečer in štev. 1721, ki odhaja iz Tibiža ob 4'10 v jutru, sta za nas Dolince najpiipravneja — s posebnim ozirom na zvezo z Ljubljano. E len dejde v Ljubljano zjutraj ob 7. uri, vrača se okoli pol 11. ure ponoči. Kdor ima opravek v Ljubljani, bodisi zaradi trgovine ali sodnije, lahko vse opravi v enem dnevu. Sedaj po novi naredbi (ko ta dva vlaka odpadeta) bomo pa Dolinci morali iti z doma že prejšnji večer in če do večera z opravkom še nismo gotovi, pa moramo še eno noč ostati v Ljubljani. Kakšne stroške bomo imeli 1 Sicer bomo res odtrgani samo do Jesenic — kaj pa nnj počnemo z zvezo do Jesenic? Morda misli gospoda pri direkciji drž. železnice v Trstu, da bomo občani Belu peči, Rateč, Kranjsko gore in Dovjega hodili peš, ali da si napravimo avtomobil, kaj še?! Ta dva vlaka nnj ostaneta kakor sta vozila. Izostaneta pa lahko, ako že res hočejo pri drž. železnici štediti, štor, 1719 in 1718. Prvi odhaja iz Trbiža 8'49 zvečer, drugi iz Ljubljane 7'35 zvečer. Pozor torej, Dolinci! Potrkajmo na mero-dnjnib mestih, dokler je čas. Gosp. poslanec Pogačnik, vi pa storite potrebne korake v blagor Dolincev! Novice iz selške doline. — Iz selške doline. Naš klerikalni občinski odbor je sklenil pobirati občinsko naklado na vino in žganje. Podoben sklep je storil že lani, pa mu ni obveljalo,ker so se ljudje pritožili. Zanimivo je le to, da se je lani le naložilo naklado na žganje in špirit. To menda zato, ker je takrat predlagatelj, župnik Rožnik, še pil vino. Sedaj pa, ko je bajo po.-tal abstinent, je pa preilagal naklado tudi na vino. Ću bo pa Rožnik izgubil zobe, da več ne bo mogel jesli mesa, bodo pa gotovo naši katoliški backi v občinskem odboru naložili tudi naklado na meso. — Ćuje se, da letos nek gostilničar v Selcih ni bolel podpisali ugovora zoper to naklado. No, naj lo izkusa še kdaj vabiti ljudi skupaj, da bi podpisovali njegov prolost zoper človeka, ki je njega prij I za vrat! — V neki fari v naši dolini pride premožen vdovec k župniku, da bi se drugič oženil. Po običajnem izpraševanju reče župnik: »No. li bi loiaj zopet rad stopil v sveti zakon. Ali si pa tudi dobro poučen o naukih našo sveto vere? Ali ve), kaj je treba storiti dobremu katoličanu?» Ženin odgovori: «0, seveda vem! Pridno hoditi k spovedi, darovati za škofove zavode, dajati za maše, voliti katoliške može, o školovmu prihodu postaviti mlaje in biti vpisan v katoliška društva.* Župnik: «No dobro 1 Ali pa veš, koliko jn Bogov?« Kmet se popraska za ušesi, potem pa reče: »Menim, da so trije: bog Oče, bog Sin in bog Sveti Duh«. Tržiške novice. — Umrl jc, kakor smo poročali že v zadnji številki »Gorenjca*, dne 14. t. m. zvečer posestnik in gostilničar Jožef Luzar. Bolehal je že par let na srcu in na jetrih. Imel jc večkrat hudo bolečine, katere je potrpežljivo prenašal, a želel si je, ne prestajati hujših. Bog je uslišal to njegovo prošnjo in k stari bolezni se je priklopila vodenica, katera je dobrega moža nepričakovano hitro umorila. Se pol osmih zvečer je dosli zdravnik konšta-tiral zboljšanje, kar mu je bolnik sam pritrdil, in pol enajstih jo že umrl. Pokojni ju bil dober oče, veselega in blagega značaja in se v svoji bolezni tu brigal toliko za svoje ozdravljenje, kakor za blagor svoje družine. — Banji je bil večletni član »Braln ga društva* in prvi starosta »Tržiškega sokola*, kakor je bil sploh zelo naudušen za slovensko zmago in napredek. Kako priljubljen ju bil pokojni, pokazal je njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo popoldne in ju bil nainvnost veličaslun. Razen .Bralnega društva* in »Sokola* se je udeležila pogreba velika množica ljudi iz trga in okolice. Pevci »Budnega diu* stva* so zapeli ranjkemu krasni nagrobmei. Ranjkcmu boui zemlja lahka in blag spomin! Radovljiške novice. — Četrto predavanje, ki je je v letošnji sezoni priredil -Zabavni klub* v Radovljici, jo izvrstno uspelo. Predaval je prof. g. Maksu Punat iz Kranja »o Simonu Gregorčiču«, rišoč nam z znano svojo spretnostjo glavnu smuri Gregorčičevih pesni. — Obši na dvorana Kunstljuvu restavracije je bila polna poslušalcev, zlasti so morajo pohvalno omeniti tudi dame, ki so su v častnem številu udeležile predavanja o pesniku naj-iiežiiejih liriči.ih čustev. Po prodavanju su je razvila prijateljska zabava s petji m. Redni občni zbor Narodne Čitalnice v Kranju. Minulo soboto, dne 1;>. decembra 1.1. se je vršil ob precejšnji udeležbi občni zbor tukajšnje Narodne Čitalnice. Misel, da bi se priredil ebčni zbor ob poginjenih mizah su je jiiko dobro obnusla, Druaivuii predsednik g. prof. Pir na t je otvoril občni zbor sledeče: Čestite dame in gospodje! Čast mi je v od-borovem imenu otvorili šiiriinštirideseti letni občni zbor 'Narodne Čitalnice* v Kranju in vse navzoče prav iskreno pozdraviti.'Dovolilo mi pri tuj priliki izpreguvoiiti ni kaj besed, ki so mi na srcu. Znan vam jo velik pomen, ki ga imajo našo čitalnice za našu narodno življunjo. Tudi kranjska čitalnica ju zvesto izvrševala svojo namami nalogo od leta 18G3., ko jo jo bil ustanovil pokojni Matevž Pire, pa do današnjega dne jo gojila v prvi vrali narodno glasbo. Kmalu ,m ustanovitvi su je v njenem okrilju osnoval pevski zbor, pri katerem so sodelovali v prvi \isli profesorji te-danju nižje gimnazije kranjske. Iz njenih članov je obstajala godba na lok, katero ju vodil naš vrli skladatelj Viktor Purma za časa svojega službovanja v Kranju. Čitalnici ju tedaj predsedoval dični starina slovenskih pisateljev, dr. Janez Mencinger. Prud nukaj luti ju imelo našo društvo svoj lastni godbeni klub in svoj mešan pevski zbor. Letos se je zopet poživil mešan pevski zbor in upajmo, da dobimo kmalu tudi društveni godbeni klub. Lupa knjižnica, množica časopisov in dolga vrsta gledaliških predstav, ki so so prirejale v društvu, vse to ju služilo duševni izobrazbi članov; lupu veselicu, izluli i. t. d. pa so gojili družabno življenju. Tako je društvo vcuno btreuiilo za i remi glavnimi ideali: povzdigovalo in budilo je narodno zavest, skrbelo za dušuvno hrano svojih članov in gojilo pruvo družabnost. Letos smo napravili v nušem društvenem lazvoju korak naprej. Začeli smo prirejali prodavanja, ljudska predavanja so mu ne njena zlasti za nižjo sloje, katerih izobrazbo imajo povspešo- vati. Posebno pomenljiva so taka predavanja že zategadilj, ker nudijo priliko, da stopijo v ožjo dotiko najrazličnejši stanovi, tudi oni stanovi, kateri so doslej gledali večkrat drug na drugega po eni plati z nekim neopravičenim preziranjem, po drugi z zavistjo in nezaupanjem. Za vsa ta predavanja so se člani in nečlani prav živo zanimali in jih prav pridno pose-čali. Gospodom predavateljem izrekam na tem mestu toplo zahvalo in jih prosim, da še nadalje ohranijo svojo naklonjenost našemu diuštvu. Obenem moram zahvaliti še nekatere gospide in gospe, ki so si pridobili tudi to leto posebnih zaslug za Čitalnico. Omenjam v prvi vrsti gospoda Hinka Rebolja, kije v družbi z gospo Hermino Valenčičevo prirejal gledališke prestave in posloval pri listih kot vešč, spreten in vnet režiser. Zali a ljujem nadalje našega bbgajnika, gospoda Zdravka Novaka, ki je z velikim trudom uredil našo knjižnico in napravil zanjo nov zapisnik. Po/abiti ne snem gospoda Vilka Rusa, ki vodi z veliko požrtvovalnostjo društveni moški in ženski pevski zbor; njegovemu P'izadevanju se je posrečilo, zopet ustanoviti mešan pevski zbor, ka.r moramo povdarjati s posebnim veseljem; g. Rus je tudi uredil zbirko mir/ kalij in napravil zanje kakor tudi za društveni inventar nove zapisnike. Spominjamo se danes živih, spominjati se moramo pa tudi onih društvenikov, kalere nam je letos ugrabila smrt. Umrla sla: gospod Janko M a jdič in gospa Katarina Pire. Prvi jc voli! v oporoki društvu svojo knjižnico in večji denarni znesek; gospa Pire pa je bila vdova po ustanovitelju našega društva in je ponesla v grobslare društvene tradicije. B agjimaspomin! — Tako se je trudd odbor, tako so su trudili tudi posamezni člani, da zadosti društvo stavljeni nalogi. In tako nnj ostane tudi v naprej. Nikdar naj ne izgine iz naših vrst duh pesnikov Prešerna in Jenka, katerih grobove čuva in varuje naša č talnica. Marljivo se vsi udeležiijmo pravega narodno • kulturnega dela in pomagajmo po svoje, da su skoro ures-sničijo lepe prmoške sanje, katere beremo na Jenkovem nagrobnem spomeniku: Ko jai v gomili BrOl hum pozivni in ifllen muh pomite nad menoj, veselih časov srečo ho užival, imel ho jasne dneve narod nmj. (Viharno odobravanj«*.) Nato je prevzel besedo tajnik g. Hinko Rebolj ter podal v kratkih jedrnatih Črtah sliko delovanja Narodne čitalnice v preteklem 44. društvenem letu. Iz njegovega poročila posnemamo, da je imel odhor v preteklem letu 9 soj. v katerih se je sklepalo o vseh priređivah in premembah. Trudil se jo v vsakem oziru zadovoljiti člane ter je na razpolago lepo število časopisov ler istotuko obsežna knjižnica. Odbor je preskrhel tudi, da so so vršila poučna ljudska predavanja in gledališke predstave. Že v letošnji sezoni so se vršila taka, in sicer je predaval društveni predsednik, g. prof. Pir na t o »Simonu Gregorčiču*. V vsem društvenem letu pa so su vršile sledeče prireditve: Silvestrov večer z igro »Dobri sodnik*; 14. jan. ponovitev igro »Dobri sodnik*; 3. februarja predpustna veselica z enodejunko »Telegram*; 21. aprila so je vršil koncert, pri ktterem ju nastopil prvič mešan zbor, ki je dosegel popolni uspeh; 24. junija priredil su je ob precejšnji udeležbi puš-izlut v Podbrezje k »Pavlinu*. Tudi tu je nastopil mešan in moški zbor v popolno zadovoljstvo. 10. novembra se je uprizoril igrokaz »Otok in Struga* ter se ponavljal 18. novembra popoldan kot ljudska predstava. Obojukrat je bila dvorana nabito polna. — Začetkom leta soje nabavilo novo zagrinjalo za oder in odbor jo sklenil, kolkovati vse dopisovanju z narodnim kolkom. Društvo je pristopilo k »Hrvatski Matici*. »Planinskemu drušlvu* in »Akademiji* v Ljubljani. Opustil se ju časopis »SOdsteirische Presse* ler naročili »Naši Zapiski*. Istotako so je društvu posrečilo dobiti po večkratnem terjanju nazaj malo Prešernovo sliko. Popravilu se je društvena zastava ter napisna deska v predsobi. Dalje se je pa tudi razširila knjižnica (muzikalije). 5, decembra se je priredil kakor običajno Miklavžev večer, ki se je sijajno obnesel. Nad 80 otrok se je veselilo prihoda Miklavževega. Da se je ta večer tako izven-redno dobro obnesel, se ima odbor zahvaliti g, Hermini Valenčičevi, ki je rade volje prevzela vso prireditev. — Društva se je v svoji zadnji oporoki lepo sp mnil umrli odbornik, gospod Janko Majdič — volil je društvu precejšno svoto denarja in svojo lepo knjižnico. Oče njegov pa g. Ivan Majdič podaril j- čitalnici omaro za knjigo. Društvu je neizprosna -mil ugrabila dva člana: gosu. Janka M a j d i č a in gospo Katarino Pir-če v o. Pri obih pogrebih je pel pevski zbor ždlostinke pred hiso lil na grobu ter se je društvo njih pogreba udeležilo korporativno z zastavo. Istotako so se položila venca na krsto ter izreklo obitelji sožalje. Društvo šteje danes: 2 častna člana (dr. I. Mencinger in Karel Šivnik). rednih člnnov 81, vnanjih 9, izvršil-jočih 44 pevcev in 20 diletantov, skupaj I o rej 15b" članov (lani 125) Dvorana se je prepustila .'»krat za ljudska predavanja in lkrat, proti odškodnini, za prestave »Bioskopa*. Konec prih. Jeseniške novice. Gregorčiča Y spomin. Pri predzadnji občinski seji je govoril župan posmrtnico umrlemu slovenskemu pesniku Simoni Gregorčiču ter predlagal, da se dovoli M) kron za njigov spomenik, čemur je odbor soglasno pritrdil. Gregorčič jo najpriljubtjenejši slo-venski pesnik. Bil je duhovnik, katerega so njegovi tovariši-duhovniki, podobni našemu Zabucovcu, svoje dni hudo preganjali. Fana-naličnt rimski hajduki so ga duševno umorili in odlakrat je tudi prenehal peti in je bil podoben ujetemu ptičku, ki le šu včasih bolestno zaječi v br znmjnein hrepener-ju po — svobodi! Katolisko-klerikalna pobožnoat. V torek je prišel neki jud ter priredil v Počivavšekoveni he tulu predstavo «Nur fur Herren*. Županstvo je predstavo prepovedalo iz nrav-lvenih ozirov, ker je bilo pričakovati, da su bodo kazale največje nespodobnosti. To pa je bilo nekaj za naše pobožne klerikalce. V celih Iropuh so piidrli pod vodslvom Petra Rozmana k predstavi. Nemške klerikalce sla pripeljala Anton Pongratz in poznati gentleman Bachman, ki baje zelo drži na katoliško moralo. In potem so pasli oči na predstav-Ijnjočih slikah. Sivolas možiček, Član Marijine družbe, ki ju tudi šel k predstavi, so je potem izgovarjal in pral, češ. da je mislil, da se predstavlja — Kristusovo trpljenje. V izvoljeni družbi je manjkal to raj samo še Zn-bukovec. »Brezvertki* liberalci so bili toliko pošteni, da se niso brigali za to predstavo, ki je bila kakor nalašč ustvarjena za pohotne katoliške Marijine otroke in tretjurodnike! „Karntner Wochenblatt." Cu psu stopiš na nogo, cvili in grize ckng sebe. Takemu psu je podoben ta koroški »Schundblatt*, za kojega lajanje su nihče ne zmeni. Na Jesenice prihaja v dvth iztisih, in sicer v tovarniško kantino in — hotel Počiva v šok. Vsakdo naj ve, kaj mu je storiti I Savski vodovod bo zopet zaspal za dokaj časa, ker vsled neumnega početja klerikalno-nemških petelinov občinski odbor ne more delovati. Savčanom svetujemo, da primejo malega PongraČka za ušesa, ker jih tako imenitno zastopa. Mesto, da bi se brigal za vodovod, hoče odpraviti obč. tajnika iz službe iz gole maščevanjažoljnosti, ker misli, da je tajnik kriv, da je tako žalostno propadel pri znani pravdi proti uredništvu »Straže*, ki mu je hotelo dokazati zakonolomslvp in vlačugar-slvo. Upajmo, da se Pongrattu polagoma sbladi vroča kri. Jeseniški „Sokol" priredi dne 24. decembra t. I. ob 8. uri zvečer pri bratu starostu v Guštinovi restavraciji na Jesenicah »Božičnico* s sledečim sporedom: Govori« deklamacije, razdelitev daril in prosta zabava. Člani, ki imajo društveni kroj, nastopijo v kroju, drugi v navadni obleki. Vabijo se vsi prijatelji sokolske idejo. Občinska seja z dne 13 t. m. se je vršila v znamenju viharja. Pri predlogu odbornika Pong'a za radi odstranitve tajnika Humra so pri govoru odbornika Fabinca poskočili klerikalci in Nemci kakor nori. Fabinc: »Gospodje, z uradnega stališča ne moremo tajniku očitati ničesar. Ali mu morete kaj očitati iz moralnega stališča. On ni pijanec in ne prešestnik. Ako bi pa danes kdo prišel in rekel. Humer, ti sizakono-lomeč, vlačugar in največja svinja v občini, pred katero niso varne naše žene i n hčere, potem .. » Tu je nastalo grozovito vpitje, da je bila vsaka i n-daljna beseda nemogoča. Zabukovec: «Vi ste gledali na Pongratza!* Pongralz vpije rdeč kakor rak: »Pred so d ni j o se vidimo, celo družino sle napravili nesrečno, vam bomo že zamašili u'ta!» Fabinc: »Vi ste veliko premajhni za to!* Ob splošnem razgrajanju zaključi župan sejo. Klerikalci in Nenvi so spravili Humrovo zadevo na dnevni red, potem pa so sami razbili sejo, ne da bi bila padla najmanjša ž.il-besida proti kateremukoli odborniku klerikalno nemške zveze, Na svidenje pri Filipih! Tedenski politični pregled. V poslanski zbornici je pre lliž 1 pravosodni minister zakonski načrt o izvrševanju sodstva pri višjih deželnih sodnijah in najvišji sodniji. Železniški minster je predložil zakonski načrt glede udeležit\e drŽave pri nabavi glavnic za več lokalnih železnic. Trgovinski nrui-ster je predložil besedilo pogodbe med zastopniki ministrskega sveta in vojne uprave glede razdelitve obrtnih zalaganj v naši državni polovici in na Ogrskem. Okrožna 3odnija v Ljubnrm prosi za kazensko prtganjanje poslanca dr. Ploja vsled njegove samoovadbe radi suma po § 128 kaz. zak. Nn razpravi je bil potem nujni predlog čeških radikalcev rad' izvolitve odseka, ki bi določil načela o splošnem bolniškem, starostnem in invaliditetnem zavarovanju. Nujnost je bila odklonjena. Potem so razpravljali o nujnem predlogu o uravnavi plač in položaja drž. kamel, pomočnikov. Nujnost je sprejeta. Plače se jim zboljšajo. V ogrski poslanski zbornici je slovaški poslanec Hodža med drugim omenjal prizadevanje za zbližanje med Ogri in Čehi, rekoč, da Klofačeva frakcija Čehov smatra to idejo za aktuelno. Ali sedaj je izjavil ludi Klofač, da dokler bodo Ogri preganjali voditelje narodov kot politične agitatorje, ne bo razširjal misli o zbliževanju. Govornik je urgiral izvršitev splošne volilne pravice. Francija. Ločitev cerkve in države ne bode promočila onega velikega razburjenja t prebivalstvu, kakor se je govorilo in pisalo. Minister Briand povdarja, da je država storila vse mogoče, da katoličanom olajša sprijaz-nenje z novim zakonom ter jim omogoči, da ostanejo tudi v bodoče verni' katoličani, ne da bi jim bilo treba kršiti zakona. Dovolj je. da prijavijo cerkvene shode samo enkrat, ta enkratna prijava velja potem za celo leto. Take prijave se množe, kakor zatrja minister Briand. Godovi prihodnjega tedna: . 51. nedelja v letu. 23. Viktorija, Vlasta; 24. Adam in Eva, Stojadin; 25. Rojstvo Gospodovo, Zornica, Božidar, Bogoslav; 26. Štefan, Zlatka; 27. Janez Evg., Pelislav, Dragana; 28. Nedolžni otročiči, Zenica; 29. Tomaž, Vratoje, Vrhoslava, Mlada. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 28. v Dobu. Položnice poštno - Iiranilničnega urada smo danes priložili cenjenim naročnikom, kateri navadno po pošti pošiljajo naročnino. Uljudno prosimo, da bi blagovolili čimpreje vposlati 4 krone kot naročnino za ,.Gorenjca" za 1. 1907. — Tiste naročnike pa, ki so zaostali še z naročnino, prav lepo opomnimo na njihovo dolžnost, naj nam obenem ponovijo naročbo za drugo leto. Kdor pa ima naročnino plačano tudi že za 1. 1907, naj položnico prihrani za drugo priliko. Novičar. Srečne in vesele božične praznike želi vsem svojim dopisnikom, naročnikom in podpornikom, somišljenikom in neprijateljem uredništvo in upravništvo »Gorenjca*. ČlStno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je di bil g. Ivan Lolrič. gozdar v ŽtLv.nikih. Notarjem v Tržiča je imenovan notarski kandidat g. M«lija Marinček. »Slovensko društvo v LJubljani. Pozor, somišljeniki! V četrlek je bila odbrova seja tega društva. Pri tej soji so sklenili navzoči jako važne sklepe, ki so za napredno stranko življenskega pomena. Zato opozarjamo in prosimo vse svobodomiselne in napredne somišljenike, naj spoiočojo društvu, oziroma njega predsedniku dr. Alojziju Kukal ju, odvetniku v Ljubljani, razne nasvete, kako bi se organizirali v vsakem kraju napredni elementi. Vsak nasvet se bode pri odborovih sejah pretresoval in upošteval. Treba je, da se zganemo in storimo po najboljših močeh, da ne zagrnejo naše domovine umazani valovi rimskega klerikalizma. Treba je zato, da pri tem dela vsak, komur je mar svoboda in napredek. Klrrikalizem pri nas ravno začenja svoje pogubno delovanje in naša dolžnost je z vsemi močmi nastopiti boj v drobnem in v velikem proti temu pogubo-nosu. Vsi na krov za svobodo in napredek 1 Seja kranjskega občinskega odbora od 19. t. m. Zupan poroča, da se je rektor češke politehnike v Pragi, v imenu profesorskega kolegija zahvalil občinskemu odboru za čestitke povodom dvestoletnega jubileja napo-minanrga zavoda. — Nadalje naznani župan, da zakup užitnine na meso, vino in sadni mošt preide s novim letom iz deželnih rok na Ivana Kalana iz Trebnjega. Ker bi bila vsled tega kontrola glede 30°/0 občinske naklade jako otežkočena, poveri odbor občinsko pred-stojništvo, da se na podlagi dohodkov iz zadnjih h t pogodi z novim zakupnikom za pavšalni znesek, kojega naj odplačuje v mesečnih obrokih. Istotako se pooblasti župan, da se, kakor običajno, radi užitnine na pivo pogodi za pavšalno svoto s pivovarnarjem M. Majijem in gostilničarjem R. Sušnikom. — Resi se več prošenj sa sprejem v občinsko zvezo. — Občinski odbor soglasno pritrdi predlogu' upravnega odbora mestne hranilnice, da se s 1. januarjem 1907 uvede stanarina za hranilnične uradnike in da se hranilnično ravnateljstvo pooblasti ukreniti vse potrebno, { da se čimpreje ustanovi penzijBki zaklad za hranilnične nastavljence. Nato zaključi župan sejo. Ljudska predavanja v Kranju Narodna 1 Čitalnica v Kranju je prin dila dne 16. t. m. I ob pol deveti uri zvečer v veliki čitalnični dvorani drugo ljudsko predavanje tekom le-lošnje zimske s* z ne. Predaval je g. Frančišek Luznar, nadučiltlj na Priimkovom pri Kranju, «0 otroški osebnosti*. V uvodu nam je pojasnil otroško osebnost z ozirom na zavisi, spomin domišljijo, nagon posnemanja, radovednost, iznajdljivost, čuvstvo, voljo in nravnost otrok. Obenem je omenjal otroških napak in hib, zlasti nagnenja do laži, in po- i vedal, kako najlaž) odpravimo te napake in hbe. Potem je obiirno razpravljal o vzgoji. Pri vzgoji se gre predvsem zato, da vplivamo pO gotovem načrtu na otroško voljo in sku- i šamo tako blagodejno razvijali otroške zmožnosti. Vzgojitelj mora paziti zlasti na tole ! prevažno pravilo: ne zahtevaj od otroka nobene take stviri, katere izvršitve ne moreš nadzorovali; imej torej otroka vedno pod primernim nadzorstvom, naj počenja karkoliže. Voditeljica vzgoje naj bo: ljubezen. Le tedaj naj nastopi kazen, ako dobrota in ljubezen ne opravila ničesar več. Kaznovali treba zmerno, o pravem času; otrok naj vedno ćuli, da kazen ne izvira iz učiteljeve ali vzgojiteljev^ osebne jeze, ampak da je kazen posledica prestopka, pregreška. Smotri, za katerimi naj stremi prava vzgoja, so: ljubezen do bližnjega brez ozira na narodnost, stan iu mišljenje, čut za lepoto in pravo utmtnost, zmernost, pokornost, človekoljubje iti ustni-Ijenost. Glavni del vzgoje pripada materam. S toplim pozivom na matere je končal govornik, navajajoč značilni izrek Napoleonov: »Dajte nam dobrih mater in svet bo dobil drugo podobo!* — Navzoči so govornika iskreno zahvalili za zanimivo predavanje, katero je prepletel z mnogimi opazkami, migljaji in sveti, zajetimi in bogate zakladnice svoje skušnje. — Predavanje je bilo vredno pač večje udeležbe, zlasti od strani staršev iu vzgojiteljev. Zanimiva obravnavajo bila danes, v soboto, 22.1, m. ob devetih dopoldne pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Župnik Berce je namreč tožil znanega Brajčevega podrepnika v Sori Jos. Čar mana, posestnika v Senicah, ker ga je Ic-la dolžil, da je imel ljubavno razmerje z neko žensko, ki baje ni ostalo brez posledic. Obravnava je pokazala, kako podlih in perfidnih sredstev se poslužujejo klerikalci, da bi uničili njim neljubega župnika Berceta. Vzgleden dnini pastir je kaplan Brajc v Sori. »Slovenec* piše, da je »mirnega in lihega značaja*, poznamo ga pa, kakšen je v resnici. Ko so bile volitve v medvodskl občini, ga ni bilo cel teden doma, ker je sedel v Preski pri volitvah. No, pa to naj še bode, ker so bile volitve v domači občini, Čeravno nam ne gre v glavo to, kaj se duhovnik tako vtika v občinske volitve, ko nobenega davka ne plačuje. Kaj pa so sedaj mar kaplanu Brajcu volitve v Stari Loki P Kaj ga briga, kakšni odborniki so tam izvoljeni I Brajc kaže, da se vtika prav v vsako reč, če mu je mar ali pa ne. Volil je za cerkev na Jeperci, kar ta plačuje par vinarjev davka za mo njivo, ki spnla v Staro loko. Videli smo vse katoliške hacke iz Gornjih in Spodnjih Senic in Ladije, Kimali so v Staro Loko, kakor pravi tepčki. Brajc jih je ravnotako gnal, kakor priženejo v jeseni Hrvatje tiste sestradane buše. Tem sestradanim bušam je potem kupil šest ali osem Štefanov vina, da jim niso duše zmrznile v Stari Loki. Res lep poklic imajo sedaj duhovniki! Volitve in denar jim je sedaj prva reč. Ljudje so res popolnoma brezumni, ko ne vidijo, kam duhovniki gredo s svojim delovanjem. Namesto, da bi ljudi združevali v krščanski ljubezni, pa jih podžigajo k sovraštvu. Izobrazbe manjka ljudem, zato gro tako. Duhovnikom seveda ni mar za izobrazbo, zato so proti šolam in vsem tistim, ki se zavzemajo za izobrazbo. In eden prvih takih duhovnikov je Brajc, človek »mirnega in Idi-ga značaja*. Občinsko volitve v Stari Loki. Ta teden so divjali duhovniki po starološki županiji. Kar premore ta županija duhovnikov, vsi so se privlekli agitirati. Kar je znanih farjev ki se pišejo Kalan in Karlin, vsi so prišli k volitvam agit rati, čeravno nimajo nobene volilne pravice v županiji Stara Loka. Kaplan Florijančič je divjal, kakor bi bil obseden. i Na prižnici je počenjal stvari, ki kriče do ! neba. Fej, takim farjem! Kljub temu so na-prednjaki zmagali v I. razredu, tako, da črna banda ne bode sama gospodarila pri občini. Pri tej farški podivjanosti sc mora vprašali ali jc stari Bog še v nebesih, da ne vidi kaj počno ti njegovi namestniki. Mi se le Ću dimo kmetom, da ne izprevidijo, da farji samo hujskajo in se vtičejo v stvari, ki jim niso nič mar. Kaplan Florijančič ima tri tožbe zaradi žaljenja časti. Sorski Brajc je tudi prinesel svoj nedolžni obraz k volitvam. Ravno tako oba faruceljna iz Rateč in Žabnice. Sedaj je pa vera rešena, farji bodo pa odslej lepo naprej kmete molzli. Novi Čitalnični Odbor. Predsednikom je izvoljen velelržec g. Vinko Majdič, njegovim namestnikom g. prof. Makso Pirnat, blagajnikom g. davčni adjunkt Zdravko Novak, tajnikom g. žel. uradnik llinko Rebolj, gospodarjem g. hran. tajnik Ivan Valenčič, odbornika sla gg. odvetnik dr. Josip Kušar in učitelj l Vilko Rus. Umesten Sklep. Na zadnjem občnem i zboru se je sklenilo, da so čitalnično knjižnico izpremeniv javno ljudsko knjižnico. Umrl je po daljšem bolebanju g. Janko Ev. Sire, posestnik in trgovec v Kranju. N. v m. p. I Na korist šolski dražbi sv. Cirila in Metoda. Kdor se želi odkupiti novoletnih j daril v korist gori navedene družbe, naj se j zglasi do 29. t. m. pri tajniku gospodu Janku 1 Sajovicu. Člani polom pole. Zgorela je v loivk zvečer Franci Berči-I revi, po domače pri Ropu v Struž'šču pri i Kranju hiša z gospodar-kim poslopjem. Škode I je okrog 2000 kron. Kdo je zažgal. se ne ve. Izginil je'z doma dne 3. t. m. 121etni [ Franc Bajželj iz Slražišča pri Kranju. Orož-i niki ga zasledujejo že dljv časa, a brezuspešno. V Cerkljah se jc ob priliki občnega, zbora, c. kr. kmetijske podružnico sestavil odbor, ki ima i amen priprav!'* pot nameravani zadružni Ma rici. Namili zadružne klavnice bi j bil držati etno M vini > zlasti1 'prašičem jčstor1 U kolikor iihi-mco visi ko, ker sedaj zlasti db" J nuni pi. ftii.ei eeuo siamutiiu tlačijo. .Dui^č J bi pa bii I i člani zadruga o.u ravnili.. pnlik.di (praznikih) dobili cenejše meso.' Namen za- drugi bi ne bil konkurirati živinskim trgovcem, pač pa obramba v prid km tu nasproti prek u prem. Primeren sprejem. Škof je bil predpreteklo nedeljo jako lepo sprejet v Sori. V celi vasi, razen pri eni hiši, ni bilo nikogar, ki bi ga bil pozdravil. Prišel je kakor kakšen prosjak, ki se ne meni nihče zanj. Org.inist je dobil iz cele vasi komaj dva »dedea*, ki sta šla zvonit škofu. Zato so pa tudi lako zvonili, kakor ob požaru. Ponoći so škofa stražili orožniki in nekaj klerikalnih kmetov iz vasi Senica, Seveda se ni nihče brigal za škofa. Drugi dan je dvakrat pridigoval, a ni z beselico omenil volitev, politike i. t. d. Seof ve. da je nevarno prilivati olje v ogenj. Drugi dan se j>: zopet polhoma odpeljal. Občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev na Bledu. Dne 10. t. m. popoldne se je vršil v Blejskem domu občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev ob obilni udeležbi, ker so bili zastopani intcresenlje iz Bohinja, Gorij, Radovljice, Begunj i. t. d. Načelnik g Pcternel pozdravi zborovalce ter predstavi zastopnika deželnega društva g. dr. Mama. Društvo Jina nad 80 članov inje delalo največ z reklamo. Kupilo jo od fot. Lergetporerja relief-zemljevid blejske okolico in kraje boh. železnice za 000 K, kar je vedno v letoviškem domu razstavljeno. Tajnik poroča o dohodkih. Iz poročila se je raz videlo, da ima čez 3000 K premoženja. G. dr. Vilfan stavi več prav ume atnih nasvetov našim hotelirjem in gostilničarjem, sedaj ko vedno bolj prodira misel, da se ne potuje samo zalo, da bi se pilo. Naj bi natakarice ne vprašale najprej, kaj se bo pilo. Dalje slavi poučno potovanje naših kmetovalcev v Šiico in drugam za vzgled. Naj bi se tudi naši gostilničarji zavzeli za to, da bi spomladi pred začetkom poletne sezone in pred tujskim prometom napravili poučno potovanje v letoviške kraje Tirolske in Švice, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Tajnik deželne zveze g. dr. Mam poroča o delovanju deželnega društva v prospeh prometa in omenja, da kar se je otvorila bohinjska železnica, ima društvo vedno več dela, ker se prav v Itko — posebno Lahov, obrača naravnost na deželno društvo za pojasnila. Poroča dalje o udeležbi deželnega društva na razstavi v Londonu in Milanu, priporoča naj bi se tudi zunaj Bleda, posebno v Bohinju ustano vilo samostojno društvo za povzdigo prometa s tujci, ker Bohinj ima po otvoritvi železnic-? veliko prihodnjost. Deželno drušlvo se je obrnilo do c. kr. okr. glavarstva v Radovljici, naj se urede v Bohinju fijakarske cene, ker so se ob skovalci Bohinja večkrat pritoževali nad preiiran.ini cenami. — Po volitvi novega odbora za triletno dobo se zbor zaključi. Iz blejskega jezera so potegnili mrtvo Terezijo Rogač, o kateri smo zadnjič poročali, da j'j zginila z doma. Novega župana so dobili v Železnikih. Dne 20. t. m. je bil i'.voljen gosp. Marlin Klopčič. Ponesrečil se je v gorah dne d. decembra Jožef C! ve tek iz Fužine pri bohinjski Srednji Vasi pri sekanju drv. Izpodrsnilo mu je in bil je takoj mrtev. Ravno lam se je lansko leto ubil Škaular iz Studora. Na Breznici je bil — sedaj že petič izvoljen županom gospod Anton Kržišnik, posestnik v Zerovnici. Ospice razsajajo med otroci v Spodnji hi*ki. :.ato je šolski pouk v prvem razredu Uithvlien. Kako" so domžalski Tirolci ndfarbali svojo bratce.' Osrednje vodstvo nmskega 'šulternjiia jo duiovalo večji znesek za tdrža* \;iujo nameti s k: v Domžalah.. juVojjaJAJ :iiio/akarji _ v odli iru gotovo Hmajo p ijma, !kje so f)oii/,ili, ako >c j m sploh sanja, kje' ;je' KVVnjikV. 'In to' nev.diiO-t Vi» floinžnlski'-TiroM' inieiltno' iv.rnhili, Kdo ve, Uliko so juh 'rnislikatf^voj. eksmtuu/ni bopj kitari Jože Knppiier ' iu I OD'let .stara lloza VV{Mher>%'P wf #tiq>M,J30 letv se ni rta Mi«"!^ bi bih? oba h«t ,lara. r,fjKjM '" •a :v:, niUih .. • «n«. . JI.. • Socijalne stvari. Pasivna rosistonca poštnih uslužbencev. Zaupniki poštnih ihlužbencv vstH kategorij so sklenili. d.» pnčiio vsekako pasivno resi-slenco pred Bozičrtn, ako vlada ne ugodi nji-hovim zahtevam. Čitamo, da se minislerdr. Foft ntenzivno ukvarja s tem vprašanjem in dob« zlasti oli'ijanti, oziroma oficijantinie znatne poboljške. Hočejo jim namreč uračuniti do-klade k penziji in izpremcniti mnogo nedefi-nitivnih mest v definitivne. — Gibanje obsega 6000 postnih urad likov in služabnikov. — Na Dunaju so že pričeli s pasivnim odporom. 0 jetiki je sestavil profesor Jaks v Pragi sledeče stavke: 1. Jetika je ozdravljiva 2. Polju-bovanjc in kašljanje v obraz je nevarno. 3. Ne pljuvaj na tla! 4. Snaži svoje stanovanje! 5, Ne trpi prahu v njem! G. Odpovej se alkiholu! 7. Vtrjuj si Ldo! 8. Vzivaj tečno hrano! 9. Najboljši zdravdi proti jetiki sta zrak in svetloba. 10. Jetika je prokletstvo nezdravih Manovanj. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 17. t. m. Piignalo se je 227 glav goveje živine, 7 telet, — hrvaških buš, 1 ovca in 04 prašičev. — Pšenica po K 7-70, proso po K 7*50, rž po K 7'—, oves po K 8'—, ajda po K 8"f)0, fižol ribničan po K 11—, koks po K 12*— in krompir po K 2'--. Novi tarif za vožnjo delavce? po južni železnici. Z novim letom pride za vožnjo delavcev po južni železnici nov tarif v veljavo. Dehžni so tega tarifa delavci, delavke, rokodelski vajenci in vsi uslužbenci, kateri se izkažejo s službenimi, piselskimi in delavskimi knjigami ali z drugimi uradnimi dokumenti, da so delavskega stanu, za vožnjo v daljavi nad 50 km in v skupinah po pet in več ljudi. Cena teh delavskih vozu h listkov j-nižja kot polovica cene navadnih voznih listkov za osebne vlake. Pri nakupu b listkov za skupino 3 ljudi se že izplača vporaba tega tarifa, Kataster o vodnih močeh avstrijskih dežel sestavi hvdrografični centralni urad ter so došla deželnim vladam od osrednje vlade podrobna navodila o sestavi takih katastrov. Kurz za lesno trgovino bode z novim letom ot voljen na koroški nižji gozdarski šoli v Celovcu. Kurz bode trajal do konca meseca marca. K obiskovanju kurza bodo pripuščene tudi zadostno predizobražene osebe. Šolnina znaša 30 kron. Za stanovanje morajo pa obiskovalci sami skrbeli. Prošnje, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom je vlagati na predsedniško koroškega gozdarskega društva. Železniško ministrstvo se je odločilo za nekaj važnih olajšav glede živinskega prevoza. Te olajšave se začno 20. t. in. in trajajo do 31. suVeljajo pa 2a glavne proge drž. železnic. Verjetno je, da dovolijo tudi privatne železnice, n. pr. Južna železnica, iste olajšave. Ker je ministrstvo uvidelo, kaka draginja mesa vlada po mestih, se je odločilo, da dovoli nO procent ni popust za prevoz na žel znicah i i sicer samo »a ono r< galo.živino ki je namenjena v mesnico. Te določbe veljajo za Duu j. Prago, Lvov, Trst, Gradec iu še za neke kraje, ki porabijo mnogo me«a. Ba pa se omogoči in olajša prevoz mesa po vseh pro.>ah brez oziia na posebne postaje, je dolo čilo ministrstvo, da se hinatiajo pošljatve mesa do 40 kg takozvanim markenkolijem, za katere veljajo posebno nizke cene in se mi zelo priprost način sprejemajo in oddajajo Nasilnež. 17letni delavec Matevž Podli pntk jo srečal minulo leto 1. oktobra na cesti proti Breznici mlado dekle. Z »čel se ji je prilizovati in ker dekle ni hotelo ničesar slišati o njegovih težavah, jo je zgrabil za vrat ter opetovano vrgel na tla. Obiolženec priznava, da jc imel namen dekletu delati silo, ako bi ne bil zadel na tako odločen upor. Dne 4, oktobra t. 1. je pa na poti iz Stočja proti Kropi neko drugo dekle podrl ni tla in jo tiščal k tlom. Podlipnik je bil obsojen zaradi hudodelstva javne sile in prestopka zopet naavnost na dva meseca ječe. Okno se je odtrgalo. Andrej Sova in Lovrenc Za plot ni k sta 20. avgusta predpoldne stala pred občinsko hišo v Trž'ču. Naenkrat se odtrga težko železno okno, ki je viselo lc na enem tečaju pri podstrešni sobi in pade na tla, pri tem pa tako nesrečno zadene spodaj stoječega Zaplotnika na glavo, da jc diugi dan umrl. Kot lastnik hiše se je imel zagovarjati Josip Deu, posestnik iz Ko-vorja. Izjavil je, da je naročil popravilo drugega tečaja, če se pa to ni takoj zgodilo, ne zadene njega krivda. Drugi toženi Matevž Stroj, tovarniški delavec, pa pravi, da, koje on vzel drugič dotično podstrešno sobo v najem, ni pogledal, če jo okno popravljeno ali ne. So lišče je oba oprostilo radi pregreška zoper varnost življenja. Najdeno uro si jc pridržal. Zidarski vajenec Alojzij Buttolo je našel v Trž'ču zlato uro z verižico, ki jo je izgubila Štefanija Zitterer domov grede iz cerkve. Bultolo si je pri hv.al uro. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Tatvina. Anton Flander, delavec na Javorniku, jo vzel pri postelji na steni visečo uro z verižico, ki je bila last Franceta Gmaj narja. Da bi ga ne izsledili, zakopal jo ukra dene reči pod neki grm. Flander je orožnikom, ki so ga prijeli, obstal tatvino. Ker je bil zaradi enakega čina že dvakrat kaznovan, je bil obsoje na šest mesecev težke ječe. Z vijakom gaje udaril. Janez Pire, tovarniški delavec iz Kosez, je dne 29. jula t. I. zvečer v Zgor. Šiški zadel na neko ru vanje, ki se je vršilo na okrajni cesti med fanti Jakobom Kosancem in Janezom Peršinom na eni ter Andrejem Perkom, posest, sinom, na drugi strani, zaradi neke «preže*, pri kateri se je čutil Kosanc prikrajšanega. Brez povoda je pa segel Pire v to rabuko ter z vijakom katerega je imel privezanega na vrvici, dva krat udari po glavi Andreja Perka ter gf smrtno nevarno poškodoval. Ker je Pire znan pretepač, je bil obsojen na eno leto težke ječe. Z nožem je sunil Rudolf Štemtor, posestnika sin iz Tomačcvega, v Gundrovi gostilni Jožefa Bobnika, ker je bil razkačen da ga je za vrat pograbil in mu srajci raz trgal. Ob oje n je bil na štiri tedne ječe. S sekiro je napadel d"lavec Jakob Florijančič iz Doba branjevca Janeza Vidiea in tega ženo .Marijanu na Hrusiri, ker sta ga prišla na dom tirjat za 14 K 00 v. Prvemu je presekal de*ne spodnje .podlehti, nakar je zamahnil proti glavi Marijane Vidic. ki se mu je pa umakn da, da ji je presekal le obleko in jo na desnem stegnu lahko ranil. Obojen je bil na štiri meseco težke ječe. Izpred deželnega sodišča. Otrok ponesrečil. Janez Berganl, trgovec v Stari Liki, je pustil, svojeg i 3 leta starega sineta oditi'brez u-stva v skla dišiV, ki stoji tik trgovine. Odtod je šel otrok na inostiček, ki je v zvezi s bkladiščeii tir nadel v potok, ki je narasel v sled deževja Drugo intro ho-ga' našli utopije^i-ga v Sori, fcumop ?a. je -poL k. odnesel. Žarjuh \e neprevidnosti ja biV kergant obsojen na 0 dpi strogega zapora. t a k s 1 a n s k a Ob sklepu lista. Volilno reformo je sinoči ob poldva naj stih sprejela gosposka zbor n i c a v d r u g e m in t r e t j c m branjju o; kakor jo jo sklenila po zbornica. Obenem je go sposka zbornica sprejela predlog o.,«nu m e r u s c 1 a u s u s», t. j. da se določi Stei vilo dosmrtnih članov, gosposke zJ)ori|i< največ na 170 in najmanj na IT>0 Hfanovj ; Kranjski vodovod bo — kakor jaflj današnji ura Ini Itbt — tedni pri cesarju'V po t r j e-n.j,fi. ana.šnji d ž q B -I- LoteilJHlu ir*Sčtcii « zlasli ž(ivo zanimal za gledališče, gi&Sbe m obr.Vzol'aliio' umetnOst tet izlcušaL da ostane modemi »Slovan* jugoslo4-vans';i informativen l.st zj.niod'.rno 'kujižev-u ist. uimtiiost Ul prosilo fiploll. Konecprih. List »Zadruga-, -lilofoniu glasilo Zadružni« ZvrZo-Vi; Ijrl. f.ikio bo !<• \ ti.doče slednja izdajala zopA i lastni ''rpfiji/jii.,ki ta bede bavila edino le s pospeševanjem zadružništva in narodnega gospodarstva s posebnim ozirom na kmetijsko zadružništvo, izide prva : t> vitka že do božiča t. I. Lst bode začasno mesečnik in se bode po potrebi izdajal pozneje bolj pogosto. Uredništvo je prdibilo odlične zadružne, kmetijske in go spodarske strokovnjake kot sotrudnike in se bode list izkušal vestno truditi, da deluje v blagor kun lijskega in drug. ga zadružništva, ogibajoč se dosledno \s> ga, kar ne bi bilo prid in prospeh slednjega. Zadruge, ki so učlaniene pri Zadružni Zvezi v Celju, bodo dobivale list v par izvodih brezplačno. Zadruge in društva, ki v Zvezi niso učlanjene, knkor tudi kmetijska, bralna, izobraževalna in druga društva, čitalnice in posamezniki i. t. d. pa dobijo list za ceno 3 krone. Udje zveznih članic pa dobe list za 2 kreni na leto. V.-e zadruga in razna društva ki žele naročiti list, oz.ruma dobiti na cg'ed prvo šbvilko, naj izvolijo to naznanili po depisnei uredništvu lista »Zadruga> v C lju Schillerjeva cesta 3. Današnji številki |e priloženo vabilo na uaročbo „Kmetovalca". Ali tudi rabite sladno kavo? Će se v ilnrnsk družbi spieii l<> »p...šunr, se marsikdo pomilovalno nasmehne in pokaže ho, da imnjo še mnogoteri hud predsodek proti Hladni kavi. Deloma jc to tudi iiinevnn, zakaj to, kar se prodaja pod imenom Hladna kava, večinoma ni Hladna knva. ampak skoro vselej navadno i^ana i i in opraien pivovnrski slad. Ta dva pa dnjt-la samo plehko, sladkavo polivko, ki gotovo ne tekne po k h v i. Jako mnogo jih baA še ne ve, ali pa se niio prepričali, da jc le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava lak izdelek, ki ima si m prijeten okus po kn vi, ker se njegova zrnja prepoje z izvlečkom kavine črešnje, ne da bi se oh tem prinoel stiu, eni kofein zrnate kave. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava torej edina v visoki meri spaja pri ljubljeni okus in vonj zrnate kave c znanimi znanstvenimi prednostmi sladovimi. Kdor je t'iipj pokusil pristno Kathreinerjevo kavo, gotovo nima več predsodkov proti dobri Hladni kavi. 1'rslna Kathreinerjeva kava pa se prodaja samo v zaprtih zavojih z imenom Kalhreiner in je torej pri nakupo vanju treba nujno vselej in izrecno naglasa ti ime Kalhreiner. Odprto pismo*) oapodu J o i e f n K11 n a r J a, lviema županu in gostilničarju na Jesenicah. Ne manjka Vam poguma, nastopali proti ljudem, ki so poštenejši od Vas in kateri se ne morejo ponašati, da imajo toliko masla na glavi kakor Vi. Petnajst let ste bili Župan jeseniške občine. Za dobo Vaši ga županovanja sezidalo se j* v jeseniški občini nnd 200 hiš. Za izdajo stavbenih in prebiva Ini h dovoljenj računali 'te vsakemu posamezniku takso po točkah 8 a in b in 9 po tarifu k občinski postavi za vojvodino kranjsko od 3. drcembra leta 1868. Take takse se v smislu §;l gorajšnjega zakona stekajo v občinsko blagajno. Vi pa niti ene sprejete takse niste vpisali mrd prejemke, temveč so vse izginile v Vašem nenasitljivem žepu. Ne računam previsoko, če trdim, da ste oškodovali na ta način občino za več kot 15.000 K. In to sle storili Vi, ki ste imeli 1600 K letne plače od občine, Vi, ki ste za prenočevanje kakega ubogega tujca v hlevu postavili v tačun letnih 28 K, Vi, ki sle za napravo raznih potrdil zahtevali od 40 do 80 vinarjev, kar tudi ni nikjer pisano v prejemkih. Toliko za danes na razpolago so pa še druge podrobnosti, ličoče se občinskega gospoV darstva. Podajla si s pisarjem Pongratzem brar lovsko roke in ostanita lepo doma za pečjo ter postita v iru ljudi, ki so, dasiravno dru gega političnega prepričanja, mnogo boljši od vaju. Na Jesenicah, dne 14. decembra 1906. _ Eden, ki pozna razmere. *) Za vsebino je uredništvo odgovorno le v to-Jiko, kolikor zahteva zakon. Zahvala. Žalujoča rodbina Lazar se tem po lom iz srca zahvaljuje vsem, ki so v slučaju smili našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in brala, gospoda JOŽEFA izkazali svoje iskieno sožalje in ravno t, ko vsem, ki so se v slučaju bolezni na katerikoli n.ičin tolažili bolnika in družino. Iz dna srca se zahvaljujemo »Bralnemu društvu« in S,kolu- in -pluli vsem, ki so spremili ranjkegn na zadnji poli in h tem izkaz di pokojnemu zadnjo čast. Najsrčnejša hvala pa bodi gg, pevcem »Bralnega dru'lva za krasni nagrohnici. 2S2 V Tržiču, dne 21. decembra IMA, Marija Sire roj. Dovian raznamn v svojem, kakor ludi v imenu bv j li otr-k Ludvika in Ivana pntitim ircem prstu'dO vest, da j« naš iskreno lju -(jeni soprog, oziroma oče, brat in t vuk, gospod JANKO EV. SIRC posostnik dne Hi. decembra ol> t. eri ponoči, p it viden s sv. zakramenti za umirajoče, v 40. letu svoje it irosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 18. t. m. oh 2. uri p< poldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Predrngega rajnika priporočamo v blag spomin in mililev. V Kranju, dne 16, dec. 1906. Zahvala. Vnem, ki so izrazili sožalje in nas tolaidi oh bolezni in siniti iskreno ljubljenega, dobrega soprogu, ozir. očeta, brata in svaka, gospoda JANKA EV. SIRC-A posestnika kakor tudi za častno mnogobrojno spremstvo pokojnikn k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in drugim udelež-nikom najiskreuejšo zahvalo. Kranj, dne It), decembra 1906 Žalnjoči ostali '.' hlA |t IcžKo pričakovani V koledar I Uredil dež. nadzornik J. Legvart. H. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne iivinoreje, zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje holtzni mleka. Obdelovanje tiavnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vin' reja. priprava dobrega vina. Kmet zakoni. Hmeljarstvo. Prem-čuoanje v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Oona i pošto K 180. Naroča se pri Iv. Bonacu v Ljub« Djaalt Vsled prihranitve dragega povzetja se brJ znesek naprej dopošlje. Aleksander Ambrožic nrar in trgovec na Bleda tal je vsakovrstnih stenskih in budi lun ur, veriiio, prstanov, uhanov i. t. d., 9—M3 vse po najnižjih cenah. Večkrat premirano Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakoi tndl kipe, vaze in droge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in ceni priporoča 139 30 Avgust Drelse prva in največja tovarn* peči in glinastih izdelkov --v Ljubljani. - 1 1 ■1ŠŠ9UM o M ti O N O h a h {Ž iS «■* n • « B T II. prlloja „Gorenjcu" šl 51 Iz 1.19O6. dosežejo s teui Irpovci in prekupovalci, ako naroče 75 kosov finoga peciva po 2 vin. za K V— 38» » » i 4 » » » 1*— Razpošilja v najlepših kartonih E, BRANDT ■} tovarna finega peciva v Kranju ms Hrtnr at jum hoiii COncOuM' ZobO- tehnični i\t\)i Oton pri g. dr. E. Globočnikv v Biranju Zobovja, tudi nc da !>i se odstranili kort-nine, z ali brez nebne ploAčo, iz. kavčuk; kakor tudi zlata, dalje vravnftlnio« i; obturatorji se izvršujejo po najnovojli) 100 27 metodah. Plombe v zlatu, poroolanu, amalgam in oementu kakor tudi Vse jsobozdrav nifike operaoije izvršuje tu epecijaligi Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ur* IHIL J. Spreitzerjov naslednik LJUBLJANA, Slonišleovo vtlioe At. -4. Staioeao-tiifietBo Id uiitoiitosto. Žično omreije na stroj, ograje na mir o-dvora, obmejno omreije, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne krilo, štedilnike itd. Specijaliteta: 74 22 valjični zastori (Ko 11 balkon). Ludovik puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušk H lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, Vse puške so na c. kr, preizkuševalnioi in od mene preizkušene 204 62-11 Iluetrovanl venlkl cuatonj. rT)đ$t ir) doktorja pl, Trnkoczvja krmilno var^tvem srodstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Masiin. Piovldnl kmetovnlec ya primeša krmi vsaki doma i živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih unpehdi, ki se i'osezcjo z maslinom. Tovarniški zaloga: 236—8 Lekarnar Trnk6c*y, LJubljana. HOTEL „ILIRIJA" 6n"41 Ljubljana Kolodvorske ulice št 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški p e lin k ove c. — Izborna kuhinja. Poitreiba točna. Cene niske. Za mnogobrojni obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. M. Podkrajsek frizer z j? dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka 140-22 nasproti hotela „Union** ■vitem lilkl priporočil za gojitev las in za u m i v., nje gl ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aiU ai ker- St. 606. Prava »rebrni «li»> sat peirori, gll 4*86, iitn i dobrim uker> kolesjem gld. 5-96 In naprej. 188-24 MOTIL „¥EG1" «~> v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski šoli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna blieljika, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiiko dvojnomarčno pivo. (Jarka ln mrila jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. u86-86 1 Za tajoe novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema po-steljama 2 K. Jako ugodna prilika sa leto-viičarje, u katere se cena primerno zniža. Na raipolago to vil domači listi. MT Cckiuik! ToCupostrtm! Z odli<\ apoMovanjem ANTON MAVER, lastnik m ■ > h % % % $ 4 S ■ Kranjska toVarna lanencga olja ZABRET & HUTER .priporoča po najnižjih dnevnih cenah najboljše kakovosti, katere iuuijo v sobi 40 — 41 Vo begalo vin z 0—10% olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju, daljo katero je mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega alhutnina in je ravno radi tega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše bre/, te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). lanene tropine (preše) sladko laneno olje, 12—11 mmm Rezervna zakladji; K 66.277. Denarni promet v I. 1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po dL>l °l * 12 10 brez odbitka realnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da j bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 57/Ai, na menico pa po 6*/«. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do (>. uro popoldne, izvzemši nedeljo in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 151—SI 11 '1-tju kuuiiorcij iOorenjr h > OdKuvomi urednik utVDsliiv Miku'.. LMlninn in Iv, fr, i.huuim»ih v Kranju,