PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVH. št. 242 (14.072)
Trst, sreda, 27. novembra 1991
Predsednik je rimskemu državnemu pravdniku že poslal pismo s samoobtožbo
Cossiga samovoljno na zatožno klop zaradi starih polemik o Gladin
Tajnik DSL Occhetto vztraja pri svoji iniciativi in išče zaveznike za obtožilni postopek Presenečenje v sodstvu - Parlamentarna komisija bo proučila vse proceduralne oblike
Pogajanja o ceni dela še daleč od rešitve
RIM — Predsednik Cossiga je včeraj zjutraj s pismom seznanil rimsko državno pravdništvo, da se bo samoobtožil zaradi afere Gla-dio. Vest je prvi povzel radijski dnevnik GR1 in v rimskih palačah se je vročina nevarno dvignila. Tajnika DSL Occhetta, ki še vztraja pri zahtevi po obtožbi Cossige zaradi atentata na ustavo, je vest nemalo presenetila, vendar je takoj spet zbral misli. Novinarjem, ki so ga oblegali, je po uvodnem »no comment« izrazil predvsem »zaprepadenost in upanje, da se je Cossiga odločil za ta korak, da bi razčistil še nejasna ozadja afere in da nima drugačnih ciljev«.
V pismu, ki ga je poslal rimske-rnu državnemu pravdništvu, se Cossiga nanaša zlasti na zahtevo sodnika Cassona, ki je novembra lani zahteval, da tudi sam priča v zvezi z afero Gladio. Sodnikova zahteva je dregnila v sršenje gnezdo, vnele so se polemike, politiki in sodstvo so se prvič v povojni zgodovini znašli v položaji!, iz katerega še sami niso videli izhoda. Cossiga je po daljšem natezanju vrvi sporočil javnosti, da je Cassonova zahteva povsem neutemeljena, vendar je bil pripravljen na pričevanje, toda pred parlamentarno komisijo za pokole. Zadeva se je polegla in prepustila prostor novim polemikam. »Če so za Gladio odgovorni generali, sem jaz toliko bolj, saj sem bil že podtajnik obrambnega ministrstva, notranji minister, predsednik vlade in sedaj predsednik republike. Zadevo Gladio popolnoma obvladam, saj so me o njej stalno obveščali,« je včeraj pisal Cossiga.
Rimsko pravdništvo najbrž ne bo imelo mirnega spanca. Že včeraj se je zbral vrh, da bi preveril, ali je samoobtožba utemeljena. Za te primere ustava predvideva tri proceduralne postopke: o utemeljenosti sodnega postopka lahko odločata zbornici, vendar se mora izreči absolutna večina; zadevo lahko prepusti tako imenovanemu ministrskemu sodišču oziroma Parlamentarni komisiji za obtožil-ne postopke, v tem primeru pa je psotopelk precej dolg; tretja možnost pa je, da državni pravdnik vključi dokumentacijo o samoob-tožbi v fascikel Gladia.
Toda zakaj se je Cossiga odločil za tako zagoneten korak? »Zaskrbljen sem, ker opažam, da ustavni okvir močno popušča; zaskrbljen sem zaradi pretirane živčnosti nekaterih predstavnikov DSL, ki opozorilo, da bom odprl omaro z okostnjaki iz preteklosti tolmačijo kot grožnjo z ne vem kakšnimi dosjeji. Dokler bom jaz predsednik, dosjejev o političnih strankah ne bomo odpirali,« je zagotovil Cossiga.
V Ulici Botteghe oscure pa so medtem izdelali strategijo napada in obrambe. Na eni strani bo Occhetto nadzoroval uresničevanje zahteve po obtožbi predsednika, na drugi strani pa bodo njegovi ambasadorji iskali nove zaeznike. Radikalec Pannella je že obvestil, da je »formalno obtožil Cossigo«. »Rubikon« pa je že prestopil go-riški odvetnik Bernot, ki je izjavil, da se bo predstavil kot civilna stranka, tako kot je storil že v času procesa za pokol v Petovljah.
RIM — Medtem ko razdalja med pogajalci o ceni dela ostaja še naprej zelo velika kljub temu, da ni več slišati ultimatov o ukinitvi premične lestvice, se sedaj pozornost obrača k četrtkovemu srečanju, ko se bo sindikatom in industrijcem pridružila še vlada. Senatorji PSI pa so medtem pripravili zakonski predlog za uvedbo »minimalne medpoklicne plače«, s katero naj bi zapolnili vrzel, ko bo 31. decembra letos zapadel zakon o premični lestvici.
Na področju finančnega zakona pa gre zabeležiti včerajšnji nastop zakladnega ministra Carlija, ki je v proračunski komisiji zbornice izrazil zaskrbljenost tako nad notranjim kot mednarodnim ekonomskim položajem. Pri tem je omenil kritike Mednarodnega denarnega sklada italijanski vladi zaradi počasnosti, za kar se je moral kasneje zagovarjati pred obtožbo, da se je ogradil od vladnega manevra.
Vanče spet v Jugoslaviji, da se dogovori o podrobnostih namestitve mirovnih sil
V varnostnem svetu še brez odločitve o modrih čeladah na kriznih področjih
ZAGREB - Dogovorjeno premirje na Hrvaškem na večini bojišč drži, kar pa seveda ne velja za slavonsko fronto, kjer sta Osijek in Vinkovci še vedno tarči napadov zvezne vojske in srbskih teroristov. Govori se tudi, da JA na tem področju kopiči nove enote, kar bi lahko pomenilo, da se res pripravlja odločilna ofenziva proti Osijeku.
Nekaj sporadičnih spopadov je bilo tudi drugje, odgovornost za kršitev prekinitve ognja pa sta obe strani valili druga na drugo. Toda ob tem se še naprej nadaljuje umik zvezne vojske iz nekaterih vojašnic (na sliki AP umik dela enot JA iz Zagreba proti Bosni) na širšem področju Zagreba in tudi drugih hrvaških mest. Zvezna vojska pa je včeraj obtožila hrvaško stran, da oborožuje
enote na področju Dalmacije, predvsem v bližini meje z BiH.
Včeraj je v Dubrovnik - po dolgotrajnih peripetijah z zvezno vojsko - le prispel trajekt Palladio, ki je iz Trsta pripeljal humanitarno pomoč, v jadranskem biseru pa naj bi se danes zgodaj zjutraj nanj vkrcalo novih 850 beguncev, ki jih bodo odpeljali proti Reki. Toda za begunce je zvezna vojska postavila celo vrsto pogojev. Na krovu Palladia tako ne bo prostora za moške med 18. in 60. letom starosti, ranjenci pa bodo morali navesti, kako, kdaj in kje so bili ranjeni. Pred današnjim odhodom bo JA ladjo ponovno podrobno pregledala in dovolila odhod le, »če na krovu ne bo hrvaških bojevnikov.«
Reševanje vojne na Hrvaškem NADALJEVANJE NA 2. STRANI



A

X.
X,
• - A

Sodniški računi so pač bolj skopi
CAGLIARI — Devetindvajset dni, ki jih neupravičeno preživi v zaporu svobodni profesio-nist brez dokumentacije, ki bi dokazovala koliko dohodka je medtem izgubil, velja natančno 1.605.469 lir. Tako vsaj menijo sodniki prizivnega sodišča v Cagliariju, ki so morali določiti odškodnino za priprtje nedolžnih podjetnikov, bratov Paola in Pietra Vargiu. Zaprli so ju marca 1985 pod obtožbo vpletenosti v neko goljufijo, po slabem mesecu pa izpustili in maja letos popolnoma oprostili, ker kaznivega dejanja nista storila. Podjetnika sta za nepravično kazen zahtevala vsak 10 milijonov lir odškodnine, toda računi sodnikov so bili veliko bolj skromni. Prisodili so jima 55.316 lir odškodnine dnevno, od tega 30.361 lir za gmotno in 25.000 lir za moralno škodo, povrhu pa še obresti, dozorele od dneva vložitve zahteve po odškodnini.
V Milanu odstopil občinski odbor
MILAN — Milanski občinski odbor je sinoči odstopil po celodnevnem zasedanju, ki ga je župan Pil-litteri (PSI) sklical prav z namenom, da bi rešil, kar se še rešiti da. Deset odbornikov DSL, PRI, zelenih in stranke upokojenih županovega vabila ni sprejelo in socialiste so podprli samo socialdemokrati.
Pillitteri je obžaloval, da mu ni uspelo vzpostaviti pravega dialoga predvsem z DSL, ki je večkrat pokazala pripravljenost do konflikta kot do pogajanja. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad usodo mesta, kajti negativna volilna izkušnja v Brescii je po njegovem mnenju zelo zgovorna. Prvi znaki krize v milanskem občinskem odboru so se pokazali po tako imenovani aferi »duomo connection«, zaostrili pa so se po nedavnih polemikah v zvezi z naraščajočimi pojavi organiziranega kriminala. Zadnji udarec je zadal zastoj prenovitvenih del mestnega razstavišča.
Medtem ko KD molči in Bossi napoveduje ligaškega župana
Dan po zmagi Lige se Brescia sprašuje o upravni prihodnosti
Velike težave tudi z medetničnimi spori v SZ
Šibki temelji novega zveznega sporazuma
BRESCIA — Dan potem, ko je Lombardska liga (sicer samo za las) prehitela Krščansko demokracijo, se Brescia sprašuje, kdo bo sedaj upravljal občino. Napovedi o tem, kakšna bo nova koalicija in kdo bo župan, si nihče ne upa tvegati, samo senator Bossi je brez ovinkov izjavil, da bo v primeru, če bi njegova Liga stopila v upravno koalicijo, na župansko mesto gotovo sedel ligaš, najverjetneje nosilka liste Roberta Pizzicara, ki je prejela 4.399 preferenc. Pač pa se senator usaja nad Ligo gospodinj in upokojencev, ki da je dosegla 4,9 odstotka tako, da je izrabila naziv Lombardske lige, saj si je v svoj volilni simbol vpisala zgolj dvoumno besedo »Liga«.
Nosilec liste KD, neodvisni Mauro Piemonte, ki je dosegel najvišje število preferenčnih glasov (7.573), pa ne skriva bojazni pred nalogo, ki ga čaka: kot naj starejši svetovalec bo namreč moral sklicati občinski svet. Toda KD se kot vse kaže ne namerava izpostaviti s svojim predlogom za mestno upravo, pač pa misli po kostanj v žerjavico poslati Lombardsko ligo. O možnosti zavezništva med njima pa demok-
ristjani odgovarjajo, da ne poznajo namenov Lige in zato ne morejo soditi. Toda - dodaja krajevni tajnik stranke Rizzardi - če bodo ligaši predlagali uvedbo dialekta v toponomastiko in prednost za prebivalce Brescie pri natečajih, potem ni nobenega upanja.
Komentarji o volitvah v Brescii se nadaljujejo tudi v Rimu. Za podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija so volilni rezultati alarmni zvonec, ker ne dovoljujejo opravljivosti, njegovemu mnenju pa se pridružuje tudi tajnik Federativnega demokratičnega gibanja Giovanni Moro. Za voditelja levice PSI Signorileja so volitve porazile os med njegovo stranko in KD, medtem ko Labriola (tudi PSI) opozarja, da bi se podobna zmešnjava brez hitrih korektur kaj lahko pojavila tudi v rimskem parlamentu. Bivši torinski župan bivše KPI Diego Novelli, ki je sedaj Orlandov pristaš, dolži ostale stranke levice, da se zaradi partikularističnih interesov niso združile okrog veljavnega alternativnega predloga, medtem ko demokrščansko glasilo II Popolo rezultate iz Brescie opredeljuje kot »kroniko napovedanega neuspeha«.
MOSKVA — Sovjetsko časopisje je včeraj obširno poročalo o neuspelem poskusu, da bi podpisali novi sporazum o bodoči ureditvi Sovjetske zveze. Od dvanajstih republik, ki naj bi prišle v poštev za podpis, so le predstavniki Rusije, Belorusije, Kazahstana, Uzbekistana, Kirgizije, Tadžikistana in Turkmenistana skupaj z Gorbačovom odobrili tekst novega sporazuma, ki naj bi na pogorišču Sovjetske zveze, kot je bila določena z zveznim dogovorom leta 1922, postavil temelje nove zveze suverenih držav (ZSD).
Formalno del zvezne države še vedno predstavljajo tudi Ukrajina, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Moldavija, ki pa na razgovorih o novem sporazumu niso sodelova-
le. Gorbačova najbolj skrbi odsotnost Ukrajine, za katero pravi, »da si nove državne zveze brez nje ni mogoče predstavljati.«
Sovjetsko zvezo pa ob politič' nih in gospodarskih problemih še vedno pretresajo tudi mednacionalni spori. Eden najbolj perečih je že dalj časa spor med Azerbajdžanom in Armenijo za Gorski Ka-rabah. Položaj je dramatičen, padlo je že precej žrtev, do hudega incidenta pa je prišlo pred dnevi, ko so sestrelili helikopter z azer-bajdžanskimi in ruskimi opazovalci. O vprašanju Gorskega Karaba-ha - avtonomna pokrajina v Azerbajdžanu, ki pa je naseljena predvsem z Armenci - bo zato danes razpravljal državni svet Sovjetske zveze.
Nejasnosti glede zahtevanega glasovanja o zaupnici vladi premierja Peterleta
LJUBLJANA — Slovenska vladna kriza se vedno bolj zapleta. Prvi so uradno sprožili zahtevo po nezaupnici sedanji Peterletovi vladi socialistični poslanci, na zadnji seji pa so ze uradno in zelo odločno tudi Školčevi liberalni demokrati. Dejansko je bistvo nezaupnice v razkolu v Demosu, ki je prišel do izraza na zasedanju Demosovega kluba v Polčah. Takrat so postali povsem nezanesljiv zaveznik Ruplovi demokrati, nekaj dni kasneje pa so se razbili še zeleni Slovenije, čeprav so vsi skupaj formalno povedali, da so še vedno člani kluba in da vlado podpirajo.
Veliko vprašanje je, kakšen je resnični odnos sil v slovenskem parlamentu. To tudi zato, ker se poslanci nikoli niso povsem do kraja prešteli. Zlasti poslanci iz vrst zbora združenega dela niso
Obžalovanje ob spopadih v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Danes je v Ljubljano na enodnevni obisk pripotoval znani britanski zgodovinar Sir Fitzroy McLe-an, ki je bil med drugo svetovno vojno vodja zavezniške misije v Jugoslaviji. McLean je eden od najpomembnejših organizatorjev humanitarne pomoči za vojne begunce. Med njegovim bivanjem v Ljubljani ga je sprejel tudi slovenski predsednik Kučan. Pogovarjala sta se o vojni na Hrvaškem in možnostih za po-sredovanje mirovnih sil. McLean je izrazil obžalovanje, ker se spopadajo nekdanji prijatelji, ki so se skupaj bojevali v vojni proti fašizmu. Predsednik Kučan ga je seznanil s prizadevanji za mednarodno priznanje Slovenije, Sir Fitzroy McLean pa mu je obljubil, da bo o tem obvestil svojega prijatelja lorda Carringtona. (dd)
bili izvoljeni po strankarskih kriterijih, temveč odgovarjajo raznim gospodarskim kategorijam in nekateri še do sedaj niso povsem jasno strankarsko profilirani. Vendar pa je očitno, da ima vlada in vladna Demosova koalicija komaj nekaj odstotkov glasov večine, da je ta večina z razkolom v Slovenski demokratski zvezi bistveno ošibljena, oziroma je na papirju sploh ni več. Z razkolom med zelenimi in nekaterimi drugimi »odpadniki« (na primer bivši socialdemokrat Magajna), pa formalne večine sploh več ni.
Peterle je zato sprožil protiukrep in sam zahteva razpravo o zaupnici in glasovanje. To utemeljuje, češ da vlada v sedanjem političnem ozračju težko dela in še zlasti »da ga pol Evrope sprašuje, če je vlada trdna« in to povezuje z mednarodnim priznanjem Slovenije.
S tem pa sta povezani dve vprašanji.
Predvsem formalno pravno. Po slovenski ustavi in po pravilniku slovenske skupščine vlada ne more zahtevati zaupnice kar tako, na osnovi politične ocene, temveč na osnovi zelo jasnega zakona ali drugega akta, o katerem se razpravlja in glasuje.
V tej zvezi je odločilen člen 400 slovenske ustave, ki je seveda še vedno ustava Republike Slovenije, oznako socialistična je izgubila z ustreznim ustavnim amandmajem, problem zaupnice pa se ni v ničemer spremenil.
400. člen pa poravi:
»Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta Skupščine Socialistične republike Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor Skupščine Republike Slovenije lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora Skupščina Republike Slovenije obravnavati.
Če Skupščina Republike Slovenije izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.«
Nekaj podobnega trdi tudi pravilnik. Torej ne more biti sporno, da je treba glasovati o nekem konkretnem zakonu, ali drugem ukrepu, in tudi ni sporno, da o dnevnem redu, o rokih in o vsebini zasedanj slovenskega parlamenta odloča predsedstvo skupščine.
»Vroč krompir« vladne krize se je torej že preselil k predsedniku skupščine Bučarju, ki pa je v tem primeru na drugem bregu in ki očitno ni povsem v skladu z Demosovo večino in Peterletovimi zahtevami.
To pa niso več formalna, protokolarna in birokratska, temveč
vsebinska vprašanja. Zahteva Peterleta je logična. Takoj razprava, takoj glasovanje in ker ni sestavljena druga koalicija, bi tudi logično izsilil tesno toda zagotovljeno večino na abstraktno vprašanje. S to večino pa bi tudi za nekaj mesecev odložil vse zahteve po novem glasovanju, utrdil notranjo vladno večino in na tej osnovi lahko od Rupla in drugih disidentov Demosa izsilil določena parlamentarna glasovanja.
Cas pa dela proti vladi in za novo koalicijo levega centra, predvsem pa zaostruje socialne in ekonomske spore in trenja znotraj slovenske družbe.
Enostavnih odgovorov zato ni, kot tudi ni enostavnih rešitev. V vseh strankah vre, povsod se sklepajo zavezništva in ustvarjajo nova razmerja sil in novi kompro-misi	BOGO SAMSA
• Varnostni svet
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pa se je na političnem področju zdaj iz Evrope preneslo v OZN. Varnostni svet že nekaj časa razpravlja o misiji modrih čelad na Hrvaškem, pri čemer pa neuvrščeni člani VS nasprotujejo resoluciji v zvezi s tem in se zavzemajo za enostavno izjavo predsednika tega organa. Osnutek predloga so pripravili Francija, Belgija in Velika Britanija, predvideva pa mirovno misijo v Jugoslaviji, takoj ko bi generalni sekretar De Cuel-lar smatral to za potrebno. Za zdaj tudi še ni dogovora, kje naj bi te enote namestili, najverjetneje pa naj bi bile na vseh »vročih« področjih. V tekstu ni nobenega namiga o naftnem embargu, govori pa se, da naj bi se posebni odposlanec OZN Vanče še enkrat podal v Jugoslavijo, da se dogovori o »tehničnih podrobnostih.« Minister De Michelis pa je včeraj pozval kolege iz držav ES, ki so članice VS, da se zavzamejo za čim-hitrejšo odločitev o mednarodnih mirovnih enotah v Jugoslaviji.
Pomembno priznanje za Slovenijo
LJUBLJANA — »Včerajšnja zgodovinska odločitev strasbourške Skupščine je plod enoinpolletnega sodelovanja našega zunanjega ministrstva in skupščinske Komisije za mednarodne odnose s Svetom Evrope,« je na tiskovni konferenci dejal namestnik zunanjega ministra Zoran Thaler.
Predsednik Komisije slovenske Skupščine za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec je včerjašnjo podelitev statusa posebnega gosta Re-
publiki Sloveniji v Parlamentarni Skupščini Sveta Evrope označil kot pomemben korak v evropski diplomaciji.
Hkrati je razširjeni biro parlamentarne Skupščine Sveta Evrope status gosta odvzel Jugoslaviji. Tako je Slovenija prva in edina še ne priznana država s tem statusom, ki dejansko pomeni vmesno stopnjo do polnopravnega članstva, Jugoslavija pa je prva, ki je isti status izgubila. (STA)
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1991 in zapadlostjo 1. septembra 2001.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. novembra
■	Osnovna emisijska cena znaša 93,85% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 93,90%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (93,90%), je maksimalna letna donosnost
13,55% bruto in 11,83% neto.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom: ob vplačilu (3. decembra) bo treba doplačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,83 %
Deželni svet razpravljal o spremembi svojega pravilnika
V ospredju raba slovenščine in sestava svetovalskih skupin
Obiski v Červinjanu in Lignanu
Za begunce lepo skrbijo a potreb je še in še
TRST - Na Deželi se je včeraj začela razprava o spremembah pravilnika deželnega sveta, glavna kamna spotike pa sta vprašanje rabe slovenščine in furlanščine (ali bi lahko sploh bilo drugače?) ter vprašanje sestave svetovalskih skupin.
Predlogi, kot izhajajo iz obravnave na ravni odbora za pravilnik pri deželnem svetu, so do teh vprašanj skrajno omejevalni. V deželnem svetu uporaba jezikov, drugačnih od italijanskega, ne pride v poštev, vsako svetovalsko skupino pa morajo sestavljati najmanj trije svetovalci, ki lahko sicer pripadajo tudi različnim strankam. Predlog SSk, da bi ta stranka vseeno ohranila svojo svetovalsko skupino, čeprav ima le enega predstavnika, je bil zavrnjen. Odbor za pravilnik (večinski poročevalec je bil demokristjan Domini-ci, manjšinski pa Cavallo, pripadnik stranke zeleni-mavrica) je tudi zavrnil predlog, po katerem naj bi po dveh letih in pol zamenjali predsednika sveta, sprejel pa je določilo o povečanju števila komisij.
Prvi je v razpravo posegel svetovalec SSk Brezigar, ki je znova pozval kolege, naj sprejmejo dolo-
čilo o uporabi slovenščine in furlanščine v deželnem svetu. Opozoril je na protislovje med trditvijo, da svet samostojno odloča o svojem pravilniku in tezo, da je za uporabo drugačnih jezikov od italijanskega potreben državni zakon. Razvil je stališče, da deželni svet pri obravnavi svojega pravilnika ne more biti odvisen od državnih zakonov, saj je bila skupščina FJK ustanovljena na temelju ustavnega zakona, vrh tega pa ni nobenega državnega zakona, ki bi takšno določilo prepovedoval. Hkrati pa gre tudi za vprašanje oportunosti (v Evropi se vse bolj priznava pomen manjšinskih jezikov in kultur) in doslednosti, saj Italija izgublja na kredibilnosti, ko na mednarodni ravni razglaša načela o pravicah manjšin, doma pa se teh načel ne drži. Potem ko je kolege seznanil, kako manjšinsko vprašanje obravnava Slovenije, je Brezigar - če skupščina ne bi sprejela določila - predlagal začasni in prehodni ter simbolični sklep, po katerem naj bi se skupščina FJK zgledovala po Sardiniji, kjer je uporaba sardinščine v deželnem svetu dovoljena s tem, da govornik predhodno izroči italijanski prevod posega.
Pravico do rabe slovenščine in furlanščine sta podprla tudi Zelena Rossi in Wehrenfennig. Prvi je celo napovedal, da bo januarja začel z »jezikovno stavko«, Wehren-fennig pa je poudaril, da je treba manjšine obravnavati z dostojanstvom, ker so odraz družbe.
Večina včerajšnjih razpravljal-cev je tudi razkrivala politično ozadje sklepa o omejitvi števila svetovalskih skupin. Vsi so soglašali, da je treba racionalizirati stroške (dotacije in usluge so zdaj enake za vse skupine, ne glede na število njihovih članov), vendar pa naj bi se za to težnjo skrivala tudi želja večjih strank, da jemljejo težo manjšim. Tako je Brezigar govoril o politični kazni (za bolj pravično porazdelitev dotacij je dovolj izglasovati poseben zakon, ne pa ukinjati manjše svetovalne skupine, je dejal), zeleni pa o atentatu na pluralizem, za drugačne rešitve pa so se zavzeli tudi ostali včerajšnji razpravljale!. Naj pri tem opozorimo še na to, da je Brezigar predlagal svetu, naj vsekakor omogoči SSk, da kot manjšinska stranka - iz razumljivih razlogov - ohrani tudi svojo skupino.
Razprava se bo nadaljevala danes.
Ob predstavitvi knjige o Sloveniji
Ciril Zlobec v Vidmu
VIDEM — Študijski center Nediža bo ob sodelovanjnu videmske Pokrajine danes, ob 18. uri, predstavil knjigo »I giortii della Slo-venia« založbe »E«, ki je na podobnih predstavitvah v Trstu in Gorici doživela veliko odobravnja med občinstvom.
Za to priložnost so prireditelji povabili na večer člana slovenskega predsedstva Cirila Zlobca, ki bo imel priložnost oceniti zdajšnji položaj v Sloveniji, prizadevanje za uradno priznanje ter težave, ki so nastale zaradi restriktivnih ukrepov, ki jih je proti Jugoslaviji sprejela Evropska skupnost.
Na predstavitvi bosta spregovorila tudi založnik Piero del Giudice ter predsednik Študijskega centra Nediža Pavel Petricig.
Pred samo predstavitvijo knjige se bo Ciril Zlobec srečal s predstavniki Slovencev iz videmske pokrajine ter z nekaterimi zastopniki Pokrajine oziroma Občine Videm, (r.p.)
V zvezi z nakupi in gradnjo stanovanj
Še o potresnih območjih
Deželni svet je včeraj soglasno odobril zakon v zvezi s potresnim področjem. Šlo je za tehnični popravek nekega že veljavnega zakona, hkrati pa je skupščina sprejela tudi predlog svetovalca DSL Del Negra, ki omogoča predstavitev izvršilnih načrtov oziroma pogodb o nakupu stanovanj na potresnem območju do 31. decembra 1992 in ne do konca letošnjega leta.
■ Glasbena šola Sežana vabi drevi, ob 19. uri v dvorano Bolnišnice Ivana Regenta na Mozartov večer. Na celovečernem Koncertu, posvečenemu 200-letnici smrti velikega glasbenega genija W.A. Mozarta, se bodo z izbranim programom predstavili gojenci sežanske in ajdovske glasbene šole, v drugem delu koncerta pa bodo nastopili še učitelji - koncertanti sežanske glasbene šole. Koncert, ki bo potekal pod pokriviteljstvom sežanske Liberalno demokratske stranke, pomeni hkrati javno avdicijo potrditve prostora za dopolnilno dejavnbost glasbenošolskih produkcij in koncertov.
ČERVINJAN — Za hrvaške begunce, nameščene v raznih krajih naše dežele, se po prvih dneh zmede začenja mukotrpna »normalizacija«, se pravi čakanje na povratek v njihovo vsak dan bolj obubožano domovino. Pripadniki Rdečega križa, prostovoljci in tudi domačini si resnično prizadevajo, da bi jim bilo včasih res težko skupno življenje v nekdanjih vojašnicah in drugih objektih čim manj mučno. Vrstijo se tudi obiski predstavnikov oblasti in raznih organizacij.
Tako je preko 400 Hrvatov, ki so nameščeni v vojašnici Monte Pasubio v Červinjanu, obiskala tudi deželna odbornica za socialno skrbstvo Paolina Lamberti Mattioli. Sestala se je z odgovornimi pri prefekturi, ravnateljem krajevne zdravstvene enote in predstavniki Rdečega križa in civilne zaščite, obiskala pa je tudi begunce, povečini so to matere z otroki. Vsi so ji zagotovili, da večjih težav ni, gre pač le za reševanje vsakodnevnih nevšečnosti, kot so lahko sezonske bolezni in sprotne potrebe beguncev. Za otroke so uvedli vrtec in osnovno šolo, pri červinjanski srednji šoli pa za starejše mladoletnike deluje tudi razred s hrvaškimi profesorji. Lambertijeva Mattiolijeva je pohvalila prizadevnost osebja presenetila pa jo je izredna dostojanstvenost beguncev.
V Červinjan je prispela tudi delegacija tržaškega odbora »Pro
Croatia«, ki je ob pohvali organizatorjem opozorila na nekatere najnujneše težave, kot so pomanjkanje pripomočkov za osebno hi-gijeno, pralnih praškov, plenic in vložkov. Odbor je tudi izrazil pripravljenost, da v Červinjan pošlje prevajalce, učitelje, profesorje in zdravnike z znanjem hrvaščine.
Odbor »Pro Croatia« je obiskal tudi poletni center v Lignanu, kjer je nameščenih 125 otrok iz dubrovniške sirotišnice »Ivo Vu-kušič«. Po mnenju odbora je tu organizacija občinske ekipe za civilno zaščito resnično brezhibna. Iz pogovora s sodnikom tržaškega sodišča za mladoletnike Gagliar-dijem je izšlo, da prošenj za posvojitev otrok zaenkrat ne bodo jemali v poštev, kajti vsi otroki naj bi se vrnili domov, brž ko bo to mogoče.
Deželni odbor ustanove AIC-CRE je pozval vse občinske uprave, naj organizirajo zbirne centre za pošiljke nepokvarljive hrane za otroke, oblačil, igrač, posteljnine in malih kuhinjskih strojev ter za organizacijo družabnih srečanj s pomočjo zasebnih in javnih kulturnih operaterjev. Pobratene občine naj se s hrvaškimi in slovenskimi, zlasti istrskimi Občinami dogovorijo o oblikah sodelovanja in pomoči v prihodnjih mesecih.
Na sliki: odbornica Lamberti (četrta z leve) med razposajenimi otroki v Červinjanu
Pogovor z direktorjem Inštituta za grupno analizo v Zagrebu
Kako Hrvati reagirajo na vojno
Vsaka družba se sooča s problemom človekove stiske, hkrati pa skuša razviti metode, ki bi jih karse-da olajšale. V času, ko zmaga nasilje nad razumom, postane to prizadevanje znatno težje, saj - kot nas poučuje zgodba o štirih apokaliptičnih jezdecih - vojno spremlja bolezen, le-to lakota...
O človeških stiskah, tokrat tistih, ki spremljajo vojno divjanje na Hrvaškem, smo se pogovarjali z dr. Eduardom Klainom, direktorjem Inštituta za grupno Analizo v Zagrebu, profesorjem in hkrati predstojnikom katedre za psihiatrijo in medicinsko psihologijo na tamkajšnji Medicinski fakulteti. Vse te dejavnosti je dr. Klain začasno opustil in se z vso vnemo lotil nove, še bolj odgovorne naloge; postal je namreč vodja Oddelka za psihiatrijo in psihologijo pri glavnem sanitarnem štabu Hrvaške. Oddelek deluje približno tri mesece, dr. Klain pa koordinira delovanje ekipe, ki šteje okrog sto ljudi. Z dr. Klainom smo imeli pogovor v bolnici Rebro v Zagrebu.
Na okrogli mizi, ki jo je v Ljubljani priredilo Društvo psihologov Slovenije, ste velik poudarek namenili posledicam vojne na ljudi; med drugim ste povedali, da reakcije mnogokrat pridejo na dan kasneje, ko je nevarnost že mimo. Kljub temu pa mislim, da imate z ljudmi, ki trpijo zaradi posledic vojne, precej dela tudi sedaj.
»Takrat sem govoril o štirih kategorijah ljudi, in sicer o borcih, ubežnikih, populaciji, ki živi na področju vojaških bojev in populaciji na področju, kjer delujejo ostrostrelci.«
»Pri prvi kategoriji prihaja do izraza pojav, ki mu po angleško pravimo combat stress reaction, se pravi akutna reakcija na stres, ki ga nekdo doživi v času vojaških operacij. Izkušnje kažejo, da hrvaški vojaški poveljniki ne priznavajo tega pojava, to pa verjetno zaradi tega, ker ne prihaja na dan v obliki telesnih in psihičnih simptomov. Mnogi pa-
cienti namreč reagirajo na, vsaj za vojaške poveljnike, neobičajen način, npr. tako, da dezertirajo; vendar - kar je zanimivo - tega ne počnejo, ker so proti vojni ali pa proti Hrvaški. Nadalje imamo primere borcev, ki niso ne depresivni in ne preplašeni, so pa vase zaprti; ali pa takih, ki niso zadržani navzven, vendar v vojaških operacijah ne uporabljajo orožja. Pri nas je combat stress reaction premalo znan; z njim sem se soočil, ko sem preučeval izkušnje borcev v izraelski in ameriški vojski, med drugim tudi v času zalivske vojne.«
»Pri ubežnikih je drugače: njihove psihološke reakcije izhajajo iz dejstva, da so zapustili stalno prebivališče. Dodatno so prizadeti, če so bili njihovi domovi oropani, npr. od sosedov, znancev ipd. Ta občutek sem doživel na lastni koži med drugo svetovno vojno; sam sem namreč bil ubežnik, naše stanovanje pa niso oropali ne italijanski in niti nemški vojaki, marveč sosedje. Pa še nekaj: ubežniki imajo občutek, da jih nekdo preganja tudi tam, kjer so na varnem. Kot primer bi navedel begunke, ki stalno pazijo na svoje otroke; bojijo se namreč, da jih ne bi kdo ugrabil. Poleg tega je v obnašanju ubežnikov, tako kot borcev, zelo značilna pasivnost.«
»V Izraelu, v času zalivske vojne, se pravi takrat, ko so nanj padali iraški scudi, so se problema beguncev lotevali na drugačen način. Prebivalstvo iz rizičnih območij je vlada evakuirala, vendar istočasno je v sodelovanju s socialnimi delavci, psihologi idr. poskrbela, da ga je vključila v proces reševanja njegovih lastnih problemov.«
»Kar zadeva splošno populacijo, obstajata dva glavna problema. Prvi je problem negiranja stanja tistih, ki niso ogroženi. Taka drža je nesmiselna, saj v trenutku, ko se približa nevarnost, je oseba, ki je dotlej negirala vojno, popolnoma nepripravljena. To povzroča nadaljnji problem, se pravi slabo organiziranost. Tipični primer so nekateri moji kolegi, ki so pozorni le na nepomembne zadeve. Še na pamet jim ne pride, da bi organizirali študente medicine, ki so v tem trenutku še kako pomembni na bojnem polju.«
Kaj pa o posledicah, ki jih trpijo ljudje, ki ne živijo na področju vojnih operacij, npr. prebivalstvo Zagreba? Ta populacija brez dvoma ni neranljiva, saj jo izčrpavajo alarmi, televizija...
»Omenili ste alarme: teh se ljudje v Zagrebu bojijo, njihov strah pa prenašajo na otroke. Pričakovati je zato, da bodo posledice, če ne jutri, zagotovo prišle na dan čez več let.«
»Pri tem ima veliko vlogo informiranje; korektno informirano prebivalstvo je mnogo manj panično kot tisto, ki je slabo ali pa nepopolno informirano.«
»Dal vam bom primer. V vojni, ki divja, uporabljajo tudi solzilce; ti niso pravi bojni plini, vendar televizija je to na začetku zamolčala. Morala bi obrazložiti, kakšna je stvarna nevarnost, hkrati pa povedati, kako se zaščititi pred njimi. Nek drug zelo zgovoren primer so ostrostrelci v Zagrebu. Ti so delovali z namenom, da ustvarijo paniko in na koncu so ta cilj tudi dosegli. Množični mediji bi morali takrat natančno povedati, kje delujejo, koliko je žrtev, kateri mestni predeli so rizični itn.
Ker pa tegja niso storili, je bil rezultat ta, da je postal Zagreb sredi septembra popolnoma mrtvo mesto.«
Prej ste omenili izraelske izkušnje. Ste se mar neposredno soočili z načinom dela v tej deželi?
»V Izraelu sem se mudil v času, ko se je razpletala zalivska Vojna. Vtis mi je zapustilo zlasti dejstvo, da so ekipe socialnih pedagogov, psihologov itn. bile vedno na razpolago, in to na samem licu mesta.«
Spomnim se, da ste med okroglo mizo spregovorili tudi o »nasprotni« strani. Takrat ste razvili vaše gledanje o generalih JLA, ki sproščajo svoje travme z agresijo navzven...
»Človek, ki je razočaran nad tistim, v kar je zelo dolgo verjel, lahko reagira na več načinov. Lahko postane depresiven, lahko agresiven ali pa dobi občutek krivde; vendar ta občutek se prav tako lahko pretvori v agresijo. To velja tudi za občutek, da je zapuščen, npr. od Tita, partije ipd. Prizadeta oseba lahko v tem primeru reagira ne samo na agresiven, marveč tudi na destruktiven način. Poglejmo le, koliko je uničevanja, in torej iracionalnega, v tej vojni. Uničujejo se cerkve, kulturni spomeniki, skratka objekti, ki sploh niso strateško pomembni.«
Bi nam mogoče še kaj povedali o rezultatih, ki jih je dosegel oddelek, kateremu načeljujete?
»Mislim, da smo nekatere rezultate le dosegli. Kljub temu pa nisem zadovoljen, še zlasti zaradi tega, ker naše delo nima dovolj posluha ne v medicinskih in niti vojaških kro-gih.«
»Če na kratko obrazložim naše delo, bi povedal, da smo precej po-
Dr. Eduard Klain
zornosti namenili beguncem. Skušamo jim pomagati ne samo na Hrvaškem, ampak tudi v Sloveniji in na Madžarskem. Samo v teh dveh deželah jih je približno stotisoč, medtem ko jih je na Hrvaškem mnogo več.«
»Žal pa ostale službe (npr. socialna, informativna itd.) niso na našem organizacijskem nivoju. Zato moramo begunce čestokrat sami oskrbovati s hrano, oblekami itn. Poleg tega nudimo pomoč ranjencem, ki se nahajajo v rehabilitacijskih centrih ali pa bivšim ujetnikom, ki so bili izpuščeni v zameno za srbske ujetnike.«
»Imamo mobilne psihiatrične ekipe, ki delujejo na terenu, obenem pa pritiskamo na vojaški kader; skušamo jim dopovedovati, da je v poveljevanju zelo pomembna psihološka priprava. Skratka, dela imamo nič koliko.«
Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ
Po Brescii se tudi pri nas skoraj vse stranke bojijo pred volilce
Strah pred volitvami
Tržaški občinski svet se je z odobritvijo proračuna za sedaj izognil predčasnim volitvam in stranke imajo na razpolago dva meseca časa za izvolitev nove uprave. Glede tega že obstaja neke vrste dogovor za potrditev dosedanje večine in za izvolitev socialističnega župana Perellija, vprašanje pa je, ali bodo obvezam res sledila dejanja. V teku so namreč velike bitke za oblast med strankami in znotraj strank ter politični manevri v pričakovanju spomladanskih parlamentarnih volitev. Volilni izidi v Brescii so vsekakor marsikoga streznili in prestrašili. Demokristjani se bojijo katastrofe, ki je v nedeljo (tudi zaradi razkola v stranki) doletela njihove somišljenike v tem mestu, socialisti nimajo več vetra v jadrih, Oc-chettova stranka pa tudi pri nas tvega polom, saj se bo poleg vsega del nekdanjih volilcev KPI tokrat gotovo opredelil za Gibanje za komunistično obnovo.
Volitev si nasprotno močno želi desnica. Drugod se strah imenuje Lombardska liga, pri
nas pa igra to »ustrahovalno vlogo« Lista za Trst, ki je sicer že nekaj časa v veliki krizi, živi pa na napakah drugih ter spretno izkorišča dokaj zagrenjeno vzdušje, ki vlada v tem trenutku v Trstu. To, kar so v Brescii preizkusili v nedeljo, pa smo mi na lastni koži doživeli že na upravnih volitvah leta 1978 in predvsem leta 1982, ko je Lista premočno zmagala in postala prva mestna stranka.
Na Občini so se torej verjetno dokončno izognili volitvam, zelo zapleteno pa je na Pokrajini, kjer sedanji odbor nima za sabo številčne večine, za odobritev bilance pa je po zakonu nujno potrebna absolutna večina. Koalicija KD, PSI, PRI in PLI (socialdemokratov tukaj ni) močno računa na podporo neodvisnega Pertusija in zelenega Capuzza, ki se nekoliko obotavljata, na koncu pa bosta verjetno podprla proračun, saj v primeru volitev oba resno tvegata, da ne bosta več izvoljena. Sedaj se jima nudi edinstvena možnost, da lahko ostaneta pokrajinska svetovalca
do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do spomladi leta 1993.
Nekateri v koaliciji (posebno v vrstah KD) pa še vedno upajo tudi na »pomoč« Slovenske skupnosti, ki pa, kot kaže, je ne bo. Občinski svetovalec Lokar je glasoval proti proračunu in močno napadel Richettijevo upravo, češ da ni pokazala prav nobene naklonjenosti do Slovencev. Proti finančnemu dokumentu bo skoraj gotovo glasoval tudi njegov somišljenik v pokrajinskem svetu Harej, ki je vseskozi kritičen do odbora. SSk bo vsekakor v kratkem dobila novega pokrajinskega tajnika.
Stranke pa se, kot rečeno, že vneto pripravljajo na parlamentarne volitve. KD in DSL si prizadevata za ponovno izvolitev Colonija in Bordona, PSI in LpT pa že stvarno razmišljata o obnovitvi volilnega zavezništva, na osnovi katerega bi bila znova izvoljena Camber in Agnelli. Povsem odprto pa je vprašanje senatorja, ki je bil doslej stalno izvoljen na listi bivše KPI.
S. T.
Sestanek z deželnim komisarjem za jas Cossujem
Nevzdržen odnos Občine do jusarskih odborov
V ponedeljek so se na pobudo Kmečke zveze srečali predstavniki jusarskih odborov z deželnim komisarjem za jusarske zadeve dr. Cossujem. Srečanja se je udeležil tudi deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar.
Osrednja tema pogovora so bili odnosi s tržaško občinsko upravo, ki te odnose zanemarja oziroma se v zadnjem času obnaša do upravljanja jusarskih zadev samovoljno in prezirajoče do odborov samih. Naj navedemo le nekaj konkretnih primerov: do zdaj Občina sploh še ni izročila jusarskim odborom ne premoženja in tudi ne dokumentov, ki jih predvideva zakon, da bi jusarski odbori lahko normalno upravljali. Nadalje sklepa tržaška občinska uprava mimo in celo v nasprotju s sklepi oziroma odločbami jusarskih odborov.
Predstavniki jusarjev so še opozorili na odprte probleme najemnin, ki jih Tržaška občina ni odobrila, in tudi na ogromne stroške, ki jih je občina zaračunala odborom za zadnje volitve v višini kar 570 milijonov lir.
Deželni komisar za jus dr. Cossu je najprej poudaril, da se odločno zavzema za to, da bi tržaška občina končno izročila vse premože-
nje z vso ustrezno dokumentacijo jusarskim odborom in da upa, da bo to v določenem času tudi narejeno. Na znanje je vzel tudi pritožbo na račun pokrajinskega nadzornega organa, ki priviligira sklepe občinske uprave na škodo sklepov jusarskih odborov. Glede vseh teh vprašanj pa je deželni komisar za jus predlagal, da bi v najkrajšem času organizirali srečanje z občino zato, da se poiščejo možnosti sodelovanja ter da se uredijo vsa odprta vprašanja.
Slovenski deželni svetovalec Bojan Brezigar je glede vseh teh vprašanj v zvezi z upravljanjem jusarskega premoženja obrazložil obveze deželne uprave, da uresniči svoj zakon za upravljanje jusa in da je zato v pripravi tudi srečanje pristojnih deželnih organov s samim vladnim komisarjem za jus.
Na srečanju z dr. Cossujem je Kmečko zvezo zastopal tajnik Edi Bukavec, prisotne jusarske odbore pa: Zoran Sosič za Opčine, Fabio Crevatin za Bane, Danijel Zavadlav za Kontovel, Bruno Rupel za Prosek, Karlo Mezgec za Bazovico, Alfio Donati za Lonjer, Karlo Grgič za Padriče in Orlanda Kralj za Trebče, (jk)
Koncert za mir na Hrvaškem
Po uspelem koncertu za Samostojno^ Slovenijo, ki je bil letos poleti na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini, pripravlja zadruga ARS NOVA v sodelovanju z Občino Zgonik koncert za Mir na Hrvaškem, na katerem bo nastopil zbor Putokazi z Reke. Celotni izkupiček pa bosta organizatorja dodelila prizadetim hrvaškim družinam.
Zbor Putokazi sestavljajo mladi člani, ki so se odločili, da bodo prepevali pesmi znanih Beatlesov, seveda z ustrezno glasbeno podlago in v modernih priredbah. Zbor je že gostoval v nekaterih glavnih mestih vzhodne Evrope in sedaj skuša uveljaviti svojo kvaliteto tudi na zahodu.
V soboto bodo fantje in dekleta, med katerimi je kar 7 solistov, nastopili za študente Zavoda združenega sveta y Devinu, v nedeljo ob 17.30 uri pa bo koncert v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni so vsi ljubitelji zborovskega petja, glasbe in predvsem miru.
Kot smo že prej omenili bo izkupiček prostovoljnih prispevkov dodeljen prizadetim hrvaškim družinam, zato pozivamo vse, ki bi radi vsaj delno pripomogli k omilitvi te velike tragedije, da se koncerta udeležijo in dajo svoj prispevek. Naj omenimo še, da bo prisoten tudi reški župan Željko Lužavec.
(Lev)
Poziv SSO za pomoč prebivalcem Hrvaške
Svet slovenskih organizacij vabi vse svoje člane in prijatelje, da se pridružijo pobudam v korist hudo prizadetega prebivalstva v vojni na Hrvaškem.
Pred nezaslišano brezbrižnostjo svetovne javnosti in diplomacije, ki je znala razrešiti v zelo kratkem času krizo v Perzijskem zalivu, a hladno in neprizadeto opazuje divjanje nesmiselne morije na Hrvaškem, pokažimo nekaj ljubezni in usmiljenja do trpečih nedolžnih otrok, žena in starčkov.
400.000 beguncev, 100.000 uničenih stanovanj, 10.000 mrtvih, 20.000 ranjenih, 266 porušenih cerkva:
To je bilanca brezumja do danes, 25. novembra, ko to pišemo. To je »tragedija, ki ponižuje Evropo in svet« (Janez Pavel II.).
SSO vabi slovenske ljudi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, da ne ostanejo brezbrižni pred to sramoto in da se pridružijo pobudam, ki so jih pripravili Rdeči križ, razna društva in organizacije, ki zbirajo toplo obleko, odeje, igrače in hrano za prizadete prebivalstvo.
SSO ne more zbirati pomoči v blagu, ker za to ni opremljen, daje pa na razpolago možnost za zbiranje denarnih prispevkov, ki jih bo izročil Karitasu. Kdor želi darovati denarni prispevek za Hrvaško, lahko to stori na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, ulica Donizetti 3, in na uredništvu Katoliškega glasa v Gorici, Riva Piaz-zutta 18, v uradnih urah. Telefon v Trstu 370846, v Gorici 533177.
Svet slovenskih organizacij Trst - Gorica - Videm
Nocoj v Slovenskem klubu
Židje v Trstu
Po uspelem uvodu s slovenskim ministrom za informiranje Jelkom Kacinom se nocoj Slovenski klub predstavlja občinstvu z drugim večerom. Tokrat je posvečen predvsem naši bližji stvarnosti, tema srečanja pa je Židovska prisotnost v Trstu. O preteklosti in sedanjosti, o zgodovinskih in kulturnih značilnostih tržaških Židov, o problemih, s katerimi se soočajo kot kulturna, jezikovna in verska manjšina, bo spregovoril Nathan Giorgio Wiesenfeld, podpredsednik Židovske skupnosti. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20), ob 20.30.
Kot poudarja tudi Wiesenfeld, je medsebojno spoznavanje nadvse pomembno, celo potrebno, saj samo poznavanje različnih kultur, načinov življenja, tradicij ih nenazadnje problemov omogoča dobro in »otipljivejše« sožitje. To pa sploh v mestu, ki je po svoji narodnostni in verski sestavi tako raznoliko in neenotno. Tako bo nocojšnji klubski večer predstavljal morda le uvod v spoznavanje židovske skupnosti, ki sicer živi čisto svoje življenje, a ni tako hermetično zaprta vase, da bi se ji bilo nemogoče približati. Zato se nocojšnje srečanje uvršča v ciklus Spoznajmo Trst, nocojšnji gost pa bo, prav zaradi zaslu-tenih želja po boljšem poznavanju, rade volje odgovarjal na najrazličnejša vprašanja občinstva.
(dam)
Univerzitetni študentje na ulicah zahtevali boljše študijske pogoje
V nedeljo in ponedeljek (1. in 2. decembra) bodo izvolili šolske zborne organe
Šolski skrbnik vabi starše na volitve
Na stotine študentov je včeraj dopoldne protestiralo po tržaških ulicah zoper vedno bolj potapljajočo se tržaško univerzitetno barko. Študentje so se zbrali na trgu pred univerzo in zatem krenili do sedeža deželnega sveta, da bi iznesli svoj protest tistim, ki so po njihovem mnenju glavni krivci za sedanji razkroj univerzitetnih servisnih služb in uslug.
Študentje dejansko obtožujejo Deželo, da ne spoštuje njihove pravice do študija. Njihove obtožbe temeljijo na nekaterih neizpodbitnih dejstvih. Študentske menze ne delujejo tako, kot bi morale. Cena kosila se je letos podvojila, za študente »astronomska« podražitev pa ni privedla do kvalitetnejšega menuja. Nadalje je študente, predvsem tiste, ki so po rodu iz drugih krajev dežele, prizadelo zaprtje novega študentskega doma (bloka A, kot mu pravijo). Decembra se bo izteklo leto, odkar so blok zaprli zaradi »hudih strukturalnih problemov« (okvare na električnih in vodovodnih napravah so nastale, ker niso pravočasno opravili vzdrževalnih del). V knjižnicah je bilo že pred leti premalo prostora, kaj reči o situaciji letos ko se je študentska populacija »okrepila« za 4 do 5 tisoč
ljudi (letos beležijo v Trstu 18.000 vpisanih).
Delegacija študentov se je srečala z načelniki svetovalskih skupin in z odbornikom za šolstvo Antoninijem. Srečanje z deželnimi možmi je privedlo do obljube, da bosta prihodnji četrtek odbornik in rektor skupno poiskala rešitev za vprašanje študentskega doma in hotela Regina (nekdanjega Narodnega doma), kjer naj bi dobila svoj sedež šola za tolmače in prevajalce.
»Toplo pozivam starše, da se v nedeljo in ponedeljek udeležijo volitev v šolske zborne organe, saj šola potrebuje doprinos staršev in vseh drugih komponent za svojo rast.« Tako je tržaški šolski skrbnik Vito Čampo uvedel včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je sklical prav z namenom, da bi nekako »reklamiziral« volitve v področne, zavodske in okrajne svete in v pokrajinski šolski svet.
Čampo je obrazložil, da se je odločil za ta korak zaradi majhne
pozornosti in zanimanja staršev do šolskih vprašanj. Vzrokov za tolikšno nezainteresiranost je več, glavni pa naj bi bil pomanjkanje dejanske oblasti in možnosti odločanja o šolskih zadevah. Dogaja se tako, da se starši ob šolskih volitvah neradi podajajo na volišča, prav tako skromna pa je udeležba izvoljenih na sejah šolskih zbornih organov, predsvem v okrajnih svetih in pokrajinskem šolskem svetu.
V teh organih (okrajnih in pokrajinskem svetu) so s svojimi predstavniki zastopane tudi javne uprave, tudi njihova prisotnost na sejah pa je dokaj pičla: seje so zato večkrat nesklepčne, kar močno onemogoča delovanje tega organa. Lani se je celo dogodilo, da so morali v 18. okrajni svet zaradi nedelovanja najprej poklicati komisarja, zatem pa so opravili nove, predčasne volitve. Teh volitev se je udeležilo le 12% staršev, ki so imeli volilno pravico.
Na naše vprašanje, kaj meni o ponovnem bojkotu slovenskih šolskih komponent v okrajne in pokrajinski šolski svet, je dr. Čampo izrazil upanje, da do tega naj ne bi prišlo. Ne glede na to, ali bo mogoče v bodočnosti ustanovljen enotni slovenski šolski okraj ali ne, predstavlja bojkot volitev po njegovem mnenju veliko škodo, saj na ta način predstavniki slovenske šole ne bodo mogli iznesti v te organe svojega glasu, svojih predlogov in svojih izkušenj. Navsezadnje tudi ni rečeno — je menil dr. Čampo da bi organi striktno zavračali slovenske predloge, saj je prepričan, da ne bi diskriminirali predstavnikov slovenske šole. Po njegovem prepričanju predstavlja skratka'bojkot šolskih volitev za Slovence pravcat avtogol.
Danes znan »dosje« o šoli S. Giusto
Šolski inšpektor Luigi Torchfo bo danes predal tržaškemu šolskemu skrbniku Vitu Čampu vso dokumentacijo v zvezi z domnevnim nasiljem učiteljice 1. B razreda italijanske osnovne šole San Giusto nad nekaterimi učenci. Zadeva je pred dnevi dvignila v mestu mnogo prahu, seveda zaradi dogodka samega, pa tudi zaradi senzacionalističnega načina poročanja nekaterih dnevnikov. Šolski skrbnik Čampo je včeraj najavil, da bo lahko nadalje ukrepal šele potem, ko bo razpolagal z vsemi informacijami o »neljubem in zelo delikatnem dogodku«.
»Ugotoviti je treba, ali je res prišlo do nasilja nad otroki. Le na podlagi točnih izsledkov in dokazov bo mogoče ugotoviti ali je učiteljica kriva ali pa ne. V vsakem primem bodo moji posegi brezkompromisni. Če se bo izkazalo, da je učiteljica res nasilno postopala z otroki, bom uvedel proti njej disciplinski postopek, v nasprotnem primeru — ko bi se izkazalo, da ni kriva za obtožena dejanja — pa bi bilo vsako poseganje odveč in nepravično,« je obrazložil tržaški šolski skrbnik.
Dr. Čampo je obenem omenil, da je tudi sodna policija uvedla preiskavo, da bi ugotovila ali so se v razredu dogodila dejanja, ki morebiti spadajo v okvir kazenskega pregona učiteljice (na primer povzročitve telesnih poškodb).
O preiskavi šolskega inšpektorja je šolski skrbnik povedal, da je zaslišal ravnateljico, podravnatelja šole, osumljeno učiteljico (»njeno zaslišanje je bilo dolgo in temeljito,« je pripomnil), druge učitelje, starše otrok in tudi nekatere otroke, medtem ko nekaj staršev ni privolilo v zaslišanje svojih otrok, da jih ne bi novo »zaslišanje« — po »zaslišanjih« novinarjev iz prejšnjih dni — preveč prizadelo.
Dr. Čampo je med drugim omenil, da je zadeva močno odjeknila v tržaških šolskih krogih. Sindikat šolnikov CGIL in šolski sindikat SNALS sta se postavila v bran osumljene učiteljice, prav tako pa je svojo solidarnost z učiteljico izrazilo tudi nad 200 šolnikov. Sindikat šolnikov CISL pa se je po svoji strani formalno pritožil na Zbornico novinarjev zaradi načina, kako so nekatera sredstva javnega obvešča prikazala vso zadevo.
Z včerajšnje avdicije v svetovalski deželni komisiji za kulturo
Deželna vlada naj res spodbudi odobritev novega statuta SSG
Deželna komisija za kulturo, ki ji Predseduje svetovalec SSk Bojan Brezigar, je včeraj popoldne sprejela na avdiciji delegacijo Slovenskega stalnega gledališča, v kateri sta bila podpredsednik Saša Rudolf (predsednik Pirjevec je na službenem potovanju) in ravnatelj Miroslav Košuta. Na avdiciji je tekla beseda o statutu in o nekaterih težavah, ki spremljajo odobritev te zelo pomembne listine. Statut SSG (kot vseh ostalih javnih gledališč) mora biti na osnovi zakona odobren pred
koncem leta. Ministrstvo za turizem in javne prireditve je že izdalo povoljno mnenje o osnutku statuta, manjka pa še mnenje deželne uprave in Občine Trst (kar je po zakonu obvezno), v SSG pa bi želeli, da bi v ustanovi bila zastopana tudi tržaška pokrajinska uprava.
Rudolf in Košuta sta člane komisije seznanila z dejavnostjo in s poslanstvom naše osrednje gledališke ustanove tako v sklopu manjšinske stvarnosti kot tudi v širšem slovenskem in italijanskem prostoru. Po-
sebno sta opozorila na pozornost, ki jo SSG stalno izkazuje tudi italijanskim gledališkim ustvarjalcem.
V razpravi sta se oglasila svetovalec Demokratične stranke levice Ivan Bratina in listarski predstavnik Manlio Cecovini. Posebno Bratina je omenil nenadomestljivo vlogo našega gledališča in se zavzel, naj komisija za kulturo oziroma predvsem deželna vlada naredi vse kar je mogoče, da bo statut SSG čimprej pravnomočno stopil v veljavo.
Predsednik komisije Brezigar je sicer poudaril, da komisija nima stvarnih pristojnosti za takšne ukrepe v korist gledaliških hiš, to odgovornost nosi predvsem deželna vlada. Vsekakor se je obvezal, da bo že danes z uradnim pismom pozval predsednika odbora Adriana Biasuttija, naj dežela po svojih pristojnostih prispeva k čimprejšnji odobritvi statuta. Člani komisije pa bodo v svojstvu deželnih svetovalcev vložili svetovalsko vprašanje deželni upravi s prošnjo, naj bi se Dežela zavzela, da bi statut SSG v čim krajšem času odobrila tudi Občina Trst.
Na sliki (foto Magajna): med včerajšnjo avdicijo SSG v deželni komisiji za kulturo.
Žalna seja za nepozabnim igralcem
V Kulturnem domu slovo od Danila Turka - Jocota
V veliki dvorani Kulturnega doma, v hiši, s katero je pokojni Danilo Turk - Joco živeT z delom in srcem igralca in gledališkega organizatorja, je bila včeraj pod večer kratka, a močno občutena žalna slovesnost v počastitev njegovega spomina. V presunljivi tišini so ubrani glasovi Tržaškega okteta še povečali zbranost številnih prisotnih, ki so čutili potrebo in dolžnost, da ob pesmi in besedi podoživijo lik narodnjaka, protifašističnega in partizanskega borca
Pri Montebellu odprli središče za vojne begunce
Po spoznanju, da se v naših krajih zaradi dramatičnega razvoja dogodkov stalno veča število beguncev s Hrvaškega, je tržaška prefektura sklenila, da ustanovi v Trstu središče, kjer bodo begunci lahko imeli zasilno bivališče, dokler ne bo vse urejeno za njihovo premestitev v druga, bolje organizirana italijanska središča.
Središče bo v paviljonu tržaškega velesejma, v njem bo prostora za 80 postelj, upravljala pa ga bo prefektura v sodelovanju z žensko sekcijo deželnega odbora Rdečega križa in njegovimi prostovoljci. Delovati naj bi začel že jutri. Postelje in vso potrebno opremo bo po nalogu prefekture nudila Civilna zaščita, za prevoz in postavitev pa bodo poskrbeli vojaki.
Ko bo nastopil pravi čas, bodo prav tako vojaki prepeljali begunce v druga zbirna središča.
Razprava na okrogli mizi v priredbi Društva slovenskih izobražencev
O vzrokih za razkol v SDZ
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo zanimivo okroglo mizo, posvečeno razkolu, ki je nastal v Slovenski demokratični zvezi. Govorili so poslanec Tomaž Pavšič in Janez Vuk, ki sta ostala v stranki, in Roman Kolar kot predstavnik novonastale Demokratske stranke. Gostje so udeležencem razložili razloge za svojo izbiro. Poslanec Pavšič je povedal, da je bil jabolko spora med člani SDZ predvsem zakon o lastninjenju. Opozoril je še, da je razkol zaskrbljujoč, saj bi lahko povzročil razprad Demosove koalicije, kar bi bilo v tem obdobju za Slovenijo pogubno.
Janez Vuk je podrobneje spregovoril o zakonu o lastninjenju. Dejal je, da je eden od glavnih ciljev Demosa vzpostavitev normalnega tržnega sistema, kakršnega poznajo vse razvite države. Izkazalo pa se je, da se del članov Slovenske demokratične zveze ni strinjal s korenito reformo, ampak je zagovarjal postopen prehod iz enega sistema v drugi. To pa bi pomenilo ohrani-
tev realsocialističnega gospodarskega sistema za nedoločen čas. Tisti, je poudaril Vuk, ki so ustanovili Demokratsko stranko, so pokazali, da imajo interese pri ohranitvi prejšnjega ekonomskega sistema. Res je, da vladni osnutek zakona o lastninjenju ni brezhiben, privatizacijo pa je treba čimprej uresničiti
Finančno postavko za razvoj Krasa bo Občina povečala za milijardo lir
Občinski svet je na ponedeljkovi seji, na kateri je tekla beseda o proračunu za prihodnje leto, sprejel predlog načelnika socialistične skupine Perellija, da se v bilanci za leto 1992 predvideni sklad za razvoj Krasa Poviša za milijardo lir.
V svojem dokumentu Perelli ugotavlja, da je bilo tržaško občinsko območje v okviru zahodno in vzhodno-kraškega rajonskega sveta že dolgo časa neovrednoteno in da mu mora zato občinska uprava posvetiti Posebno pozornost.
Zvišanje finančne postavke naj bi že v prihodnjem letu omogočilo vrsto javnih del, med katera sodijo izgradnja cestnih infrastruktur, okrepitev javne razsvetljave in cestnih smerokazov ter izboljšanje greznične mreže.
Na osnovi davčne prijave skupnih dohodkov za leto 1989
De Banfield najbogatejši Tržačan
Rimska ekonomska redakcija agencije ANSA je včeraj objavila imena desetih tržaških davkoplačevalcev, ki so prvi na seznamu za leto 1989. To so: baron Raffaele de Banfield (družba Tripcovich): 1.670 milijonov prijavljenega dohodka, Nicolo Ferro (predsednik Združenja malih industrij API): 1.473 milijonov, pokojni Giuseppe Godina (skupaj s sinom Sergiom je bil lastnik znane veletrgovine z oblačili): 1.117 milijonov, Oliviero Marži (do julija 1990 je bil generalni agent družbe INA): 943 milijonov, Mar-oello Skoric (lastnik dirkalnih konj): 938 milijonov, Paolo Pascot: 788 milijonov, Sergio Godina: 769 milijonov, Riccardo Mari (gradbenik); 686 milijonov, Ignazio Vok (arhitekt iz Padove): 676 milijonov in Primo Rovis (znani trgovec s kavo): 670 milijonov.
• Odbor za volilne referendume in institucionalne reforme sporoča, da Podpira tri referendume, za katere je dal pobudo Giannini, tudi tajnik PRI Castigliego. Odbor vsekakor nadaljuje z zbiranjem podpisov in sicer: da-aes pred športncr palačo v Čarboli (od 19. do 24. ure), v petek v Ul. delle Torri in na Trgu Barriera od 15.30 do 17.30, v soboto pa na Šentjakobskem trgu od 10. do 12.30, popoldne pa na Borznem trgu.
Za zapahi Jugoslovan ki je imel pri sebi ponarejene bankovce
Agenti prometne policije so v sodelovanju s finančnimi stražniki aretirali v ponedeljek na mejnem prehodu pri Fernetičih jugoslovanskega državljana, 25-letnega Senada Hrnčiča iz Vrnograca, ki je prihajal iz Ljubljane, namenjen pa je bil v Trst. Aretirali so ga, ker je imel pri sebi 50 bankovcev po 50 tisoč lir, za katere se je po natančnejšem pregledu izkazalo, da so ponarejeni.
Proti preprodajanju ukradenih avtomobilov
Obmejna policija je zadnje mesece močno poostrila nadzorstvo nad trgovanjem z ukradenimi avtomobili. Tako so v nedeljo pri Fernetičih zaplenili mercedes, za katerega so pozneje ugotovili, da je bil ukraden 20. novembra pri rimskem letališču Ciampino. Z njim je hotel v Slovenijo 30-letni jugoslovanski državljan Ramiz Os-manovič, ki je sedaj v koronej-skem zaporu.
Za podoben prekršek je tržaško sodišče obsodilo v ponedeljek 31-letnega Italijana Domenica Pingi-toreja na dve leti in dva meseca zapora.
in tako preprečiti, da bi lastnino prodajali oziroma razprodajali tujcem. ' Želimo si samo, da bi tudi mi postali del normalnega sveta," je zaključil Vuk.
Zadnji je spregovoril Roman Kolar, ki je med drugim dejal, da je razkol v SDZ nekaj normalnega, saj je prišlo do razhajanj v izvedbi ene od bistvenih točk programa. Pri zakonu o lastninjenju nam ne gre za osebne interese, je poudaril. Menimo le, da mora biti ta reforma izvajana postopno, saj bi se tudi ljudje sami v tem trenutku težko vživeli v popolnoma nove razmere. Vsekakor pa je Kolar potrdil, da namerava Demokratska stranka tudi v bodoče sodelovati v okviru Demosa, saj glede na sodobne razmere ne bi bilo pametno rušiti vlade. Njena ohranitev je v interesu vseh Slovencev.
Med predavatelji v DSI se je po teh uvodnih besedah razvila nadvse živahna razprava. V razgovor so kmalu posegli tudi poslušalci, ki so predvsem opozorili Romana Kolarja, ko je SDZ očital nacionalistične težnje, da imata besedi nacionalizem in domoljubje povsem drugačen pomen, (hj)
Na sliki (foto D. Križmančič): udeleženci ponedeljkove okrogle mize v DSI: (z leve) R. Kolar, Janez Vuk in Tomaž Pavšič.
Uslužbenci otroške bolnišnice Burlo Garofolo so se včeraj zbrali na skupščini, ki jo je sklical sindikat CGIL za javne uslužbence. Ugotovili so, da je nova delovna pogodba bila sprejeta že pred letom dni, a je v bolnišnici še vedno ne spoštujejo. Prav tako je uprava kriva za izredno hude organizacijske težave, ki postavljajo pod vprašaj obstoj Burla.
Da bi pospešili reševanje spora, so uslužbenci proglasili agitacijsko stanje.
ter kulturniškega propagandista, gledališkega in vsestranskega navdušenca v delu za narodno in kulturno rast naše skupnost.
V imenu SSG je njegov ravnatelj Miroslav Košuta spregovoril o Jocotovi otroški sreči v utrujenem telesu, ko so pred dnevi v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavili njegovo knjigo spominov Moje stoletje, o njegovem Martinu Krpanu in drugih vlogah, ki jih je ustvaril na naših odrih, sprehodil se je skozi njegovo življenje, od mladostnih let do zadnjega izdiha. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič je med drugim dejal, da nam bo Joco ostal v spominu zaradi svoje dobrodušnosti, zaradi odprtega nastopanja in iskrenosti. Ostal bo nepozaben vsem, ne samo zaradi njegove markantne fizične, pač pa zaradi humane, živahne, zavzete osebnosti. Jocotu gre, je dejal, za njegovo pokočnost v življenju, za odločnost, za prozornost njegovega duha, za njegovo simpatično in dobrohotno človečnost naša zahvala in trajen spomin. V imenu igralskega kolektiva Slovenskega stalnega gledališča se je na koncu poklonil njegovemu spominu Adrian Rustja. (jk)
Na sliki (foto Magajna): trenutek s sinočnje žalne slovesnosti.
Umrl je naš
Danilo Turk Joco
Od njega se bomo poslovili jutri, 28. t. m., ob 13. uri na Žalah v Ljubljani.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Vsi njegovi
Ljubljana, Trst, 27. novembra 1991
Ob nenadni smrti Danila Turka -Jocota izreka Zlati in svojcem občuteno sožalje
programska struktura Radia Trst A
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnjo pot našo drago teto
Marcelo Milazzi (Mlačj vd. Lenardon
se iskreno zahvaljujemo. Posebna za-hvala za svojo požrtvovalnost dr. Žerjalu.
NEČAKINJE
Trst, 27. novembra 1991
Ob izgubi drage mame Rozalije izreka svojemu odborniku Vinku Fer-foiji in družini
JK Čupa
Ob izgubi none Rozalije izreka iskreno sožalje Adrianu in svojcem
ŠD Grmada
V Piranu pred kratkim slovo od Križana Oskarja Košute
V sežanski bolnišnici je pred kratkim v starosti 69 let umrl Oskar Košuta, po rodu Križan, ki pa je dolgo let živel v Sloveniji. Pokojni se je rodil v Čarčevi družini in se je že kot mladenič vključil v antifašistično gibanje, nato med prvimi stopil v partizansko vojsko. Bil je žrtev izdaje in se za las izo-
gnil ustrelitvi. Dobil je več odlikovanj in dosegel podoficirski čin. Po končani vojni se je vrnil v rojstni Križ, julija leta 1947 pa so ga takratne oblasti hotele postaviti pred sodišče, češ da je bil vpleten v nek umor. Oska Košuta se je takrat pravočasno izognil aretaciji s tem, da se je umaknil v Jugoslavijo, kjer si je kmalu zatem ustvaril dom in družino.
Zaradi te sodne afere ni mogel veliko let v Italijo, v rojstno vas pa se je lahko vrnil, le ko so mu formalno priznali amnestijo. Na zadnji poti v Piranu ga je pospremila tudi delegacija kriške sekcije Zveze partizanov ANPI "Evald Antončič". Ob odprtem grobu se je v imenu borčevske organizacije in kriške vaške skupnosti od njega poslovil predsednik VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč. V govoru je obnovil Košutovo trdo življenjsko pot in njegovo vero v ideale svobode in napredka.
Jutri predavanje Simetrija v naravi
Simetrija v naravi, v umetnosti in v znanosti je naslov predavanju, ki ga bo imel prof. Giancarlo Ghirardi, docent na fakulteti za teoretsko liziko turinske univerze, jutri ob 17.30 v dvorani Baroncini na sedežu Assicurazioni Generali v Ul. Trento 9. Predavatelj se bo lotil vprašanj simetrije z znanstvenega vidika in ga bo zatem razpel na različna področja človekovega življenja ter skušal dokazati, kako človek že od svojega nastanka živi dejansko v sozvočju z raznoraznimi simetrijami.
Predavanje prireja krožek za politične vede Che Guevara, povezovala pa ga bo prof. Margheri-ta Hack.
__________gledališča______________
Kulturni dom
SSG ponovi v soboto, SO.t.m., ob 20. uri predstavo KRALJ OJDIPUS.
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča, pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, na univerzi in po šolah je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Do 10. decembra so na razpolago posebni abonmaji (red prost) za deset predstav.
Danes ob 16. uri bo v gledališču Ros-setti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna s Fassbinderjevim LIBERTA' A BRE-MA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju: odrezek št. 3 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
3. in 4. decembra bo Duetto 2000 predstavilo gledališko skupino Philippe Genty v DERIVES. Predstava izven abonmaja za katero je veljavna izkaznica Teatro 1. Predprodaja vstopnic od jutri dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Jesenska simionična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
Mestni Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27)
V četrtek, 28. t. m. in v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri bosta na sporedu koncerta izven abonmaja posvečena Mozartu. Pod vodstvom Lil J1A bo nastopil orkester gledališča Verdi. Kot solistka bo nastopila mlada pianistka Mieko Kanno.
Operna in baletna sezona 1991/92
Nocoj ob 20. uri (red H) ponovitev Rossinijeve opere LJTALIANA IN AL-GERI. Dirigent Bruno Campanella, režija Stefano Vizioli.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Od 30. t. m. do 8. decembra bo gostovala rimska gledališka skupina Compag-nia delLAtto z delom Pavla Kohouta PO-SIZIONE Dl STALLO.
La Contrada - Predstave za otroke
Gledališče La Contrada je tudi letos pripravilo ciklus pravljic za naj mlaj še z naslovom "Ti racconto una fiaba«. Do februarja se bo zvrstila cela serija znanih in manj znanih, a vendo zelo priljubljenih, pravljic za malčke.
V nedeljo, 1. decembra, ob 16.30 bo na sporedu pravljica Charlesa Perraulta POLLICINO z Oraziom Bobio. Informacije pri gledališču Cristallo (tel. 9484671/2).
Gledališče MIELA
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina "Ouelli del Lumicino" ponovila Marivau-xovo IL GIOCO DELL' AMORE E DEL
CASO. Režija Sidonia Santin Socal. Ponovitve si sledijo do nedelje, 1. 12.1991. Narečno gledališče V petek, 29. t. m., ob 20.30 bo v dvorani v Ul. Ananian gledališka skupina Alli-evi del Toti predstavila Cappelletti in Paghijevo delo TRIESTE E' UN CALA-FA'.
razstave
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je še jutri na ogled razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA’. Urnik ogleda: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 je na ogled razstava slikarja FRANCA DEGRASSIJA.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NAŠO PRETEKLOST.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Fulvia RIŽA. Urnik: 17-19.30, ob nedeljah 10.30-13.
V	galeriji II Carso - Trg Barbacan 4 -bodo v soboto, 30. t. m., odprli razstavo tržaške slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. decembra.
V	Ul. Čampo S. Luigi 9 bo v soboto, 30. t. m., ob 16.30 odprla razstavo-labo-ratorij o nekdanji tehniki restavriranja tepihov gospa ERSILIA BACCHETTI. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. 00 do 11.00 in od 15.00 do 18.00.
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 2. decembra 1991, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ARNALDO COHEN. Na sporedu bo Mozart, Beethoven, Bach-Busoni, Chopin in Femandez.
Športna palača pri Čarboli
Danes, 27. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA »Matto come un gatto«.
Predprodaja vstopnic pri blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 8. decembra, ob 21. uri celovečerni koncert RAY CHARLESA. Za koncert niso veljavne izkaznice. Prodaja vstopnic je v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY.
čestitke
Danes praznuje naša draga mama in nona VIKTORIJA CARLI iz Trebč svoj 80. rojstni dan. Vse najboljše, veliko zdravja in srečnih dni med nami ji želijo hči Nada, zet Franko, vnuki Dean, Katja in Alenka z Giorgiom ter sestra Juština.
razna obvestila
Vabimo vse otroke mestnih osnovnih
šol na »KREATIVNO DELAVNICO«, ki bo v soboto, 30. t.m. od 16. do 18. ure v KD »I. Grbec« — Škedenjska ul. 124.
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI obvešča, da je odprl dva tekoča računa: št. 3090343/51/09 pri Banca Com-merciale Italiana ag. 1 v Trstu in št. 6705/05 pri Tržaški kreditni banki za zbiranje prispevkov za pomoč žrtvam vojne v Jugoslaviji ter poziva člane in demokrate, da se odzovejo tej akciji.
Gibanje za komunistično prenovo zahodnega in vzhodnega Krasa vabi na KONGRES v nedeljo, 1. decembra, ob 9. uri v Ljudskem domu v Križu. Vabi vse člane in simpatizerje.
SKD Tabor - Opčine. SILVESTROVANJE 92: rezervacije mest v društvenem baru od ponedeljka popoldne, 2. decembra dalje.
Združenje julijskih glasbenikov sporoča, da se jutri, 28. t. m., ob 11. uri na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 prične seminar za glasbeno interpretacijo, ki ga vodi znani francoski pianist Christian Ivaldi.
Za informacije in vpisovanja telefonirajte v tajništvo - Ul. Valdirivo 30 - tel. 366715.
[»torija
Ul. sv. Frančiška 20
v sodelovanju
z Moderno Galerijo v Ljubljani
Vabimo Vas jutri, 28. t. m., ob 17.30 v TK Galerijo, ul. Sv. Frančiška 20 na odprtje razstave
SEKSTANT 6 slovenskih umetnikov
nove slovenske umetnosti. Na razstavi sodelujejo umetniki mlajših generacij:
Jože Barši, Janez Bogataj, Milan Erič, Gustav Gnamuš, Saba Skaberne, I.ujo Vodopivec.
Različni umetniški temperamenti in različna iskanja ( od slikarstva do kiparstva in od risbe do fotografije) najdejo skupni imenovalec v predlogih za nove koordinate umetnosti.
Razstavo sta pripravili umetnostni kritik Laura Safred in Lilijana Stepančič, kustos v Moderni Galeriji v Ljubljani.
V torek, 3. decembra, ob 17.30 Vas vabimo v Teatro Miela, kjer bo Lilijana Stepančič predavala o novih aspekith in tendencah v slovenski likovni umetnosti.
Razstava in predavanje nudita možnost soočanja pomembnejših izkušenj in pokažeta občinstvu dokumentiran presek sodobne slovenske umetnosti.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi na srečanje z
NATHANOM WIESENFELDOM
podpredsednikom Židovske skupnosti
SPOZNAJMO TRST.
__________________________ŽIDJE V TRSTU
v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, danes, 27. t. m., ob 20.30
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d'amo-re, i. Juha Roberts.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22.00 Nei panni di una bionda.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, I’a-more e le vacche, kom.
NAZIONALE II - 17.30, 22.15 II grande inganno, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 16.00 Barton Fink, r. Joel Coen, i. John Turturro.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.15 Rapsodia d'agosto, r. Akira Kurosawa, i. Richard G ere.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni.
MIGNON - 16.30, 21.30 II flauto magico, Mozart-Bergman.
EDEN - 15.30, 22.10 Donne e cavalli, pom., □□
CAPITOL - 17.00, 22.10 Predator 2, □□
LUMIERE - 16.30, 22.15 Indiziato di rea-to, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Nevv Jack City, r. Mario Van Peeblees, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Marina transexual Jojami.porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
včeraj - danes
razne prireditve
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi priredi ob 20. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB z Opčin, od Banov, s Ferlugov in s Piščancev v soboto, 30. nov., ob 20. uri spominsko svečanost pri spomeniku na Narodni ulici z nastopom MPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča in domačih recitateljev. Ob 20.30 v Prosvetnem domu »ŠE POMNITE TOVARIŠI« koncert TPPZ »P.Tomažič« pod vodstvom O. Kjudra. Polnoštevilno vabljeni.
KD Kraški dom vabi v nedeljo, 1. decembra, ob 11. uri na MIKLAVŽEVANJE v Kulturnem domu na Colu. Ogledali si boste lahko otroško gledališko predstavo z naslovom BIM, BUM, BAM. Ob tej priložnosti bo odprt sejem knjig od 10. do 13. ure.
KD I. Grbec priredi v soboto, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih - Ul. Ser-vola 124 GLASBENI VEČER s sodelovanjem mladih glasbenikov. Nastopili bodo bas Aldo Žerjal, tenor Miran Zadnik, pianist Aljoša Saksida, Godalni orkester, ki ga vodi Alojša Tavčar. Publiki jih bo predstavil prof. Marjan Kravos.
Glasbena zadruga Ars nova s sodelovanjem občine Zgonik priredi KONCERT ZA MIR NA HRVAŠKEM. Z izborom Beatlesovih pesmi sodeluje mešani pevski zbor »PUTOKAZJ« iz Rijeke. V nedeljo, 1. decembra, v ŠKC v Zgoniku, ob 17.30. Prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni prizadetim družinam na Hrvaškem.
Danes, SREDA, 27. novembra 1991
VIRGIL
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 22.47 in zatone ob 11.53.
Jutri, ČETRTEK, 28. novembra 1991
EBERHARD
PLIMOVANJE DANES: ob 1.44 najvišja 31 cm, ob 7.23 najnižja 0 cm, ob 12.09 najvišja 18 cm, ob 19.16 najnižja -41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1023,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno,temperatura morja 12,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Borri, Mark Ga-rassich, Stefano Perna, Meta Lovrenčič, Daniele Scremin, Franco Lanza, Stefania Barsanti, Spyro Manzuffa.
UMRLI SO: 59-letni Sergio Doniš, 82-letna Giovanna Bonazza, 79-letna Ida Gi-acomini, 62-letni Ivo Derossi, 82-letna Olivia Scissi, 68-letni Ottorino Estori, 57-letna Silvana Germanis, 73-letna Irma Drioli, 55-letni Aldo Bertocchi, 59-letni Silvano Goruppi, 72-letni Silvano Desanti, 92-letna Anna Maluta, 91-letna Amelia Leban.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25. novembra, do nedelje, 1. decembra 1991
Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Larhgo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Ber-nim 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 (tel. 309114).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
DAJEMO v najem gostinski lokal. Telefon 812353 ob jutranjih ali večernih urah.
OSMICO je odprla Sonja Strajn, Mačko-Ije - Križpot 84.
BERTO TONKIČ je v Doberdobu na Tržaški cesti 25 odprl osmico. Toči belo in črno ter nudi domač prigrizek.
DEFEKTOLOŠKO in logopedsko obravnavam vašega otroka po dogovoru. Pišite: Vehar Rafael, Ljubljanska cesta 72, 61230 Domžale.
PODJETJE import/export zaposli osebo z večletno prakso v samostojnem knjigovodstvu. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja".
PRODAM BMW 316 letnik '83, predzadnja serija z avtoradijem v zelo dobrem stanju. Tel. 226401.
PRODAM lončeno peč na drva znamke Asolana 84 x 75x 45 cm, vrata iz termičnega stekla. Tel. 040-422093 od 18. do 20. ure.
PRODAM avtomobil Alfa Romeo šport wagon 33, sive barve, letnik '88, prevo-ženik 38.000 km. Telefon 53396 ob urah obedov.
PRODAM Fiat pando 45, letnik '82, bele barve. Telefon 225786.
PRODAM ibizo 1200 gl, letnik '86, edini lastnik. Tel. 229435 - ob uri kosila.
PRODAM opel corsa 1200 gl, metalizira-na, december '89 v odličnem stanju. Tel. 421412.
PRODAM dve kompletni zimski gumi za fiat 127, skoraj novi. Tel. 421412.
ŠPORTNA TRGOVINA OPČINE nujno išče prodajalko. Tel. št. 213109 v jutranjih urah.
Narodna in študijska knjižnica Odsek za zgodovino
vabi na predstavitev nove primorske humanistične, družboslovne in naravoslovne
revije
ANNALES
V petek, 29. t. m., ob 19-uri v prostorih NŠK v ul. Sv. Frančiška 20.
Sodelovali bodo uredniki in sodelavci revije.
prispevki
Ob 1. obletnici smrti dragega Jožka Sigulina daruje družina 100.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj.
V	spomin na Marijo Debenjak daruje družina Mesar iz Trebč 50.000 lir za SZ Sloga.
V	spomin na drago sestro Nadjo daruje brat Uči z ženo Marico 100.000 lir za CPZ Sv. Jernej - Opčine, 100.000 lir za MPZ Vesela Pomlad in 100.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Marije Opara vd. Debenjak daruje odbor Društvene gostilne 100.000 lir za Sklad "Mitja Čuk •
V	spomin na Petrovo mamo Nadjo Dolenc por. Žerjal darujeta Majda in Rado Mennucci 20.000 lir za Sklad "Mitja Čuk".
V	spomin na Franko Ferlat darujejo Dario, Miranda in Sara Bensi 20.000 Ur za Sklad "Mitja Čuk".
. Namesto cvetja na grob Petrove mame Nadje Dolenc darujejo kolegi blagajniki HPO 130.000 lir za Sklad "Mitja Čuk".
V	spomin na Marijo Debenjak darujeta Danilo in Marija Marc - Bazovica 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk".
V	spomin na drage svojce daruje Verica Škabar z družino (Repentabor 104)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
Ob rojstnem dnevu sina Rada Komarja darujeta mati in oče 50.000 lir za repentabrsko cerkev in 50.000 lir za MPZ Zvonček.
Ob drugi obletnici smrti Anice Milič daruje mož Josip z družino 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob krstu male Martine Sobani darujejo starši in botri 250.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Nadje Dolenc por. Žerjal daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Pepija Štranja daruje Slavica Tavčar z družino 50.000 lit za KD Valentin Vodnik - Dolina.
V	spomin na drago mamo Marijo Brus daruje Savino 50.000 lir za SKD Barkov-Ije.
V	spomin na Marininega očeta, g. Avgusta Castellanija, darujejo Lučka Križman, Nadja Petini in Marija Puntar
30.000	lir za SPDT.
V	spomin na Marijo Debenjak daruje Ivan Kocjan z družino 50.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Josipa Marca in Marijo Debenjak darujeta Pierina in Srečko iz Trebč 30.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Marijo Debenjak darujeta Norma in Viktor 50.000 lir za ŠZ Sloga.
V	počastitev spomin aNadje Dolenc darujejo bivše prijateljice in prijatelji (letnik '27) 75.000 lir za openski cerkveni
evski zbor in 70.000 lir za Sklad Mitje uka.
V	spomin na teto Gino darujeta Edda in Draga z družinama 100.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Ob vplačanju članarine daruje Franc Bizjak 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na starše, sestre in brata daruje Milka Švab 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Vereno Sedmak, Vittoria Sedmak in Emo Fabris^ Košuta daruje Milka Švab 30.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Antona Stegla darujejo Tonči, Rado in Lori (Jožinovi)
50.000	lir za MPZ vesna.
V	spomin na Marijo Debenjak darujejo sosedje 25.000 lir za bazovsko cerkev in
25.000	lir za ŠZ zarja in 20.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na drago prijateljico Olg0 Kapelj Cordioli daruje Ivanka Wilhelm
100.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Branka
Starca daruje družina Aleksija Pertota
100.000	lir za Dom na Brdini in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Grgič Svetka daruje 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na teto Marčelo daruje Luči
25.000	lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lif
g
menjalnica
26. 11. 1991
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1204,40	1165.—
Nemška marka.......	755,43	750.—
Francoski frank....	221,13	217.—
Holandski florint ...	670,65	660.—
Belgijski frank....	36,669	35,50
Funt šterling...... 2156,45	2125.—
Irski šterling..... 2018,50	1980.—
Danska krona.......	194,45	191.—
Grška drahma.......	6,636	6,30
Kanadski dolar..... 1061,45	1010.—
Japonski jen ........ 9,374	9,10
FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Švicarski frank.....	850,82	843.—
Avstrijski šiling...	107,372	106.—
Norveška krona......	191,97	189.—
Švedska krona.......	206,45	203.—
Portugalski eskudo .	8,495	8,20
Španska peseta ...... 11,867	11,30
Avstralski dolar....	952.—	910.—
Jugoslov. dinar .... 13.—
ECU.................. 1537,15
Slovenski tolar.....	18.—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.. Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 . Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Svetovna filmografija spet žaluje
Umrl je Klaus Kinski
SAN FRANCISCO - »Sem neke Vrste naravna katastrofa.« Tako je PNd nedavnim zapisal o sebi v ^oji biografiji nemški igralec po-bkega porekla Klaus Kinski. S teni stavkom je označil svoje za-Sebno življenje, kot tudi svojo kamero filmskega igralca, svojo filmsko masko, ki je največkrat izraža-norost. Zaradi svojega težkega "Tačaja se je v zadnjih letih skre-9^1 z vsemi, s katerimi je imel QPravka. Živel je osamljen v vili Prt san Franciscu in odšel je tiho, Sam, ne da bi mu bil kdo ob strani- Kaže, da je truplo Klausa Kin-skega odkril družinski prijatelj, j^hrt pa naj bi po mnenju zdravnikov nastopila iz naravnih razlogov.
Klaus Kinski, čigar pravo ime je P'lo Klaus Hunter Naskynski, se ie rodil leta 1926 na Poljskem. Po revnem otroštvu se je med vojno vključil v nacistično vojsko, igralsko kariero pa je začel po vojni v “srlinu, najprej v gledališču in nato v filmu. V svojem življenju je nastopil v okoli 260 filmih, toda v analih zgodovine filma bodo ostala samo tiste redke vloge, ki jih je odigral pod vodstvom nemškega fežiserja VVernerja Herzoga. V teh la dal res vse od sebe in oblikoval ležko pozabne like osvojevalca Aguirreja, vojaka Woyzecka, vam-Pira Nosferatuja, Fitzcaraldaitd.
V zadnjih letih je Kinskemu us-Palo, da se je skregal skoraj z vse-jni: režiserji, producenti, hčerko l^astassio, prijatelji. Oddaljil se je °d sveta in kot kaže, končno našel ndr v gozdovih, ki obdajajo njego-v° vilo pri San Franciscu, kjer je skupaj s sinom načrtoval skoraj nemogoče podvige.
Koncertno združenje začelo novo sezono
Letošnja abonmajska koncertna sezona Tržaškega koncertnega združenja se je pričela nekoliko pozneje kot običajno, zato pa bolj slavnostno. V ponedeljek, 18. novembra, je Freiburger Vokalen-semble s solisti Sybillo Rubens (sopran), Margareto Joswig (alt), Markusom Schdferjem (tenor) in Guidom Scheerjem (bas) ter orkestrom Simfonietta Tiibingen pod vodstvom dirigenta Wolfgan-ga Schdferja izvedel v gledališču Rossetti v Trstu največje Handlo-vo mojstrovino - oratorij MESIA.
Oratorij MESIA je edinstveno delo med Handlovo tovrstno glasbo, ker je vsebinska sinteza celega cerkvenega leta: Jezusovo rojstvo, križanje in vstajenje. MESIA je odsev skladateljeve glasbene moči in njegove duhovne veličine. V njem se prepletajo močna dramatičnost - recitativi, čustvenost in liričnost - arije in veličastnost - zbori. Pomembna je vloga orkestra, ki večkrat nastopa samostojno in slika zrealističnimi zvočnimi podobami.
V tem izvedbeno zahtevnem delu ima vsak izvajalec vse možnosti, da izrazi svojo glasbeno veličino in tehnično pripravljenost. Solisti so muzikalno dobro opravili svoje »delo«, čeprav glasovno ne sodijo v najvišji pevsko-solis-tični razred. Najbolje je pevsko tehnično dovršeno izvedla razkošne virtuozne kolorature sopranistka Sybilla Rubens. Šestintri-desetčlanski pevski zbor je bil zvočno nekoliko prešibak, da bi izrazil radostne vzklike človeške množice, kot jo verno in neposredno razkriva veličastni ALELUJA. Zvok zbora je bil teman, zato
ni bil tako prodoren, da bi zvočno napolnil dvorano, pa tudi orkester ga je večkrat preglasil. Igra orkestra je bila ubrana, vendar ne vedno ritmično skladna; neskladje smo posebno opazili pri spremembah tempa.
Dirigent Wollgang Schdfer je manualno spretno vodil izvedbo, toda njegova interpretacija je bila brezosebna. Lahko bi rekel, da smo dobili nekoliko izkrivljeno podobo, ki je nastala zardi časovne in s tem tudi svetovno nazorske odmaknjenosti med skladateljem in dirigentom. Kazala se je dirigentova pripadnost pristašem historizma. Tem ne gre za to, da bi smisel dela adekvatno upodobili in izkusili, temveč za to, da goreče bdijo na tem, da se niti za ped ne odmakne od tistega, kar je zanje (dovolj dvomljiva) izvedena praksa minulih časov. Taki glasbeni izvajalci težijo k sprevrnjeni strogosti, ki mehanično zatirajo lastne ustvarjalne vzgibe v imenu zavetja v skupnosti. Kar hočejo ni samo nasprotje muzikanta, temveč je inspirirano s silovitim alektom proti nezavedni idealni podobi druge osebe, ki je ne zmore doseči. Gre jim zato, da ustvarjajo tabu tudi v glasbeni umetnosti.
Temu koncertu bo sledilo še 18 abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega združenja v gledališču Rossetti v Trstu. Drugi izmed teh je bil že v ponedeljek. In v ponedeljkih bodo predvidoma tudi vsi ostali v priredbi te organizacije, ki že leta nudi mestu dobre glasbene poustvdritve.
MIRKO SLOSAR
današnji televizijski in radijski sporedi
[jt RA| 1__________________
5-50 Nan.: Sei delitti per Padre Brown
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Otroška oddaja
H-05 Nan.: Un anno nella vita - Piccole tentazioni
H.55 Variete: Piacere Raiuno, vmes vreme in vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Variete: fantastico
15.00	Dok. DSE: Čuda sveta,
15.30	Umetnost — Piero delta Francesca
16.00	Mladinski variete: Big!
IZSS Nogomet: Steaua-Buka-
rešta-Genoa (za pokal UEFA), vmes (18.45) Danes v Parlamentu in kratke vesti
20.00	Dnevnik
20.25	Nogomet: Sampdoria-Crvena zvezda
22.15	Nan. Hitchcock: Procu-ratore distrettuale (i. Parker Stevenson)
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualno: Stelle domani
24.00	Dnevnik in vremenska napoved
0.30 Danes v Parlamentu
0-40 Filmske novosti
0-50 Rubrika okrog polnoči
ra|2_______________
6.00	Nanizanke in risanke
9.00	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: La favola damore delFArciduca (kom.)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.50	Santa Barbara
15.35	Film: Per la vecchia bandiera (vestern, ZDA 1953, r. A. De Toth, i. Randolph Scott)
17.55	Vesti in iz Parlamenta
17.05	Odprti prostor
17.25	Aktualno: Milijon ur
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nan.: Miami Vice
19.05	Nad.: Beautiful
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Una vita troppo breve (dram., Kan. 1986, r. Robert Markovvitz, i. Bonnie Bedelia)
22.20	Mixer dokumenti
23.15	Dnevnik - Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. 1974)
^ RAI 3_________________
12.00	Krožek ob 12 (vodi G. Barbiellini Amidei)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: IP v namiznem tenisu, 16.15 dresura - tekmovanje indoor F3
17.00	Nan.: Vita col nonno -La časa stregata
17.45	La rassegna - Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: P. Chiambret-ti - II portalettere, 20.05 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Mi manda Lubrano
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: La bella di Mosca (glas., ZDA 1957, r. Rou-ben Mamoulian, i. Fred Astaire, Cyd Charisse)
0.40 Dnevnik — V novi dan
1.00	Vremenska napoved
1.05	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
[ fr" TV Slovenija 1	^
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), otroška oddaja: Živ žav, 9.55 TV drama: Zid, jezero, 11.25 Nad.: Občutek krivde
12.15	Euroritem (13. del)
13.30	Dnevnik
15.10	Video strani
15.20	Sova (pon.), vmes nanizanka Življenje brez Georgea in nadaljevanka Film oživi
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.30 Domače obrti
17.50	Spored za otroke in mlade: Klub klobuk
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film: Dolga pot domov (dram., ZDA 1940, r. John Ford, i. John Way-ne, Thomas Mitchell)
21.50	Intervju
22.30	Dnevnik in vreme
22.55	Videogodba
23.40	Nočni program Sova, vmes nanizanka Alf in nad. Film oživi
1.00	Video strani
|~jlP) TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.25	Nad.: Rayanovi
16.05	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: La nostra agente in Othar (kom., ZDA 1984, pon.)
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Baba Malu in nan. Ghost busters
20.30	Film: Vergine, e di nome Maria (dram., It, r. Sergio Nasca, i. Turi Ferro)
22.05	Dnevnik
22.15	Nad.: Rayanovi
23.25	Nan.: Agente Pepper
ffr TV Slovenija 2 ~
18.10	Euroritem (pon.)
18.30	Alpe Jadran
19.00	TVS 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni
19.30	Dnevnik Beograd
20.00	Športna sreda
22.15	Svet poroča
23.00	Eksperimentalni program Yutel
Cl~ CANALE 5
7.00	Aktualno: Na prvi strani
6.30	Nanizanka: Arnold
9-05 Film: Come una mamma (dram., It. 1991, r. Vittorio Sindoni, i. Stefania San-drelli, 1. del, pon.)
H.50 Kviz: II pranzo e servito
12-40 Canale5News
12.45	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
15.55	Kviz: Baciando baciando
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 18.00 Baciando baciando, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News
20.25	Striscia la notizia
20.40	TV film: Come una mamma (dram., It. 1991, r. Vittorio Sindoni, i. Stefania Sandrelli, Massimo Dap-porto, zadnji del)
22.45	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes News
1-20 Striscia la notizia
1-35 Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.40 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
11.30	Nad.: Stellina
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre d'amore
17.50	TV4 Novice
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.25	Kviz: Gioco delle coppie
19.10	Nan.: Cristina
19.35	Nad.: Primavera
20.30	Film: Il verdetto (dram., ZDA 1982, r. Sidney Lu-met, i. Paul Newman, Charlotte Rampling)
23.10	Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (krim., ZDA 1962, r. Robert Aldrich, i. Bette Davis, Joan Craw-ford)
2.00	Programi non stop
ITALIA 1_____________
6.25	Vreme in Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - Il bullo, 9.30 Chips,
10.30	Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
13.45	Benny Hill Show
14.15	Film: Sbamm! (kom., It. 1980, r. Franco Abussi, i. Ezio Greggio)
16.30	Nanizanka: A-Team - Il mistero della mucca maltese
17.30	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
18.00	Nogomet: Aek Atene-Torino (za pokal UEFA), vmes Odprti studio
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: VVagon-Lits con omicidi (kom., ZDA 1976, r. Arthur Hiller, i. Gene Wilder)
22.50	Film: Sono fotogenico (kom., It. 1980, r. Dino Risi, i. Renato Pozzetto, Edwige Fenech), vreme 0.50 Odprti studio in šport
1.25	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
15.00	Nad.: Happy end (i. Jose Wilker)
16.00	Film: Incantesimo (kom., ZDA 1938, r. George Cu-kor, i. Cary Grant, Kat-harine Hepburn)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Nad.: Body Business -Stregata dal potere (1. del)
22.15	Film: Le streghe della luna nera (srh., 1972, r. Bert Gordon, i. Orson Welles)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Le spie, I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Nan.: A pranzo con Wil-ma, 12.30 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Lady Eva (kom., ZDA 1941, r. Preston Sturges, i. B. Stanwyck)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.20	Dok.: Ves Ido
18.35	Kviza: Arriva la banda [vodita G. Carlucci in L. Damiani), 19.45 Telelotto (vodi Raffaele Pišu)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	Assoluzione
(dram., VB 1981, r. Antho-ny Page, i. Richard Burton, Dominic Guard)
22.20	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Luttazzi)
23.25	Večerne vesti
23.45	Top šport: nogomet
1.45	Dok.: Segreti e misteri
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
10.45	Telefriuli non stop
13.30	Nan.: Una piccola citta,
15.30	Barney Miller,
16.00	Shannon
17.00	Risanke
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Nan.: Il grande teatro del West, 20.00 Adorabili creature, Šesto senso
21.30	Nad.: Il segreto del Sahara (i. Ben Kingsley, 1. del)
22.45	Dnevnik
23.15	Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro -jutro, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Potpuri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. Boris Kobal, 8. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija; 12.15 Slovenska lahka glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske v Ric-manjih; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Blues;
16.00	Mi in glasba: Godalni kvartet GM izvaja Mozartove skladbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 45; 17.50 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila in glasba; 9.20 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Obvestila in čestitke poslušalcev;
17.00	Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Zborovska glasba po želji; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Deseti brat; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija;
10.35	Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 8.00 Pozdravljeni; 8.45 Uganka; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Iz kulturnega sveta; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocijske plošče; 17.50 Tematska rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Očitki na račun odsotnega župana ki še naprej vodi občinske posle
Težave v šolskem centru, ker ni denarja za zadnja dela
9 •
Ansambel Pro mušica koncertiral v Gonci
Čar Mozartove glasbe na salzburškem večeru
Goriški občinski svet se je ponovno sestal sinoči, da bi odobril nekatere nujne popravke k letošnjemu proračunu. Seja je ponovno potekala v odsotnosti župana in prav ta odsotnost je bila povod za ostre kritike na Scaranov račun. Predstavniki vseh skupin opozicije so namreč trdili, da bi župan moral biti prisoten na sejah, vse dokler ne predstavi formalne izjave o odstopu. Busolini (DSL) je ocenil, da je Scaranova užaljenost, ker mu je občinski svet zavrnil fi-nancarsko šolo, ponižujoča za občinske svetovalce. Ostro je tudi ožigosal županovo nedoslednost, saj še vedno vodi druge občinske posle in nastopa v javnosti kot prvi občan ter se v tem svojstvu udeležuje srečanj in javnih manifestacij, ne prihaja pa na seje občinskega sveta. Misovec Cosma je celo menil, da bi morali po novem statutu (ki formalno sicer še ni v veljavi) Scaranu odvzeti mesto v občinskem svetu, ker je bil neupravičeno odsoten na več kot treh zaporednih sejah.
Lamberti (DSL) pa je vprašal požupana, ali je res, da se je Sca-rano te dni v Trstu srečal z visokimi predstavniki finančne straže in provediktorata za javna dela in da se je z njimi pogovarjal o realizaciji šole za financarje. V čigavem imenu je govoril in kakšna stališča je zastopal, ko pa je občinski svet zavrnil lokacijo te šole na letališču, je vprašal Lamberti. »Vem, da je župan sodeloval na nekem takem srečanju, ne vem pa s kom in kaj je tam povedal«, se je glasil odgovor požupana Del Bena. To je še bolj razkačilo Lambertija, ki je ocenil, da se Scarano obnaša kot užaljena primadona in s tem ponižuje tako občinski svet kot odbor, ki ga sploh ne obvešča o svojih dejanjih.
S tem v zvezi se je razvila tudi polemika med Obitom (KD) in Fi-orellijem (zeleni) glede točk, ki naj bi jih obravnavali na sinočnji seji. Obit se je zavzemal za razpravo samo o najnujneših proračunskih popravkih, ker da je KD prosila Scarana naj zamrzne odstop zgolj do odobritve teh skle-
pov, Fiorelli pa je ob podpori drugih svetovalcev opozicije in nekaterih iz vrst večine menil, da je občinski svet suveren in mora do županovega odstopa delovati povsem normalno. To pomeni, da mora razpravljati tudi o treh resolucijah glede zahodne obvoznice in univerze, ki so izpadle na prejšnjih sejah. Po kratki vendar ostri razpravi je na glasovanju prevladalo Obitovo stališče.
Špacapan (SSk) je z interpelacijo opozoril na nedokončana dela pri slovenskem šolskem centru, kjer manjka še marsikaj, denarja pa kaže, da ni. Predlagal je, naj bi občina poiskala dogovor s Pokrajino, kateri dolguje skoraj milijardo lir za zemljišče, kjer stoji center. V centru je namreč tudi šola v pristojnosti Pokrajine, ki bo zato morala plačevati najemnino občini. Pokrajina naj bi se odpovedala plačilu za zemljišče (odbili bi ga nato z najemnine) in omogočila izvedbo zadnjih del. Del Ben pa je dejal, da predpisi takih dogovorov ne dovoljujejo in da bo treba za ureditev šolskega centra najbrž čakati še lep čas.
Čedalje bolj sem prepričana, da se neizčrpni Mozartov svet glasbe morebiti še najbolj lahko dotakne tistih interpretov, ki nosijo v sebi nekaj večno otroškega, tistih glasbenikov, ki niso pozabili na Malega princa ali Jonatana Li-vingstona galeba. In med slednjimi so zagotovo tudi člani orkestra Pro Musiča iz Salzburga, gojenci Visoke šole Mozarteum, ki so v sredo, 20. novembra, koncertirali na četrtem koncertu sezone Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice v Katoliškem domu v Gorici. Pod taktirko Wilfrieda Tachezija je bil ansambel v uvodni Uverturi iz opere "Cosi lan tutte" KV 585 sicer še intonančno negotov, že v prvih taktih tega vabila k predstavi pa so pritegnili pozornost mladi pihalci s čistim, prefinjenim tonom. Izjemno discipliniranim godalcem je v interpretaciji druge skladbe večera, Koncertan-tni simfoniji za violino, violo in orkester v Es-duru KV 364 nekoliko zmanjkovalo čuta za sproščeno fantazijsko pripoved skladbe, zato pa sta v omenjenem delu na-
DSL se zavzema za trgovski center v predmestju
Izvršni odbor goriške DSL je v teh dneh obravnaval vprašanje trgovskega centra, ki naj bi nastal v Gorici. Po uvodnem poročilu občinskega svetovalca Marzia Lambertija in obširni razpravi je odbor zavzel stališče, ki ga bo v naslednjih dneh in tednih predložil predstavnikom trgovcev in širši javnosti.
Po mnenju goriške DSL je trgovski centrer absolutno potreben, če hočemo, da Gorica ohrani oziroma okrepi svojo zgodovinsko vlogo na trgovinskem področju. Napraviti pa ga ni mogoče v mestnem središču, ker bi to še dodatno obremenilo že tako težak avtomobilski promet v njem. Potrebno je zato dobiti zanj primerno lokacijo v predmestju in v tem smislu bo treba tudi spremeniti deželni trgovinski načrt. Ob tem pa je po mnenju goriške DSL treba tudi sprejeti vrsto ukrepov za ovrednotenje in specializacijo trgovinske mreže v mestnem središču, kakor tudi za ureditev prevozov in drugih služb v njem.
Kulturni dom praznuje deset let razvejanega in plodnega delovanja
Goriški Kulturni dom slavi letos pomembno obletnico. Že deset let namreč ponuja slovenski, italijanski in furlanski publiki prireditve, ki prinašajo svežino v naš narodnostno mešani življenjski prostor. Kulturni dom je postal pravi "skupni goriški dom", kot je tudi včeraj med tiskovno konferenco, na kateri so predstavili letošnjo sezono, poudaril prof. Darko Bratina. Preko našega doma so prišli v javnost tudi Furlani in številna združenja priseljencev, kar vsekakor dokazuje kompleksnost in razvejanost goriškega prostora. Bratina je med drugim povedal, da je cilj
V okviru proslavljanja 10-letnice otvoritve Kulturnega doma bo jutri ob 20.30 »prijateljsko snidenje« v njegovi mali dvorani. Poleg priložnostnega pozdrava bo na sporedu nastop pevskega zbora Oton Župančič iz Štandreža ter predvajanje videokasete o otvoritvenih slovesnostih doma v novembru 1981. Videokaseto je posnelo goriško podjetje Studio R2 film, z besedilom in glasbo pa sta jo opremila Aldo Rupel in Barbara Rustja. Kaseto je izdal upravni odbor Kulturnega doma s podporo Kmečke banke iz Gorice.
Upravni odbor vabi na jutrišnje »prijateljsko snidenje« še zlasti tiste, ki so tako ali drugače sodelovali pri otvarjanju Kulturnega doma pred 10 leti.
delovanja doma v naslednjem desetletju priti na raven celotnega evropskega prostora. V realnosti dežel Alpe Jadran je namreč že uspel v svojem poslanstvu, do leta 2001, ko bo Gorica slavila svojo tisočletnico obstoja, pa naj bi zadobil pomembno vlogo tudi v novem evropskem širšem prostoru.
O težavah, ki tarejo letošnjo sezono (tu mislimo predvsem na prenovitvena dela zaradi novih varnostnih predpisov, ki bodo bodo stekla v naslednjih mesecih, kar bo seveda odločno okrnilo delovanje doma), je spregovorila predsednica upravnega odbora Nada Komjanc. O prireditvah, ki bodo spremljale pomemben jubilej pa je govoril ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Poleg že odprte razstave koroškega slikarja Valentina Omana, ki bo na ogled vse do 12. decembra, bodo jutri predstavili video kaseto o otvoritvenih slovesnostih, ki so se zvrstile 27., 28. in 29. novembra 1981. Osrednja slovesnost bo v soboto, 14. decembra, ko bo nastopil orkester Camerata La-bacensis iz Ljubljane, ki ga vodi Tržačan Stojan Kuret. Nastopila bo tudi pianistka Dubravka Tošič. Poleg tega načrtujejo tudi telesnokulturno prireditev v telovadnici doma. To bodo priredili v sodelovanju s ZSŠDI, datuma pa še niso določili.
O letošnji filmski sezoni Kinoateljeja Gorica kine-ma, ki se zaradi prenovitvenih del seli v kinodvorano Vittoria na Travniku, je govoril Igor Prinčič. Sicer o filmskem pregledu, ki bo prav jutri ponudil prvo od četrtkovih filmskih srečanj (s filmom Krik stene Wer-nerja Herzoga), podrobneje drugič.
Možnost finansiranja Pokrajine za pokritje kotalkališča na Peči
Jutri na univerzi, nato pa na sejmu Eurovite
Mednarodni kongres o vinu
ravnost blestela solista, violin]5 Carsten Neumann in violini5 Frank Stadler. Muzikalna, občuti' na je bila njuna igra, dialog, ki je razkrival, da je med mladima in' terpretoma globoka, ne samo glasbena, ampak tudi osebnostno harmonija. "Zvezda11 druge9a dela večera je bila fagotistka Monika Pfeiffer, ki je v 1. stavko Koncerta za fagot in orkester v B-duru KV 191 imela še majhne kondicijske težave, njena nada-Ijna sproščena igra pa je dokazala, da je kljub a priori prepričanju o manjši voluminoznosti ženskega telesa, lahko tudi drugače.
Višek pa je "Salzburški večer v Gorici (s svojim obiskom go ie počastil tudi avstrijski konzul v Trstu Birbaum) dosegel v poslednji skladbi: Simfoniji št. 38 v D-duru KV 504 - "Praški". Mladi ot; kestraši so se v interpretacip slednje očitno povsem otresi1 spon "odraslega, strogo študioz-nega" prebiranja neke partiture, zaživeli z vsemi čari Mozartove glasbene govorice na način, ki n1 lasten izkušenim velikim poustvarjalcem, a je tako zelo ljubek, prikupen in osvežilen, da te kot poslušalca celo mnogo bolj predrami. Orkester Pro mušica spremlja Mozartov nasmeh in ta nas vedno razveseljuje. Srečanje z obema je iskreni svet čiste glasbe.
TATJANA GREGORIČ
Posvet o kulturi
Deželno tajništvo DSL prireja danes ob 17. uri v dvorani Rinas-cita v Tržiču, Ul. Verdi 50, seminar o vprašanjih kulture in obveščanja. Razčleniti nameravajo organizacijska in vsebinska vprašanja v zvezi s kulturnim delovanjem s posebno pozornostjo na vpliv medijev. Na posvetu bodo izoblikovali smernice za predloge DSL v deželnem svetu.
razna obvestila
Organizatorji izleta v Caorle obveščajo izletnike, da bo odhod avtobusa v soboto, 30. t.m., ob 8. uri iz Doberdoba.
KD Briški grič iz Števerjana prireja jutri ob 20. uri v Kulturnem domu n® Bukovju večer diapozitivov o potovanju po Turčiji in Belgiji. Diapozitive bo predvajal Valter Nanut, član fotokluba Skupine 75.
V oddaji na Goriškem valu, ki je na sporedu Radia Trst A danes ob 13.30, bo poleg običajnih kulturnih in športnih novic tudi poročilo o razstavi Valentin® Omana, pogovor o začetku sezone Gorica Kinema, daljše poročilo z letošnje Cecilij anke, zapis o gospodarskem simpod-ju o Sloveniji in pogovor z doberdob-skim županom Lavrenčičem.
kino
Pokrajinski odbornik za šport Ermes Dosso je na povabilo sovo-denjske občinske uprave bil na ogledu kotalkališča na Peči. Sprejeli so ga župan Primožič, podžupan Petejan, občinski odbornik za šport Tomšič in predstavnik društva Vipava Petejan. Gostu so predstavili bogato delovanje na objektu, ki so ga zgradili predvsem z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. S prispevkom Kraške gorske skupnosti nameravajo v kratkem povečati in obnoviti zgradbo s slačilnicami in prostorom za sestanke. Poleg tega pa ima uprava v programu tudi pokritje kotalkališča. Bogato delovanje KŠD Vipava in drugih društev, za katere je občinska telovadnica že pretesna, povsem upravičujejo investicijo, ki naj bi znašala 150 do 200 milijonov lir. Dosso je pozitivno ocenil ta načrt in zagotovil, da mu bo pokrajinska uprava posvetila primerno pozornost tudi upoštevajoč dejstvo, da v zadnjih letih občina Sovodnje ni bila deležna prispevkov Pokrajine za športne objekte.
Na sliki (foto Marinčič) ogled kotalkališča na Peči
Jutri ob 9.30 se bo v predavalnici univerze v Ul. Alviano začel tridnevni mednarodni posvet »Gorica 1891-1991: sto let enologije in vinogradništva«. Študijsko srečanje prireja Trgovinska zbornica v sodelovanju z deželnimi kmetijskimi institucijami in Vsedržavno akademijo trte in vina ob 100-let-nici avstrijskega vinskega kongresa, ki je potekal v Gorici. Obenem bo kongres uvod v sejem Eurovite, ki ga bodo odprli jutri ob 11. uri na Expomegu.
Na posvetu napovedujejo udeležbo 300 izvedencev iz Italije in inozemstva. Uvodni poseg bo imel princ Karl Habsburški, vnuk zadnjega avstroogrskega cesarja, predsedoval pa bo grof Giovanni Coronini, potomec Francesca Co-ronini-Cronberga, ki je pred sto leti predsedoval avstrijskemu kongresu. Kongres se bo nadaljeval v petek ob 15. uri in v soboto ob 9. v konferenčni dvorani Expo-mego.
Poziv pričam
V petek, 6. decembra, bo na go-riškem sodišču proces proti Renatu Fiorelliju in drugim štirim pripadnikom Zelene liste, ki so 24. novembra lani uresničili "otok za pešce" na Verdijevem korzu. Ob-
toženi so povzročitve cestnega bloka. Zeleni pozivajo priče (dogodku je prisostvovalo kakih tisoč ljudi), naj se javijo danes med 9.00 in 12.30 oz. med 15.30 in 22.30 na sedežu Zelene liste v Ul. Formica 3, tel. 32540.
Trčenje na Korzu
Predsinoči malo pred polnočjo, je prišlo na križišču med Korzom Verdi in Ulico Crispi do trčenja med voziloma. Iz Ulice Crispi je z ascono pripeljal 18-letni Andrea Martellani, Ul. Tuma 6, po Korzu pa fiesta, ki jo je upravljal 21-letni Giuliano Piras, Ulica Giustiniani 44/3. Slednjega je po trčenju odbilo v parkirani talbot, ki je last Gi-ovannija Faina. V nesreči se je lažje poškodoval le Piras, ki bo okreval v dveh tednih.
Gorica
VITTORIA 19.45-22.00 »Tentazione di Venere«. I. Glenn Glose.
CORSO 17.30-22.00 »La vita, l amore e le vacche«.
VERDI 18.00-22.00 »Scelta d amore«. •• Juha Roberts.
Tržič
COMUNALE 20.30 »II coturno e la cia-batta«. Gledališka uprizoritev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D' Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 2, Ul. Manlio 14 a/b, te^ 480405.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 11. uri Adriana Clansig, vd. Sperazza iz bolnišnice sv; Justa na glavno pokopališče, ob 12;30 Giuseppe Cink na glavnem pokopališču, ob 14.30 Maria Rizzotto, vd. Baruffa >z splošne bolnišnice v Gradišče.
IZŠLA JE PRVA -REDNA ŠTEVILKA	^
Prodajne točke: TK — Trst, Fortunato — Trst, Katoliška knjigarna — Gorica, kiosk — Trg Oberdan. Prosvetni dom — Opčine, kioska na Opčinah, kiosk na Proseku, kiosk na Kontovelu, Knjigarna Terčon Nabrežina, kiosk v Križu.
Ob predstavitvi umetniške mape v Dolini
Enotna slovenska zavest
Z lutkami v čudežno Trdinovo Kresno noč
^ petek so v dvorani občin-J^ga sveta na dolinskem župan-tvU predstavili mapo »Umet-^st/Arte« osmih slovenskih bednih in likovnih umetnikov iz rega. Dogodek je bil seveda reden vse pozornosti, saj mapa ?°kazuje neverjetno ustvarjalno ,”°st, ki nastaja na tem delu tr-aške pokrajine. Ni naključje, se je predstavitvene sloves-®®sti udeležilo veliko število bfinstva, v Dolino pa so prišli '•di vplivni politični možje iz aaše dežele in Republike Slovenje. Njim je o razsežnosti tega složniškega dejanja dolinske ločine spregovoril dr. Denis Po-čigar pronicljiv govor v ce-l°ti objavljamo.
Spoštovani gostje,
ljubitelji slovenske besede in pkarstva, dragi prijatelji. Dovoli-,e tni nekaj besed, ki bodo poskuse seči preko prostora, v kate-fem živimo in časa, ki ga moremo ?4ati. Najprej bi rad znova podelal dve misli, ki ju ponavljam v 2adnjem času; v nocojšnjem prijet-okolju bosta zveneli morda ^nj obvezno in bolj kurtoazno, ''stidar tudi tu ne izgubljata na ježi: še nikdar ni na Slovenskem [oliko različnih umetnikov ustvarilo tako različnih, a po kvaliteti ^enačenih umetniških del, še nikdar ni bila slovenska umetnost ako bogata in raznovrstna, kot je v teh nelahkih časih. Nemalokrat ^ttelo in upravičeno stopa v svetovni prostor, ne kot desetnica Oiarveč kot resnična podoba ho-euj naroda, ki je predolgo veljal 2a nezgodovinskega. In druga mi-Sel. nemara neprijetna za ušesa, ki Sedijo v prestolnici in menijo, kot Oekdaj geocentriki, da se vse vrti okoli njih: še nikdar ni nastajalo ■oliko dobre, izzivalne, sveže in drugačne, pretresljive in markantne, odmevne in celovite umetnosti v t.i. provinci, na obrobju, daleč stran od centrov in palač, daleč od prestolnice. Tiste prestolnice, ki je včasih prav mačehovska in nepristopna, posebej kadar prihaja glas umetnosti z ob-
, In prav zato v slovenski kulturi 2e dolgo ni več nobene province tn nobenega centra. Nemara je 2golj prostor enotne slovenske zadati, ki na različnih geografskih
koordinatah te sicer v geografsko-planetarnem pogledu majhne Slovenije, pomeni različne stvari, a vodi k podobnim, če ne kar identičnim ciljem; k vzpostavitvi in duhovni (seveda tudi ekonomski) utrditvi take skupnosti in take države, ki bo prijazna z vsemi svojimi državljani, razumevajoča in strpna do vseh, ki sodijo v njen etnos, brez ideološkega izključevanja enih in brez ideološkega nagrajevanja drugih.
Umetnost ne trpi ideologije kot skrbnice, ki bdi nad njenim »življenjem«. Enoumje v umetnosti je vedno posledica ideološkega pritiska, še slabše je, kadar umetniki tiho pristanejo na enoumje. Ker je umetnost vedno izraz kritičnega in svobodnega intelektualnega duha, se pero in čopič usodno razlikujeta od meča. Konvivenca različnih umetnostnih smeri, pogledov, šol in slogov, ni nikakršno stanje narodove sprave, je za umetnika in razumnika naravno stanje, v katerem lahko živi in ustvarja. Spori in spopadi se dogajajo umetnikom in razumnikom drugje in na drugačen način.
Konvivenca štirih literatov in štirih likovnikov v projektu arte umetnost, je najprej konvivenca med besedo in podobo, kakor se je prvič pojavila v baroku, v našem času je doživela že mnoge dopolnitve in spremembe. Je tudi konvivenca med različnimi slogi in pogledi na umetnost, je izbrani kronos in topos, v katerem se srečujejo umetniške energije, ki svoj izvir črpajo na tistem kraju, a iz različnih in nenadomestljivih spoznanj, umetnostnih pogledov, svetovnonazorskih nazorov in človeških občutljivosti.
Ta projekt, v katerega so svoje umetniške energije zložili ljudje, ki so že, vsak zase, pomembne kulturne osebnosti, pomembne tudi v okvirih slovenske nacionalne umetnosti, povsem zavrača misel o provinci, ki jo je center tako dolga desetletja gojil z nekakšno neuničljivo vztrajnostjo, kot je ta center tudi neuničljivo vztrajno gojil pojem »zamejstva«, dokler se ni sam, v neki ne tako davni preteklosti, znašel sam v »zamejstvu«, za trdno zapahnjeno mejo. Omalovaževanje, nevednost, sentimentalno navdušenje, prhke fraze in
kampanije, ki so, trdno sem prepričan, vam »zamejcem« bolj škodovale kot koristile, mora zamenjati povsem drugačen pogled in drugačna država. V to novo držo sodi tudi spoznanje tistih, ki imajo voljo in denar, da oživijo umetniške projekte. Pa ne zato, ker smo si ustvarili samostojno državo, jo takoj morali, v tisočletnem izročilu, zapečatiti s prelito krvjo, marveč zato, ker mora predvsem kulturno in umetniško očiščenje in pomlajenje vendarle roditi stoteri sladki sad, ki bo iz ust in src odnesel grenki okus minulih nerazsodnih let.
Arte umetnost je projekt, na katerega bi bila lahko ponosna tudi večja in bolje opremljena kulturna središča. Toda kolikor sem doslej prebral literature ljudi, ki so povezani z Dolino in kolikor sem imel priložnost opazovati likovno umetnost, ki korenini v teh krajih, sem vedno začul neko posebno ljubezen, pravzaprav prvinsko spoštovanje do zemlje, ki pa ni imela nič opraviti s površnim ali napihnjenim sentimentom, deklarativno vznesenostjo ali emblema-tično transparentnostjo. V projektu kot celoti in v prispevkih njegovih osmih ustvarjalcev ni nič lokalnega, provincialnega, nič »zamejskega«, nič, kar bi zahtevalo varuštvo; projekt arte umetnost diha s posebnim občutenjem in nezamenljivo neposrednostjo, ki je na teh prostorih rodila toliko, na žalost tudi pozabljenih, umetnikov, mislecev, morda celo vidcev in zanesenjakov. Zdi se, da projekti, kakršen je arte umetnost, vračajo tudi ta dolg. Ustvarjalci projekta niso obrnjeni v žalobno preteklost in ne izklicujejo nikdar dosežene prihodnosti, so zavzeti in premišljeni odgovor domači in tuji poniglavosti, ki bi rada videla Slovence kot pleme nikdar odraslih palčkov v nekakšni Deveti deželi, so odgovor tisti nestrpni ali nepoučeni pameti, ki bi svojo majhnost in zgodovinsko provincialnost pripisala na tuj rovaš.
Spoštovani prijatelji, dovolite mi, da vam na koncu, ki ni konec, marveč začetek poti umetniškega projekta, čisto po kmečko zaželim še veliko takih bogatih žetev!
DENIS PONIŽ
Trenutek je pač tak: Trdinova »Kresna noč« je v tem času kot curry na »indijanski pici« (kot jo delajo v neki znani tržaški restavraciji), to se pravi, da je nepogrešljiva, kot je nepogrešljiva orientalska začimba, sicer jed izgubi na okusu. Nekoliko resneje povedano: uprizoritev »Kresne noči« v Lutkovnem gledališču v Ljubljani je resnično dogodek, ki s svojo poetično in teatralično nitjo združuje dva temeljna šiva mitološkega in aktualnega.
Ljudsko izročilo, verovanje, navada se pri Trdini spletajo v sugestivne zgodbe, ki odkrivajo fantazijsko, vraževerno, življenjsko, vsakdanjo bit naroda, odkrivajo magičnost in skrivnost nadnaravnega, dajejo »tradiciji« tisti priliv neotipljivega in čudežnega, ki jo utemeljuje (tradicijo) kot večno kategorijo. Skratka, mit določenega prostora in časa (konkretno Gorjancev) kaže v tisto tkivo človekove duševnosti, brez katere ne more biti razpoznavnih znakov zgodovine. In že smo pri aktualnosti oziroma pragmatičnemu šivu obzorja mitološkega. Gre za večen spor med ljudstvom in oblastjo. Oblast se lahko v stoletjih kaže v najrazličnejših barvah, eno ji je vseskozi isto — uveljavljanje moči, prevlada nad drugim, vsiljevanje svojega političnega toposa ljudstvu. Zato je Martinek (protagonist »Kresne noči«), ki misli', dvomi, se upira, kaznovan, zato je izobčen od ljudstva (bogaboječega, pokornega, vdanega v usodo) samega.
Na teh dveh nivojih se dogaja Trdinova »Kresna noč« v Lutkovnem gledališču (premiera je bila v soboto), tako jo je izostril režiser Miran Herzog, ki je obe ravni prelil v trdno poetično-povedno celoto, s posebnim poudarkom na aktualnem. V vidno polje gledalca se ob obeh notranje semantičnih branjih zapiči še pravi ognjemet živopisnih lutk (menda preko štirideset), scenografije (odlično opremljen prostor je delo Daniela Demšarja), koreografije (Ksenija Hribar), luči in čistih teatraličnih elementov, ki ustvarjajo na eni strani poudarjeno ironično, na drugi pa groteskno in obenem fantazijsko uprizoritev. Pri tem je izpostavljena tudi glasba Julijana
Strajnarja, ki se s svojimi rezijan-sko-beneškimi zvoki vključuje v sinhroniziran tok mitoloških skrivnosti.
Celoten ansambel Lutkovnega gledališča je tej zahtevni postavitvi, ki neskrito prišepetava, naj se človek vrne k vonjem narave,
Nova revija za ljubitelje naših umetnin
V zadnjem času se na slovenskem tržišču pojavlja vse-več revij, ki skušajo pokrivati najrazličnejše segmente življenja. ako se je pred časom pojavil tudi mesečnik LUCAS, namenjen poznavalcem in ljubiteljem umetnin in starin, publikacija, ki je bila vsekakor potrebna. Avtor teh vrstic se še dobro spomni čudnih, uglajenih možakarjev, ki so po kmečkih hišah na Cerkljanskem nabirali stare predmete - od lesenih kipcev raznih svetnikov do prečudovitih rezbarskih mojstrovin ljudskih mojstrov - in jih od neosveš-čenih ljudi "odkupovali" s plastičnimi ali gipsastimi ponaredki. Najbrž je bilo podobno povsod na podeželju in premnoge umetnine nacionalnega pomena so končale v zasebnih zbirkah zvitih zbiralcev, največkrat pa so romale celo v tujino.
Revija LUCAS naj bi torej vsaj malo osvetlila to področje in vnesla več reda na področju preprodaje starin in umetnin, predvsem pa je njen namen na poljuden način širiti znanje o kulturni dediščini.
JOŽEK ŠTUCIN
sledil prepričano in ustvarjalno, tehnično in izpovedno na zavidljivem nivoju. Igralci so oblikovali predstavo, ki bo (kot v prejšnjih letih »Kozlovska sodba v Višnji gori« in »Martin Krpan«) še dolgo ostala v očeh in spominu gledal-cev-	MARIJ ČUK
V piranski Mestni galeriji je na ogled Pregledna razstava Viktorja Birse, ki ga ^jpogosteje označujejo kot slikarja Slovenske Istre in Krasa. Življenjska pot Vikarja Birse se je več desetletij tesno prepletla z umetniško in v njegovem slikarstvu 1® opazen odsev krajev, časa in razmer Prnetnikovega bivanja. Velik del svojih us-^arjalnih moči je posvetil upodabljanju sli-Jrnvitega mediteranskega območja, upodab-Janju krajinskih značilnosti. Poleg tega so Ha privlačili razpadajoči ometi na zidovih ^ ozke in senčne ulice stisnjenih stavb ob-t0rskih mest. Povojno slikarjevo obdobje 1® bilo izredno plodovito in tedaj je začel Protive ponavljati v številnih variacijah, bden takih ponavljajočih motivov je Piran -“Ofala« (1948). To so slike s pogledom ob-r®žja proti Punti, zanimive tudi kot doku-Prsnt o času, ki ni poznal prometnega kaosa današnjih dni, saj ni bilo avtomobilov in zato tudi ne garaž ter ograjenih in pokritih Prostorov z mizami pred gostišči. Piran je v Pjegovih ponovitvah privlačen tudi zaradi Različnosti in menjave svetlobe ter barv. Zanimiv je tudi avtorjev pogled na soline z °brežjem in pa čolni ter barke. To so bili ®b obali sprva nekoliko sentimentalno izbrani, vendar v svojem opisovanju zelo kvarni in prepoznavni slikarski zapisi. S Prihodom na morje beležimo Birsovo prehodno obdobje, za katerega je značilno po-casno izginjanje polne plastičnosti, svetloba v njegovih slikah pa tedaj dobi bolj določbo vlogo razkrajanja in osvetljevanja senc.
barvo, nasičeno s svetlobo, prične nadomeščati kontrastne sence in slikarski dose-z®k nove »mavrične« barvitosti je npr. veli-ka, v formatu zlatega reza zasnovana slika “Piranske hiše« (1959). Nasploh velja ugoto-vitev, da so hiše in ulice z oboki tedaj podali začasna izhodiščna oziroma osrednja lerna njegovega slikarskega ustvarjanja. V
rfieri pa to velja tudi za motive Istre in krasa.
Kot rečeno, Viktor Birsa mojstrsko upodablja krajinske značilnosti. Že zgodaj se je Uveljavil tudi kot portretist nežive narave -dpko lepih kamnitih krajinskih predelov r°dne kraške zemlje. Pogoste so upodobitve kraškega krša, z barvitim grmičevjem in
Birsova pregledna razstava baja o pevcu Krasa in Istre
borovimi gozdički. Postopoma je izoblikoval zanj značilno in prepoznavno impresionistično metodo slikanja; naravne oblike je v svetlobi razkrajal in jih spremenjene kompozicijsko povezoval v slikovito osebno doživeto lirično celoto.
Umetnikova razgibana življenjska pot je prišla zgodaj do izraza. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Kobjeglavi in Dutovljah, je z družino odšel kot begunec v Ribnico na Dolenjsko. V Idriji je obiskoval realno gimnazijo in nato učiteljišče v Tolminu. Nato ga je pritegnilo takrat svetovljansko mesto Trst, kjer se je vpisal na obrtno slikarsko šolo in se s to potezo dokončno zapisal svetu umetnosti. Učitelji so mu tedaj bili: Torelli, Maier in Campitelli. Po končanem šolanju se je zaposlil kot državni uradnik v Štanjelu ter hkrati nadaljeval s študijem slikarstva ter se kar štiri leta izpopolnjeval v slikarski delavnici - specialki tržaškega mojstra Dyalma Stultusa. Zelo se je navezal na svojega učitelja, ker je skupaj z njim pogosto slikal v naravi. Poleg tega ga je često spremljal na študijskih slikarskih popotovanjih po Vipavski in Soški dolini ter v bližnjo okolico na Krasu.
Slikarski začetki Viktorja Birse segajo torej v čas bivanja na Krasu oziroma v čas prvega službovanja. Tedaj se je vključil v sicer prepovedano politično in kulturno delovanje zaradi slovenstva zapostavljenih rojakov. Sledila je preselitev v Gorico, ki ga je za dlje časa osamila iz njegovega domačega kraškega okolja. Goriško okolje in srečanja z italijanskimi umetniki so ga spodbudila, da se je leta 1935 preselil v Rim, kjer je izrabil nove možnosti slikarskega izpopolnjevanja. Mnogo je slikal v naravi, v okolici Rima, Lepinske gore in Abruce ter za razne naročnike izdeloval tudi dekoracije in portrete. Tedaj je npr. nastala tudi zahtevnejša poslikava kupole v cerkvi Svete
Lucije v Segni pri Rimu s fresko tehniko, ki jo je spoznal že pri tržaškem slikarju Stul-tusu. V tem obdobju je večkrat obiskoval svoj rojstni kraj Kobjeglavo, kjer je z veliko vnemo slikal pejsaže in kopiral ter med drugim napravil oltarno sliko sv. Florijana v Velikih Zabljah. Ob izbruhu vojne se je spretno izognil vpoklicu v vojsko in se vpisal na slikarsko akademijo. Po zlomu italijanskega fašizma leta 1943 je odšel iz Rima in se vrnil v Gorico, kjer se je veliko družil s futuristom Tulliom Cralijem in njegovim krogom. Iz rimskega obdobja ima poleg iz-gotovitve fresk največjo vrednost slika »Rimski cunjar«, tematsko na človeško stisko vezan motiv - občuten prikaz bede in revščine s samega dna velemesta. V Gorici se je Birsa kot učitelj risanja najprej zaposlil na slovenski gimnaziji, po končani vojni pa na tamkajšnjem prvem slovenskem učiteljišču na Primorskem. Tudi po nastanitvi v Portorožu je nadaljeval s pedagoškim delom, saj je poučeval risanje do leta 1950 v gimnaziji in na učiteljišču.
Za prvo slikarjevo obdobje sta značilni tematski sliki »Z doma« in »Rimski cunjar« ter redke dostopne krajine, dela naslikana v duhu realizma. V obeh omenjenih figuralnih delih je s simboliko podprta vsebina bistva slikarjevega sporočila, medtem ko temelji krajinarstvo na opisovanju podrobnosti. Birsa v tem obdobju najraje upodablja skupine stisnjenih kraških hiš, kjer je ob celoti videti tudi podrobnosti (npr. kamnito zidovje, okna, portoni). Ženski akti in portreti zaključujejo prvo obdobje in ga hkrati potrjujejo kot rutiniranega in suverenega slikarja, kateremu so najpomembnejši izrazito slikarski problemi in rešitve. Tako za portrete kot za akte velja, da mehko plastično modelacijo nakazuje v kompozicijski trdnosti dokaj izražena risba, ki obrisuje in hkrati tudi z izrisovanjem razčlenjuje podrobnosti.
Povojno slikarjevo obdobje pa že napove tisto krajinsko slikarstvo, ki mu je utrdilo sloves enega izmed vidnejših krajinarjev Primorske. Birsa je slikarsko dozoreval v okrilju medvojnega realizma, ki se je občasno obnavljal v raznih oblikah, v Italiji npr. v okrilju »nove stvarnosti« in t.i. »valo-ri plastici«, kar je bilo tudi izhodišče njegovega učitelja Stultusa.
Jasna modelacija in občutje polne plastičnosti so konstante, ki so v Birsovem figuralnem slikarstvu prevladovale vse do začetka petdesetih let. Takoj zatem sledi avtorjeva značilna osvetlitev barv - iz poudarjene čustvene izpovednosti se slikar v zrelih letih vse bolj nagiba k umirjeni intimi, na kar je nedvomno vplivalo njegovo bivanje ob morju. Njegov pesniški odnos do narave pa je opazen v nizu razpoloženjsko zasnovanih pejsažev (»Vrbe v pozni jeseni« -1948, »Osamljena« - 1950, »Simfonija« - 1950, »Tišina« - 1952, »Istrska hiša« - 1951), kjer je opazno iskanje nove slikarske poti. Dr. Mirko Juteršek ugotavlja, da Birsa v šestdesetih letih prehaja v tretje impresionistično obdobje (npr. slika »Belvedere« - 1963), v katerem opušča mehko modeliranje z barvo, ki jo z enakomernimi barvnimi nanosi povezuje v umirjene, po vsej površini enakomerno intenzivne barvno skladne kompozicije. Pri tem mu široki panoramski pogledi predstavljajo večinoma zgolj kot izhodišče. Večinoma slika naravo brez ljudi, v idilični osamljenosti, naravni lepoti in tišini. Motiv kompozicijsko spreminja in reducira toliko časa, dokler povsem ne ustreza njegovi prvotni zamisli. Odslikava torej idilično občutje narave, določeno sanjsko podobo, kar vse črpa neposredno iz narave. Posebej zanimivo je zadnje, četrto slikarjevo obdobje (slike piranskih zidov), ki smo ga omenili že na začetku tega prikaza. Tu gre za ciklus piranskih zidov, velikih kompozicijskih izrezov, v katerih se zrcali Birsov osebni stil, ki ima po mnenju dr. Juter-ška približno enako aktualnost, kot umetnost današnjih postmodernističnih slikarskih dosežkov.
SLAVKO GABERC
Drevi na prvem srečanju finalne skupine A pokala prvakov
Sampdoria - Crvena zvezda
GENOVA — Drevi bodo skušali igralci Sampdorie in njen trener »vulkanski« Vujadin Boškov v enem mahu odpraviti vse svoje težave v prvenstvu, ki so že podobne pravemu nogometnemu »križevemu potu«, saj se ekipa nahaja le točko nad... nazadova-jem v B ligo. Toda... dovolj bo, da drevi na domačem igrišču premagajo nič manj kot evropskega prvaka, odlično Crveno zvezdo, in navijači bodo pozabili vse tegobe prvenstva, v katerem so predčasno izločeni iz boja za osvojitev naslova, ki je bil še v prejšnji sezoni njihov.
Sampdoria nikakor ni v formi, čisto obratno. V zadnjih petih kolih v prvenstvu je iztržila le eno samo samcato točko, kar je skoraj rekord, poleg tega pa jo je še zapustila športna sreča. Pred drevišnjo tekmo je pozitivno le to, da bodo lahko verjetno kar vsi trije poškodovani (Cerezo, Mannini in Mancini) stopili na igrišče. Zmaga je za Sampdorio nujna, sicer pa je tudi predsednik Mantovani pred kratkim izjavil, da je cilj njegove ekipe najmanj uvrstitev v veliki finale, to pa bo še kako težko, saj so v skupini s Sampdorio poleg prvaka Crvene zver-de še zelo solidni ekipi kot belgijski Anderlecht in grški Panathinaikos. Vsekakor bi bila zmaga že prvi korak k temu minimalnemu cilju.
VERJETNI POSTAVI
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini (Dario Bonetti), Katanec, Pari, Vier-chowod, Lanna, Lombardo, Cerezo, Vialli, Mancini, Ivano Bonetti. (Nucia-ri, Zanutta, Invernizzi, Silas, Buso).
CRVENA ZVEZDA: Milojevič, Radinovič, Vasilijevič, Tanjga, Nedeljkovih, Najdoski, Stosič, Jugovič, Pančev, Savičevič, Mihajlovič. (Lekovič, Jovanovič, Ratkovič, Ivič).
SODNIK: Biguet (Fr.).
Tekmo bodo predvajali v neposrednem prenosu po RAI1 ob 20.25.
PREOSTALI SPORED SKUPINA A
Anderlecht (Bel.) - Panathinaikos (Gr.).
SKUPINA B
Barcellona (Šp.) - Sparta (ČSR); Dinamo Kijev (SZ) - Benfica (Por.).
Prvouvrščena v skupini A se bo v velikem finalu srečala s prvouvrščeno v skupini B. Finale bo v Londonu na Wembleyu 20. maja prihodnjega leta.
POKAL UEFA
V pokalu UEFA bosta drevi v prvih srečanjih osmine finala nastopili kar dve italijanski ekipi: Genoa in Torino. Genoa bo igrala v Bukarešti, kjer odkrito računa na izenačenje. Bagnolije-va enajsterica trenutno ni v formi, manjkala pa bosta dva bistvena standardna igralca: vratar Braglia in stop-per Signorini. Nadomestila ju bosta Berti in veteran Collovati. Tekmo bodo predvajali po RAI1 ob 17.55.
Torino pa bo nastopil v Atenah proti vedno »sitnemu« nasprotniku do-mnačinom AEK. Manjkali bodo diskvalificiran Lentini in poškodovana Benedetti in Mussi, igrala pa bosta »morilca« Bruno in Policani, ki bosta proti trdim Grkom... kot nalašč. Mon-donico pa bo očitni izbral obrambno taktiko.
OSMINA FINALA
DANES: Kopenhagen (Dan.) - Trab-zonspor (Tur.); Gand (Bel.) - Dinamo Moskva (SZ); Hamburg (Nem.) - Sigma Olomouc (ČSR); Tirol (Av.) - Liverpool (Ang.); Osasuna (Šp.) - Ajax (Niz.); Steaua Bukarešta (Rom.) - Genoa (It.); AEK Atene (Gr.) - Torino; Neuchatel (Švi.) - Real Madrid (Šp.).
Povratna srečanja bodo 11. decembra.
Na sliki(AP): nasmejani igralci Sampdorie na zadnjem treningu pred srečanjem s Crveno zvezdo. Od leve: Pagliuca, Vierchovvod, Vialli, Mancini in Lombardo.
Na košarkarski tekmi evropskega pokala v Gorki
Ljubljančani OK
SMELT OLIMPIJA -
ŠPORT LISBOA BENFICA
91:88 (46:43)
_ SMELT OLIMPIJA: Horvat 2 (0:1), Šiško, Daneu 3 (1:1), Mirt 7 (2:2), Bačar 2 (0:1), Hauptman 34 (6:6), Kraljevič, Vilfan 30 (8:10), Kotnik 10, Djuri-šič 3 (1:2).
ŠPORT LISBOA: Viera 5 (2:2), Fer-reira, Santos 25, Leira, Conceicao 20 (2:7), Neves 5, Cruz, Plowden 7 (3:4), Coelho, Guidares 26 (13:14).
PON: Kotnik (34'), Guidares J39'). ON: Smelt 24, Lisboa 22. 3 TOČKE: Santos 5, Hauptman in Vilfan 4, Mirt, Viera, Neves in Guidares 1.
SODNIKA: Santruček (Češka) in Tsanidis (Grčija).
GORICA - Igralci Smelta Olimpije so sinoči uspešno pričeli polfinalni del letošnjega tekmovanja za evropski pokal. Sagadinovi varovanci so se sicer morali pošteno namučiti, da so strli odpor solidnih portugalskih igralcev. Vse je že namreč kazalo, da bodo "domačini" potegnili krajši konec. Po spodbudnem uvodnem delu, ko so Ljubljančani prikazali zdaleč učinkovitejšo in atraktiv-nejšo igro, so znatno popustili in omogočili gostom, da so belo-zelene dohiteli in v drugem polčasu celo prehiteli. Igralci Lisboe so z odličnim Santosom na čelu (5 trojk!) in razigranim Guidaresom začeli nevarno večati vodstvo. To je v 30. minuti doseglo kar 11 točk (59:70). Tedaj je vzel vajeti igre v svoje roke Vilfan, ki je s serijo trojk in prostih metov (v drugem polčasu je dal kar 26 točk) dosegel prvo izenačenje (83:83) 2 minuti 15' pred koncem. V zadnji minuti pri stanju 88:88 je odlični Hauptman, ki je bil med drugim tudi najboljši strelec srečanja, prestregel žogo v obrambi in dosegel odločilni koš. V zadnjem napadu
so sicer portugalci poskusili z 111 tom Santosa iz velike razdalje, ve dar je bil ta nenatančen, ■_ žoga pa je bila last igralcev OlithP* je. Še osebna napaka nad Vilfan0 g (sekundo pred koncem), - Peter J zadel le prvi prosti met - in je bilo konec. Veselje med igralci i številnimi navijači, ki so prišli tn iz Ljubljane v Gorico, je bilo velik. Vsekakor ugoden začetek pokalni nastopov, kjer bo Olimpija v gem kolu, ki bo na sporedu 3. d cembra, morala v Madrid k slovit® mu Realu, (mar)
GLAXO - LIMOGES 92:89 (48:43)
VERONA — Na drugi drevišnji tekmi polfinalne skupine evropskega P0^ kala so v Veroni domačini Glaxa pre magali sicer solidno francosko peterk Limoges z 92:89. Najboljši v vrstah d° mačinov je bil Schoene, ki je doseg®. 22 točk, poleg njega pa so se izkaz8 Brusamarello, Minto in Kempton.
IZIDI TEKEM POLFINALNIH
SKUPIN EVROPSKEGA POKALA
SKUPINA A: Sunair (Bel.) - Alba Berlin (Nem.) 121:90; Glaxo Verona ' Opel Limoges 92:89; Maccabi Richo (Izr.) - Paok Solun (Grč.) 92:97.
SKUPINA B: Smelt Olimpija - Ben' fica (Por.) 91:88; Hapoel Galil (Izr’) Real Madrid (Šp.) 100:106; Panioni°s Atene (Gr.) - Pau Orthez (Fr.) lOl:?”'
Kankkunen vse bližji naslovu
HARROGATE (VB) — Juha Kankkunen na lancia delti je vse bližji svetovnemu naslovu pilotov rallyja. M manjkata le dve posebni preizkušn)1 do konca tretje etape rallyja Velik Britanije, ki je zadnje sezonsko tekffl0' vanje, namreč vodi s kar 4'47" Pre Špancem Sainzom, ki je bil včeraj v Harrogateju le četrti.
Začetek svetovnega pokala v smučarskih skokih
Krasove namiznoteniške igralke na državnem turnirju
Slovenci s pomlajeno ekipo
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
Konec tedna, 30. t.m., se bo v Thunder Bayu, na severnozahodni obali Gornjega jezera, kjer se začenja skoraj 3000 km dolga plovna pot po severnoameriških Velikih jezerih - do izliva reke Sv. Lovrenca v Atlantik, začel svetovni pokal v smučarskih skokih. Serija 24 tekmovanj, med katerimi bodo tudi štiri preizkušnje v smučarskih poletih - po dve v Oberstdorfu v Nemčiji in Harrachovu v čeških Krkonoših, se bo skoraj štiri mesece kasneje končala s finalom na stari dobri 120-metrski Bloudkovi velikanki v Planici.
Izredno naporno serijo, ki jo bodo za približno mesec dni ob koncu januarja prekinili zaradi zimskih olimpijskih iger v Albertvillu v francoskih Alpah, bodo to pot slovenski skakalci začeli s precej pomlajeno ekipo, saj v njej ne bo ne Primoža Ulage, ne Mirana Tepeša. Izbirne tekme minuli konec tedna v Planici so pokazale, da potrebujeta še precej treninga, da bi bila spet prava kanona. Zelo verjetno je, da bi se vsaj eden izmed njiju utegnil pridružiti reprezentanci Slovenije, ki bo v soboto v samostojni vlogi in slovenskimi simboli ter zastavo v Thunder Bayu debitirala v svetovnem pokalu, že v olimpijskem Sapporu na Japonskem. Tam se bo svetovni pokal nadaljeval 14. in 15. decembra.
Poleg svetovnega prvaka Francija Petka (Stol Žirovnica) bodo v moštvu Slovenije v Kanadi nastopili še Janez Debelak, Samo Gostiša (oba Elektrotehna Ilirija Ljubljana) in Andraž Kopač (Alpina Žiri). Prva dva sta si mesto v ekipi zanesljivo izbojevala na obeh izbirnih tekmovanjih upoštevajoč vse okoliščine, zlasti formo, ki so jo skakalci pokazali na zaključnih pripravah, pa se je strokovno vodstvo slovenskih skakalnih reprezentanc odločilo dati prednost mlajšim tekmovalcem, odreklo pa se je tudi nastopu petega skakalca, ki je običajno potoval na štart svetovnega pokala onstran Altantika.
Drugi reprezentantje bodo čas do 8. decembra, ko bodo v Planici prihodnje pregledne tekme slovenskih smučarskih skakalcev, skušali kar najbolje izkoristiti za priprave, kajti sezona se bo pravzaprav zares razplamtela šele z novoletno skakalno turnejo Interspost po ZR Nemčiji in Avstriji, najbolj slovito skalano prireditvijo v skokih zunaj SP in ZOI. Skakalca takega kalibra, kot sta Primož Ulaga in Miran Tepeš, se namreč ne moreta zadovoljevati z uvrstitvami, ki ne prinašajo točk svetovnega pokala. Še posebej Miran pa je ta čas precej daleč od forme, ki daje upati na take uspehe, pa tudi Primož še ni dovolj zanesljiv in preveč niha v dosežkih od skoka do skoka.
Tako bo svetovni prvak Franci Petek, vedno nasmejani Frenk, kot mu pravijo prijatelji in znanci, torej naše edino zares veliko orožje na startu svetovnega pokala. Dobri spomini na točke svetovnega pokala v Thunder Bayu pred leti bi utegnili biti tudi dobra sodbuda Janezu Debelaku. Samo Gostiša je na severnoameriški turneji svetovnega pokala debitiral že lani, ko je opozoril nase z nekaj zelo dobrimi nastopi, a je za las ostal zunaj prvih točk v tej seriji. Ni izključeno, da bi v ugodnih okoliščinah utegnil prijetno presenetiti zlasti na veliki skakalnici v kanadskem središču nordijskega smučanja, kjer bo tudi SP v nordijskih smučarskih disciplina leta 1995.
Sicer pa je razmerja moči med posamezniki in posameznimi reprezentancami ta čas težko oceniti, ker so moštva razmeroma kratke priprave na snegu izvedle na različnih mestih. Prva velesila bo bržkone še zmeraj Avstrija, z velikimi upi se v novo sezono podajajo Finci in tudi zadnjo zimo izredno uspešni Švedi, vedno nevarni bodo gotovo Norvežani in seveda močna združena ekipa Nemčije, ki pa je zaradi poškodb ostala brez slovitega šampiona Jensa Weissflo-ga. Ta bo poskušal comeback prihodnje leto, če bo pozdravil koleno, izgubili pa so tudi Andreja Kiesev/ettra, ki je kot predstavnik novega Skorjastega sloga (vodenje spredaj široko razprtih smuči med letom po zraku) doslej poletel najdlje med vsemi (196 m s podrsam minuli pomlad v Planici), zdaj pa zdravi kompliciran zlom gležnja.
Presenečenje bi utegnili biti Japonci, ki so tudi minulo nedeljo v Planici pokazali izredno formo, čeprav se pred tekmo niso mogli več kot z dvema skokoma seznanti s skakalnico. Zelo zanimivo bo videti, kaj bosta opravila Francoza Nicolas Jean-Prost in Didier Mollard, ki sta pred dnevi v Gdllivareju na Švedskem ugnala vse Švede in Norvežane. ZOI v Albertvillu so velik motiv za trikolore s slovitim petelinom na prsih. Skratka, dovolj izzivov, da bomo nestrpno čakali novice iz Thunder Baya, kjer bo v soboto najprej preizkušnja na srednji, 90-metrski skakalnici, v nedeljo pa še na veliki, 120-metrski napravi.
Italijanov ne bo...
V Thunder Bayu ne bo italijanskih skakalcev. Vodstvo azzurrov je sklenilo, da se bo moštvo do nadaljnega posvetilo temeljitemu treningu, v mednarodno areno pa se bodo podali šele 20. decembra_ na predolimpijski generalki v Cour-chevelu. Škoda, ker je zlasti mladi Ivano Lunar-di, brat nekdanjega mladinskega svetovnega prvaka Virginia iz Asiaga, v odlični formi, kar je dokazal tudi z nedeljsko zmago v Planici.
Izbirni tekmovanji v Planici
LJUBLJANA Slovenski smučarski skakalci so minuli konec tedna imeli v Planici izbirni tekmovanji, po katerih je vodstvo skakalnih reprezentanc Smučarske zveze Slovenije, ki je od 10. novembra samostojna članica Mednarodne smučarske zveze (FIS), izbralo moštvo, ki bo nastopilo na štartu svetovnega pokala 30. t.m. in L decembra v Thunder Bayu v Kanadi. To so svetovni prvak Franci Petek, Janez Debelak, Samo Gostiša in Andraž Kopač. V Planici so uspešno nastopili tudi italijanski skakalci, saj je mladi Ivan Lunardi v nedeljo zmagal, v soboto pa je bil drugi za Francijem Petkom. V nedeljo so nastopili še japonski reprezentanti.
Najpomemnejši izid z obeh tekmovanj na 95-metrski skakalnici - sobota: 1. Petek (Stol) 217,9
(90.5.87.5)	; 2. I. Lunardi 211,3 (90,87); 3. Ulaga 200,2 (85,86); 4. J. Debelak 197,8 (86,83.5); 5. Gostiša (vsi El. Ilirija) 195,4 (8.5,85); 6. Cecon (Ita.); itd.
Nedelja: 1. I. Lunardi (Ita.) 227,2 (94,92); 2. Petek (Stol) 225,7 (95,88.5); 3. Kasai 218,9 (91.5, 89); 4. A. Higaši 206,3 (89.5,87.5); 5. Jasuzuki (vsi Jap) 204,0
(90.86.5)	; 6. Cecon (Ita) 202,5 (89.5,84.5); 9. J.Debe-lak (E1.I1) 197,0 (89,80); 10. A.Kopač (Alpina Žiri) 192,7 (86.5,84.5). (O.G.)
Bogata bera uspehov
Vanja Milič (desno ob obetajoči Krasovi igralki Eriki Radovič) je dokazala, da ob Katji Milič spada v sam državni vrh pri naraščajnicah
Izkupiček Krasa na prvem turnirju »Kriteri-um«, kjer imajo pravico samo določeno število igralcev, ki so se kvalificirali s predhodnih turnirjev, je zadovoljiv. Eno drugo mesto pri naraščajnicah, dve tretji, eno pri mladinkah ter v tretji kategoriji, četrto pri naraščajnicah, uvrstitev med prvih 16 v tretji kategoriji in uvrstitev med prvih 16 v drugi kategoriji pri moških.
Pri naraščajnicah imajo pravico nastopa samo prvih osem v državi. Na kvalifikacijskem turnirju v Centu sta se kvalificirali Katja Milič in Vanja Milič, ter tudi na tem turnirju pokazale, da spadata v sam vrh Italije pri naraščajnicah. Vanja je začela malo slabše, vendar pa bolj se je tekmovanje bližalo koncu, boljše je igrala in na koncu z boljšim količnikom v setih pristala na drugem mestu. Katja, ki že letos igra uspešno v B ligi, je igrala pod svojimi zmožnostmi, ter zasedla četrto mesto zaradi slabšega količnika v setih, med Vanjo in Monaldini (San Marino).
Obe pa sta si že s prikazano igro zagotovili mesto na pripravah državne reprezentance, ki bodo od 26. do 30. decembra v državnem centru.
Pri mladinkah ima pravico nastopa prvih osem mladink s prvega kvalifikacijskega turnirja in vse mladinke, ki so drugokategornice in ne smejo nastopati na kvalifikacijah, Monika Radovič, ki je bila na zadnjem turnirju prva ter Biserka Simoneta, ki je drugokate-gornica, sta imeli pravico nastopa. Žreb je hotel, da sta se srečali že v predtekmovanju,
tako da se je iz skupine kvalificirala Simone-tova, ki je v četrtfinalu gladko premagala An-dronijevo (VA) z 2:0, ter v polfinalu izgubila z Tržačanko Pannovo (z 0:2), ki je bila poznejš0 zmagovalka.
Monika Radovič, ki je bila ena izmed favoritov v tekmovanju II. kategorije (zmaga v Vastu), je brez večjih težav prišla v polfinal®' kjer pa je po neborbeni igri izgubila gladko z Pariettijevo 3:0, ter zasedla 3. mesto.
Igor Milič se počasi brez večjih skokov ali padcev prebija med najboljše v drugi kategoriji, kjer lahko nastopa samo 32 najboljših igralcev v državi. V prvem kolu je gladko odpravil Tota (BA) z 3:0 in v osmini finala izgubil z poznejšim polfinalistom Sigolom (TO) P° ogorčeni in izenačeni borbi z rezultatom 3'J-Moral bo še popraviti vračanje servisa in gotovo lahko pričakujemo, da se bo že na kak®n naslednjem tekmovanju uvrstil med prvo četverico. V drugo kategorijo se uvrstijo štiri n8), boljše tretjekategornice in osem najboljši0 fantov. Kras je imel v drugi kategoriji predstavnike. Radovičeva je v prvem kolu igrala na papirju proti boljši Rossinijeva (PM1 prikazala popolnola drugačno igro, kot v po1' finalu tretje kategorije ter zmagala z 3:L Za mizo je stopila zelo koncentrirana in odločn8 od samega začetka je imela iniciativo, tako d8 kaj drugega kot zmaga Radovičeve sploh m prišlo v upoštev. V drugem kolu pa ponovn0 trn v peti. Monika že tretjič na turnirju igra 2 Parietti in ponovno neborbena in malodušn8 igra ter poraz s 3:0 (8, 19, 13). Biserka Simone" ta pa je v prvem kolu izgubila, po solidni in borbeni igri s Albertovo-3:l. Še vedno ji delajo probleme polvisoke žoge in zaključni udarci, kajti ko si pripravi v igri pripravno žog0' da bi realizirala točko, velikokrat zgreši. .
Cristian Mersi je gotovo eden izmed najbolj talentiranih igralcev v Italiji in je bil žrtev prevelike želje za razultatom. V prvem in drugem kolu je odpravil Stefanelio (FO) in Ciuh" anija (MN) z 3:0, v tretjem kolu med najboljšimi osmimi pa je izgubil z Marzocchijem (L]l 3:0. Cel prvi set je bil v prednosti, vendar 1® na koncu popustil in podobna slika je bu® tudi v tretjem setu, ko je že imel vostvo 180 in ni znal izkoristiti slabosti nasprotnik®-Manjkala je sigurnost vase, mirnost v odločilnih trenutkih in samokontrola.
V dvojicah ni bilo pričakovati posebnih rezultatov, ker so se igrale samo dvojice absolutne kategorije. Simoneta - Radovič sta izguJ bile v finalu z dvojico Arisi - Merenda, Mer®1 in Piergentili pa z dvojico Ricci - Poli.
Na koncu lahko ocenimo, da so na splošn0 rezultati dobri, kajti štiri kolajne, ki so ji0 osvojile igralke na najbolj kvalitetnem tekmovanju Italije je lep izkupiček in priznan]® vodstvu za napore, ki jih vlaga v cilju da do-sedajo čim boljše rezultate.	,.
Kot novost na teh tekmovanjih pa so tud* denarne nagrade za prva štiri mesta v vse kategorijah. (Matjaž Šercer)
V 8. kolu državnega mladinskega košarkarskega prvenstva
Tesna zmaga Jadrana Farco
Kontovelovi mladinci s trenerjem Vascottom (levo) in Mednom (desno)
naše nogometne ekipe v mladinskih ligah
Zaradi slabega vremena odpadle štenlne tekme
J^t>RAN FARCO - LATTE CARSO '1:68 (34:36)
.JADRAN FARCO: Oberdan 15 r®), Gerli, Daneu, Crisma 13 (1:1), Jfiščik, Pettirosso 7 (1:3), Ažman 26 ki°:12), Sterni 6 (0:2), Sosič 4, Godnič, ^abar, Berdon. TRENER: Drvarič.
Jadranovi mladinci so v prvem P°vratnem kolu maldinskega držav-■*e3a prvenstva z veliko težavo prelagali moštvo Latte Carso, ki so ga y Prvem delu odpravili z več kot 30 ločkami razlike.
Očitno so naši mislili, da bodo rlahka obračunali s Škedenjci. Na (Srišče so tako šli nezbrani in verzno tudi s kančkom podcenjvanja. o pa bi bjih lahko zelo drago stalo, yaj so gostje že po 9. min. vodili z 10 točkami razlike (20:10). Na srečo pa jadranovci le ujeli pravi ritem v Jjapadu, strnili so vrste v obrambi in ?° polčasa celo prehiteli nasprotni-ke (34:30).
Tudi v nadalejvanju sta si ekipi s^lno menjavali v vodstvu, zadnja Minuta pa je bila izredno napeta in [Vzburljiva. Naši so že vodili za dve ^čki (67:65), ko je eden najboljših Prelcev gostov Tomasini uspešno 2vdel »trojko« in tako so Škedenjci Povedli za točko (68:67). Na srečo pa J6 Peter Ažman, ki je bil tudi na tej ekmi najboljši strele z 28 točkami, |}spešno izvedel dva prosta meta, Pve sekundi pred kokneem pa je [~risma prestregel gostom še žogo, lako da je Jadran Farco le zmagal.
S tem so naši tudi osvojili predra-9°ceni točki v boju za osvojitev končnega petega mesta, kar jim še otnogoča uvrstitev v nadaljnji del. kvže tudi, da se bodo jadranovci za j0 mesto borili z goriškim Bernardi-jem, ki je doma izgubil s Stefane-*°m. Rali. Pordenone je namreč visoko premagal Benetton iz Trevisa in J® sedaj zanesljivo četrti.
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Pall. Por-Ppnone - Benetton 94:78; Bernardi gorica - Stefanel 74:97; Rex Videm -k-hrp Pordenon 90:70.
LESTVICA: Benetton Treviso, stefanel Trst in Rex Videm 12; Jad-[Vn Farco in Pall. Pordenone 10; j ernardi Gorica 6; Crup Pordenon 2; t-atte Carso 0.
PRIHODNJE KOLO (2. IN 3.12.):
^tefanel - Jadran Farco; Benetton -j;eX; Crup PN - Bernardi GO; Latte J-arso - Pall. Pordenon.
DEŽELNI MLADINCI
B°R RADENSKA A - FERROVIARIO 94:100 (52:53)
Bor RADENSKA A: Preši, Debeluh 33 (5:6), Bajc 14 (1:2), Barini 17
Naraščajniško košarkarsko prvenstvo
Stefanel premočan za Sokolovo ekipo
STEFANEL A - SOKOL 164:36
(74:20)
SOKOL: Malalan 4, Pintarelli, Mabjan 6 (2:4), Pro 2 (0:1), Cah, Gob-9° 6 (2:6), Koren 4 (2:12), Kocjančič, Šuligoj 2, Švara 2 (2:2), Taučer 10 '®:3), Franko. TRENER: Vremec.
Proti premočnemu Stefanelu so bili [pkolovci brez moči. Le v drugi četr-I Ui (delni izid 30:16 v korist Stefane-a) so se naši skušali upirati gostite-‘jeiri. Nič pa ni zaleglo in domačini s° osvojili zelo visoko zmago. (A. V.)
OSTALI IZIDI 5. KOLA: Stefanel B ' Kontovel 84:85; Stella Azzurra - Lat-*e Carso 61:55; Stefanel C - Inter 1904 52:97; SGT Buli - Libertas 72:70.
LESTVICA: Kontovel, Stefanel in nter 1904 10; Don Bosco 8; Bor, Sokol in Stefanel B 6; Stefanel C 4; Libertas, SGT Buli in Stella Azzurra ~l Ricreatori, Autosandra in Latte Carso 0.
PROPAGANDA
TURNIR »SPITFIRE«
'JON BOSCO - POLET	100:33
(35:15)
POLET: Petaros 5 (1:3), Senizza 8 I. Lakovič 6, E. Lakovič 5 (3:6), iaučer 6, Budal 3 (1:2).
3 TOČKE: Petaros.
V tretjem kolu turnirja »Spitfire«, k* ga tržaški Libertas prireja za mlaj-fe Pionirje (letnik 1979), ki bodo letos :ekmovali v prvenstvu Propaganda, 1® močno okrnjena postava Poleta Jbrpela pač visok poraz proti vrstnikom Don Bosca. Poletovci so se kar uobro upirali višjim nasprotnikom do trenutka, ko sta zaradi pete osebne ^vpake morala z igrišča Igor Lakovič .11 Senica. Takrat so poletovci zaosta-Jvli samo za deset pik, odtlej pa so gostitelji lahko dosegali koše, saj so Uaši predstavniki odigrali skoraj ves utugi polčas v štirih. (Cancia)
(3:4), Doles 6, Starec 6 (2:2), Rudež 11 (1:2), Umer 3, Schiulaz 4.
TRI TOČKE: Debeljuh 4, Bajc, Umer 1.
Naši so tokrat zapravili priložnost, da bi osvojili prvi par točk proti skromni postavi Ferroviaria. Ekipi sta igrali izenačeno do odmora, v drugem polčasu so belozeleni pustili gostom preveč odbitih žog v napadu, obenem so gostje brez velikih ovir prodirali skozi postavljeno obrambo in zlahka realizirali koše. Borovci so nato bolje branili in prestregli veliko število žog, precej pa so jih zapravili v napadu, ko so metali na koš iz neugodnih položajev. V 35. min. so se naši približali na same tri točke 86:89, a več niso zmogli. (U. A.)
DRŽAVNI KADETI
CRUP PN - BOR RADENSKA 76:83
(47:33)
BOR RADENSKA: Giacomini 2, Gallopin, Baitz, Filipčič 12 (6:10), Posega 21 (2:2), Grbec 2, Bajc 16 (4:5), Tomšič 27 (7:14), Samec 1 (1:2), Križ-mančič 2. TRENER: Martini.
TRI TOČKE: Tomšič 2, Bajc 2, Posega 1.
Borovci so osvojili pomembno zmago v Pordenonu proti moštvu Crup. Naši so v prvem polčasu igrali skoraj porazno, saj so zaostajali kar za 14 točk. V nadaljevanju pan so se le zdramili, z agresivno consko
Prvo kolo 4. izvedbe Jadranovega turnirja v minibasketu za otroke letnika 1982 in mlajše, ki je bilo v nedeljo v telovadnici Pristaniških delavcev v Briščikih, je lepo uspelo. Vse tekme so bile živahne, borbene. Starši, ki so se odzvali v dokajšnjem številu, pa so navijali za svoje malčke, tako da je bilo vzdušje zares enkratno.
Žal, pa zaradi organizacijskih težav se 1. kola ni udeležila Nova Gorica, tako da je Kraški zidar (Divača in Sežana), ki je tudi glede igre in košarkarskih osnov pokazal največ, moral odigrati dve tekmi.
Letos je organizator, seveda v domeni z društvi, uvedel nekaj sprememb. Najpomembnejša novost je ta, da se na zapisniku ne vodijo število točk strelcev in tudi lestvice za ta turnir ni. Tudi glede »igric« je letos nekaj novosti (preval naprej na blazini; prodori po vtekanju na koš; vsako tretjino tekme se prične z 0:0).
IZIDI
BREG - POLET	5:2
ŠTAFETA: Breg - Polet 1:0; 1. TRETJINA TEKME: Breg - Polet 13:4. PRODORI NA KOŠ: Breg - Polet 10:9. 2. TRETJINA TEKME: Breg - Polet 10:3. PREVALI NA BLAZINI: Polet -Breg 1:0. TRETJA TRETJINA TEKME: Breg - Polet 16:0. PROSTI METI: Polet - Breg 10:9.
POSTAVI. BREG: Romano, Sancin, Gaburro, Derganc, Viller; trener: Vatovec. POLET: Ferluga, Guštin, Vidali, Piccini, Starec, Milič, Guštin, Schilla-ni, Švab, Grilanc, Paulin, Ferfolja, Pa-vat, Milič, Daneu; trener: Vremec..
SODNIK: Lakovič.
KRAŠKI ZIDAR - POSTOJNA 6:1
ŠTAFETA: K. zidar - Postojna 1:0. PRVA TRETJINA TEKME: K. zidar -Postojna 30:4. PRODORI NA KOŠ: K. zidar - Postojna 10:7. DRUGA TRETJINA TEKME: K. zidar - Postojna 14:0. PREVALI Z BLAZINO: Postojna - K. zidar 1:0. TRETJA TRETJINA TEKME: K. zidar - Postojna 10:0. PROSTI METI: K. zidar - Postojna 10:0.
obrambo so zmedli gostitelje in z razpoloženimi Posego, Tomšičem in Bajcem v napadu osvojili pomembno zmago.
KONTOVEL - FERROVIARIO
120:56 (64:23)
KONTOVEL: Ban 4, Budin 22 (4:6), Gruden 20 (2:2), M. Spadoni 2, Milič 12 (2:3J, Hmeljak 19 (7:11), Daneu 7 (1:2), Černe 9 (1:1), Vodopivec 15, Turk 6 (0:1), A. Spadoni 2 (0:1). TRENER: Meden.
Proti zadnjeuvrščenemu Ferrovia-riu so Kontovelci opravili skoraj dober trening, saj so se vsi naši košarkarji vpisali med strelce. Mednovi varovanci tkao ostajajo še nepremagani na vrhu lestvice.
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Digas -Stefanel 56:86; Don Bosco - Bernardi 100:75; SGT Buli - Legnonord 83:74.
LESTVICA: Kontovel in Don Bosco 12; Stefanel Trst in Rex Videm 10; Bernardi Gorica 8; Bor Radenska, Italmonfalcone in Ricreatori 6; Digas in Pall. Pordenone 4; Legnonord, SGT Buli in Crup Pordenon 2; Ferroviario 0.
PRIHODNJE KOLO (30.11. IN 1.12.): Bor Radenska - SGT Buli; Ferroviario - Don Bosco; Stefanel -Rex Videm; Italmonfalcone - Basket Udinese; Bernardi - Digas; Pall. Pordenone - Crup Pordenon; Ricreatori - Kontovel (3.12.).
POSTAVI. KRAŠKI ZIDAR DIVAČA IN SEŽANA: Brzelj, Dodoč, Abram, Mesič, L. Abram, Štoka, Babič, Fonda, Pavlič, Bombač, Krajcar, Grželj; trener: Sila. POSTOJNA: Borovina, Gerželj, Rogelj, Lutar, Žnidaršič, Mekič, Česnik, Sore, Ašanin, Stankovič; trener: Burger.
SODNIK: Vremec.
KRAŠKI ZIDAR - BOR	6:1
ŠTAFETA: K. zidar - Bor 1:0. PRVA TRETJINA TEKME: K. zidar - Bor 16:0. PRODORI NA KOŠ: K. zidar -Bor 10:9. DRUGA TRETJINA TEKME: K. zidar - Bor 6:2. PREVALI Z BLAZINO: K. zidar - Bor 1:0. TRETJA TRETJINA TEKME: K. zidar - Bor 12:0. PROSTI METI: Bor - K. zidar 10:7. POSTAVI. KRAŠKI ZIDAR DIVAČA IN SEŽANA: Brzelj, Dodoč, Abram, Mesič, L. Abram, Štoka, Babič, Fonda, Pavlič, Bombač, Krajcar, Grželj; trener:
Tudi v tem kolu je izredno slabo vreme nagajalo mladim nogometašem, saj je veliko tekem v mladinskih kategorijah odpadlo, tako je stanje na lestvicah povsem nepopolno (zato tudi ne navajamo lestvic). Odigrati bodo morali namreč veliko zaostalih tekem.
NARAŠČAJNIKI
SANT ANDREA - PRIMORJE 3:3
(1:2)
STRELCA ZA PRIMORJE: Kristjan Pahor 2, Digovich 1.
PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Husu, Čok, Gherbassi, Digovich, Zangari, Ostrouška, Kristjan Pahor, Zampolli.
Vreme res ni bilo naklonjeno nogometašem, poleg tega so naši nastopili v desetih zaradi gripe, ki je zajela nekaj igralcev.
Proti šibkemu nasprotniku bi lahko naši zmagali, saj so vodili že s 3:1. Zadetke so naši dosegli s Pahorjem, ki je realiziral s pomočjo burje in podvojil iz 11-metrovke, tretji zadetek pa je dosegel Digovich neposredno s kota. Manjkalo je le petnajst minut do konca, ko je trener uvedel nekaj sprememb in domačini so imeli prosto pot do kazenskega prostora.
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - SAN MARCO 1:4 (1:2)
STRELEC ZA PRIMORJE: Kuk iz 11-metrovke.
PRIMORJE: Husu (Kafol), Turk, Lovrečič, Ražman, Braini, Sardoč, Emili, Švara, Balbi, Kuk, Velikonja (Milič).
Zaslužen poraz za rdeče-rumene, ki so zaigrali dobro le v prvem polčasu. Že v prvi minuti so naši povedli iz 11-metrov-ke s Kukom po prekršku nad Švaro. Nato pa so napravili dve grobi napaki v obrambi, kar jih je seveda drago stalo.
V	drugem delu so bili gostje v očitni premoči, tako da se je tekma končala z visoko zmago gostov.
V	rdeče-rumenih vrstah zaslužijo pohvalo vratar Husu ter napadalca Kuk in Balbi.
ZAČETNIKI
MUGGESANA - PRIMORJE 0:3 (0:0)
STRELCA ZA PRIMORJE: Šemec 2, Bergagna 1.
PRIMORJE: Gruden, Blažina, Batič (Luksa), Bukavec, Miliani, Ostrouška, Pertot, Šušteršič, Šemec, Milič, Budin (Bergagna).
Rdeče-rumeni so proti zelo skromnemu nasprotniku igrali najslabšo letošnjo tekmo. Resnici na ljubo je močna burja preprečila normalno igro.
V	prvem polčasu so naši igrali proti burji in igre sploh ni bilo. Tudi v drugem delu so rdeče-rumeni slabo igrali. Vseeno so nadigrali skromne domačine z goloma Šemca in prostim strelom Ber-
Sila. BOR: Corbatti, Verri, Kemperle, Floridan, Hrovatin, Lombardo, Kralj, Dolhar, Guštin, Šikič, Valassi, Pison; trener: Corbatti.
SODNIK: Žiberna.
KONTOVEL - SOKOL	5:2
ŠTAFETA: Kontovel - Sokol 1:0. PRVA TRETJINA TEKME: Kontovel -Sokol 8:2. PRODORI NA KOŠ: Kotno-vel - Sokol 10:6. DRUGA TRETJINA TEKME: Kotnovel - Sokol 10:7. PREVALI Z BLAZINO: Sokol - Kontovel 1:0. TRETJA TRRETJINA: Kontovel -Sokol 7:2. PROSTI METI: Sokol - Kontovel 10:6.
POSTAVI. KONTOVEL: Budin, Doglia, Semec, Canciani, Pikulin,vza-vadlal, G. Budin, Bogateč, Rajan, Šušteršič. SOKOL: Brezigar, Masten, Stanič, Rogelja, Rebula, Stefani, Privilegi.
SODNIK: Corbatti.
Prihodnje kolo bo v Novi Gorici, v nedeljo, 15.12. (bi)
gagna, ki je s pomočjo vetra zatresel mrežo.
V	vrstah Primorja tokrat si nihče ne zasluži pohvale, saj se naši nogometaši niso držali navodil trenerja Pertota.
(Maxi)
VIVAI BUSA’ - ZARJA ADRIAIMPEK
0:1 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEK: Tence, Ota, Martini, lozza, Jan Gregori, Lorenzi, Manzin, Kariš, Damjan Gregori (Bajc), Sancin, Čurman, Križmančič (Sossi), Ris-mondo, Vesnaver.
STRELEC ZA ZARJO ADRIAIMPEK: Čurman.
Z golom Čurmana v drugem polčasu so zarjani zasluženo premagali bolj tehnično ekipo San Luigija in si utrdili položaj na lestvici. Na blatnem igrišču pri Sv. Alojziju so »belo-rdeči« zaigrali borbeno in požrtvovalno proti nasprotniku, ki gotovo ni pričakoval poraza, a trener Žeželj je mojstrsko razporedil igralce na igrišču, tako da so si sicer tesno zmago zaslužili in v drugem polčasu popolnoma zagospodarili na igrišču, tako da so tudi zadeli s Karišem vratnico ter malo je manjkalo, da bi bil poraz domačih hujši.
Uvodni delje sicer kot predvideno pripadal domačinom, naši so lepo zaustavljali nasprotnika v obrambi ter jim uspelo zaključiti polčas brez zadetka.
Po odmoru so zarjani zaigrali kot znajo, napadalno ter s hitrimi protinapadi prislili domačine v obrambo. Eden od takih je bil sicer učinkovit in Čurman je lepo preigral obrambo in vratarja ter dal odločilni zadetek. Proti koncu tekme so naši lepo zaustavljali napade domačinov, tako da se rezultat ni spremenil. Nasprotno: naši bi kamlu zaokrožili rezultat na 2:0. Na koncu je bilo veselje naših nepopisno, saj so premagali enega boljših tekemcev v tej ligi. (d.gr.)
CICIBANI
FANI OLIMPIA A - BOR FARCO 5:0
(2:0)
BOR FARCO: Jaš Gregori, Grgič, Berce, Longo, Primosi, Štokelj, Carli (Umari).
Čeprav je bil nasprotnik tokrat boljši, so cicibani Bora doživelipravi »polom«, saj so nepričakovano izgubili kar z 5:0.
Že iz uvodnih potez je bilo razvidno, da je nasprotnik boljši, saj so že v prvem polčasu dosegli dva gola.
V	nadaljevanju, ko je bilo pričakovati, da bodo »plavi« le reagirali, so brezglavo igrali, niso pokrivali domačih napadalcev, naši pa so bili povsem neučinkoviti.
To so spretno izkoristili domačini in v nadlajevanju »nasuli« Brovcem še tri zadetke. Upajmo, da bodo naši ta pekoč poraz kaj kmalu pozabili in si v nadaljnjih dveh domačih tekmah pred koncem jesenskega dela prvenstva opomogli. (d. gr.)
obvestila
ŠD BREG
organizira zimovanje v smučarskem centru Cerkno od 21. do 28. decembra. Vpisovanje in informacije v telovadnici v Dolini, v ponedeljek, 2. decembra, od 19. do 21. ure ter v torek, 3. decembra, od 19. do 21. ure. Zainteresirani naj se javijo v času, ker so mesta omejena.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 28. t. m., ob 19. uri na sedežu SŽ Sloga v Bazovici seja odbojkarske komisije.
ŠZ DOM IZ GORICE obvešča, da je športna šola za osnovnošolce vsak ponedeljek in sredo, od 15.50 do 16.45 v telovadnici Kulturnega doma. Telesno vadbo vodi profesor telesne kulture Aleš Bremec iz Nove Gorice. Vpisovanja kar med urami vadbe.
ŠZ OLVMPIA
prireja za otroke tečaj splošne telovadbe. Tečaj bo dvakrat tedensko in ga bo vodila prof. telesne kulture Miranda Kristančič iz Nove Gorice. Prijave sprejemajo Alenka Bevilacgua (tel. 82826), Edi Lutman (tel. 81907) in zvečer v telovadnici Slovenskega športnega centra (Drevored XX. septembra).
SK DEVIN
sprejema vpisovanja za smučarski tečaj na plastični stezi od 29. t.m. do 6.12.; za zimovanje v Bovcu od 21. do 28.12. in Visokih Tatrah (ČSFR) od 31.1. do 9. 2. 1992. Informacije in vpisovanje Bruno Škerk (tel. 200236) in Jordan Pu-rič (tel. 327196) od 19. do 20.30.
ZSŠDI obvešča
da bo danes, 27. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, predstavitev Meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe.
V nedeljo v 1. kolu 4. izvedbe Jadranovega turnirja v minibasketu
Igre pod košema v znamenju živahnih tekem
m ii i
Posnetek z nedeljskega srečanja Breg - Polet
(Foto Magajna)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLT dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
dnevnik
sreda, 27. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	,18
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772«'
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italiia"®1;:
Draga podkupnina za geometra rimske občine
RIM - Na splošno presenečenje njegovih delovnih kolegov, so rimski karabinjerji včeraj aretirali 51-letnega Francesca Lomonaco, geometra na oddelku za zasebne gradnje pri rimski občini. Do aretacije je prišlo takoj potem, ko je Lomonaca spravil v žep ovojnico s 17 milijoni gotovine, ki so mu bili potrebni za »pospešitev« izdaje gradbenega dovoljenja za nek športni center v Ostii Lido pri Rimu. To pa je bil le drugi del podkupnine v skupnem znesku 35 milijonov lir, ki ga je geometer zahteval od lastnika nekega športnega kluba.
Po neuradnih vesteh naj bi bil karabinjerje o Lomonacovih zahtevah obvestil sam prizadeti lastnik, ti pa so geometru po prejemu podkupnine sledili do doma in ga tam aretirali. Povrhu pa lastnik športnega kluba Lomonaco tudi dolži, da je namerno zavlačeval postopek za izdajo gradbenega dovoljenja z namenom, da bi prejel podkupnino. Med geometrovimi kolegi je zadeva vsekakor zbudila veliko presenečenje.
Odhod ameriških vojakov bo pustil 45.000 Filipincev brez zaposlitve
Američani po 90 letih prepustili letalsko bazo Clark Filipinom
MANILA — Združene države so včeraj vrnile letalsko oporišče Clark Filipinom, kar sodi v okvir postopnega zmanjšanja ameriške prisotnosti na azijskem jugovzhodu po 90 letih vojaškega sodelovanja.
Slovenost je bila kar se da preprosta, potekala pa je v senci ognjenika Pinatubo, katerega dejavnost se je sicer nekoliko pomirila, čeprav je nad otočjem še vedno dokaj gost oblak pepela. Prav izbruh Pinatuba je pospešil predajo letalskega oporišča filipinskim oblastem, saj je za Američane postalo dokaj neuporabno. Ameriškemu veleposlaniku Wisnerju (slika AP) so izročili zastavo, ki jo je slednji takoj odnesel v Manilo.
Najbolj zaskrbljeni zaradi odhoda Američanov so prebivalci mesta Angels, ki leži v neposredni bližini sedaj že nekdanjega oporišča Clarks. Tamkajšnji župan je na tiskovni konferenci povedal, da bo samo občinska uprava izgubila 1,85 milijonov dolarjev letno, kar znaša 40 odstotkov njenega proračuna. Poleg tega je 45 tisoč Filipincev, ki so delali za Američane, ostalo brez službe.
Srhljive igre kamboških otrok
V Kampotu se otroci mirno igrajo v mestnem muzeju posvečenem žrtvam Pol Potovega komunističnega režima. Muzej namreč nima čuvaja	(Telefoto AP)
Na lestvici domačih bogatašev Agnelli šele na šestem mestu
RIM — Med italijanskimi davkoplačevalci je 736 milijarderjev, od teh pa samo trije presežejo deset milijard lir dohodka. Če bi čisto navadnemu smrtniku rekli, da je najbogatejši Italijan ta čas gospod Leonardo Del Vecchio, bi bržčas mislil, da gre za potegavščino. Na lestvici domačih petičnežev smo namreč navajeni raznih Agnellijev, Gardinijev, Berlusconijev, itd. Toda gospod Del Vecchio, predsednik družbe Lu-xottica, ki izdeluje očala, je leta 1989 prijavil nič manj kot 13,352 milijarde lir dohodka. Na dru-
gem mestu je podjetni Berlusconi (10,559 milijarde), na tretjem pa kralj modnih cunjic Giuseppe Stefanel (10,320 milijarde).
Do tu sam vrh lestvice. Gospod Agnelli, ki se je samo pred kakim mesecem hvalil, kaj vse ima v garažah in nepremičninah, je šele na šestem mestu. Leta 1989 je namreč prijavil skromnih 6,5 milijarde. Pred njim je gospa Maria Luisa Monti (6,613) in celo njegov odvetnik Franzo Grande Stevens, ki je prijavil nekaj manj kot osem milijard lir dohodka.
Med milijarderji pa niso samo obče znana imena. Vse bolj se uveljavljajo »anonimneži«, ki se ukvarjajo z borzo in nepremičninami, kot na primer gospod Gui-do Rossi, bivši predsednik Con-sob, ki je prijavil 4,6 milijarde lir. V lestvico zlatih mož pa sodijo tudi nogometaši in »showmani«-Znani voditelj TV oddaj Corrado je leta 1989 zaslužil (prijavil) 3,4 milijarde, Renzo Arbore 3 milijarde. Nogometaš Milana Baresi nekaj manj kot tri milijarde, okrog dve milijardi pa vratar Juventusa Tacconi.
Sikhi izpustili romunskega diplomata
NEW DELHI — Bikovski gverilci so včeraj osvobodili romunskega diplomata Livia Raduja (na sliki AP), ki so ga ugrabili 9. oktobra. Vest je posredovala indijska tiskovna agencija Pti, za zdaj pa še niso znane podrobnosti, kako je do izpustitve prišlo. Kasneje je tudi indijski notranji minister Chavan potrdil Radujevo izpustitev, pri čemer pa je poudaril, da je do tega prišlo, ne da bi vlada popustila zahtevam ugrabitelejv po izpustitvi nekaterih zaprtih sikovskih ekstremistov.
Radu je bil ugrabljen 9. oktobra zjutraj, ko se je s svojim avtomobilom peljal proti romunski ambasadi. Takrat mu je pot zaprla skupina sikovskih ekstremistov, ki zahtevajo neodvisnost Pundžaba. Kmalu potem je odgovornost za ugrabitev prevzela ena od militantnih sikhovskih skupin, ki je kot pogoj za izpustitev romunskega diplomata zahtevala izpustitev treh zaprtih sikhovskih skrajnežev. Kasneje se o zadevi ni več dosti slišalo, po nepotrjenih vesteh pa naj prišlo do stikov med oblastmi in ugrabitelji, tako da je bila Radujeva izpustitev pričako-
V Rimu aretirali mlada desničarja
RIM - Po večmesečni preiskavi so agenti tik1' skega Digosa v sodelovanju s karabinjerji izvedi1 akcijo, v kateri so aretirali dva mlada pripadnik11 skrajne desnice in zaplenili številno orožje ter ponarejene dokumente. Za zapahe sta končala 29-letn1 Orlando De Angelis in 26-letni Maurizio Pandirnid' lio, oba iz Rima, tretjega pristaša skrajne prevratnike desnice, 24-letnega Ginaluco Cardilla, ki je ze imel opravka s pravico, pa so preiskovalci le zasl1' šali.
Preiskava se je začela marca letos po aretad/1 Emanueleja Macchija di Cellera, bolj znanega kol »Lele il conte nero« (Lele črni princ), ki je imel p11 sebi orožje in eksploziv. Dva meseca kasneje s° agenti ujeli še enega znanega pripadnika prevratniške desnice Egidia Giulianija, ki je pobegnil lZ zapora po nagradnem »dopustu« in ki ima med svojimi zločinskimi podvigi tudi poskus organiziranje skupinskega pobega navadnih kriminalcev, med katerimi je bil tudi Vailanzasca, iz zapora Rebibbia.
Včerajšnja akcija je preiskovalnim organom vsekakor prinesla mnoge nove elemente, med njih11 tudi potrditev, da so priprti desničarji januarja let°s sodelovali v ropu na poštni urad v Ostii. Le-ta jih Je navrgel okrog 30 milijonov lir gotovine, ki so 1° agenti v celoti našli v De Angelisovem stanovanju-
Italijanski vozniki še vedno zaljubljeni v svoje konjičke
RIM Italijani - z redkimi izjemami - so še vedno zaljubljeni v svoje jeklene konjičke na štirih kolesih. To izhaja iz vsakoletnega poročila o »avtomobilistični Italiji«, kot sta ga pripravila Censis in ACI. Iz poročila tudi izhaja, da avtomobilisti postajajo vedno bolj inteligentni in ob avtomobilu v mestnih središčih vse bolj pogosto uporabljajo motorno kolo in se tako izognejo gneči in zamudnemu iskanju parkirnega mesta.
Avtomobilsko »bogastvo« je izredno veliko in velja približno 210 tisoč milijard lir, da pa vse to tudi funkcionira se porabi še dodatnih 100 tisoč milijard. »Naravni prirastek« - razlika med novimi in uničenimi vozili - znaša
milijon vozil letno, te rasti pa ne spremlja ustrezna »rast« cestnega omrežja in predvsem parkirišč.
Kost v grlu za voznike pa predstavljajo odnosi z mehaniki. Brez njih ni mogoče, vendar tretjina anketiranih (skupno so anketirali 50 tisoč voznikov) trdi, da mehaniki niso korektni, ko je treba poravnati račun. Zato kar 86% voznikov zahteva fakturo, pri čemer pa se jim v 25% zgodi, da se račun za opravljeno delo poveča za davek Iva.
Druga boleča točka so za voznike zavarovalnice, ki sicer po mnenju šoferjev nudijo »odlične storitve«, zato pa se po mnenju polovice vprašanih vse zaplete, ko gre za po-
vračilo škode in predvsem za čas, ki je potreben za izplačilo odškodninskih zahtevkov. Najbolj mirno lahko zavarovalnice »spijo« s starejšimi voznicami s severovzhoda, največ preglavic zavarovalnicam pa povzročajo mladi vozniki z juga države in z vozili nad 2.000 kubičnimi cm.
Avtomobilisti se na avtocestah najbolj bojijo tovornjakov, v mestih pa jih najbolj moti promet, iskanje parkirnega mesta in pa nepravilnosti drugih voznikov.
Velja še povedati, da vzdrževanje avtomobila letno stane od 4 do 9 milijonov lir, poprečno pa polovico voznikov dnevno prevozi 40 km s hitrostjo od 22 do 38 km na uro.
Našli bogat plen
BARI — Na državni cesti v predmestju Barija je policija odkrila skladišče najrazličnejšeg3 blaga, ki so ga tatinske tolp® kradle v glavnem iz tovornjakov-V skladišču, katerega najemnikj6 Salvatore Liso, je policija našla več novih, še embaliranih avtomobilskih motorjev Alfa Romeo, in' dustrijske hladilnike, električne generatorje, oblačila in celo knjige. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila Lisove pajdaše-Najdeno blago je vredno več stotin milijonov lir.