Leto XVI.
V Celju, diie 13. avgusta 1906. 1.
Štev. 93.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. H. — Dopise bla govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden. Vsak*pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo irifS'emCijo 12 kron. pol leta ri kron. o mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Xa leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnitia se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačnje 1 kron v temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriraaje znaten popust.
Srbska modra knjiga.
Srbska vlada je objavila del svoje korespondence z avstro-ogrskim poslanikom o carinskem kontliktu mej obema državama. To je modra ali plava knjiga, o kateri govori danes časopisje vse Evrope ter zasluži še posebe našo pozornost — saj smo Srbom po krvi in po geografìe™ legi tako blizo.
Iz objavljenih dokumentov vidimo, da se je postavil avstro-ogrski minister vnanjih stvari grof Goluchowski na stališče sitnega in prepotentnega je-roba, kateri misli, da svojemu varovancu lahko komandira. kar se mu zljubi. ne meneč se za njegove pravice in njegove potrebe. To svoje postopanje je grof Goluchowski opravičeval s tem, da je srbski eksport v Avstro-Ogrsko mnogo veči. nego avstro-ogrski eksport v Srbijo, da torej mi, kot glavni srbski klijenti pri sklepanju trgovinske pogodbe lahko diktiramo Svoje pogoje taki), kakor to zahtevajo naše koristi. To je stališče močnejšega.
Grof Goluchowski je to stališče v .svojih pogojih še bolj jasno izrazil in povdarii. Zahteval je namreč, da naj Srbija za denar, ki ga dobi na posodo, naroči kanone. pri Škodi v Plznu, naj pa tudi naročila soli in industrijalnih potrebščin razdeli tako. kakor to zahtevajo koristi avstrijske države kot glavne srbske klijentinje in kakor veleva interes avstrijske industrije.
Srbska vlada je na to odgovorila, da se glede kanonov ne more vezati, naročila bode tiste kanone. katere bo
srbska komisija spoznala za najboljše, pripravljena je pa naročiti za blizu 26 milijonov dinarov industrijalnih potrebščin v Avstriji, kar je toliko kot 50 " „ vseli enakih naročil, katere namerava za izposojeni denar napraviti v tujini. Ta znesek bi se utegnil še povišati, ako se bode zidalo še več železnic. Srbska vlada je tudi zahtevala, naj se sklene provizorij mej obema državama za daljšo dobo nego' za 9 mesece, kakor to zahteva Avstro-Ogrska, kajti avstrijski industrijalci lahko v treh mesecih spravijo na srbski trg toliko svojih izdelkov, da pokrijejo z njimi srbske potrebe za nekoliko let, srbski kmetje in živinorejci pa bi ne mogli v tej kratki dobi upitati toliko živine ter jo spraviti čez mejo. Provizoriji naj se torej z obzirom na koristi obeh držav podaljšajo do konca 1. 1906.
Grof Goluchowski je ostal pri
svojem, da, zahteval je celo. naj se sedaj že v terorizem, privedel je do
"Srbija ~ pismeno obveže,- da >.,i ui« provizorija ne da v inozemstvo ne
vojnih ne industrijalnih naročil, ki bi vtegnile prejudicirati v tem obziru avstro-ogrske zahteve. To je bil seveda vrhunec arogance in diplomatske nezmožnosti. Srbska vlada ni mogla in ni smela sprejeti teh ponižujočih in žaljivih pogojev, ker bi s tem žrtvovala neodvisnost srbske države. Dne 5. julija se je začela zopet carinska vojska mej obema državama. Srbska skupščina in ves srbski narod je pa vsled tega oholega postopanja avstrijske diplomacije tako ogorčen, da stoji ves, kakor en mož za svojo vlado ter je
pripravljen prenesti vse. še tako težke jrlve, da obvaruje svojo čast in ohrani sv;ojo državno in gospodarsko neodvisnost. Skupščina je dovolila vladi ^eliko svoto, da prouči sedanji gospodarski položaj in najde nove odjemalce fii srbske pridelke. Srbska vlada se je dune ji naloge tudi živo poprijela in tipati je, da se ji posreči dobiti v Italiji, na Francoskem in drugod v Evropi trge za srbsko živino, srbsko meso in žito.
Listi vseh balkanskih narodov se pečajo s temi dogodki in živahno jretresajo vprašanje o balkanski carinski zvezi, naperjeni proti Avstro-fögrski. Posebno na Bolgarskem je {zanimanje za to veliko in simpatije fcelega naroda so na srbski strani. Za wzgled navajamo odlomek iz ..Večerne feošte"' o tem vprašanju: „Neprikrivani diplomatski pritisk, katerega čini grof Goluchowski na Srbijo in ki je prešel
''ktmfiikta.-4.'af-iuskvojska, med Srbsko in Avstro-Ogrsko je proglašena in mi priznavamo kot svojo dolžnost, podpirati Srbijo z vsemi tehničnimi sredstvi, katere imamo, s celim svojim državnim nplivom, z vsemi simpatijami bolgarske javnosti, ker tu se negre le za kako slovansko sentimentalnost, ampak za princip samostalnosti balkanskih držav. Dosedaj se je mešala Evropa v notranje stvari balkanskih držav samo v obliki protekcije in kpt bra-niteljka miru. Za nas je bilo to neprijetno, mnogokrat sramoteče, vendar je bilo vmešavanje skrivano pod masko
humanitete. To pot pa so posegnili v notranje srbske zadeve na tako ciničen način, da je vsa Evropa začudeno obstala. Posegnili so vmes v" imenu tako grabežljivih interesov, kakoršnih bi ne samo mi balkanski narodi, ampak tudi divjaki ne pripustili, da zajdejo v interese mednarodne politike . . Soditi po tem ni carinska zveza mej Srbijo in Bolgarijo tako nemogoča. Da se čuvstvovanje drugih balkanskih narodov v tem obziru kri je z bolgarskim, — je le' naravno. Pa ne samo to, poglejmo na Ogrsko.
Ogrska vlada je grofa Goluchow-skega v njegovi pogrešeni politiki podpirala in ga celo šuntala k skrajnosti. dobro vedoč. da se zlije vse sovraštvo balkanskih narodov na Avstrijo samo in na nje industrijo. Dočim podpira ogrska vlada Goluchowskega, ponudila se je ministru Košutu prilika izraziti Srbom svoje simpatije. Srbski žurnalisti so Košuta posebno pozdravili kot ministra — in on jim je takoj odgovoril ter je' zagotovil, da hočejo Madjari živeti v prijateljstvu s samo-stalnimi balkanskimi narodi. To je impulzivne Srbe tako navdušilo za Madjare, da povsod pojo in igrajo madjarske pesmi in plese, žurnalisti in dijaki, vse je navdušeno za Madjare. S srbske strani je to gotovo pretirano in nepolitično, kazati Madjarom toliko prijaznosti, saj vsakdo ve. da madjarska prijaznost za Srbe in samostalne, svobodne balkanske narode ne izvira iz srca, nego iz hladnega razuma in treznega prevdarka. Toda Srbi se bore proti Goluchowskemu, Madjari pa proti
LISTEK.
Kopališče Rogatec-Slatina in njega okolica.
(Halje.)
Kmetje okoli Slatine pijejo kiselico najraje z vinom. Po leti lahko pri vrelcu vsakdo pije kiselico, a odnesti jo sme le z dovoljenjem ravnateljstva. Sploh pa kmet ne ceni kiselice toliko, kakor gospoda. V arhivu pri Sv. Križu sem pred 20 leti čital neki ,.Krankenjournal dr. Griindla; tam piše o nekem Hrvatu, ki je vsako jutro 7 bokalov kiselice izpil in mu ni škodilo. Dalje piše. da je bil še neki drugi večji pivec kiselice (,.Säufer u. Schlemmer'1), ti je 15—16 bokalov kiselice na dan spil in se je dobro počutil. V župnišču Sv. Križ sem tudi latinski vers našel ki se glasi:
Exhaurire vales mensuras quinque de-cemque
Ex acidis undis, quis tibi par numero. Kar bi se reklo po slovensko: Izpij iz tega studenca pet do deset čaš, kdo ti bode enak po številu.
Dalje piše dr. Fröhlich v svojem „Krankenjournalu", da je Giacomt} G ... iz Furlanije v Slatini vsak dan po 10 čaš kiselice izpil in je ozdravil. Neki zagrebški kanonik Korač pa, ki je preveč kiselice izpil. je nagle smrti umrl. Neki žid iz Kaniže je leta 1860, hitro ko je v kopališče prišel, 24 čaš izpil ter je ponoči nagloma umrl.
Gosti prihajajo že nekateri 30 do 40 let v Slatino. Veliki škof dr. Juraj Strossmayer je bil vsakoletni gost in se je pošalil, da je, odkar v Slatino prihaja — vsako leto za 5 let mlajši. Dočakal je visoko starost.
Med drugimi pridejo raznovrstni cerkveni in posvetni dostojanstveniki, kakor tudi vojaški atašeji v Slatino, tudi cesar Fran Josip je Slatino 1. 1883 posetil. Razun Nemcev m Židov prihajajo v Slatino Rus in Rusin, Srb in Hrvat, Slovenec, Madjar in Lah. Celo iz Turškega se nahajajo gosti.
Pri različnosti gospode se je prejšnje čase opazilo, da smo imeli polkrvne. grofe in barone. Pokojni srbski kralj Milan Obrenovič je bil v Slatini rojen od neke domačinke Berkans.
Za zabavo gostov skrbi direkcija z vsakovrstnimi zabavami. Lepo šeta-
lišče v Slatini oskrbuje izurjen vrtnar, ki krasi grede in gredice z najlepšimi cvetlicami. Holmi okolo Slatine so z vijugastimi stezicami prevlečeni in belim peskom posuti ter nudijo sosebno mlajšim slojem dosti zabave. V jutro od 7.—9., zvečer od 5.—7. ure igra kopališčna godba izbrane komade, žal. da premalo slovenskih in slovanskih. V krasni plesni dvorani se prirejajo večeri, koncerti, petje in predstave; vsakih 14 dni je plesni venček.
26. julija in 18. avgusta vsako leto je veliki elitni ples. Direkcija preskrbi v čitalnici razun svetovnih nemških. francoskih, mažarskih in laških časopisov tudi nekaj slovenskih. Dalje sta dva glasovira gostom na razpolago. Precej velika knjižnica je preskrbljena z nemškimi, francoskimi, madžarskimi in laškimi romani in beletrističnimi knjigami.
Dalje je igrališče za lavn tenis, igrališče za otroke, rusko in navadno kegljišče. So tudi vozovi ter živina za ježo.
Gostilne, restavracije, pod strogim nadzorstvom direkcije, bodo od 1. 1906 štiri, razen teh je pa v Slatini in okolici veliko drugih gostiln.
Pri ..Jahlbirtu"' v Janini se dobi najbolja mala južina; odtam je lep razgled proti Hrvatski in Kranjski. Kdor hoče izvrstno rujno pristno vino ter dobro kuhinjo naj gre k Sv. Križu v gostilno g. Frana Ogrizka. Sv. Križ je nadžupnijska cerkev, leta 1864 sezidana v romanskem slogu, 40 m dolga, 19 m široka. Štirirazredna ljudska šola. Od Sv. Križa po nekdanji rimski cesti skozi Ješovec se gre skozi selo Cokalo k cerkvi sv. Trojice.
Od cerkve sv. Trojice, ki je v XIV. stoletju sezidana, ena najstarejih naokoli, je krasen razgled na Hrvatsko, na Novi Tabor-Slemen, Podčetrtek, Žusem, Kulm. Vidi se veliko cerkev, gradov itd. Malo proti severnozahodlii strani so gorice, odkoder imaš razgled proti Celju in Pohorju. V Slatino se vračajoč se obrni proti vzhodu in prideš na prijetno višino Prnek. odkoder je krasen razgled na Boč, Ro-gačko goro in v Slatino. Mimo Aleksandrovega vodovoda prideš nazaj v Slatino. Ta sprehod v okolico je najbližji in ga lahko v dveh urah zvršiš.
(Dalje prihodnjič.)
dvoru in proti Avstriji; oboji branijo svojo samostalnost. kaj čuda, da si žele, postati eden drugemu zaveznik. Da. Madjari gredo še dalje; sedaj so imeli v Budimpešti shod. na katerem so pozvali vlado, naj odpre srbske in rumunske meje ter omogoči prost import srbskih in rumunskih pridelkov. Ogrsko je samo agrarna država in vendar zahtevajo prost uvoz kmetskih pridelkov iz samostalnik balkanskih držav. ,.Niso li zlata vredni ljudje ti Madjari"', porečejo Srbi iu Rumuni — ,.in sedaj so se tako lepo poravnali s Hrvati in Srbi na Hrvatskem, njih ministri imajo toliko respekta pred našo neodvisnostjo — tako visoko cenijo naše prijateljstvo ... to so. to morajo biti naši zavezniki." Tako mislijo Srbi; Madjari pa pripravljajo pot za svojo popolno ločitev od Avstrije in — za predsedništvo ali vodi-teljstvo balkanske federacije! Grof Goluchowski pa vodi našo vnanjo politiko z občudovanja vredno zaslepljenostjo in neizmerno diplomatsko ne-spretnostjo. Račun bode plačala avstrijska industrija. Predsednik dunajske trgovske zbornice, posi. Kink je dejal: „Posledice tega konflikta bode nosila avstrijska industrija, kajti srbski trg je bil dosedaj po večini v rokah avstrijske obrti, je pa sedaj vsled delovanja naše diplomacije zgubljen. Ogrskim poljedelcem je tà spor seveda dobro došel. Carinska vojska prizadene pa Avstriji stalno škodo, ker se ta čas okoristi italijanska, nemška in angleška konkurenca in škoda, katero provzroči carinska vojska srbskemu poljedelstvu, je škoda, ki jo bode trpela avstrijska industrija, ki zgubi vsled tega konflikta svoje kliiente."
Za to gre hvala našim diplomatom in njih načelniku „visokorod-nemu" gospodu grofu Goluchovskemu.
Svetovno-politični pregled.
—	36 milijonov za Dalmacijo.
Ministrski predsednik baron Beck je baje izjavil nekemu dalmatinskemu poslancu. da hoče vlada tekom 10 let potrositi 36 milijonov za zboljšanje gospodarskih razmer v Dalmaciji. In sicer hoče trositi vsako leto 3 milijone več nego bo določeno v proračunu.
—	Novi zakon na Hrvaškem. Te dni pošlje predsednik za pravosodje. dr. Badaj. zakonski načrt novega tiskovnega zakona vsem listom, da bo na ta način možuo pričeti javno debato. Sodijo, da bo sklicana enketa novinarjev, da se od strani novinarstva podajo konkretni predlogi.
—	Volilna preosnova na Ogrskem. Baje nameravajo volilno pre-osnovo na Ogrskem izvesti po sledečih načelih: Volilno pravico bo imel vsak 24 letni ogrski državljan, ki je zmožen v govoru in pisavi mažarščine, samostojni trgovci in obrtniki bodo imeli pravico več glasov, državljani, ki so bili vojaki, bodo volilci. Ni še znano, če bo volitev tajna.
—	Ameriški konzulat v Karlovih varili. Ameriška vlada je imenovala konzula in podkonzula za Karlove vare.
—	Prvi črnogorski parlament. Prihodnji mesec se začno v Črni gori volitve v n o v i parlament, ki se sestane meseca oktobra. Na dvoru, kjer jim je bila ruska duma za vzgled parlamentarnega delovanja, že na tihem obžalujejo, da se je izdala ustava, ker se boje. da je ravno duma dala navodila radikalnim elementom, ki jih sicer ne bo mnogo, a brez njih vendar ne bo. V ministrstvu in državnem svetu že delajo pridno vse priprave za nove volitve in za parlamentarno življenje. Ravnokar je izdan zakon o mini-
strski odgovornosti. Knez in narodna skupščina imajo pravico obtožiti ministra, ako 1. zakrivi izdajstvo proti domovini ali vladarju; 2. kadar prekrši ustavo; 3. kadar se bi dal podkupiti: 4. kadar oškoduje državo iz koristolovstva; 5. kadar prekrši volilni zakon, ki daje državljanom popolno svobodo p r i g 1 a s o v a u j u ; 6. zaradi zlorabe svoje uradne oblasti in 7. ako bi nalašč napačno poročal vladarju ali narodni skupščini. Kaznuje se ali po občnem kazenskem zakonu ali po izjemnih določbah od 2 do*4 let. Sodilo bo posebno sodišče, sestavljeno iz državnega sodišča in članov državnega sveta.
—	Za priboritev ženske volilne pravice zboruje v Kodanju mednarodna ženska zveza. Zborovanja se udeležujejo zastopnice vseh dežel Evrove in Amerike.
—	Položaj na Ruskem. Nekateri listi poročajo, da je car odobril vladni agrarni program, amnestijsko vprašanje in opustitev smrtne obsodbe. Stolypin skliče dumo prej, nego je nameraval. — Druge vesti pa poročajo, da je Sto-lypinovo stališče omajano in da pride zopet na krmilo Witte.
—	Port Artur in Čušinia. Komisija. ki je imela nalog, da preišče stvar o kapitulaciji Port Arturja je izvršila svoja dela. Nabrala je obilnega gradiva za obtožbo pioti braniteljem. Zlasti se je dokazalo, da je bilo v Port Arturju živil in streliva še za mesec in pol. Pred vojno sodišče pridejo razun Steselja. še generali Smir-nov, Fock in Reuss; podadmirali Viren, Lošinski, Šišenjovič in Grigorevič. Kazenska razprava se bo vršila meseca novembra. Radi smrti odvetnika Man-golina, je admiral Nebogatov izbral svojim odvetnikom znanega kriminalista Kalabšenskesa, enega najugled-nejih odvetnikov v Rusiji. Kazensk^ razprava proti Nebogatovu bo meseca oktobra.
—	Splošna volilua pravica v Perziji. Perzijski poslanik v Parizu je dobil oficielno obvestilo, da se v Perziji vpelje ljudsko zastopstvo, v katerem bodo zastopniki duhovščine, trgovine. plemenitašev, industrije in volilni razred, v katerem se bo volilo po splošni volilni pravici.
Slovenske novice.
Štajersko.
Radi praznika v sredo izide prihodnja številka „Domovine" jutri v torek. "VI
—	Deželnozborske volitve v brežiškem volilnem okraju na mesto umrlega dekana Žičkarja se vrše, kakor smo sporočali, dne 21. t. m., morebitna ožja volitev dne 24. t, m. Na zaupnem shodu v Rajhenburgu dne 10. t, m. je dobil dr. Jaukovič. distriktni zdravnik v Kozjem. 22 glasov, Benjamin Kunej. posojilniški tajnik v Brežicah pa 16 glasov. Ker sta oba kandidata narodna, je prepuščeno volilcem. za katerega se odločijo, osobito, ker je večina kmečkih zaupnikov glasovala za Benjamina Kuneja.
Ministrski predsednik baron Beck se je mudil do petka zvečer na svoji graščini Plevni pri Žalcu. V petek se je zopet odpeljal na Dunaj.
—	Umrla je v Celju v soboto dne 11. t. m. gospa Julijana Küster, bivša pósestnica in gostilničarka pri „angelnu", po kratki bolezni. Pokopali so jo včeraj.
—	Izžrebani porotniki za porotno zasedanje v Celju, ki se začne dne 10. septembra: Glavni potot-niki: Jos. Ogrizek, posestnik na Slatini; M. Volavsek. kovač v Podčetrtku;
4 1
Fr: Jelovšek. gostilničar v Petrovčah;
Viktor Lichtenegger. trgovec v Celju; •T. Plankl. posestnik v Blatni vasi; K. Henke, gostilničar v Meži ob Dravi; Anton Krajšek. kovač v Prožinu; A. Gabrič. lesni trgovec v Brežicah; J. Kregar. posestnic v Kristanvrhu; ,T. Schöndorfer, posestnik v Starem trgu; J. Jagodič. posestnik v Turnem; A. Lukitsch. trgovec v Celju: T. Mack. čevljar v Šoštanju; J. Egérdorfer, poslovodja v Celju: A. Dobrave, posestnik v Ježovcu: Iv. Drča. posestnik v Grajski vasi; J. Lipoid, posestnik v Mozirju; O. Pražak. ravnatelj v Celju: H. Rataj, gostilničar v Vojniku; V. Volavšek, pesestnik v Pišecah; L. Pntan. trgovec v Celjn; A. Podmenik. posestnik v Brnici; J. Presker. trgovec v Lošperku; K. baron Fiedler, posestnik v Kapljivasi ; Dr. E. Gollitsch. zdravnik v Celju; J. Kovačič, posestnik u Glogovembrodu ; J. Jecl. pos: v Stranjah; J. (Jernelč, trgovec v Šent Petru p. Sv. Gor.; ,T. Kuzelj, mesar v Kozjem; S. Suppane. veleposestnik v Pristovcu; M. Bac. trgovec v Sopotah; K. Schwentner. trgovec v Vranskem; •I. Brečko, gostilničar v Štoreh; A. Kocuvan, trgovec v Šoštanju; F. Kristan, posestnik v Lehnu; A. Seutsch-nigg. mesar v Celjn. N a m e s t n i porotniki; Dr. P. 'Stepišneg, advokat v Celju; V. Janič, pek v Celju; V. Kartin. posestnik v Št. Jurju ob j. ž.; I. Mir-nik. posestnik na Babnem; J. Werhan. tov. v Celju; Anton Kolenc, trgovec v Celju; M. Hočevar, trgovec v Celju; K. Jošt. gostilničar v Vojniku; Franc Praunseis sen.. posestnik v Št. Jurju ob j. žel.
—	Cesar je pomilostil Pavla Arzenška iz šmarskega okraja, ki je bil v zadnjem porotnem zasedanju pred tukajšnjim sodiščem obsojen k smrti na vešalih, ker je zastrupil 1. 1903 z mišnico svojo ženo, na 20 letno težko ječo. .
—	Puncevni urad osnujejo z dnem 1. decembra v Celju.
—	Velika tatvina v Novem Celju.
V noči od 7. na 8. t. m. so neznani storilci udrli v grad Novo Celje pri Žalcu, ki je last kneza Salm-Reiffer-scheidt. in so odnesli vse polno dragocenosti, ki imajo velikansko bodisi zgodovinsko, bodisi rodbinsko ali zlatarsko vrednost. Med ukradenimi stvarmi sta tudi dva dragocena škofovska prstana. Orožništvo je ukradene predmete, natančno opisane, naznanilo zlatarjem in policijskim uradom.
—	Mova telefonska zveza. Trgovsko ministrstvo je dovolilo telefonsko zvezo od Celja preko Laškega. »Rimskih Toplic. Zidanega mosta. Hrastnika. Trbovelj. Zagorja, Litije v Ljubljano.
—	Savinjskim, dravinjskim in posavskim dijakom! Kakor znano priredi narodno radikalno dijaštvo v soboto 25. avgusta svoj drugi letošnji sestanek v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Naši tovariši iz Kranjske pri-rede peš-izlet. isto nameravamo tudi mi. Tovariši akademiki in srednješolci, ki imate kaj veselja in čuta za lepo. slikovito naravo — udeležite se tega peš-izleta. ne bojte se malenkostnih stroškov. Počitnice so, sedaj je prilika, da si skupno ogledamo naše slovenske savinjske planine, da se pobliže spoznamo z našimi brati na Koroškem. Due 21. avgusta se zbiramo v Žalcu, odtod odrinemo potem preko savinskili planin na Koroško. Kdor se želi nam pridružiti, naj se prijavi najkasneje do 19. t. m. tovarišu phil. Ivanu Prek or še k, Prekorjep. Celje. Obenem pa se naj vsak prijavi še ..Prosveti" v Ljubljani, (Mestni dom) da poskrbi za prenočišča.
—	Novo župnijo so dobili v Bočni I pri Gornjem gradu. Župnikom je ime-
novan dosedanji provizor v št. Janžn na dravskem polju. g. Gregor Potokar.
Zagrizenci, zlobneži ali iguo-rantje — ali : j «stični umor pri c. kr. okrajnem sodišču v Ptuju. Upravništvo nemčurskega „Štajerca" je po znanem dr. Avg. pl. Pachkemv Ptuju ovadilo Marijo T a š n e r iz Drstenika pri Sv. Urbanu v Slov. goricah, da je eno številko „Štajerca" raztrgala in s tem storila prestopekp rotiva mosti lastnine po § 468. kaz. rak., dasiravno lastnik dotične številke ni imel nobene škode." kakor je sam izjavil kot priča, ker je bil list že prebral. Pri obravnavi je dr. B r u m e n kot zagovornik opozarjal, da se v tem slučaju ne more govoriti o kakem prestopku niti v objektivnem, niti v subjektivnem oziru. Vzlic temu je okrajno sodišče v Ptuju (Dr. D o I e ž e 11) — obsodilo Marijo T a š n a r na 24 ur zapora. Vsi juristi so strmeli, čuvši to razsodbo, in po pravici, zakaj celo najmlajši sodni dijurnist mora uvideti, da je ta sodba krivična in da v zakonu ni utemeljena. Proti tej razsodbi je bila vložena pritožba v Maribor, a na še večje strm-ljenje juristov je bi)a pritožba odbita. Marija Tašner je presojeno kazen prestala. Po prestani kazni se je stvar zasukala drugače. Ko jg generalna prokuratur.a izvedela za to famozno sodbo, je dvignila ničnostno pritožbo v obrambo zakona in najvišje kot kasaeijsko sodišče je sodbo razveljavilo in oprostilo Marijo Tašner krivde in kazni. V Ornig-Glas-Underrainoveiu kraljestvu je bila torej zopet izrečena krivična sodba. Ali se to zgodilo vsled ignorance ali iz hudobije in strankarske zagrizenosti, to je stvar, o kateri ni mogoče izreči mnenja. Vprašati pa moramo naše poslance: Koliko krivičnih sodb se bo moralo še izreči, predno se spremene pravosodne^ razmere v Ptuju ? Ali ti poslanci, osobito dr. P1 o j. ne vedo. da mora država plačati po nedolžnem obsojenim žrtvam stroške te justice iz žepa davkoplačevalcev? Tu imate nastopiti „radikalno" s tako skrajno brezobzirnostjo, da se bo morala mahoma razpoditi ta družba na okrajnem sodišču v Ptuju.
—	Nekaj o primicijali. Zaradi te notice se nas je brez potrebe napadalo. Mi privoščimo kmetom vsako zabavo: hočemo pa naše ljudstvo navaditi in naučiti račun i ti — tudi prL zabavi. Listi, ki se imenujejo kmeckq pač nimajo vzroka zagovarjati primi-; cije. od katerih imajo kmetje, kakor kaže naš račun, le veliko stroškov, toda malo zabave in nič koristi.
—	Kmetsko bralno društvo v Trbovljah radi rajhenburške slavnosti ne bo imelo svoje veselice dne 19. t. m., ampak v nedeljo, dne 2. septembra, na kar opozarjamo prijatelje mladega društva.
—	„Brežiški Sokol" priredi v sredo 15. t. m. popoldne pešizlet v Leskovec pri Krškem. Tu se vrši ob pol 5. uri javna telovadba. Sokolstvo se po celi posavski dolini, odkar obstoji v Brežicah „Sokol", vidoma razvija, kar najbolj kaže ustanovitev sokolskega odseka v Sevnici in ustanovni shod za sokolsko društvo v Krškem, ki se vrši obenem z ljudsko veselico 15. t. m. v Leskovcu. Veselim srcem pozdravljamo to in želimo, da bi se pod okriljem mladega „Sokola" v Krškem začelo živahnejše naiodno življenje v Krškem. Zbudite se. narodni zaspanci! Čujte klic, ki odmeva po hribih in dolinah: Nazdar!
/
—	Dražba mostovine za uovi most pri Brežicah se vrši dne 17. t.
». dopoldne ob 9. uri pri občinskem uradu v Brežicah. Izklicna cena znaša K 10.00.0 letno, vadij 500 K. Pismene ponudbe z vadijem je treba oddati pred 17. t. m. Most se otvori 26. t. m.; mclovina se odda za 3 leta. r, — Iz Mozirja. Kakor že poročano, mo v Mozirju veliko veselico v eljo, 19. t. m. Sodeluje Št. Pavelska odba. Sodelovanje so obljubile vse «rodne dame, krašenje šotora so prevzele same, aranžma je v najboljših rokah. Predstavljala se bode šaloigra .Brat Sokol". Uloge so v najboljših rokah. Dopoldne je velika slavnost. slavljenje desetletnice Mozirske koče. popoldne poletimo skupno se pokrepčat v Mozirje.
—	Velik požar je upepelil dne 9. t. m. poslopja petih posestnikov v Šmarjeti na Dravskem polju. Na vse igodaj je izbruhnil ogenj na skednju (podu) posestnika Franceta Lubec in se od tam s čudovito naglostjo razširi! po sosednih poslopjjh. Največ •riva je dobil požar po napolnjenih pednjih in kozolcih. Uničil je prizadetim posestnikom razven stanovanj, hlevov itd. tudi vse žitne pridelke. Ogenj so povzročili najbrže mlatiči, ki so na skednju kadili. — Pogorelci so sicer vsf zavarovani ali škode ne dobijo vse povrnjene, ker so jim zgoreli tudi nezavarovani pridelki. Najbolj je poleg Lubeca poškodovana posest-nica Marija Vobič.
—	Iz Ptuja. Ali je res, da se je . kr. namesthik grof Clary pri zadnjem obisku v Ptuju (ko je bil tudi v Halozah). gostil v ..Deutsches Vereinsaus" na stroške okrajnega zastop a?
t — Na naslov poštnega urada v
tniožu. Na našo notico v zadnji stepi se nam piše: Iz zadnje opazke r tej stvari posnemamo, da je poštni urad na slovenski naslov pristavil nemško pripombo. Če se ne motimo, je to kršenje jednakopravnosti jezikov nedopustno. Tudi je kriva naša taktika v podobnih slučajih: malo zaropotamo in se zagrozimo za — prihodnjič te s tem dotičnega krivičnika (urad ali osebo) vabimo, naj nam zasoli še eno klofuto — znabiti se potem začnemo braniti! Ne smemo se samo groziti in čakati nove krivice, ampak za vsako krivico moramo takoj iskati zadoščenja in dotični urad naznaniti višjim oblastim in našim poslancem. Tako ostopajo naši nasprotniki, to več po-aga ko vse prazne grožnje. i — Zahvala. Slavna okrajna posojilnica ljutomerska je podarila „Vojaškemu veteranskemu podpornemu taštvu" pri Svetinjah 40 K; za velikodušni dar izreka odbor društva naj-prisrčnejšo zahvalo.
" — Murski Sokol v Ljutomeru
priredi v sredo 15. t. m. v Sršenovem logu s sodelovanjem drugih narodnih društev veliko ljudsko veselico z javno telovadbo, godbo, petjem, tamburanjem. plesom, šaljivo pošto." srečolovom, umetnim ognjem in drugimi zabavami. Spusti se več zrakoplovov. Vse potrebe preskrbe štiri gostilne, kuhinja na prostem, bufet, kavarna, cvetlični in drugi šotori; točilo se bode pristno ■tomersko vino in sveže delniško pivo. Tudi antialkoholistu se bodo nudile razne neopojne pijače. Na prostranem plesišču pa se bo sukal čili Sokol z brhkim murskopoljskim dekletom. eleganten gospodek s srčkano punico: pa še prileten možakar bo zasukal svojo ženico. Neka posebnost bo plesni avtomat. Veselica se začne ob 3. uri popoldne; javna telovadba se vrši točno ob 4. uri. Čisti dohodek je namenjen sokolski zastavi. Agilnost pripravljalnega odbora nam je porok,
da bo slavnost uprav sijajna; pričala bo pa tudi, kako posebno naše kmetsko ljudstvo simpatizuje s Sokolom in njegovimi prireditvami. Tudi narodne dame bodo, kakor vedno, požrtvovalno sodelovale. Kakor čujemo, prihiti tudi varaždinski Sokol med nas. Zato pa vse, kar slovensko čuti, v sredo 15. t. m. v Ljutomer!
—	K veselici Murskega Sokola. Ali je res, da se je izročilo mizarsko delo za to veselico nemčurskemu obrtniku. čeravno imamo v trgu obrtnika Slovenca, kateremu majhen zaslužek tudi ne bi škodil?
—	Cesar je podaril prostovoljni požarni brambi v Dragotincih 150 K.
—	Čebelarska razstava je odprta od dne 12. do 16. t. m,-v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Svoj čas se je pisalo o tem, da bi se tudi slovenski čebelarji udeležili te razstave. Želimo, da nam spodnještajersko čebelarsko društvo o tem sporoča.
—	Slovensko podjetje na nemškem Štajerskem. Kakor z žalostjo sporočajo nemški listi, je postavil ljubljanski župan g. Iv. Hribar v Nie-seldorfu na Sred. Štajerskem ogromno parno žago.
—	Ljubezenska drama, ki se je doigrala pred dnevi med 37 letnim Alojzem Nežmali in 54 letno Marijo Rosenbaum, ki sta oba oženjena. a sta zapustila vsak svojo zakonsko polovico ter hotela iti v smrt, ker se nista mogla vzeti, je končana. Kakor smo sporočali, je streljal Nežmah! na svojo „ljubico" in nase. a sta oba ostala pri življenju. Sedaj sporočajo, da je jNežmali sicer zdrav odpuščen iz bolnišnice, a popolnoma oslepel in je pri svoji ženi. Tudi Marija Rosenbaum' zapusti v kratkem zdrava bolnišnico..
—	Žalostna slika družinskega življenja. V soboto si je v Algers-dorfu pri Gracu z nožem prerezala vrat žena delavca Anderle, ' hoteča se usmrtiti. Storila je to vsled tega. ker je njen 52 letni mož imel ljubavno razmerje z njuno 26 letno hčerko Elizabeto. ki je,zdaj v Ameriki. Imel je s to svojo hčerko 3 otroke, od katerih žizi šestletna Elza v Algersdorfu. Nedavno je poslala Elizabeta iz Amerike 60 K za to hčerko. Anderle pa je vzel večino denarja ter odšel po svetu. Ženi je pisal iz večih krajev, da je na potu v Ameriko k svoji hčerki. Iz žalosti vsled teh dogodkov se je hotela žena Anderle najprej obesiti, kar ji je pa zabranil njen 13 letni sin. Potem je porabila neopazovan trenutek ter si je prerezala vrat. Iz njenega zakona z Anderlem je 18 otrok, od katerih jih živi 5. — Rana Anderlevke je nevarna. vendar ji postaja boljše. '
Kranjsko.
—	Iz Krškega nam pišejo: Pripravljalni shod dijaške počitniške organizacije se vrši skupno z vstanovnim shodom dolenjske podružnice. „Pro-svete" ob 8. uri dopoldne v gostilni pri Ž en er ju v Krškem dne 15. avgusta 1906.
—	T kočevskem premogokopu je ubilo 34 let starega rudarja Antona Jurše.
—	Akademično fer. društvo „Prosveta" otvori 15. t. m. popoldne svojo X. ljudsko javno* knjižni c o v L e s k o v c u pri Krškem.
—	Izkaznice za ljudske knjižnice je založilo akad. fer. društvo „Prosveta".
Koroško.
—	Slovenski narodno - radikalni dijaki pobite dne 25. t. m. v Št. Jakob, kjer bo ta dan dijaški sestanek, nastopni dan pa ljudski shod. Na sestanku in na shodu se bodo obravnavala spe-cljelno koroška vprašanja. Ker smo o
razmerah Slovencev na Koroškem še vse premalo informirani, naj pohiti vsak. ki mu je le količkaj mogoče, 25. t. m. v Št. Jakob, da spozna razmere koroških Slovencev na lici mesta. Treba pa je, da se udeležuiki javijo pripravljalnemu odboru za koroški sestanek („Prosveta" v Ljubljani) vsaj do 15. t. m., da se more preskrbeti zadostno število prenočišč, hrane itd. Na svidenje torej dne 25. t. m. v Št. Jakobu!
—	Drugi slovenski mandat na Koroškem. Dr. Šušteršič sporoča v „Slovencu", da je soglasni sklep kluba „Slovanska Zveza", .'.da. če se pokaže kaka možnost, dobiti še en jugoslovanski mandat, se zahteva drugi koroški mandat". — Posi. dr. Pio j pa piše v „Südost. St.": „Kar se tiče Koroške,, izjavljam slovesno, da zadnja beseda še ni spregovorjena. Krivica storjena koroškim Slovencem, se mora odpraviti in n a t o m o r a delovati ves naš klub z vso eneržijo in u p o t r e b 1 j a j e v s a d a n a s r e d-stva."
—	Sklepi koroških Slovencev in ljubljanski „Slovenec". Glasilo kranjske duhovščine, „Slovenec", se trudi na vse mogoče načine, da bi spravil koroške Slovence, ki so dali Šušteršiču nezaupnico, v zvezo s kranjsko liberalno stranko. Kar pot mu teče z obraza pri tem trudu in reči moramo, da postaja smešno - podel. V sobotni številki zopet dokazuje. — čujte in strmite. Slovenci! — da se koroški Slovenci s svojimi sklepi pravzaprav niso potegovali za sebe. ampak — za Plantanovo liberalno volilno geometrijo za Kranjsko! Bože moj! Tako globoko more človek pasti s svojimi bojnimi sredstvi, v tako gnojnico perftdije in obrekovanja? Studiti se mora človeku pisava — katoliške duhovščine! In konečno napoveduje „Slovenec" koroškim Slovencem boj. če bodo je zavozili v „smrdljivo strugo kranjskega liberalizma". To je dobro! Katoliški „Slovenec" napoveduje boj onim koroškim Slovencem, ki pri vsaki priliki javno oznanjajo svoje katoličanstvo!
—	Zakaj Korošci ne morejo na katoliški shod ! Pod tem naslovom daje monsignor Podgorc v zadnji številki „Mira" dolg in jasen odgovor „Slovencu". Na katoliškem shodu bi nas navduševali za katoliško misel, za katoliško šolo,, za katoliški zakon, za katoliško časnikarstvo, za katoliška društva. Vse lepo, ali mi nimamo, kamor bi dejali vso to krasoto! Kaj nam vse tako govorjenje pomaga, dokler nimamo katoliških zastopnikov v državnem in deželnem zboru ... in to se jim (Korošcem) jemlje po sokrivdi slovenske delegacije. . . . Zato pa smelo trdimo, da se koroški rodoljubi katoličani ne morejo in ne smejo udeležiti ljubljanskega katoliškega shoda. Ko bi se nas bilo izročilo krščansko nemški stranki! Ali izročilo se nas je Vsenemcem. prodi-rajočemu protestantlzmu in socijalni demokraciji. To ni le protislovensko, to dejstvo je tudi pirotifcatoliško. Te dni je objavil „Slovenec" pismo dr. Gessmanna, g. dr. Žitnika, v katerem zagovarja dr. Šušteršiča in dr. Ploja. češ, da nista ta dva kriva, da so Korošci bili tako brutalizirani, ter pravi, da so tudi oni (krščanski socialisti) vsled razdelitve volilnih okrajev izgubili so na Koroškem štiri mandate. Kako je bilo torej mogoče, da so Vse-nemci in njih zavezniki prodrli s svojo razdelitvijo na škodo vseh Slovencev in na škodo krščanskih socijalcev ? Zmešnjava je sedaj še večja in čim več se o stvari piše. tem bolj je zamotana. In vendar upamo, da posije solnce nekega dne tudi sem in da raz-žene meglo, ki še zakriva resnico.
Primorsko.
—	Beljaški Slovenci v Trstu so
ustanovili „omizje b e 1 j a š k i h Slovencev", katero se zbira vsak torek zvečer ob pol 8. uri v hotelu „Balkan" v I. nadstropju v posebni dvorani. Vabijo svoje rodne brate v slučaju po-seta Trsta, da se oglasijo ta dan pri njihovem omizju, kjer bodo srčno dobro došli.
—	Poizkušeni umor in samo-umor. Vsled ljubosumnosti je streljal v Trstu 20 let stari pomočnik v pro-dajalnici oblek Mario Šauli na 17letno Mario Rigotti in nato nase. Šauli bo umrl, dekle bo pa okrevalo.
—	Od vojakov pobegnil in v vodo skočil. Infanterist 87. pešpolka Jakob Bulja v Pulju je dezertiral in skočil v morje, kjer je utonil.
Svetovne vesti.
—	Koliko je slovenskih srednješolcev. Slovenskih gimnazijcev je bilo v minoem letu skupno 2656, slovenskih realcev pa 635, skupno torej 3291.
—	General konjenice, bivši vojni minister baron Krieghammer, je na lovu ponesrečil in je resno bolan. Mož je star 76 let.
—	Proti zatiranju slovaške duhovščine na Ogrskem se je izreklo zborovanje čeških duhovnikov v Budje-jevicah in je poslalo oster protestni telegram papeževemu nunciju na Dunaj. Kakor znano, zatirajo na Ogrskem ne^ mažarske narodnosti, osobito Slovake, na najpodlejši, najinfamnejši način.
—	Štrajk sodnikov grozi v Italiji. Te dni bo zborovalo v Rimu do tri tisoč sodnikov iz cele Italije. Na tem shodu bodo razpravljali posebno o neugodnih službenih in materijalnih razmerah svojega stanu in ker so oboje v resnici žalostne — se ne bodemo čudili, ako sklenejo sodniki — v Italiji štrajkati.
—	Nadškof v preiskavi. Zagrebškega nadškofa so klerikalci zatožili v Rimu — in posledica je bila preiskava, katero je vodil škof Palunka. Kakor poročajo hrvatski listi, bi ti sicer anonimni tožitelji radi spravili nadškofa pod svoje nadzorstvo ter imajo „koadjutorja" že pripravljenega. Ali bode pa tudi Rim s tem koadjutorjem zadovoljen ?
—	Češki soc. demokrati nameravajo kandidirati pri moravskih de-želnozborskih volitvah v vseh 14 de-želnozborskih volilnih okrajih splošno kurijo in v dveh brnskih vol. okrajih.
—	Princ don Jaimes de Bourbon, sin španskega pretendenta con Karlosa, se baje poroči v kratkem z neko avstrijsko princeso.
—	Pri potopu ladje „Siris'* v Kartageni so rešili" največ Italijanov, nadalje 10 Avstrijcev in dva Črnogorca. Kapitan je prvi skočil v rešilni čoln, za njim so si priborili vsi častniki z noži v rokah pot do čolna.
—	Pet oseb utonilo v nekem ribniku pri Brnu. V čolnu so bile štiri mlade delavke in trije delavci. Vsled neprevidnega veslanja se je čoln prekucnil in dva delavca in tri delavke so utouile.
—	Kongres bolgarskih učiteljev se te dni vrši. Nastavljene so sledeče zahteve: Osnovna plača začasnih učiteljev mora znašati letno najmanj 1200 levov in največ 1800. Osnovna plača definitivnih učiteljev mora znašati 1500 levov. Vsaka tri leta naraste za 20 odstotkov do maksima 3600 levov. Vsak učitelj, ki učiteljuje deset let, mora prejemati v slučaju, da zapusti službo, 70 levov pokojnine. Učiteljskemu pokojninskemu fondu mora država letno prispevati.
—	Pogumen čin. V Glini na Hrvatskem je zabrela deklica pri kopanju na globoko in se potopila. Sodni pri stav g. Mirko Boglam je to videl ter naglo odločen skočil v vodo za potap ljajočo se deklico, katero je po velikem naporu tudi rešil. Občinstvo, ki je gle dalo ta prizor, mu je izrazilo svoje priznanje na plemenitem pogumu.
—	Obiteljska žaloigra v Parizu .(etični železniški uradnik Tourneur Parizu, ki je pričakoval vsak čas smrti se je sklenil iznebiti svoje lsletne hčerke, ki je bila zelo samosvoja in neposlušna. Bal se je, da bi po njegovi smrti njegova žena preveč ob njej ne trpela. Zato si je omislil samokres in prisilil hčer prositi mater, kv je bila tačas odsotna, pismeno oproščenja. Nato jo je ustrelil in potem še sebe. Soproga je znorela.
—	Umrl je v Hademi na Nižjem Avstrijskem dne t. m. fem. Karl Horzecky pl. Hornthal. Bil je svoj čas poveljnik 36. inf. divizije v Zagrebu zadnji čas pa poveljnik 10. voja in poveljujoči general v Przemyslu. Dne 23. septembra 1. 1. je stopil v pokoj.
—	Škandal v liemškem kolonij-skem uradu. Sedaj se je zvedelo, da je pri tvr dki Tippelskirch, ki je najbolj kompromitovana pri sleparstvih glede zalaganja kolonijske armade, udeležen tudi minister Podbielski z vsoto, ki znaša 40% vsega prometnega kapitala. Istotako je udeležen legacijski svetnik
Bumiller s 4%- V obeh rodbinah se živi skrajno potratno, kar dokazuje, da kompromitovana trgovina lepo cvete.
—	Odstavljen sodnik. Okrajni sodnik v Königswartu pri Hebu, sodni svetnik Wolalek. je zaradi raznih ne-rednosti odstavljen.
—	Uspeh tobačnih trafikantov. Tobačni trafikanti so se že dlje časa poganjali za višje procente pri prodaji kolekov. Finančno ministrsvo je
. zdaj izdalo sledečo odločbo, ki stopi v veljavo s 15. avgustom t. 1.: Trafikanti, ki imajo trafike in nobene druge obrti, dobe pri kolkih od 2 K naprej po 3 procente, pri onih pod 2 K pa 2 procenta; kdor pa ima še kako drugo obrt poleg trafike, dobi pri kolkih po 2, oziroma 11/2 procenta. Vsak drug opravičenec prodaje kolekov dobi po 1 procent pri obeh kategorijah. Vse tiskovine, ki se tičejo prodajanja in naročanja kolekov, dobe prodajalci za-slonj. Onim trafikantom, ki imajo zdaj dovoljene večje procente od gori imenovanih, se ti procenti ne zmanjšajo.
— Proti mednarodni trgovini z dekleti. Ministrstvo za notranje zadeve je ustanovilo proti trgovini z dekleti „osrednji urad za nadzorovanje trgovine z dekleti v deželah zastopanih V državnem zboru-'. Kot tak urad je določeno c. kr. policijsko ravnateljstvo na Dunaju. — Neobhodno pa je potrebno temu osrednjemu uradu v pomoč, da tudi železniško osobje kar najkrepkeje podpira to delovanje, ker pride s potniki v ožjo dotiko. Južna železnica je že izdala cirkular na vse postaje Južne železnice, v katerem se poživlja vse osobje, naj sodeluje v tem smislu, kar posebno velja za obmejne postaje. Sprevodniki imajo vsak bodisi kakorkoli sumljiv slulaj takoj naznaniti postajeuačelniku prve postaje, kjer vlak dalje časa stoji. Ti postajenačelniki imajo dolžnost, oblastem to nemudoma naznaniti, oziroma ako jim to ni mogoče. obvestiti o tem ono postajo, kateri je mogoče dobiti policijsko pomoč. — Sodelovanje železniškega osobja v tem oziru pa nima nikakor segati tako daleč, da bi se smeli popotniki vznemirjati. Tudi v popolnoma dognanih slučajih je osobje navezano le na opazovanje, naznanitev, nikdar pa ne sme dejansko poseči vmes.
— Koliko besed rabi človek ?
Na to vprašanje odgovarja neki učen jezikoslovec, da človek v navadnem občevanju rabi po 1500 besed. Bolj izobraženi ljudje rabijo do 4000, učenjaki pa celo do 8000 besed. Iz tega se že lahko vidi. koliko trpi marsi-učenjaka.
katera glava
Odprto pismo
sevniški gostilničarici, ki protežira „Nemce".
Cenjena gospa!
Ko so — na večer šolskih veselic
—	nekateri Slovenci upili „Zivio!" ste Vi zlovoljno vskliknili:
„Kaj, a ti-le hudiči pa le smejo upitir'
Očividno bili ste hudi, ker Vaši „nemški"' gostje niso smeli hajlati po Sevnici in so bili nabiti, aretovani itd.
—	Da ste to rekli, imam pisec teh vrst dve priči. — Tako torej ? Vi sočustvujete raje z Nemci, nemčurji in nemškutarji v Sevnici, nego z vso ostalo slovensko Sevnico? Pravim: „Nemci, nemčurji in nemškutarji"', ker jaz strogo razlikujem te ljudi. Nemcev, pravih Nemcev ' je v Sevnici tako malo da jih komaj na prstih seštejete. Ti so v Sevnico „privandrani"', oni so med nami gostje in tega ne smejo pozabiti. Kot takim jim smemo biti vselej prijazni, dokler niso agresivni. Nemčurji. to so oni bojni petelini bodisi pristni Nemci ali nepristni „bastardi" (nemški janičarji), ki hočejo v svoji nemški ošabnosti gospodovati nad nami. Nemškutarji, to so vsi oni Slovenci, ki se slinijo Nemcem in ilemčurjem; to so ljudje brez narodne zavednosti, brez narodnega ponosa, pomilovanja vredni koristolovci.
Kaj a hočejo nemčurji v Sevnici? Oni si hočejo napraviti iz nje nemško gnezdo. Tako. kakor so dobili v svoje kremplje Celje, Rogatec, Vojnik, Radgono, Brežice in druge slovenske štajerske trge, tako hočejo ugrabiti tudi Sevnico. V ta namen so se lotili najprej naše slovenske mladine, katero vabijo kot muhe na sladki strup na vse načine v svojo šulferajnsko nemško šolo. V njej jim ne utepljajo v glavo le nemščino, marveč jih odtujujejo svojemu narodu in jim vcepljajo nemški hajlovski duh. Iz te šole bodo izšli novi hajlovci in ti bodo postali kvas bodoči nemški Sevnici. In za to se gre. Zato skušajo na vse načine preslepiti naše nezavedne starše, in vabijo in vlačijo in mičejo slovensko deco v svojo raznarodovalno šolo. Povsod ločejo zabičevati našemu ljudstvu in deci, da je le bolje in bolj „nobel", če gredo v nemško šolo. V ta namen so upeljali tudi konecletne veselice, da bi bolj imponirale otrokom in ljudstvu. Saj je že sramotno, kako starisi za-' četkom leta barantajo z otroci; kjer jim več daril obljubijo, tja pošljejo otroke. Temu početju moramo se Slovenci upirati. Klin s klinom!
Nekdaj nam niso bile potrebne konecletne šolske veselice, sedaj jih moramo prirejati, da reagiramo na „nemške". Mi se branimo na svojih tleh! Ali nismo na svojih tleh- gospodarji? In Vi, gospa. Vi hočete braniti Nemce in njih krivično stvar! Zakaj vse to? Mari zato. ker obiskuje Vašo gostilno nekaj nemških gostov ? Ali ste pa kedaj šteli, katerih gostov imate več. slovenskih ali nemških? Kedo Vam je doslej dal in Vam daje še vedno največ zaslužka, kedo Vam je pripomogel, da ste si tako lepo opomogli, da tako lepo napredujete na premoženju ? Ni bilo li to naše slovensko ljudstvo", naš s trdimi žulji prisluženi denar? In sedaj se hočete prevzeti, obrniti hočete hrbet slovenski koristi in podariti srce nemški šopir-nosti in nadutosti? Menda vendar ne boste tega storili svojim nemškim gostom na ljubo? — Ali Vas pa morda tare zavist, ker se vrši kaka slovenska veselica pod streho katerega druzega gostilničarja ? Ne bodite čudni! Ce bi imeli tndi Vi primeren lokal, lahko bi sè veselice vrstile zdaj tu. zdaj tam. Nemške goste lahko tudi imate, a iz tega še ne sledi, da jim s postrežbo vred predaste svojo dušo, svoje otroke in. če treba, celo — Sevnico.
Brezzolèy.
Loterijske številke.
Gradec, dna 11. avg. 1906: 25. 86. 61. 51. 79. Du"aj- „ „ „ „ 85. 77. 51. 49. 84.
Zahvala.
Podpisani pripoznamo radevolje, da nam je zavarovalna družba FRANCO-HONGROISE v Gradcu izplačala za pri njej zavarovano gospodarsko poslopje celo zavarovalno svoto ne pri krajšan o in brez zadržka in izrečemo družbi toplo zahvalo.
Prelska, 9. avg. 1906.
Alojzij Travnšek, posestnik m. p. L. Ivnik, 111. p. pnea. Martin Tidemšek, m. p. priča.
LEPO MALO
z lepo zidano in opeko krito hišo (Hochparterre). ki ima 4 lepe sobe, 2 kuhinji, spodaj 3 bokane kleti in druge potrebne prostore; zraven je vit za zelenjavo, 1 velik lep sadovnik z lepo košenino, njive, pašniki in lep gozd posebej, kar meri skupaj okoli 5 oralov, na lepem prijaznem hribčeku in zdravem kraju, blizo okr. ceste. 3 0 minut od župnijske cerkve sv. Vid p. Grobelno in kakih 15 minut od trga Šmarje pri Jelšah, kjer je tudi kolodvor, oddaljeno in je za kakega penzijonista ali obrtnika najbolj primerno, se radi službenih razmer, kakor leži in stoji, za jako nizko ceno (2400 gld.) proda. Plačilo po dogovoru. Več se izve „v občinski pisarni okolice Šmarje pri Jelšah.
..... i_ __
(429) 3—3
Sliri iÄ omare, Ä
kopanje in velilii Mo se loj odda pri P. M t Cilji.
152-31
NOVO
pripravna za trgovino ali drugo obrt. blizo like. tovarne, se proda ali da v najem. V( se zve pri lastniku A N T O N U ' (, .v J Š El St. Lovrenc pod Prožinoin; p. Štore, (43|
•izurjena ::
prodajalca
se sprejme takoj v trgovin
?. BattcrKeittt V #ra;ttiil|
28 oralov velil
je pod prav ugodnimi pogoji naprodaj. Več pove
Alojzij Majcen nadučitelj,]
'(432) pri Sv. Duliu-LeutscJiach. '-m
Opravilna številka A IV 7HI
iT
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
c.
a\ okrajno sodišče V Celju naznanja, da je umrl dne 10. aprfl
1906 g. Miha Smole v St. Petru pri Ljubnem (Leoben), ne
zapnstivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker temu sodišču niso vse osebe' znane, katerim gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo! iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napo-] vedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega' dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je postavil za oskrbnika go-i spod c. ki- notar LOVRO BAS v Celju, obravnavala z onimi, i se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter -e jii prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. KR, OKRAJNO SODIŠČE V CELJU oddelek IV., dne 25. avgusta 1906.
Restavracija NARODNI DOM v Maribora sprejme i88?
i
i gostilničarja.
Prednost imajo oženjeni. Restavracija se prevzame s t. septembrom 1.1. Ponudbe na zgornji naslov.
^ j.)