79. številka. Ljubljana, četrtek 9. aprila. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dnovo po prazuikili, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za ćelo loto 16 go!IJUJll 8. aprila. Pretcčeni teden smo priuauali svojim brale em večje go vor e slo vensk ih državnih posla n cev, po^lovenjenđ po steno-grafokem zapisniku, iz njih so Slovenci vi-deli, da naši poslanci uijsu (po vzgledu prejš-njih zastopnikov našega naroda) leseno in tiho-modro z zaprtinii ustnii v državuem zboru v luolku iu strahu sedeli, — nego da bo mirno a moško ponovili in pred vsem svetom proglasili želje slovenskega naroda po po-roštvih našega narodnoga obstanka, da bo v noviČ terjali ono pravice, katere končno do-seči moramo. Vseh avstrijskih Slovanov glas po pravu in pravici se jo tu Ču), nemilo pihal mimo do zdaj gluho-blinskih Nerucev, a razlegal se no samo po vsem slovanskem, nego i po drugem svetu. Govorili so Mora-vani v imenu češkega naroda, čul se je glas šlezkih, ister&kih; dalmatinskih Slovanov, naglasali so svojo narodne pravice Kusini, in v imenu vseli Slovencev sta v budgetni debati zahtevala narodne pravice nada po-slanca dr. Vošnjak in dr. Kazlag. lica jo, da ti slovanski glasovi nomajo vsega vspcba, ker so bili h koncu kar pre-glasovani, — ali v tem se gotovo govorniki sami nijso varali. V tacih velicih dolgotraj-nih bojili ne odločujo posaniezcn naval; pri naših protivuikib se prcdsodki neČejo na en-krat izkorcniniti, dah narodne nepravilnosti ne brž izginiti. A brczvspešni ti glasovi zahtevanja narodne ravnopravnosti nikakor nijso. V tiska tisoč in tisočkrat pomnoženi, preko vsega evropskega sveta razširjeni so šli oznanjovat drugim narodom, da avstrijski Slovani smo zaveden narod, ki terja od države in od Rosedov kar mu gre. In našim Ne ni ce ni suujim, in naši vladi, iu našim viđjim krogom so bodo oči od pri c, da izprcgledajo celo veliko rennobo toh slovanskih klicev, ki se morajo vedno in vodno močuojče ponavljati in se tiuli ponavljali bodo. Naši slovenski poslanci so torej govoreći za naše narodne pravice storili, kolikor so atoriti mogli, namreč svojo dolžnont in za to zaslužijo priznanje vsacega slovenskega narodnjaka. Ako pak vidimo in JSnjemo v organih nažo klerikalne stranke, v ltstib naših klečć-plazov vedno naganjanje in lajanje v slovenske poslance, ako beremo prav otročajska kritikovanja in obiranja ponarneznih govorov, — vemo, zakaj je vse to, in nemamo volje polemizirati s tacimi Ijudmi, ki bočejo slabo najti in za to morajo slabo ali grajo vredno nahajati. Pustimo Iilci\veisu v njegovih „No-vicahu veselje budobno zagatavati ro nad govori dr. Vošnjaka, dr. Kizlaga, Pfeiferja in Nabergoja, saj vemo da izvira njegova jezica le iz tega, ker ob volitvah narod nje* govega nekdaj veljavnega glasu nij hotel ve5 poslagati, ko je proti omenjenim narodnjakom začel rovati in z vso peifidnostjo obre-kovati jih. Torej moževu sodba nij uepri-strauska, nij hladnokrvna, ne velja nič. Isto take vrednosti so sodbe farovškega lista, ki najprej in nad vsem zantopa nadvlado višjega dubovenstva in dnhovenstva sploh, kateremu jo Uim prvi, — oj ta bi pred naSirui poslanci v trombo slave trobil, — ko bi Ie malo pohinavčiti, poklečeplaziti, po-Costiti se botoli. Kaj je tem patronom S 1 o v a n-stvo, ako nij služno jezuitskomu Rimu! PaČ jo nam lehko šalico obrniti in nas'e klerikalce in klečeplaze vpradati po vspebib, kutere jo njihov repreze,nt*nt grof Barbo do-segel f*č svojo znan(» elokvencijo in ženijal-n-stjoV In da višje idemo, dozvoljevali bi se našim noviuarskim mežnarjem morda dati raJHo premisljevati, zakaj vendai grof PI o h en-wart nij niti ust odprl, koje r budgetni debati vprašanje slovanščine več dnij na dnevni red pribajalo ? Zakaj sploh Hohenwait , tist „strah ncmškib nstavovercev" nij nik-dar še niti z eno besedico izdal, da Slovence zastopa? Mi smo namreč morda tadi tega ninenja, da ko bi bil prošnjam dr. VoŽ-njakovim, dr. Vitezičevim in družili za pravice slovanskega jezika v Soli pridružil se še tist vaš veliki strah ncmških uatavovercev, dobljeno bi bilo vse, kali ? Za nas in za vsacega mislečega Slovenca je narodno vprašanjo, t. j. vpra-Šanje Slovanstva prvo in najvišje vprašanje naaega naroda in iz tega fitališČa sodimo mi hi hoćemo Bojem* biti, to se ve, od poštenja- Listek, Govor skofa Ntrosinajerjii proli pape-ževi nezinolnosti na rimskem cerkvenem zboru. (Daljo.) Tist apostol Pavol veruje tako malo v prvenstvo sv. Petra, da oČituo graja tište, ki pravijo (1. Pis. J, l"2,): Jaz sem Pavlov, jaz pa Apollonov, jaz pa Kephasov, iu jaz Kristov. Ko bi tedaj Peter namefetnik Kristov bil, gotovo se ne bi Puvel predrznil, tako resnobno tište grajtiti, ki ho njegovi s^-apofitoli bili. — Tist apostol Pavel omenja apostole, oznauovales, evangeliste, učitelje in pastirje, ko o zvanjih cerkve govori. — Ne more se, poštovani brat je, niti misliti, da bi ta veliki apostol Pavel pozabil prvo zvanje t. j. papežtvo omeniti, ko bi tega imenovanje za res po bogu bilo. — Ta po-zabljivost se mi zdi pa tako nemogoča, ka- kor da bi zgodovinar tega cerkvenega zbora ne omenil njegove svetosti Pija IX. (več glasov se slili: molči, brezbužnež mulci!) Umirite se, poštovani bratje, ao nijsem pri konci. BrancC mi nadaljevati dokazujete svetu, da krivico dc-Iate, ker želite neznat-nega Člana to skupščine utolažiti. Aj)(.stol Pavel ne omenja v nobenem listu, katere je na mnoge občiue razposlal o tem prvenstvu. Ko bi to prvenstvo obstajalo bilo, po katerem bi z eno besedo cerkev vidnega poglavarja imela, ki bi v poduČc-vanji nezmotea bil, gotovo bi bil ta apcstol omcnil. Kaj sem rekel ? on bi o tem jako važnem predmetu dolg list napisal. Kako bi bil on, ki je na resnici poslopje krščan-skega podučavanja podignil, temelj iu temeljni kamen po za bi ti mogcl? Ako tedaj ne moremo in no smemo reči, da je a;>o-btolBka cerkev krivoverna bila, to moramo vendar priznati, da corkev nij bila nikdar lepša, čistejsa in svetejda nego za dobe, ko še papeža nij bilo. (Krik: „nij ros, nij rcs.") Naj gospod Laval ne govori: „Nij.a Kaj ti ako si eden od vas, poštovani bratje, upa pomisliti, da je cerkev dan denes, ko ima papeža za poglavarja, čvršČa v veri, čihtejša v morali, nego je bila apostolska cerkev, ta naj očitno pred cei im svetom iz-pove, ker to je srediaćo, odkoder se bodo naše besede na vse kraje sveta razširile. O papeževej oblasti nijsom našel ni spo-mina v spisih Pavla, Janeza in Jakoba. In sam Lukež, zgodopisec delovanja apostolov, pri razairjevanja Jczusovo vere ne omenja te jako važne točke. To m-ilčanje teh svetih ljodij, iz katerih listov en dcl kanoniČaib ali od boga navdahucuib spisov obstoji, mi je nerazumljivo; pa bi bilo to tuđi tako ne-odpustljivo, kakor da jo Tuiers, ki je zgo-uovino Napolcna Bonapartc pisal, cesarski naslov izpustil (ugovor, krik). Tukaj vidim enega člana, ki s prstom na mene kaže in pravi: Glejte krivovernega škofa, ki je pod lažnjivo zastavo v našo sredino prišel. — kov, ker sodbo klečeplazov, hinavcev in klerikalnih bornirancev preziramo. Politični razgled. NotrnuJe dežele. V Ljubljani 8. aprila. Ker vslcd praznikov včeraj nij novin, in je politika sploh tuđi praznovala, v tem predala denes nemamo važnega zabiležiti. Cr&ki organ „Nation", ki govori za to, da bi (Jebi Sli v državni zbor, da bi popuši ili „državopravnost" in se poprijeli le namdnega »talUča ter v zvezi z dragimi av-strijskimi Slovani dosezali, kar je doseči — izraza željo, da bi razni Palacky, Rigri in Ciam-Martinici popustili vodstvo politike, ki Štovanom osobito Čehom ne prinaša dobička. O*«r naš je, kakor „N. fr. Pr.u pri-poveduje, papežu v posebnom pismu, ki je vćliko nedeljo v Rim od4Io, odgovoril na njegovo izjavo, h katero se rimski Skof vtika v posvetne roči naše avstrijske države. Hrvatski „Obzor" prinaša osnovo postavo, ki bode hrvatakemu zboru predložena, in ki določuje , da na Hrvatskem od slej ne bode več velikani imeli virilnih glasov v zbora, nego bodo le 10 poslancev izmej sebe volili, kakor pri nas velikoposestvo. Tuđi to je za Hrvatsko važen napredek. TTiittnJc tirittre. Vrancomkn vlada misli poslanca Adam in Victor Hugo sodnijuko preganjati, ker misli, da sta Richefortu pomagala k nbega in k vrnitvi v Evropo. — Mac-Mahon misli zdaj, ko narodna zbornica nema zase-đanj, potovati po nekaterih departementib. Kakor se piše, misli v lazličnih mestih po-veđati svoje nazore o septonatu in svoji po-litiki. Roajalistična članova v ministerstvu, Depevre in Larcy se ustavljata temu projektu, ter izstopita iz ministerđtva, ako se izvrši, Se preden se zbornica zopet snide. Vlada predloži takoj, ko se zbornica zopet otvori, zakonsko osnovo o oživotvoreoji zgor-nje zbornice, katere prezidont ima biti even-tuvelni naslednik prezidenta republike. Vlada bode zahtevala nujnost posvetovanja. „Mo-oiteur" konstatira, da stavi frakcija legiti-mistov takoj pri sestopu zbornice vprašanje o monarhiji. Sliši se, da boce grof Cham-bord sam to zadevo v roke vceti, ter jo sku-dati nremičiti. „Journal officiel" poroča, da seje sklenila franeosko ruska trgovinska in brodnijska pogodba in konzularna konvencija. Španjski telegrami poročajo, da je več republikanskih baterij pri Carrerasu začelo ogenj. Karliati pak nijso odgovorili, nego so se poskrili. Ftatijftntki list „Perseveranza" Bve-tnje italinisimom v Trstu, naj svoja buda- lasta rovanja in težnje po aneksiji popuste1, češ, da hoče Italija s vsemi sosedi, osobito pa z Avstrijo v mira živeti, da mora pokazati, da je njena politika poštena in odkrito-srčna, in da ne bode več rabila sredstev, katera so jo v celoto zedinila. Dopisi. Mas Mitvliiake doline 6. aprila [Izv. dop.] (Županove pisanke.) Ker se sploh o velikonočnem času pirhi ali pisanke dele, so tuđi naši St. Pavlani dobili od svojega žapanstva za pisanke — nove, uže đolgo pričakovane občinske volitve, katere so se proti postavi uže dolgo odlagale okolo mesec dnij, tako da ćeli ta čas nijso imeli pravega, po postavi veljavnega občinskega zustnpa, tedaj tndi nepostavno županstvo. Uzrok odlaganja teb volitev je velika, a lahka uganka. Zakasnenje je prouzročil le žopanski nrad s svojim posebnim namenom, ker nij ob pra-vem času začel potrebnih volilnih pri prav iz-delovati. Ako bi se vsake tri leta za toliko časa volitve odlagale, izgubilo bi se v 36 leti h eno ćelo leto v nepostavno občinsko vlado. A omenjeno vladarstvo je vendar važno, kajti ođvisen blagor ćele občine. Kakor se čuje je tamošnji dosedanji župan iz gole Ijubezni in blagoželnosti do občine, iz občinske blagajnice za trud 150 gld. odšteti pu-stil. Je-li to plačilo zasluži], vedo samo tišti ki so mu ga privolili. Torej št. Pavlski vo-lilci zdramite, pogovorite in posvetujte se pćed volitvijo, koga hočete v obČinski za-stop izvoliti. Saj imate v vsaki vaši gotovo nekaj zato sposobnih domačih rojakov, ki irnajo srce do vas in Ijnbijo pravico. Tedaj na dan volitve 14. apr. združite se v ogrom-nera številu, ter povzdignite svoje zedinjene glasove, za za vređno spoznane rojake. — Budite edini v glasovanji, da ne bodo zarad razcepljenih glasov prišli vmes oni, ki ne-majo za vas srca i ne prave ljubezni, pa tuđi taki ne, ki po postavi za to sposobni nijso. Z JMinaJft 7. aprila. [Izv. dop. Smrt mlađega advokata in vrlega narodnjaka dr. Bratkoviča nij samo britko zadela njegovih osobnih prijateljev, ki so v njem ljubili blagosrčnega tovariša, nego nemilo je dimila tuđi nas slovenske useučiliščne Studente. Znamo namreč (in povedano je bilo tuđi uže v „Slov. Narodu"), da je pokojni dr. Bratkovič v poalednjem času energično bil se poprijel uže davno sprožene, po trgovci gosp. Kapusu iz Celja zopet v vašem listu priporočane ustanovitve podporne zaloge za slovenske vseučiliščne Studente. Kakor čujemo, ga je smrt v sredi njegovega blagega dela pograbila. Prijatelji in znanci pokojnega in narodnjak i flplnh bi spomina njegovega po mojem mnenji ne mogli lepSe praznovati, nego, ako ne pustć, da bi s fsmrtjo Bratkovičevo zopet umrla tuđi lepa ideja ustanovljenja podpor-nice za uboge studente, katero je đr. Bratkovič v zvezi z drngimi krškimi in štajer-skimi rodoljubi snoval. Nadaljujte, kar so predniki lepega začeli in pokažite tako, da dub ne nmrie, ako i truplo ide počivat pod hladno gomilo. Iz liiKlIitl-Pe^tO 7 apr [Izv. dop.] Vs» nrizadevanja, strančice našega državnega sabora v dva taborja, v dve veliki stranki, v eno vladno iu v eno opozicijo* nalno zediniti, bodo težko zaželeni vzpeh imela. Vsi kriče: sloga, sloga in opet sloga, pa bolje ko kriče, po slogi, bolje ao nesložni, bolje se v strančice in frakcije kruSijo. Z vstopom Ghyczyjevim v novo ministerstvo mislilo se je, da bo po njemu ustrojena srednja, ali bolje rekoč posredovalna stranka, se amalgovala z Deakovo stranko. To pri-čakovanje se pa nij obistinilo. Srednja stranka je ostala samostalua stranka, plaseča — kakor se njej zdi — sedaj za, sedaj proti vladi. Pod geslom „združena državopravna opozicija" naiedil se je posknŠaj, zediniti vse opozicijonalne frakcije v eno taktično telo. Vtemeljil se je v ta namen novi list „Egvetčrtćs" (Sloga), katerega prve Stevilke so uže pred veliko nočjo izšle. Prve dni se je o egyetćrtesu mnogo govorilo, đenes je pa tuđi nže govorjenje o njem premagano. Opozicijo ta obroč ne bo skupaj držal, krušila se bo tuđi za naprej, kakor do 'sedaj v frakcije. Iz tega stanja pa nema nobeden večjib koristi nego naše novo ministerstvo. Samo v tej in takej situvaciji more na kr-milu vzdržatt se. — Nasveti, katere je pododbor deveterih za poboljšanje finančnega stanja državnemu saboru predložit, ne zadržavaj o nič posebno novega, dasiravno ob-sega pododborov izradek baje 1B0 pisanih pol. Njegovi nasveti temelje se na izrazih varčnost in povišenje d a v k o v, vsak Nđ, ne, poštovani bratje, nijsem jaz v to častno skupščino kakor malovrednež skoz okno prisel, nego skoz vrata, kakor tuđi vi vsi. Moj škofovski naslov dal mi je za to pravico, in kot kristjana sili me vest izreci, kar imam za resnico. Molčanje sv. Petra je dosta veljaven dokaz. Ko bi ta apostol namestnik Kristusov na zemlji bil, za katerega ga mi razgla-šujemo, tedaj bi tuđi on sam gotovo za to vedeti moral, ali ko je on za to znati moral, zakaj «e nij on vsaj enkrat kot papež po-našal? Mogel je tako delati na biukoatno praznike, ko je prvikrut pridigal; ali on tega nij storil, mogel je to storiti tuđi na cerkvenem zboru v Jeruzalemu ali v Antiohiji, pa tuđi tega nij storil; pa kot tacega se ne kaže tuđi v onih dve li listih, katera je na-piaal za cerkev. — Poštovani bratje, morate-li vi sebi tacega papeža predstaviti, da je Peter v resnici papež bil? Ko ga uže za papeža imeti hočete, na- ravno je, da tuđi trditi morate, da je njemu ta dejanstvenost nepoznana bila. Ali vpra-šam vsacega, kdor je vstanft nekoliko misliti, da li bo taka umovanja mogoča? — Jaz trdim, da cerkev za časa apostolov papeža nij imela, in ako se protivno trdi, morali bi vse svete spise ali popaliti ali Čisto prezreti. Od vseh strani slišim: nij li Peter bil v Rimu ? nij li bil križan z glavo doli obr-nen ? nijso li mesta, s katerih je podučeval, na katerih je sveto maso bral, v tem večnem niestu? Da je Peter v Rimu bil, dokazuje se, poštovani bratje, samo z uBtnim poročilom; ali ako je bil tuđi Škof v Rimu, kako mo-rete \l njegove Škofovuke časti tndi njegovo poglavarstvo dokazati? Skaliger, neki veleum, se nij zdržal trditi, da se Škofovanje in prebivanje Petra v Rimu med smešne pravljice šteti mora. — (Krik: zamašite mu nsta! doli ž njim.) Poštovani bratje! pripravljen sem molčatl, ali nij li bolje v tacera zboru vse preiskati, kakor to apostol zapoveduje, ter samo kar je dobro verovati ? AH mi imamo diktarorja, pred katerim se mora ćelo sama njegova svetost Pija IX. uklanjati in molČati. In to je zgodovina. Ta nij kot kaka pravljica, s katero bi se ravnati moglo, kakor lončar a svojo glino. Zgodovina je dragi kamen, ki črke na steklo reže, katorih ne moreS ni5 več zbrisati. Dozdaj sem se opiral zmirom na zgo-dovino, pa ako za apostolskega časa nij be-sedice o papestvu našel nijsem, to nij moja krivnja nego zgodovine, želite-li me dolžiti »prevračauj ? storite, ako to morete. Z desnice Hlišim besede: Ti ■ si Peter, in na to skalo bom »ezidal svojo cerkev. (Matb. 1G.) Temu prigovoru želim, poštovani bratje, precej odgovoriti, ali poprej hočem vam sad svojega preiskavanja iz zgodovine priobčiti. Ker nijsem za apostolskega časa ni izraz se ve da „cnm grano salis" vzet. Uprava naj s« ceneja naredi s tem, da naj se nekoliko agend občinam naprti. Kljnbn tema se pa tuđi pododbora deveterih nij po-srečilo, bilanso med državnimi dohodki in stroški uže za prihodnje leto ▼ ravno-vesje dovesti, nego ta bilansa bi Be po nje-govem računu stoprv leta 1878. doseČi dala, Se je res. Zmaga kandidata s r b 8 k e narodne stranke dr. Po li ta v PanČevu je zopet enkrat našim Magjarom pokazala, kako malo privrženikov ima ideja magjarske države med Srbi. Zagrebški „Obzor" je pred nekoliko Časom Srbom svetoval naj 8e ločijo od svojih vodjev Miletića, Subotiea, Koštica, Polita in drugih. Razlogi teaja Sudnega na-sveta Ho bili So čudnejSi. Zagrebškemu „Obzoru" nij prav, da Rtoje oe-eraki Srbi v državopravn ej opoziciji proti Magjaroiu. Po „Obzorovcm" mnenji ne bi smela opozicija srbskega nareda tako „žestoka" biti kakor jo, ampak bolje čedna in bolje puh-levna. „Zastava" je „Obzoru" odgovorila, in volitev v Pančevi mu jo „ad oeulos" pokazala, da se srbski narod Čvrsto drži svojih vodjev. Domače stvari. — (Slovensko gledalište) je bilo zadnji pondeljek, ko jo bila benefiea regis-seurja Nolija, dobro obiskano. Igra „Godčeve pesni" je dopala. Med igralci nam je ta večer pohraliti g. Juvančiča. G. Jekovec se je pač mnogo trudi], a naložili so mu bili rolo, ki je bila čez njegovo moČ. Gr. Noli je d;bil dva lepa venca. — (Iz Š k o f j e Lokej se nam piše: Velikonočni ponedeljek je napravila auša čitalnica veselico. Na mnogostransko željo ponavljala se je prosto za manji oder okraj-Sana barka „Lumpaci Vagabund". Prizori so vzbađili premnogo smeha in petje občno pohvalo. Trojica je bila izvrstna; zlati Knef-tra in Klopčič sta bila izvrstna komika. Po igri je bila „Tombola" in „ples". — Veselica je bila dobro obiskana in prav živahnu ter je oSitno pokazala, da naša čitalnica za drugimi ne zaostaja. — (Mariborska Čitalnica) seje preselila iz starih precej nepristopnih pro-storov v drugo stanovanje v gospodske ulice, v „hotel Erzherzog Johaon". — (Dr. Mencinger), advokat v Kranji namerava preseliti se za advokata v Krško. — (Oozdnih požarov) je letos pov-sod irnogo, tako tuđi pri nas. V Kočevji je grofu Luigi pogorelo 35 oralov gozda; pri Logatci je v Wtndiacbgrat?:ovena gozdu zgo-relo 15 oralov smrekovine; bliza Cušperka jo 2. t m. tuđi nekaj gozda zgorelo. — (Klobuk z glave zbil) je v Gorici poHtresček v soboto na „Travniku" ne-keniu gospodu protestantu, ko je baš procesija iz ccrkve prihajala in se ta nij od-kril. Po pravici razžaljeni gospod je tožil prcdrzoeža pri policiji, katera je fanatičnoga pobalina za praznike v ječi sedeti ob-sodila. — (Umor.) V Fari dvo uri od Gorice, so vČeraj ((!. apr.) v neki krčmi pili vašča-DJe. Neki Marega, pijan, začne raznajati po Hobi, njegov tovariš hotel ga je pomiriti, a Marega, besen &p:oži nanj dvocevuo pištolo, k sreći ga nij noben fitrel zadel, Ta pa, inievši i on pištolo pri sebi (Furlani ro malo-kedaj brez orožju), pomeri uanj in zadene ga tako, da se jo tako) nirtcv na tla zgrudil. Umoiilca so dencs v Gradiško odpeljali. — (Vreme) imamo zadnje dnij zopet jako mrzlo. Včeraj je ćelo sneg naletavati poftkušal. Razne vesti. * (V e 1 i k dar) Zagrebški nadSkof prevz. gosp. Josip Mihalović je daroval za zagrobSko univerzo 30.000 goldinarjev. * (Šesterčki.) Pretekli teden je v nekein trgu na gorenjem Avstrijskem neka mati porodila šest otrok. Vsi so bili po polno zrafičeni, a dva sta umrla uže čez nekaj ur, drugi Stirjk pa malo pozneje. Ofie je reven delavec. * (Velika riba) se kaže zdaj v Pešti. Vlovljena je bila v Donavi ter meri 9 čevljev. Tržnu poro^lln. Z Dunaja 4. apr. Kakor oni teden, je bil tuđi ta sejm jako zaspan. Žita se je pos*bno malo prodalo. P ženice se je prodalo okolo 15.000 colnih centov; cene so bilo poČez take, kakor oni teden, pri neka-terih bortah pa za 5 do 10 kr. nižje. Prodali so je 7000 colnih centov. Rež je imela malo kupčev, akopram so jo za 10 do 15 kr. cenejša daj ali. Ječmena se je veČ po-nujalo nogo rabila, pa je tuđi v ceni malo padel. Prodali so ga o500 vaganov. Koru za je ostala pri poprejšnjih cenah in se je je tuđi precej prodalo. Ovsa, ogerskega je jako malo, vzeli ro ga Nkoraj vsega Spekulanti, za-adi fesa je cena pri centu za 50 kr. poskočila. Tene moke padajo, pa se je ipak ne moro ir£ prodati. I z li u d a p e i t e 4. apr. Takoj v začetka tedna «e jo vidoli, da so jtrazniki približa-jejo. MirnoHt v trgovini se ima pripisovati edino lo majh^ni potrebi. Zato pa tuđi kupci nijflo imeli ni6 f»iav posebnp^a veselja; tako pe je zgodilo, d.i jo pšenica, katere se je komaj 50.000 c- ntov prodalo, najboljša za 10 kr., slahsa | a z* 15 do 20 kr. cenejže mogla prodati se. Rež je bila tuđi po 10 kr. cenejSa, proti konca pa si je malo oponv.'gla. Prodali so je 8000 vaganov. Ječmena pa se iz začetka po ceni pretpklega tedna nij dalo nič dobiti, iu so m rali kupci za 10 do 15 kr. višje ceno privoliti, in ho na ta način osvojili si okrlo 10 do 15000 vaganov. K o-ruza so jo f»ruv maln prippljalo; zato so jo morali trp-ovci p<» 5 kr. dražje plačevati. Pri ovnu so Hpekulauti i ti konzumenti 7a 10 do 15 kr. več p ivu'ili, ker se nij nadajati, da bi se ga k;ij dovii 4ft pripeljalo, ktr nij vode, v drujrifi pa tmli zato, ker s« zaradi Rlabcga vremena ne da ne jati. Prodalo re ga jo pa vendar samo 20 000 vaganov na konsumente. Kar se sočivja ti6e, so je kuj»ovali lo b«»lje za serae, kakor za jed. Judovski praznik! so bili r.zrok, da je bila trgovina slabila. Beli fi žol je bil po 5 in pol do (J in pol gl. Le6e je bilo malo na pmdaj in ie zato po !» do 10 gl. Pffeno po 8 gl. 40 kr., proso po 4 gl. 95 kr. do 5 gl. 15 kr. Krom pirja se je po vseh železnicah veliko pripeljalo, in se je proda jal ogeinki po 2 gl. 50 kv. do 2 gl. 80 kr., co.ški pa po 3 gld. 20 kr. du-najski cent. — Vol na je imela ta teden prav živaben trg. Prodalo se jo okolo 1000 bal; srednja in aJabša sorta po 12, 83, l.H, 100 gld., nuka po 152 do 153 gld. cent. Mast ho je podražila; bila je po 42 do 43 gld. brez «>!da, po 44 do 45 gl. s6 sodom, amerikanska po 35 do .*>5 gl. 50 kr. Domaei 5 peh je bil po 37 do 38 gl., lanski po 32 do 33 gl., amerikanski po 32 gl. 25 do 75 kr. Češplje so bile po 20 do 21 gl. Vinski kamen po 31 do 33 glđ. Med po 19 do 22 i?ld. Vosek po 85 do 8G gl., najlepši po i>5 do 98 gl. Detelja lucernka po 27 do 32 gl., rudeCa po 27 do 28 gl. Foniano. vrieni bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroi5Icov. Revalescičre du Barry t? Koitr/onu. Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvratne Keva-Icscicre du Burry srečno zopet ozrtmvel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njoni učinek pripoznulo, no bo nikdo več nad močjo to drago zdravilno hrane spominka o papežtvu naSel, mislil sem, da bom o tem morda kaj v cerkveni zgodovini našel. Odkritosrčno vam rečem, iskal sem je-li se v prvih dtirih stoletjih kjeime papež najde, ali glejte, nikjer ga nijsem naael. Gotovo nobeden od Vas o velikej veljavi velikega in slavnega Avgustina, sv. škofa Ilippijskega ne dvo mi. Ta pobožni učitelj, dika in slava katoličke cerkvo, bil je tajuik na cerkvenem zboru v Melivi. Med zaključki te častue skupsčine moreS sledeče jako važuo besede najti: „Kdor se želi na ono onkraj morja pozivati, tega naj nobeden v Afiiki v cerkveno občino ne sprejme." Afrikanski škofje nijso hoteli rimskega škofa priznati; Se več; — vsacega so pregnali, ki so je na Rim skliceval. Iz šestega cerkvenega zbora, ki je bil v Kaitagi pod žkofom Avrelijem, pisali so ti Skofje na Celeetina, škofa rimskega, njega opominjaje, da naj ne primlje prizivov, katere bi mu ai'rikanski škofje in dahovniki pošiljali, da naj za naprej poslancev ali ko-misarjev okolo ne pošiija in da naj človeške osabnosti v cerkev ne vpeljava. Da je patrijarh rimski precej s početka poskuaal vso vlado in največjo čast v svojej osobi zediniti, to je čisto poznano; ali tuđi to je očitno, da take moči on nikdar nij imel, kakoršno mu pripisujejo ultramontanci. Bi se li bili afiikanski dkofje — še pred Avgužtinom upali, zabranjevati prizive na njegovo najviajo sodnijo delati, ko bi bil imel najvišjo močV — Rad priznam, da je iruel rimski patrijarh prvo mesto, kakor to postava Juttinijanova pravi: „Naredimo po zaključkih iStirih cerkvene zbore, da bode sv. oče staroga Kima prvi §kof iu nadškof v Carigradu, ki je Novi Kim, da bodo drugi." Na to boste vi rekli; priklanjaj se tedaj papeževej najvišji moči. Ali, spoštovaui bratje, ne sklepajte pre-liitro, ker postava Jutrtijanova ima tak-lc napis : „0 redu mest patrijarhov." Tukaj je samo prvenstvo narejeno, ali ne ob enem tuđi moč višjega vladanja dana. Na pri-nier, ko bi se vsi italijanski škofje sedli v Florenciji na zbor, pa da prvenstvo prvi škof iz FJorcnce ima — ravno tako na iz-toka patrijarh Carigraški in v Angleškej nadškoi Kenterburžki. Ali iz tega prvenstva ne more si nobeden od teh najvišje moči nad svojim! sodrugi izpcljavati. Važnost rimskih škofov ne izhaja iz božje moči, nego samo iz važnosti mest a, v katorem stanuje. Gospod pariški škof nema večjo časti od uad.škofa Avignonskega, ali zato mu daje Pariz znamenitnost, katere ne hi iniel, ko bi svojo palačo na Khoni niesto na bregih Seine imel. Isto volja tuđi v dr/.avljanskili in političnih okolnostih. Prefekt iz Ficrencije nij uiogočueji, nego li oni iz Vise, ali v držav-Ijanbkih in poLtičuih odnošnjih ima pa vendar večjo važnost. (Dajo prih.) dvoinil in navedemo sledeče bolezni katere brez porobe zdruvilii in brez stroškov odstrani: bolezni v ielodci, v živcih, na prsah, pljućah, jetrnh, na žlezah, na Blizni koži, v riušnpku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduiio, kaSelj, ra-prebavljivost, za-por, dri.sto, »espečimst, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, nsival krvi, Sumenjti v ušesih, tnedlico in bljuvanje tuđi ob ("asu nosivosti, scalno silo, otožnost, Bliženje, reviuatizeni, protin, bledico. — Izpist'k i/. 7.ri.asse, Ofen. 28. f'ebriiarju 1872, Samo 2 dni sem užival Kcvalesdure. To izvrst-no zdravilo je pri meni, v mojem obupncni položaji ("ndfže storilo, zaradi eesar te zdravilno sredstvo smelo drii^'o razodetju za trpete človećunstvo imenujem. Iz vrstna Kevalesciere inu je od nevarnega katara na pljiićah in v dnšnjakti, od vrtoglavice in ti.3-čatija v prsili odredila, katere so vsem lekom kljit-bovale. To čudežno zdravilo zasluži torej najveću hvalo in se more trpečemu človečanstvu nnjboljdu priporočiti. Florijan K i> 1 I c r, c. k. voju&ki upravnik v pokoji. Tt^nejši kot meso, prihrani lieval'-'sciero pri odraf.Vi.ih in pri otrocih f>Okr»t svojo cono za zdravi'1. V pkmiBtili pu&icah po pol i tintu 1 gold. 50 kr., 1 faiiC 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 tfold., 12 funtov 20 gold., 24 fuutov 36 gold., — Hc.vale-seiere-Ui&cuiten v pujicali k 2 gold. £>U kr, in -i £tol.i. 50 kr. — Uevalesciero-Cliocolatćo v prahu fn v plošćieah za 12 tai 1 gold. 50 kr., 1*1 tas 2 gold, 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za, 12U U: 10 gold., za L'čSS Us V!0 gold., — za 576 tas oii gold. — Prodaje: Barry du liarry & Comp. na JOh-tiajf, VValJfisohgagse fit. », v Ljubljani Ka. Muhr, v Cđrtfedcl bratjo Obtianzuioyr, v Iiis-braka Diechtl & Fnink, v 4 elovcl P. Ltirn bacher, v LiUUisl Ludvig Miiller, v Jlarlboru F. Kolotnik & M. Morifi, v Merauu J. B. Stockhauficn, kakor v vnoh meatih pri dobrih le-karjib in epecerijskih trgovedi; tuđi mzpoailja du-najeka hiđa na vao krajo po postnih uakaznicah ali povzetjih. Št. 2508. Oznanilo. Po naroČilu c. kr. ministeratva za polje-delstvo od 25. marca 1iii|>4>ruiii^u( : Nehudoben pri živahnem apoluenn nagonu. ^ <']iiiosd : .Spacinjoča pod višo srednjo visto ujcomga života, t. j. od 15 pesti 1 palee do 10 peHii. Pn uvrbtuih žicbcih galidkega narod nega plcmc-uu (UrolHkcgu llafliugtikega, kakor tuđi daJniutiutjkegu) je zuduuti velikost od 34 pesti li palce do 15 peati, brez da bi se zahtevala natauko (po eiki) ta vinokost. O veliko«ti liuculjskib žrebcev se niČ ne določuje. ISarva: Splo^ne zguruje tllake. Aku so nali^jiijo vbe drugo lastnosti, se boda nakujjovali z.i\:bci Vhuke barve. € Viia: Še bo po izvibtnuati žrebca dogovorila z njegovim posehtuikom. Dđ c. tr. fleželne vlade za Kraujsfco v Ljubljani 30. marca 1^74. (93—i) Umrli t LJutoUunl od 4. do ti. aprila. Marija KoŠir, beračicn, 3^ let, na šcnu. — Marija Vilhar, hČi hišn. poseatnika, 4 leta, na na-ilnhr. — Jož. Huzza, knznenec, .'i i let, na .sušici. — Marj. Vrbič, vdova bii. p«»s.. 78 lot. na o.slabijunji pljuč. — Vikt. Ilanz, zavodna rt'va, 77 1., na oaJab-lji«nji, — Jari. Tjman, hranjevoe, «■! l„ na mitvinln. — Alojz j Kriatan, otrok asok. uradnika, 1 loto H dnij, na vnotji pljuč. — Marija lleišie, hei poniož-neg.'i uradnika, 16 let na slabosti. — F. Crne, otmk delavske udiive, fj let, na sušici. — Jak. Stutz, ka-i-ru-nfic, 29 let, na vnetji pljuč. — Jak. Tekait-e, osobenjak, fifj let, na vneiji pliuč. — Marija Siabina, it.sohnnjica. stara 7H lot. n.i mar.i7.inu._____________ fWr±wi4* <•«•!• t» v Ljubljani «. aprila t. 1. Plenica 7 «1. 10 kr.; — rož f) gl. — kr.; -■ M'čmen 4 gld. 20 kr.; — ovca 2 gl 90 kr.; — ajd: 4 gl. 70 kr.; — proso 5 gl. — kr.; — kuruza f> gi •20 kr.; -— krompir 3 gl. — kr.; — fiiol « gl. Ui) kr — masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 42 kr. — apeh frison — gl. 38 kr.; — spoh povojon — gl 42 kr.; — jajce po l2/3 kr.; — mJeka bokal 10 kr. govedine funt 2b kr.; — teletino funt "J'i kr.; - ! ivinjsko meso, funt 34 kr.; — eena cent 1 gld. 10 j kr ; — slamo cent — gl. 7fi kr.; — drv.i trda 7 jrlu j r.O kr.; — mebka 5 K|. 10 kr. ' 3MB" Žace tek ob '/3 8 uri. "TBKj Dcželno gledališče v Ljubljani. V ei'trtek '.'. aprila JS74. Na korist pevkinje in igralke ,,Dramaticnega društva' ID. Od-ije^r© in igralca J"_ Š-uLStersiča. Frvikrat: Sovraštvo med brati in sprava. Izvirna rosna igra v 2 dcjanjili, spisal in insceniral Josip (J ece lj. I'nleiu: Visoki C- Veso!a igra v 1 dejanji, po M. A. Gr.indjoanu, poslovt'nil Jak. Alešovoc. Prihodnja slov. predstava bo v nedeljo 12. aprila, na koriat kapelnika „Dramatićnega drušLva" .lin-ij j-M-lmutol -it*i. j5)fftorwrriilr. a>rri'd;ii^ettc intcrcilrtiife luiffeiif.initlidje @picie fiit bie SrfjJifiuflCiib. fo nuc^ etne immenfc 91U8- J ^ luiilil oon nciicti mtercffonteii (^cfctlfdjuftđfpielcn ffir ffiinbcr icbtt %\Uv» k. jc. | r, TUf-&?m' yvi&t»o\i QtHciUit "i;itv*Kii, 1 »»iiit ft. 30, foflJL. flortftcito, SlilVfn» i ©tiitfrc.lO, >0, 80, 40, llinbcr 3|>Mier, rt. J5, co, fl. i.-o. 'S ty« ,-„,, ,hii, ti i, 2. *Sv\irr.i(fcn, te. 1", 2i>. ao. ;>*-«*• !W.-*an«4c «aufi-dwn mUSliBiin«, feneg«! ^|r\uA0.u-^:i{V6^ric,'.lr:*°j,n*°W6i' 8°* J:. i-l>no u'nb T*ml>oU"3Kctt, jir fr. 20, 30, 50, 60. ?iieill'a& •»'« ^«1'««:'* /L' V5"' 2: VB0> '.■.'MiiniiiT im- ("torte, ft-, 10, so 30 nmtcr-U^rcn. fetnc, mit ©i$ra,jivcrf, ft. 39. ■ : urine fr ao :;o 5n SO Ktifrae yotnn, fr. io, i:., 2«, 30, io. (; ©«iiU.>'u-ff,'f». 'ao, :t«>, ao, «o, so, ft. i. SjUg^-Safcer, toon ffltc^, U. %», 30, 40, »cn Sta^r, \ -■ x»,in ;v>v, rr. ji», 40, ro, si), fi. 1, i.5o, s. tZTJtt ti' 9o' t V3"- r, - ■ ' » «yi-iu'fi;u-l«, fr. :io, co, To, yo, fT. 1,20, $, fflMT-Cliieflrofic 'JliUivatUjon Miafln.Mif.6di sc|ML-Ituaaren, ■ r?v:vl«dfU.iis::>cit, f( 6', 80, fl. 1, 1.50, 3. f*ZZ„ e,"k2lift^ '"»'^ b« «'*'»"« te« iKaflitcirt # Vi ino« ii (( 1 50 t 3 4 fpiriniiiien, l erf)ai?)ic( ft is, 20, 30, r,o, « 1. ; 1 ■ vip-JT" r* aiiu.-n', Vr'iMnpc'en, Ircnimeli, Ciofinen, Sltf1 *«i-;«'"«I. «j»ff'-e=, 16«" u- epcife ©.-ruices, je [■^ i-^Hi- 5|,, :itlld| otet flauifctut, tr 15, 85, SU, 50. f*Ife'ic?- ^f ?'' ""? &lltictic 'f«^cttc mtt ».Tfd'k-tditn . il&sf^ «»/«• «i-«iM«ta»ooof«*«t«««.w.» rr. u^ ^ie l3nc unb J5re ewoiictf ffir ^n,iat\ ■'. ^^ST" <»tUam\iBW>tU wn SO, Bo U. U« U. a. £^*T . Bilb,cr i^r <" (1.iri>!f«Weii ; e« ift ciu tttu. mit ^ Al^F .)ltu,Ut ajiiterbu*er, filr !DWb«en, mit obreo^m ^1 f8 f '..' r''fle, r0'l)t fl"^e"ltrt »'"? °ae »e.'\'»6n.r Mt fcj'I'.-ii, 1 Stikf fr 111, 15, »5, 45, 65, 8'», f(. t. ?WtIi tn ibii-t điat oiial« Irartjt coliTirt an.'go|il(irt. l.nt« ■ 3r(»..ei.b«, Un.erriitfrBnnenflii.b« fpident Icfcn lenun '^a^^g^lr^^^^r^^l'l^;:.;^- , ©, ■ , £ tuvfent ranu um ti teti Jliubein Bctti^iettne fiaiibarttiitii T||^p»&)irf$ietciic i (ti ere/ mit' natftri itter ©rimtnt, H lanen tur* bie neuon Slr&titSfefcurtn, 1 ©tiiđ 80 fv„ mr^ rr, ^o, bi>, fl. 1, l.rto, I.5i», ■/, a.5n. 'j fl. i.iG 2,3. O|^p>Vlu0 6le4 fia- If '/^-^T1" '-»tema m»pic», fleiiannt ^aubet-Patenif, bei «««- «omforta6fe imb anbc« SPaocn, atlt mit ^faten, v, .w»-^ oiMti!f&mflf llntrrbd« ffte 3ima unb MK, l ft. 8^>, rg. fl. 1, t.5<>. f|i * iirf mit ia »iltcrn rr. G5, B5, fl. l.5o, i, 8,4 «*K"*8Bieiur ♦y!erttba$it, CifenBabnen unb ©cpiffe, tt* -.««*" l Hciiie« @«J« = Onftrument , gtnatint bet H^f*®« 'l^ofoflr.H^, cin untertallcitbc« ©i>fcl, ivi- -J ..'.'f*'1F fflimbcrDcg-t, mr(th-el(tie9Hianben©efanfleine« sr"^ man t»irflirt,e ^boto.>Kapt«n trjeugen rann. I fet. M icr*ii slte.iim iSiiiiheiib nactd&men rann; biefe« fejr inte= lanimtHiinjeifuna fr. ai», 40. 5tr«if.int« ©vitUnifl foiiet 6I0« S5 fr. H^K* ©*>«b«, fc.8 >, fl. 1.S0, J^^ *u«r»iftuii8f i-efle^nb au« 1 ©abcl mit Stim*'-ti^ ««" '««'«!»««f. »nb «are!6.i4 mit 59 nn(n »«««,? f", ^SsS't' 1 ^"^ ""^ ii.2-a'*ietl;,i'%„«««. i« 6^ld„ ttr^a«, in "„^Ve&l^r?'' "*" '"^ ^ ' 6"'f «r" ■■*l"»r„"ive;«6er. loeun m n ;. iM.nhb 311 Mrt'reUcii, in feUr maiiniđia^er fluareafrt, per baraua rau(tt, bie tlrmtuitt) bafl flui* 6ew«at- 1 ©liict ;j itdf fr. 8, 6, h, 10, 15. 60 !r. * Đer kleine Zauberer 5 Durc$ nattntTjenbe ^anf'er'Sofarare faun m-iti ein;rne ^Jerfotuti oict aniH*i(fi ffiiibinirt, bajj nur ttr \OeiiCtr betfe.bm bie terf* eb.na-t .jtn ' rire \u lofeii trn «&taubc ift; ein ItnciimetiMi^rrr fann ftuiibciilaiii nart^L-nrcit, i-^nejum jJf«[mtate 111 uelainfn.' »lUe JtDpAi'atc fiub mit iOelt^rung virfepen. rcn^itfltrtiir* icfe:i^ut ju fleđen, TJe tanjcii&fn Rtrttn 4o fr. O(tn>eibeMtffartcn tđnseuti.ren 50. 1 fet.uf3.tr. j tSinc JTanc unb tcHf femit fle Kit- SDu SUiir^eU Uru • ot>er ta« tye&eijii;it •*• 9 Tati :l*criitm>!iiKn ttiur !Hiliije,l5 Tr. i ma^^, 15 fr. jU nmtbeti 7 1 rr | i er ^auberdaiiiiiKr . Xunt» ieben 3)ie Haub,-rlaf4e eber bie untteriltg« SDcr ai3uu6et>^unea. ©^« đleiA.irot,. *> cirb, ). iB. Xer Sdbftmorb bunfi ben tcliV, vorr. »»el^eui ift t» .■ 80 rr. ll&ren, (žMafc* ic. fl. a.fio. 8Wa» fiir .Varbe ifi ba«y tUotli unD,irU!i; I>ae ater«r*1Jortemcniiate, immcnjoD 3)er ^JUb.-fJaflrfcI, jeiflt auf Stotm nereBlt, ftlueoi »imi b^ten, 8<> rr. (yelbob« imuter leer. 20 te. I manbo, 50 rr. 3)le itiireruiiiitliibc icifiitur; ni.111 \tr- D e flejir-aiđaireiitafiSe, n,0 Jfl bfelffiericl-1« mit ■rcpvelj»efir ff. l,«0. irtm.ibu-t 1 iefe ver bcm U'ub'ifuni jijtnrrci1 4s rr. iDad (Sofam.-tcur.lJtui, t«o B0ea ver« unb teuuc* ift fi« fiauj, 65 rr. 25.1» JMumt>u«.<ži, »er rann e« auf- fOroiut'« unb auf eineu SKuf rcl«. SDer ^^en.iii^tor, ob v b u-< l'nnon« HtueiV 8'» rr. ber toiuutt, fl. 4. Ii# ■ mogiiib ju maiti n. 60 U (Sm Aartcnfpiel. 5Bo foU bie ffarte 35a« 8jiit>.\Ulaaaiiti lm OTuube 98 rr 5DU ©parbii^fe, at>ei teo ift las^cib ' crftfieineu V 6.i fr. i 2)er !i- rS 3 I .2 B I p3 ® I =1 .ta -S I Lj rtL>- « fi >c| c l B B C F K K I I §81 8 f. K C « K B '° ■ • . - . (- —» "... 1-S * -.5 * n m . J« . . a 0 » ,^. *3 ©_; o o ifi ifi O C^j 3>< «jft & 1 » ^ o o . . . 00 » , > O ™ ' * „ fO 00 P C- -a T3 >td o SS B Ono Izdateij m za ureduiđtvo odgovoreii: Ivau bemeD, Lastuiua in iisk „Narodne tiskarueu.