Izboljšanje dinamičnih lastnosti hranilnikov električne energije Marijan ŠPANER Izvleček: Prispevek obravnava sisteme za hranjenje energije pri električnih in hibridnih vozilih ter različne možnosti izboljšav njihovih dinamičnih lastnosti. Ključni element vozil z električnim pogonom je učinkovit hranilnik električne energije. Lastnosti akumulatorske baterije so odvisne od izbrane tehnologije, delovne temperature, tipa obremenitve, življenjske dobe / starosti in še nekaterih drugih pogojev. Zelo pomembna lastnost hranilnika električne energije je zmožnost oddajanja in sprejemanja velike količine energije v kratkem času. Ob tem naj bi bil izkoristek hranilnika čim boljši. Standardne akumulatorske baterije (še zlasti svinčene) te zahteve le težko izpolnijo. Zato lahko dodamo sklope, ki so sposobni učinkovito prevzeti konice moči in na ta način bistveno izboljšajo dinamične lastnosti, izkoristek ter podaljšajo življenjsko dobo baterije. V prispevku je predstavljeno, kako se na osnovi simulacije določi obremenitev baterije med vožnjo vozila. Glede na visoko dinamiko obremenitve se izkaže, da baterija pri vršnih vrednostih obremenitve ne zmore shranjene energije učinkovito pretvoriti v električno. Ta pomanjkljivost se rešuje z dodatnim hranilnikom energije, kot sta superkondenzator ali mehanski vztrajnik. Obe izvedbi »dinamičnega« hranilnika energije sta v prispevku podrobneje opisani, prav tako tudi način njune integracije v »hibridni« hranilnik električne energije. Ključne besede: električna vozila, vozni cikli, hranilniki električne energije, superkondenzator, vztrajnik, bidirectional Buck-Boost converter ■ 1 Uvod Električna, hibridna in vozila na go-rivne celice imajo zaradi učinkovitejše izrabe energije nekaj bistvenih prednosti pred običajnimi vozili s pogonom na fosilna goriva. Ničelna stopnja izpusta toplogrednega plina CO2, tiha in udobna vožnja električnih vozil ter izboljšanje izkoriščenosti fosilnega goriva pri hibridnih vozilih so ključni razlogi za intenziven razvoj električne avtomobilske pogonske tehnike v zadnjih dveh desetletjih. A glede na tehnično dovršenost pogonskih motorjev in močnostnih stikalnih pretvornikov ostaja akumulatorska baterija še vedno šibka točka celotnega električnega sklopa električnih in hibridnih vozil. Učinkovit akumulator oziroma hranilnik električne energije je ključni element pogonskega sistema pri Mag. Marijan Španer, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko vozilih z električnim pogonom. Lastnosti akumulatorske baterije so odvisne od izbrane tehnologije, tipa obremenitve, življenjske dobe oziroma starosti, delovne temperature in še mnogih drugih okoliščin. Pomembna zahteva za hranilnik električne energije je zmožnost oddajanja in sprejemanja velike količine energije v kratkem času. Istočasno naj bi bil izkoristek hranilnika čim boljši. Standardne akumulatorske baterije (še zlasti svinčene) te zahteve le težko izpolnijo. Kapaciteta akumulatorske baterije oziroma količina razpoložljive električne energije je odvisna od pogojev pri praznjenju in njene izrabljenosti, na katero pa vplivata predvsem število ciklov in način uporabe v preteklosti. Zaradi velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na dejansko kapaciteto baterije (pra-znilnega toka, števila opravljenih ciklov praznjenja-polnjenja, globina praznjenja, stanja napolnjenosti baterije (SOC), obratovalne temperature in obremenitve) [1], je modeliranje tega procesa zelo zahtevno. V prispevku je predstavljeno, kako se na osnovi simulacije določi obremenitev baterije med vožnjo vozila. Glede na visoko dinamiko obremenitve se izkaže, da baterija pri vršnih vrednostih obremenitve ne zmore shranjene energije učinkovito pretvoriti v električno. To pomanjkljivost je možno razrešiti z dodanim hranilnikom energije, kot je superkondenzator ali mehanski vztrajnik. Obe izvedbi »dinamičnega« hranilnika energije sta v prispevku podrobneje opisani. ■ 2 Analiza vožnje električnega vozila in obremenitev baterije Simulacija vožnje je bila narejena s programskim paketom Simulink / MATLAB. Uporabljen je bil matematični model s parametri testnega vozila Estrima Biro [2]. Matematični opis gibanja vozila je možen na osnovi splošnih pravil mehanike. Glede na dejstvo, da je vozilo kompleksen sistem, sesta- vljen iz velikega števila komponent, smo se pri obravnavi pogonskega sistema omejili na enodimenzionalno gibanje. Obnašanje vozila vzdolž smeri gibanja je popolnoma določeno z opisom velikosti sil v tej smeri. Pogonski agregat preko gonila generira vlečno (trakcijsko) silo Ft, ki premika vozilo naprej. Med gibanjem \/ozila se paojavi ^ilia uipora (kotalni in inaraiični upor^, ki naspprotuj^ cgikanja oziroma poskuša vozilo zaustaviti, in sila za p)jl^mac:jovcinjf^ Icl^ncci. F^o djuc;|(3m Nilkva/ltonov/fnm ^^^onui je |:)n3sp)^še-Vcinj^ vcnzzila doloia^ncd ^^ dV _ 'LFt -'LFr dt ~ M + SJr kjecrje: V hitrost vozila 2:Ft skupna si)^ pnoc^ona voziln HF^ skupna sil^ uppora vozi|a skupna mia^^ vc:)^iia (d masni fjikto:j, l^i pr^1:vc3ri r(c:ta-cijske vz1trcijno;;1)) v trčonsli^cirijjlcej mase J( vztrarnostj^i moment rotirai)^-čih delo\/i vozila Skupni upor vodila med vožnjo je vsota treh komponent: kotalnega upcara, zračn^t^a upcska in komrapo-n^nte sil^ teže pri vožnji po klancu: F = Ff +F^+F^ Kotalni up)or av^tomobrilskega kolesa pri vožnji p)o trdni podlagi je p)o^l(^dica lastnosti meit^riala pnevmatik pri deformaciji. KK^^Pfr = mgfr jjj f^rje velikost sile uifporei kotah^g^a trenja F' skupna sil^ obfr^m^irit^e^ n^ Ico-lesa r^ masa vozsHia Or ^^kktjoi^ kn^otz^lnsitg^ u^or^ Oj3 upsio^tev/anj^ ^li;;11e;rer^lsf;; kk^i-akc-teri^tik:^ Ido1 (^«a^orm^ciri penev/mati-kke je, kDotsreEitano ^a l^ot^lj^nj^ l