SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC PETEK 3. JUNIJ 1994 Letnik XLIX Štev. 22 (2757) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P.b.b. Zveza slovenskih zadrug vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 6. junija 1994, ob 18.00 na Zvezi slovenskih zadrug, Pavličeva ulica 5-7,3. nadstropje Za upravni odbor: Michael Antonič, predsednik Škofiče: iz preteklosti v sedanjost Dve prireditvi sta v Škofičah pritegnili skoraj nepričakovano veliko občinstva. „Pokaži, kaj znaš“, za otroke in z njimi, prirejajo tamkajšnji prosvetaši vzorno dvojezično in razveseljivo je, da tako eno kot dvojezični otroci ne vidijo v tem najmanjših problemov. Istega dne pa so v škofiški ljudski šoli s podporo ministrstva za kulturo odprli raz- stavo o vaški zgodovini. Starejši so bili ganjeni, marsikdo je na slikah prepoznaval svojo mladost, mlajši pa, ki jim je nekdanji način življenja odmaknjen, so se živo zanimali za svoje lastne korenine. Zbiranje materiala za razstavo je vodila Terezija Pörtsch (na sliki) in s tem opravila neprecenljivo delo. Hvala! Predstavniki avstrijskih Slovencev pri Kučanu Dan pred uradnim obiskom av-suijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila v Sloveniji je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan sprejel delegacijo avstrijskih Slovencev. Prvič je bil v delegaciji tudi predstavnik štajerskih Slovencev, predsednik društva člen 7, Branko Lenart. Predstavniki avstrijskih Slovencev (dr. Sturm, dr. Grilc, dr. Wakounig, dr. Zer-zer, T. Schlapper, dipl. inž. Do-mej, B. Lenart) so opozorili na vprašanje (ne)izpolnitve člena 7 ADP. To vprašanje je namreč pred kratkim aktualiziral av- strijski predsednik, ko je dejal, da je člen 7 izpolnjen in sploh »zgodovina». Avstrijski Slovenci so poudarili, da člen 7 ADP v svoji celoti na avstrijskem Štajerskem ni izpolnjen, na Koroškem pa v nekaterih elementih tudi ne. Avstrijska državna pogodba predstavlja pravno osnovo za manjšinsko življenje v Avstriji. Zato so predstavniki avstrijskih Slovencev poudarili, da mora ta pravna osnova ostati veljavna. Predsednik Kučan je dejal, da je manjšinsko vprašanje eden izmed preizkusnih kamnov v od- nosih Republike Slovenije z Republiko Avstrijo. Pri tem ostaja Avstrijska državna pogodba ključno vprašanje. Slovenija ima željo Avstrije, da postane popolnoma suverena, za utemeljeno, za Republiko Slovenijo pa je manjšinska garancija, ki izhaja iz Avstrijske državne pogodbe, temeljnega pomena. Zato se ima Republika Slovenija v smislu sukcesije za sopodpisnico avstrijske državne pogodbe. Hitrejše reševanje odprtih manjšinskih vprašanj v Avstriji bi po mnenju Kučana utrdilo medsebojno zaupanje. Kot odprta vprašanja pa so predstavniki avstrijskih Slovencev označili razširitev radijskih in televizijskih oddaj na avstrijski radioteleviziji, sprejem signala RTV, ureditev otroških vrtcev, ureditev dvojezičnega šolstva na avstrijskem Štajerskem ipd. Tako predsednik Kučan kot tudi predstavniki avstrijskih Slovencev so poudarili pomen dobrososedskih odnosov in še posebej pomen regionalnega sodelovanja^ med Slovenijo, Koroško in Štajersko. Minister R Slovenije Ivo Bizjak odstopil Rop, ki so ga izvedli člani specialne enote slovenske policije (SEP) v Celovcu, ima daljnosežne posledice. Notranji minister Republike Slovenije je odstopil, kakor pravi sam, iz načelnih razlogov, saj se počuti odgovornega za ravnanje njemu podrejenih, čeprav se seveda ne počuti krivega. V zadnjih dneh pa so ugibanja o tem, kdo bo Bizjaka nasledil, vedno živahnejša. Govorice pravijo, da naj bi to bil dosedanji državni sekretar v notranjem ministrstvu Andrej Šter, na vsak način pa bo to nekdo iz stranke slovenskih krščanskih demokratov. Ivo Bizjak si je pridobil sloves zmernega in treznega politika. Kandidiral je na zadnjih volitvah za predsednika države in zbral celo več glasov kakor njegova stranka. Pred nedavnim je zaradi prestopka vojaških oseb moral odstopiti obrambni minister Janez Janša. Njegov odhod pa je bil, gledano z moralnega stališča, povsem drugačen od Bizjakovega. Medtem ko je Bizjak odgovornost prevzel, se je Janša postavil na stran prestopnikov. Svobodnjaki petič blokirali Po partizanskih poteh na Svinski planini SPD „Danica“ v Šentprimožu vabi na koncert profesionalnega mešanega pevskega zbora CANTUS iz Užgoroda (Ukrajina) v nedeljo, 5. junija ’94 ob 19.30 v Kulturnem domu v Šentprimožu MePZ Danica se je s tem zborom srečala na svoji lanski turneji po Zakar-patju. Ljubiteljem zborovskega petja sc obeta krasen večer! Tudi v šestem naskoku koroški deželni zbor v četrtek, 26. maja popoldne, ni izvolil novega deželnega glavarja in potrdil nove deželne vlade. Pred sejo je večina koroških županov demonstrativno zahtevala ustoličenje nove deželne vlade in konec efpejevske blokade (glej posebno poročilo). Po uri vprašanj je predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder dramatično apeliral na FPÖ, naj končno omogoči izvolitev deželnega glavarja in vlade, kajti ta blokada da je Koroški že hudo škodovala. Za njim je povzel besedo klubski vodja svobodnjakov Strutz in predlagal, naj bi se stranke ponovno pogovarjale in zato naj bi točko ena, izvolitev deželnega glavarja, odstavili z dnevnega reda. SPÖ in ÖVP sta to odklonili, nakar so svobodnjaki po stari navadi zapustili plenum. Spremljalo jih je hudo živžganje županov, ki so sedeli na tribuni poslušalcev. Klubski predsednik ljudske stranke Herwig Hofer je ravnanje svobodnjakov ocenil kot ustavni puč in svobodnjake imenoval hladnokrvne legal-pučiste. Potem jih je postavil indirektno v bližino italijanskih neofašistov, ki so v grozo demokratov sedaj v Italiji prišli na oblast. Hofer je ponovno pozval FPÖ, naj končno ukine svojo blokado deželnega glavarja Zernatta, kajti ta da ima za sabo demokratično večino in ne gre, da bi manjšina večini diktirala. V primeru, da bo blokada postala stalnica, pa je favpejevski klubski vodja zahteval provizorično deželno vlado. Z ozirom na deželni kongres SPÖ je preteklo soboto Hofer menil, da so svobodnjaki s to blokadno taktiko hoteli zabiti klin v socialistične vrste. Tudi drugi govorniki, kot Ferlitsch in Trunk (oba SPÖ) in Scheucher (ÖVP) so opozorili na nevarno igro, ki jo svobodnjaki zganjajo z demokracijo. Naslednja seja koroškega deželnega zbora bo 7. junija. Zveza koroških partizanov je tudi letos priredila pohod po krajih na Svinški planini, kjer so se med drugo svetovno vojno borili borci za svobodo in preživetje. Preživeli so pripovedovali izletnikom svoje spomine in marsikomu je prišlo v zavest, da vse premalo poznamo to plat zgodovine, ki je tudi naša. Obiskali so najsevernejše partizansko pokopališče na Golovici (Wölfnitz), potem pa je dež sicer motil, a ne zmotil vožnje do Lamminger Hütte in Pöllinger Hütte. Le s pohodom na vrh Svinške planine ni bilo nič. Na sliki bivši partizani, ki so preživeli težke čase in bitke, ko pripovedujejo svoje spomine udeležencem pohoda. Razprava o priključitvi Avstrije Evropski uniji poteka zelo protislovno in emocionalno. Različne politične sile vidijo v tem vprašanju možnost za svojo politično uveljavitev. Proces evropske integracije ni na dnevnem redu šele danes, temveč poteka že nekaj desetletij. Izraz tega so številne oblike evropskega institucionalnega sodelovanja. Nobena nacionalna drža- dr. Marjan Sturm K evropski integraciji ni alternative va ne more več „živeti“ sama zase. Zato ni naključje, da npr. avstrijsko gospodarstvo okoli 60% svojih proizvodov izvaža v države Evropske unije. Proces integracije pa ne poteka samo na gospodarskem področju, temveč zajema tudi druge segmente vsakodnevnega življenja. Komunikacijski tokovi so omogočili, da smo preko kabla in satelita priključeni Evropi in svetu in preko tega tudi sprejemamo raznovrstne vplive, pa naj bo to na področju kulture, prehrane, oblačil ipd. Torej integracijski procesi delujejo in samoumevno jih tudi sprejemamo v vsakodnevnem življenju. Vprašanje je torej le, ali je konkretna Evropska unija smotrno formalnopravno organizirana oblika integracije. Na žalost nasprotniki Evropske unije na to vprašanje ne dajo prepričljivega odgovora, kaj šele, da bi ponudili alternativni model evropske integracije. Zato marsikateri njihov argument „smrdi“ po nacionalizmu. zagovorniki pa Evropsko unijo zagovarjajo preveč iz gospodarskega vidika, ne upoštevajo pa, da evropska integracija vsebuje vse elemente človekovega vsakdanjika. V resnici bi lahko npr. konstruktivno formalizirana evropska integracija zaključila 200-letno obdobje nacionalističnih spopadov in katastrof. Taka integracija pa je več kot zgolj gospodarska. Na to vprašanje danes še ni mogoče odgovoriti. Vsekakor pa je jasno, da nudi evropska unija večje in boljše možnosti za uveljavitev take konstruktivne in vsestranske integracije, kot pa koncepcija Evrope klasičnih nacionalnih držav. Zato se osebno izrekam za kritičen „da“ ob avstrijskem referendumu. To svoje stališče sem oblikoval tudi ob izkušnjah iz razprave o manjšinskem vprašanju. Dejstvo je, da se vprašanje manjšinske zaščite danes na evropskem nivoju diskutira na višjem nivoju kot pa na nivoju klasičnih nacionalnih držav. Če bi npr. o koroško-manjšinskem vprašanju odločala zgolj koroška politika, potem si lahko mislimo, kaj vse bi se zgodilo s slovensko manjšino. Ker je bil vmes še Dunaj s svojimi kompetencami, se je razprava o rešitvi manjšinskega vprašanja odvijala drugače. Sicer še vedno ne tako, kot smo si želeli koroški Slovenci, a vendar drugače, kot so si to zamišljali v določenih zgodovinskih trenutkih v Celovcu. Zato mislim, da k evropski integraciji ni alternative. Vsi bomo morali prispevati, da bomo ustvarili in oblikovali tako Evropo, ki bo demokratična, ki bo upoštevala specifike regij, ki bo skrbela za zdravo okolje in gospodarski razvoj. Taka Evropa ne bo nekaj statičnega, temveč nekaj dinamičnega. Znotraj Evropske unije bo laže vplivati na tak razvoj kot pa izven. Zato sem za kritičen „da“ na referendumu 12. junija. Vabilo Zveza koroških partizanov vabi na našo osrednjo prireditev, tradicionalno tovariško srečanje demokratov in antifašistov v nedeljo, 26. junija 1994, ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli. Tudi letos se bomo bivši partizani, antifašisti in demokrati iz Avstrije, Slovenije in Italije srečali na zgodovinskem kraju protifašističnega boja na Koroškem. Skupaj bomo obudili spomin na čase, ko smo se uprli nacifašistične-mu nasilju ter se borili za svobodo, demokracijo in mirno sožitje. Potrdili pa bomo tudi našo obljubo, da hočemo ostati zvesti izročilom protifašističnega boja. Na sporedu bodo polaganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja, nagovori ter nastopi recitatorjev in mešanega pevskega zbora „Danica“ iz Šentprimoža. Pridite s svojimi sorodniki, prijatelji in znanci na naše tradicionalno srečanje - vsakoletno manifestacijo zvestobe izročilom protifašističnega boja. Vsi prisrčno vabljeni! Predsednik Janez Wutte-Luc Zeleni in Južna Tirolska Poslanka Stoisičeva je v parlamentu vprašala zunanjega ministra Mocka, kakšne so zunanjepolitične posledice zaradi Klestilove izjave, da je člen 7 izpolnjen in da so „take pogodbe že zgodovina“. Zeleni vidijo v takih izjavah tudi nevarnost za južne Tirolce, saj bi po takih kriterijih bil v nevarnosti tudi tako imenovani „paket“, ki jamči za njihove pravice. Evropska unija v razpravi 12. junija bodo avstrijski državljani na referendumu odločili o priključitvi Avstrije Evropski uniji. Razprava v javnosti je zelo protislovna. Ravno tako kot med večino tudi znotraj manjšine ni enotnega gledanja na vprašanje priključitve k Evropski uniji. Zato smo se odločili, da tudi v našem glasilu objavimo komentarje za in proti priključitvi Avstrije Evropski uniji. Plebiscitarna odločitev avstrijskega ljudstva 12. junija je nedvomno najvažnejša druge avstrijske republike: temu primerno živčni so tudi propagandisti vseh taborov, zlasti propagandisti iz vladnih strank, ki priporočajo „da brez če in toda“ („ohne wenn und aber“, tako Vranitzky), pa tudi nasprotniki pristopa ali priključitve Avstrije k Evropski uniji, ki predstavljajo pestro sliko avstrijskega političnega življa - od desničarjev Haiderjevih svobodnjakov preko skurilnih predstavnikov KOMENTAR Zato nam pa zagotavljajo EU-propagandisti nov svet, kjer si lahko po celi Evropi vsak delavec najde sebi primerno delo: delavka v tekstilni industriji na Predarl-skem si lahko brez težav poišče delo na Portugalskem, tirolski gorski kmet, ki je pravkar moral prodati svojo kmetijo, pa se lahko odloči za pastirja škotskih ovac -delovni trg v EU je vsem linijskim prebivalcem odprt - v kolikor obstaja. Pa še to: EU naj bi bila edina zagovornica proti nastajajočemu nacionalizmu v ŠE ENKRAT EU - SINE IRA ET STUDIO samozvanih političnih sekt tja do Zelene alternative in komunistov. Haiderjeva kampanja proti pristopu Avstrije v EU nedvomno otežkoča nasprotnikom evropske evforije prodor njihovih upravičenih argumentov. Kratica plebiscitarne vladne propagande je v zadnjih tednih postala geslo: kdor glasuje proti EU, glasuje za Haiderja. Populist Haider je ponovno dokazal svojo politično spretnost in na drugi strani togost, zbeganost in popolno nemoč vladnih strank, da bi se ofenzivno zoperstavili Haiderjevemu naskoku na državno oblast. Kljub temu: tako enostavno ni, četudi Zelenim očitno ni uspelo, da bi se verodostojno distancirali od Haiderja in da bi verodostojno ugovarjali vladni politiki, znašli so se v Haiderjevem morečem objemu. Haider sam ni proti pristopu Avstrije k EU: z njemu prirojenim cinizmom plakatira po vsej Avstriji: ne proti EU, da bomo jutri na novo začeli pogovore v Bruslju. On izkorišča globoko nezadovoljstvo Avstrijcev s trenutno vlado in instrumenta-lizira - po svojem porazu na Koroškem - evropski plebiscit v svoje namere. In vendar: odločitev 12. junija je preveč važna, da bi jo prepuščali Haiderjevemu populizmu; zavedati se je treba, da kdor glasuje 12. junija za EU, se zavestno poslavlja od avstrijske suverenosti; se reče za razprodajo avstrijske nevtralnosti; se vključuje v vojški pakt zahodne Evrope, ki se sam šteje za podaljšano orodje ameriške NATO; se odloča za neko anonimno „evropsko- državljanstvo“, vodeno in vladano iz Bruslja; se podvrže vsem odločitvam tako-imenovanega „ministrskega sveta“ v EU združenih držav, ki ni odgovoren niti tako imenovanemu „evropskemu parlamentu“, še manj izvoljenim parlamentom suverenih držav; se izpostavlja diktatu mednarodne industrije, ki bo velevala tako kmetijsko produkcijo kakor vseevropski promet in vse norme zaščite okolja in živil. Kdor glasuje za EU, ne glasuje proti Haiderju, temveč za Haiderjeve, Le Pen-ske in Schönhuberjevske ka-merade, ki se lahko naseljujejo v avstrijskih najlepših krajih, od Vrbe na Vrbskem jezeru tja do Kitzbiihla, kjer si potem Horteni in Becken-bauerji lahko volijo svoje komunalne predstavnike, medtem ko ostanejo desetti-soči, že desetletja pri nas zaposleni in prebivajoči srbski, hrvaški, poljski delavci naprej izobčeni od aktivne volilne pravice. Kdor glasuje za EU, se zavzema za novo, povsem upravičeno tako imenovano vzhodno marko (Ostmark), ki naj prepreči dotok tujcev v bogato Evropsko unijo, ki naj postane tretje najbogatejše skladišče industrijskega sveta - po ZDA in Japonski. Nič, dejansko nič pa se ne bo zboljšalo v življenjskem standardu avstrijskega delavstva ali prebivalstva: da bodo šle manjše kmetje na boben, niti finančni minister Latina ne dementira; da bo propadla manjša in srednja obrt - je jasno. Schüssel zagotavlja vsaj za prihodnjih pet let nekaj denarja, vsaj za obrtnike, četudi ne za delavce, ki so v teh obrtih zaposleni. Evropi; neofašisti v italijanski vladi skoraj že dnevno, vsaj pa tedensko goreči azil-antski domovi v Nemčiji, krvavi konflikt med Irci in soldatesko Velike Britanije, genocid nad Kurdi v Turčiji, grška ksenofobija proti Makedoniji, nemoč francoskih oblasti proti pogromom proti priseljencem iz bivših kolonij iz Alžira - naj mi kdo razloži na trezen način, kje vidi v EU učinkovitejši recept proti nacionalizmu kakor drugod po svetu? Tu gre za združevanje evropskega kapitala, ki bi bil rad enako močan ali močnejši od severnoameriškega in vzhodnoaziatskega. In kakor dokazujejo primeri severnoameriškega projekta (NAFTA) ali pa tudi vzhodnoaziatskega (tki. „Tiger-države) se ob tem bogati kapital, medtem ko je ljudstvo vedno bolj na slabšem. In anonimnost prerašča v kafkovske oblike, demokracija ostane izključena, bruseljski aparat določa, kdo je sovražnik in kdo prijatelj in tako hkrati odloča, kam se bo avstrijski vojak podal v boj za interese evropskega kapitala. Identiteta nam ostane seveda ohranjena: ob za-homškem žegnu bomo lahko naprej štehvali (v kolikor nam bodo ohranjeni še naši konji) in rej pod lipo bo potem morda celo posnela kaka evropskounijska televizijska firma, s Karlom Mo-ikom („Musikantenstadl“ -amol auf windisch und nit aus Kanada) kot producentom. Kako je moj komentatorski kolega pred štirinajstimi dnevi dejal: „Strah pred 12. junijem - zakaj?“ Zato. SLOVENSKI VESTNIK 850 let prve pisne omembe Ljubljane: Sredi junija veliko praznovanje slovenske prestolnice Tromostovje - eno od znamenj mesta Ljubljana Pred osemstopetdesetimi leti je ime Ljubljana bilo prvič omenjeno v pisnih virih, to je nedatirana listina plemenitega Henrika de Triniana, izdana v Brežah na Koroškem. V tej listini Trinian predaja samostanu Reichersbergu ob Innu neko posest v Nižji Avstriji. Dar je prejel takratni salzburški nadškof Konrad v navzočnosti briksenškega škofa Hartman-na in koroškega škofa Konrada. Med pričami je naveden tudi Ulrik iz Ljubljane, nadvojvodov brat (Odalricus de Laibach frater ducis). Z vojvodo je mišljen koroški vojvoda spanheimovec Henrik. Ljubljana (Laibach) je takrat ime glavnega gradu obsežne spon-heimske posesti na Kranjskem. Naselitvena in poselitvena zgodovina Ljubljane je seveda bistveno starejša kot nemška navedba imena Ljubljane. Stalni naseljenci so znani iz bronaste dobe ali kulture žarnih grobišč (200 - 750 pred Kristusom) še starejša pa je znamenita koliščarska kultura (Pfahlbauten) na bližnjem ljubljanskem barju (med 2300- Župani zahtevali konec blokade deželne vlade Prvič v koroški zgodovini so župani, na zadnjih volitvah direktno izvoljeni v te funkcije, pred deželnim zborom demonstrirali. Prišli so iz domala vseh koroških občin, da bi glasno in jasno povedali, da blokadna politika svobodnjaške stranke, s katero zavira izvolitev deželnega glavarja in ustoličenje nove deželne vlade, gre na škodo občin in cele dežele. Predsednika koroške občinske zveze in zveze mest, župana Georg Kerschbaumer (Trebinja) in Leopold Guggenberger (Celovec) sta posebej opozorila na tiste plati, ki najbolj občutijo blokado: proračuni občin, prostorsko in komunalno načrtovanje, financiranje dolgoročnih načrtov, sploh komunalno delo. Guggenberger je ravna- /ffl s&\ <’ rtt* 101,r' 1800 pred Kristusom), ki ji je pisatelj Janez Jalen v trilogiji „Bobri“ postavil izviren literaren spomenik. Predhodnica Ljubljane, antična naselbina Emona, naj bi bila imela legendarne očete: ustanovili naj bi jo mitološki junaki iz grške mitologije, Argonavti (v 13. stoletju pred Kristusom), ki naj bi na begu iz Kolhilde, kamor so šli iskat zlato runo (goldenes Vlies), zapluli iz Črnega morja v Donavo, Savo in Ljubljanico in prenesli razstavljeno ladjo čez Kras v Jadransko morje. V tej povesti, ki jo je vpletel v svoje „Bobre“ tudi Janez Jalen, se zrcalijo sporočila o naselitvenih premikih in trgovskih poteh tistega časa. Izvor imena Emona je nejasen, Rimljani so tu ustanovili postojanko „Colonia Julia „Emona“, katere temelji so še danes vidni. Emona je bila pomembno trgovsko, upravno, vojaško-strateško in politično središče v tem prostoru rimskega imperija. Slovensko ime Ljubljana do danes ni docela razjasnjeno, ker je možnih več razlag. Nemški naziv pa po vsej verjetnosti prihaja iz bavarskega Labach, to je močviren svet. Toliko na kratko o zgodovinskem ozadju, iz katerega prihaja prva pisna omemba imena Ljubljane, in sicer njegova nemška inačiča. Dve leti po prvi omembi imena v nemški obliki se pojavi v pogodbi med Sponheimi in oglejskim patriarhom Peregri-nom slovensko-romanska oblika imena „Luwigana“. To je v letu 1146 izdani listini, s katero je oglejski patriarh prejel spon-heimski ministeral. V Ljubljani se že od leta 1992 pripravljajo na visoki god. Kot je dejal vodja komisije za pripravo praznovanja obletnice mag. Marko Krej-čič, naj bi s temi slovesnostmi tudi dvignili vednost in znanje o zgodovini Ljubljane in pri mladini krepili pripadnost in ljubezen do slovenske prestolnice. Glavno slavje bo trajalo od 17.-19. junija 1994. Na sporedu je slavnostna seja Skupščine mesta Ljubljane, slavnostni koncert v Cankarjevem domu, razni sprejemi, posebna poštna znamka, ognjemeti na Ljubljanici in drugo. Kot trajen spomin na 850 letnico bo v soboto, 18. junija v ljubljanskem Tivoliju odprt „Park prijateljstva“ s pestrim spremnim programom, na ljubljanskem gradu bojo slovesno predali nagrade za kulturo Mesta Ljubljane. V nedeljo dopoldne (19. junija) pa bo v stolnici slovesna peta maša. Ljubljana je na slovesnost povabila vse župane pobratenih in prijateljskih mest, med drugim tudi Celovca. Zato je v četrtek ljubljanski župan Jože Strgar v Celovcu predstavil okvirni spored praznovanja. Kot simbol povezanosti z Ljubljano so vsa prijateljska in pobratena mesta namenila posebne darove za god slovenske prestolnice. Celovec na primer je dal 15 kostanjev. Ljubljančani sami pa bojo posadili 850 dreves. V svojem slavju pa je Ljubljana pozabila, da je slovenska prestolnica oz. prestolnica Slovencev. Nikjer v sporedu slavja nismo zasledili zamejskih in izseljeniških rojakov in njihovega sodelovanja pri slovesnostih. Župan Strgar se je prejšnji teden javil tudi samo pri svojem uradnem kolegu v Celovcu, osrednje strukture koroških Slovencev je obšel, sploh se pri njih ni oglasil. Kljub temu se veselimo, da je Ljubljana dosegla tako visoko starost. Franc Wakounig Dvojezični zemljevid južne Koroške nje svobodnjakov, ki so se demonstraciji županov na široko izognili, imenoval „sabotažo demokracije“. Župani so predsedniku deželnega zbora Unterriederju, ki se je skupno s klubskima predsednikoma SP in VP Ambrozijem in Hoferjem in deželnim glavarjem Zernattom udeležil demonstracije, predali resolucijo, v kateri so zahtevali takojšnjo ustoličenje nove deželne vlade. Župani so poudarili, da dežela potrebuje vlado, ki je zmožna in voljna opravljati delo in so zaključno opomnili vse poslance deželnega zbora na zaobljubo, ki so jo naredili na začetku mandatne dobe in v kateri so obljubili, da bojo delovali v prid deželi in njenih ljudi. f,w. Koliko težav imamo, ko iščemo slovensko ime za kraje na dvojezičnem ozemlju oziroma nemško ime za kakšno vas, ki je še čisto slovenska, vsi vemo. Iz uradnih virov do danes ni bilo znatne podpore, niti za tujca. Morda zato, da nihče ne bi opazil dvojezičnosti na Koroškem, ker bi to mogoče škodilo turizmu in kvarilo ugled „pravim Korošcem“. Tako smo si koroški Slovenci vedno morali sami pomagati, kadar je šlo za javni prikaz trdoživosti narodne skupnosti. Že leta 1945 sta Luka Sienč-nik in Bogo Grafenauer izdala dvojezični seznam krajev na Koroškem. Leta 1970 je izšel pri mariborski založbi Obzorja turistični priročnik Blaža Singerja, ki je vseboval poleg dvojezičnega pregleda krajev tudi njihovo zgodovino in kulturne spomenike. Najtemeljitejše delo je leta 1972 izdal pri isti založbi prof. Vladimir Klemenčič - krajevni seznam z dvojezično karto. Vse to je bilo vsakokrat kmalu razprodano in do danes smo imeli na razpolago samo še seznam dvojezičnih krajev, ki sta ga sestavila dr. Janko Zerzer in ing. Franc Kattnig, izdala pa Mohorjeva založba leta 1982. Medtem je komisija, ki jo je ustanovil na pobudo dr. Francija Zwittra, predsednika ZSO leta 1972 sam zvezni kancler dr. Bruno Kreisky, neopazno, a znanstveno temeljito raziskovala dvojezična krajevna imena. Slovenski znanstveni inštitut oziroma njegov vodja dr. Avguštin Malle in stalni sode-lovalec dr. Teodor Domej sta nudila vso pomoč in podporo. Nepredgledna množica krajevnih dopisnikov, posamezniki in društva, učitelji in duhovniki - nad stopetdeset ljudi - je prispevalo narečno gradivo. Strokovnjak prof. dr. Pavle Zdovc, zgodovinar na dunajski univerzi, je zbiral, preverjal, sestavljal in znanstveno obdelal nešteto virov, osebno prehodil dvojezično ozemlje in spraševal ljudi, se znova posvetoval s sodelavci in končno leta 1988 zaključil delo komisije. Letos je Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu izdal Zdov-čevo knjigo Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Koroškem. Na tej podlagi je Mo- horjeva založba, kakor hitro se je tehnično dalo, izdala zemljevid dvojezične Koroške in ga pred kratkim predstavila javnosti na eni najlepših razglednih točk na Koroškem, na Jedovci (nemško Pyramidenkogel). Osnova je Freytag-Berndtova turistična karta v merilu 1:150 000. nemška in slovenska imena v Italiji je preveril prof. Salvatore Venossi. Kakor poudarja prof. Pavle Zdovc v uvodu svoje knjige, so temelji priročnika (torej tudi števila dvojezičnih imen na karti) dejanska raba dvojezičnih imen v koroški publicistiki. Zemljevid se je torej rodil v ljudstvu in je namenjen za široko rabo. Po tej lično oblikovani karti bodo gotovo radi segli turisti, predvsem iz Slovenije. Obvezna pa je za koroške Slovence, da sami spoznajo krajevna imena v obeh deželnih jezikih in jih avtentično posredujejo vsem, ki se zanje zanimajo. Karta je v prodaji v vseh knjigarnah, tudi v Sloveniji; cena šil. 80. A. Angerer Dvoje uspelih prireditev v Škofičah Škofiče so oživele v slikah „Spoznajmo svojo preteklost, da bomo bolj cenili sedanjost in laže usmerjali korak v prihodnost, da bomo znali vrednotiti sadove dela naših prednikov, se ob njih učili in se kalili v naši identiteti!“ V tem smislu je preteklo soboto izzvenela otvoritvena svečanost ob odprtju razstave slikovnega materiala iz vaške zgodovine Škofič v avli tamkajšnje ljudske šole. Škofiško SPD „Edinost“ se je tudi letos odzvalo na razpis kulturne akcije zveznega ministrstva za kulturo, tokrat ob 75-letnici Republike Avstrije z motom „Reich für Tradition-Reich an Innovation“. Prijavilo je projekt „Vaška zgodovina Škofič“. Ministrstvo je projekt podprlo in začelo se je zbiranje slikovnega materiala. Glavnino dela je prevzela prizadevna članica društva Trezi Pörtsch-Janšejeva mama. Preko osebnega poznanstva in ob ustvar- jalni vključitvi učiteljev na ljudski šoli v Škofičah oz. učencev je zbrala veliko slikovnega materiala, poleg tega pa tudi precej pisnega gradiva iz preteklosti. Ljudje so se množično odzvali in pri njej se je začela zbirati kopica materiala. Sledilo je prepoznavanje, razvrščanje v prostoru in času, opremljanje s teksti - razlagami in komentarji. Ob izdatni pomoči Slovenske prosvetne zveze so bile opravljene kvali- m Za razstavo je bilo presenetljivo veliko zanimanja Dvojezični Pokaži, kaj znaš! Prenapolnjena večnamenska dvorana prenovljene škofi-ške ljudske šole v nedeljo popoldne je znova potrdila, da so škofiški občani že sprejeli dvojezične otroške prireditve, Pokaži kaj znaš (sedaj že tretje leto) pripravlja domače Slovensko prosvetno društvo „Edinost“. Izboljšani klimi ustrezen je tudi odziv nastopajočih otrok oz. učencev. Letos so bili najštevilčnejši ljudskošolski učenci vseh štirih stopenj, tisti dvojezični in oni enojezični. Vsi enako brez predsodkov. Organizatorji so tudi na tej prireditvi posegli v tradicijo, predvsem otroci dvojezičnega vrtca so nastopili s starimi otroškimi igrami, izštevanka-mi in nekdanjimi otroškimi plesi. Povezovalki Simona, v slovenskem, in Barbara, v nemškem jeziku, sta z rimanim tekstom spretno vodili skozi program in vsej prireditvi dali nekaj potrebne patine, kar je bili poslušalcem očitno zelo všeč. Šolske skupine so vodile učiteljice Margarete Samonig, Marica Pörtsch, Renate An-dreef, Christine Tscherteu in učitelj Jože Partl. Skupin skoraj ni bilo mogoče ločiti po jeziku. Vse so v glavnem nastopale dvojezično. Učenci so se predstavili s pesmijo, prizorčki, igro na instrumente, plesom. Svoj napredek so pokazali tudi plesalci in plesalke otroške skupine Baletne šole „Maxim“, ki jo vodi prizadevna Dorina Maxim. Nastopili so tudi mlajši člani, starejši pa so za zaključek navdušili s kavbojskim plesom. Žal je močan dež nekoliko okrnil program za otroke na prostem. Moderator Heinz Hesch je lahko izvedel samo nekaj iger. Manj pa je naliv zmotil odrasle obiskovalce. Ti so si po prireditvi množično ogledali slikovno razstavo o zgodovini Škofič, ko pa je spet posijalo sonce, so se ob stojnici z jedjo in pijačo zadržali do mraka. J.R. tetne povečave. Na panojih in po stenah avle ljudske šole so postavljalci razstave obesili preko dvesto slik in dokumentov, smotrno razvrščenih po posameznih vaseh in dejavnostih, upoštevaje obrt, gasilstvo, gostinstvo, cerkveno življenje, šolstvo pa vse do razvoja turizma. Glavnina slik pa prikazuje družinsko življenje in opravila predvsem kmečkega prebivalstva, ki je bilo v preteklosti v večini. V razstavi je posebej poudarjeno tudi bogato kulturno življenje pred skoraj 90 leti ustanovljenega SPD „Edinost“, prezreti pa ni mogoče tudi najbolj mračnega obdobja in izselitve slovenskih družin v tretji rajh. Obisk razstave je bil presenetljivo velik. Slike so si hodili ogledovat starejši, ki so se še sami našli na njih, njihovi potomci, vnuki in pravnuki. Marsikomu se je utrnila solza ob pogledu na drage svojce, marsikoga stisnila resnica, da so njegovi predniki živeli drugače - tudi jezikovno, kulturno in narodnostno. O tem govorijo tudi slovenski in dvojezični dokumenti, kakršnih sedanje uradne Škofiče ne zmorejo več. Razveseljivo ob razstavi pa je seveda tudi sodelovanje ljudske šole in njenih učencev. Ti so si razstavo ogledali pod vodstvom učiteljev, izpolnjevali vprašalnike iz njene vsebine, pravilne rešitve le-teh pa je s tremi nagradami obdarila škofiška posojilnica. Oživljena preteklost spominja, opominja in obvezuje! Jože Rovšek Nove knjige - recenzije Literatur und Kritik - revija, štev. 283/94: Založba Otto Müller, Salzburg 1994,108 str., 93 šil. „Literatur und Kritik“, kulturna revija, ki jo je leta 1966 ustanovil pisatelj Gerhard Fritsch, ima v zadnjih letih za seboj pomlajevalno proceduro. Znani kulturni publicist Karl Markus Gauß je od leta 1991 njen glavni urednik in uspelo mu je ustvariti reviji popolnoma nov image. Zato naj bo zadnja številka (april 1994) priložnost, da nekoliko predstavim revijo „Literatur und Kritik". Vsaka nova številka (na leto izide pet dvojnih številk) objavlja v začetku tako imenovana „kulturna pisma“, v katerih poročajo avtorji z vsega sveta o najnovejših dogajanjih iz svoje domovine. Ob tem je seveda v ospredju literatura, vendar je treba upoštevati, da so pisatelji tudi ljudje z določenimi političnimi nazori, tako da tu in tam komentirajo politična dogajanja. Informacije, ki na ta način dosežejo bralce, je v drugih medijih le redko najti in so zato še posebej dragocene in tudi vsebinsko bogate. V zadnjem zvezku je težišče na srednji in južni Ameriki, vendar niso pozabili tudi Bosne oz. Sarajeva. Sarajevo je tudi težišče drugega dela zvezka, ki nosi isti naslov kot celotna revija. Tu so avtorji na sledi povečini aktu- alnim trendom in si prihajajo v lase zaradi različnih mnenj, kaj naj bo dobra in kaj slaba literatura. Tako se za dober diskusijski forum tudi spodobi. „Dossier“, ki je težišče vsake številke, vsebuje tokrat ljubezenske pesmi avstrijskih avtorjev, ki jih predstavljata Gauß in njegova redakcija. Paleta avtorjev sega od Roberta Schindla preko Hansa Rai-munda do Wernerja Koflerja. V četrtem delu številke pa so na voljo kritike knjig, recenzije, ki v takem obsegu nimajo prostora (žal) v nobenem avstrijskem dnevniku ali tedniku. Kljub vsemu pa lahko “Literatur und Kritik“ predstavi le delček nove literature. Res škoda. Pozitiven pa je tudi peti in zadnji del, „avstrijska abeceda“, ki seznanja bralstvo z danes pozabljenimi ali nepoznanimi avtorji, kar je vsekakor zaslužen podvig. Naslednja številka, ki bo izšla junija, se bo ukvarjala predvsem z južno Tirolsko. Kakor je revija pomembna za duhovne ustvarjalce v tej deželi, tako je pravzaprav sramotno za glavno mesto, da nima kaj podobnega v isti kvaliteti. Kulturno glavno mesto Avstrije Dunaj vsekakor ni. Andrej P. Pittler Otroci plesne šole „Maxim“ so pokazali, kaj znajo Selani doživeli uspeh v Trgu Drugo deželno tekmovanje pevskih zborov Mešani pevski zbor SPD „Planina“ iz Sel je, kakor smo že najavili v prejšnji številki, sodelovalo na 2. deželnem tekmovanju pevskih zborov. Tiha upanja Selanov in njihovega dirigenta mag. Romana Ver-dela so se uresničila: dosegli so „zelo dober uspeh“, kar pomeni, da sta bila le dva zbora s cele Koroške uvrščena više. Za to mesto med prvimi koroškimi zbori jim iskreno čestitamo! Tekmovanje je trajalo dva dneva, v soboto kar od 9.00 do 16.30, na njem pa je sodelovalo okrog 2000 pevcev s Koroške in en pevski zbor iz Lienza. Mag. Roman Verdel: „Počutimo se potrjene v svojem delu, saj nam je ta uvrstitev do- kaz, da so bile investicije pravilne in da so se obrestovale. Za zbor pomeni to tudi velik korak naprej, na višjo stopnjo pevske kulture. Nastop je bil za zbor tudi popolnoma nova situacija, saj smo peli pred komisijo, ki zna preveriti vsak akord. Bila pa je tudi nadvse kompetentna, saj so bili v njej prof. dr. Scherr, profesor Gruber (pedagoška akademija) in prof. Christine Winkler iz Velikovca. Zapeli smo štiri pesmi, ena od teh je bila obvezna, sicer pa smo peli slovenske narodne. Če sem iskren, smo nekoliko špekulirali z oceno „odlično“, manjkalo je le za las.“ S.W. Drago Jančar dobitnik Evropske nagrade Letošnji dobitnik Evropske nagrade v višini 20.000 DM za kratlto prozo v Arnsberguje slovenski pisatelj Drago Jančar V nemškem mestu Arnsberg (Westfalija) je bila danes ob 11. uri slovesnost, na kateri so podelili letošnjo nagrado za evropsko kratko prozo. Med desetimi nominiranci je žirija po tajnem glasovanju izbrala slovenskega pisatelja Draga Jan- Pisatelj Drago Jančar čarja. Nagrado v Arnsburgu podelujejo od leta 1969 in je najstarejša tovrstna nemška literarna nagrada. Kandidate za glavno nagrado je predlagal mednarodni gremij iz vrst strokovnjakov za literaturo (kritikov, profesorjev, založnikov itd.) (Karl-Markus Gauss, Hubert Hölscher, Herta Müller, Dr. Ilma Rakuša, Heinrich Vorweg, Norbert Wehr). Od 34 predlaganih avtorjev jih je prišlo v končni izbor 10, med njimi Rusinja Ljudmila Pe-truševskaja, Nizozemec Leon de Winter, Portugalec Jose Moutinno idr. Žirija je sprejela enoglasno odločitev, da gre nagrada slovenskemu avtorju Dragu Jančarju za tekst „Augsburg“ v prevodu Klausa Detlefa Olofa. „Augsburg“ je bil objavljen v nemški izdaji Jančarjevih novel „Sprung von der Liburnia“, ki ie izšla pri založbi Wieser v C V >vcu. Evropsko nagrado za kratko prozo (20.000,- DM) je avtorju izročil župan mesta Arnsberg Alex Paust. Jezik je duša Janko Messner Od musicla preko klime do nemoči V komentarju o Joštu in Jaku je v Slovenskem vestniku 5. maja 1.1. troje napak: „Uprizoritev musicala Jošt in Jaka“ je za koroške gledališke razmere bila nekakšna novost..." Prav pravi pisec, da je to (vesela) spevoigra, ki jo gojijo zlasti v Ameriki. Angleži besedo izgovarjajo ’mju:zikel, t. j. kratka oblika za 'musi-cal comedy’. Nemci in z njimi Avstrijci so kot njihovi germanski sorodniki besedo z izgovorjavo vred prevzeli v svoj jezik. Slovenci pa so to besedo v svoji strokovni literaturi v izgovorjavi podomačili v m u z i k ä 1 - a! Zakaj bi se morali naši dijaki v pouku materinega jezika navajati angleškoslo-venske sklanjatve musical, musicla, musiclu, ko bi morali besedo slovensko izgovarjati mjuzitzel, mjuzitzla itn! Janez Gradišnik ostro obsoja to vdiranje angleščine v Slovenijo Gl. njegovo knjigo SLOVENSKO ANGLEŠKO! Celo SSKJ ima pri besedi ’musical’ pripombo „gl. muzikal“, tam pa: skladatelj muzikalov, scenarij za muzikal. Druga napaka: „V naših razmerah se ta vprašanja prepletajo med seboj od prostorskih preko organizacijsko-teh-ničnih in finančnih zmogljivosti do igralskih izraznih moči in nemoči. “ Kaj pomeni „preko“? Najprej to, da je narobe beseda, pravilno se reče ali 'prek’ ali 'čez'! In kako besedo pravilno rabimo? Gremo prek Drave, prek hriba, prek ledenika, torej po nemško -darüber h i n w e g. Ali pa: dobil jo je prek glave, über den Kopf. Ali prek položiti, quer legen ... V obravnavanem komentarju pa pisec 'preko' sploh ne bi smel rabiti, nepotreben je pri prepletanju tudi „med seboj“, saj ima glagol prepletati 'med seboj’ že v sebi. Hujša napaka pa je v množinski rabi samostalnika 'nemoč-i“ če ga hoče rabiti v zvezi s samostalnikom 'moč', mora vedeti, da le-tega ne sme postavljati v množino, ker 'nemoč' nima množine! Pravilno torej pravimo: do igralske izrazne moči in nemoči. Za zaključek pa poglejmo še nesrečno klimo: „Koroška (tudi slovenska) klima kvalitetni ustvarjalnosti ni najbolj naklonjena...“ To sploh ni res, mož se temeljito moti: jugovega vremena imamo pri nas kaj malo v primerjavi s Tirolami! - Za kaj torej gre? Za to, da nam ni treba Nemcev posnemati, naj imajo svojo koroško nacionalno klimo (Atmosphäre, Stimmungslage), Slovenci govorimo o zadušljivem političnem ozračju. „Sonček, kje Razkošje barv in kostumov je bilo paša za oči pri doslej zadnji in jubilejni predstavi odra „Lutke mladje“. Številno občinstvo je do zadnjega napolnilo gledališče in verjetno jih je bilo kar precej, ki so se spominjali svojega lastnega delovanja pri lutkah ali „Odru mladje“. V režiji Tineta Varla so nastopili deloma že izkušenejši igralci, nekaj „občasnih“, pravo življenje v sceno pa so pri- si?“ v Mestnem gledališču nesli otroci, začarani v škrate. Naj poudarim samo doživeto kreacijo Marice Stern v vlogi Torklje; z maskami na obrazu vsekakor ni lahko igrati. Igralci so igrali, peli in plesali. Navdušili so premiersko publiko, pa tudi 2400 otrok, ki si je naslednjega dne ogledalo ponovitve. Po premieri pa je KKZ počastila dolgoletne strokovne sodelavce in mentorje za njihovo delo. Umetnine Nežike Novak so predali postumno za Štefa Potočnika, Sašo Kumpa in Marjana Belino, priznanj pa so se veselili tudi Franci Končan, Štef Merkač, Peter Militarov, Ana Mlakarjeva, Breda in Tine Varl ter Poldej Zunder. Kostume in maske je ustvarila Breda Varl, glasbo pa napisal Roman Verdel in Boris Rošker. Predstave se je udeležil tudi Franček Rudolf, predsednik Zveze kulturnih organizacij iz Slovenije. S.W. Ko je padel kamen od srca, se je igralska skupina vesela zahvalila občinstvu za aplavz Ustanovljeno narodopisno društvo „Urban Jarnik“ Hommage na dr. Pavleta Zablatnika Eno leto je preteklo od nenadne smrti narodopisca dr. Pavleta Zablatnika, ki se je praktično do zadnjega diha posvetil raziskovanju narodne zgodovine, objavil nekaj knjig in številne razprave ter prispevke v znanstvenih revijah. V bilčovški cerkvi je bila minulo soboto spominska maša za umrlim ter molitev na njegovem grobu. Krščanska kulturna zveza je to obletnico počastila dodatno tudi z ustanovitvijo narodopisnega društva, imenovanega po koroškem duhovniku Urbanu Jarniku. Ustanovni občni zbor je soglasno potrdil upravni odbor, katerega predsednica je univ. as. dr. Herta Lausegger, pod- predsednik dr. France Vrbinc, tajnica je Zalka Kelih-Olip, blagajnik Nužej Tolmajer, odborniki pa so dr. Anton Feinig, Martina Piko in mag. Zalka Kuchling. Znanstveni vodja je znana raziskovalka narodnega blaga na Koroškem dr. Marija Makarovič iz Ljubljane. Ustanovitev so pozdravili tudi navzoči gostje dr. Cevc, direktor Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Majda Fister in direktor Znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malle. Dr. Majda Fister se je v svojem nagovoru spominjala dr. Zablatnika, ki je duhovni oče ustanovljenega društva. “Ko smo pred letom spremili k zadnjemu počitku vsem dragega dr. Pavleta Zablatnika in ko smo skušali ob trenutku nepričakovanega slovesa zbrati prve vtise o tem, kaj smo z njim izgubili, ga ni bilo med nami, ki ne bi posebej poudaril tudi pomen njegovega znanstvenega, kulturnega, pedagoškega, duhovniškega dela in še posebej vsega, kar je storil za Slovence na Koroškem. Prav vsi smo tudi vedeli, da nas njegovo delo zavezuje tudi v prihodnost in to ne le kot zgled, ampak tudi z vsem, kar je ostalo v njegovi zapuščini.“ In ker je v tej zapuščini ostalo precej, je g. dr. Fister predlagala način ureditve „Za-blatnikovega kabineta“. Dolgoletna gospodinja dr. Zablatnika Metka Končič, ki je tudi dedinja vsega gradiva, je dala v svoji hiši na razpolago prostor, tako imenovani „Zablatnikov kabinet“, ki naj bi bil dostopen tudi raziskovalcem za neposredno delo. Urban Jarnik Urban Jarnik je bil rojen leta 1784 na Potoku na Koroškem, postal duhovnik in služboval v Celovcu, Šmihelu nad Krko in v Možberku. Umrl je 11. junija 1844. Bil je tudi pisatelj, pesnik in glasbenik, jezikoslovec, zgodovinar in prevajalec. V koro: ški reviji „Carinthia“ (bil je tudi njen sourednik) je objavljal pesmi in razprave, med drugim eno najbolj znanih „Andeutungen über kärntner Germa-nisierung“. Izdal je prvo slovensko mladinsko knjigo, „Zber lepih ukov za slovensko mladino“, zbirko prevodov iz drugih slovanskih jezikov. Jarnik velja za prvega slovenskega dialektologa („Obraz sloven-skoga narečja u Koruškoj“). S.W. Podpredsednik društva Urban Jarnik dr. France Vrbinc z znanstvenico Marijo Makarovič Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek, v Modestovem Klavirski koncert Andreje Wuzella Oddelek GŠ Mladinski 3.6. domu inModestovdom, 20.00 v Celovcu LŠ Mohorjeva Sobota, 4.6. 20.00 v gostilni Kokitz v Lovankah Večer koroške pesmi Dobrolske novice Nedelja, 5.6. 19.30 v Kulturnem domu Koncert profesionalnega mešanega zbora v šentprimožu CANTUS iz Užgoroda (Ukrajina) SPD „Danica" Nedelja, 5.6. 15.00 v Mestni hiši v Velikovcu (Neue Burg) „Zapojmo pesem - singen wir ein Lied“; sod.: VS Lipa, komorni zbor Gallus Kranj, ans. Korenika, družina Blažej iz Galicije SPD „Lipa" Nedelja, 5.6. 20.00 v farni dvorani v Šmihelu A. Wesker: Korenine; gostuje gied. skupina „Bilka" iz Bilčovsa KPD „Šmihel" Ponedeljek, WIFI 6.6. v Celovcu 20.00 EU - prednost za Avstrijo? disk.: dež. gl. Zematto, dipl. inž Reichold, posl. Voggenhuber, mag. R. Vouk NT, Kleine Zeitung Sobota, 11.6. 9.00 v Pavličevi ulici v Celovcu Kmečki trg - Kmetice in kmetje, ki želijo prodajati KIS domače specialitete, naj se javijo na KIS, tel.: 0463/382436. Sobota, 11.6. 20.30 vljud.šoli vžitari vasi Koncert „Vsi so prihajali“ moški pevski zbor „Trta“ se predstavlja z novimi pesmimi SPD „Trta“ Sobota, 11.6. 20.00 v Ij. šoli v Globasnici Koncert prijateljstva - sod.: dekliški PZ „Plamen" iz Toronta, mlad. zbor. Slov. gimnazije, otr. zbor „Živ-žav, MePZ „Peca" Sobota, 25.6. 15.00 v kmet. gosp. šoli v Šentrupertu pri Velikovcu Zaključna prireditev in ogled šolskih izdelkov Kult. spored: petje, igra „O sveti Klari"; režija dekan Peter Sticker; razstava na ogled v soboto in nedeljo SKGŠ i Nedelja, 26.6. 14.00 pri Peršmanu v Podpeci Tovariško srečanje demokratov in antifašistov; recitacije MePZ „Danica“ od 14. do 20. avgusta Počitnice za otroke in starše v kraju Soča v dolini Trente; prijave na referat za družino, Celovec, tel. 0463/511166-76 I razstave ' CELOVEC - Galerija Slama, Rudi Benetik „Hiva Oa“, vernisaža 7. 6. ob 20.00 (do 2. 7.) - Deželna galerija, Burggasse 8 - Thomas Hoke - Daseinsperre -Leere Masse (do 5.6.) - Kunstforum, Villacherstr. 8/11 (Doortheum) - Umetniška zbirka - izbor (do 4. 6.) -Turmgalerie Göes (Stadtpfarrturm) - Thomas Woschitz (do 5. 6.) - Mohorjeva knjigarna - Razstava del Štefana Ferma (do 17. 6.) ŠENTPAVEL v Labotski dolini - SAMOSTAN - razstava „Glas & Porzellan - Tischkultur und Lebensfreude“ (do 27.10. vsak dan od 9.00 do 17.00) ŠTALENSKA GORA - Izkopanine na Štalenski gori/Magdalensberg do 28. 10. od 9.00 do 12.00 in 12.30 do 17.00 BOROVLJE - Puškarski muzej - odprt spet od 16. maja do 8. oktobra: od ponedeljka do petka med 10.in13.uroin med 15. in 18. uro GRADEC - Kulturni center pri Minoritih - Leben an der Grenze -Die Geschichte der Slowenen in der Steiermark VRBA - Casineum - New York/Max Gangl - mešana tehnika na ročno izdelanem papirju Zveza slovenskih žena sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 20. julija do 31. julija Prijavnice in informacije lahko dobite pri ZSŽ Milka Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel.: 0463/514300-40 90 let SPD „Zvezda“ v Hodišah Društvo je bilo ustanovljeno leta 1904 kot Katoliško izobraževalno društvo in takratno prosvetno delo je zaobjemalo predvsem posojanje knjig in izobraževalne tečaje za kmete. Ko so to delo prevzele druge institucije, so se v društvu vedno bolj posvečali kulturi. Število članov je bilo nekoč 400, prebivalcev pa vsega skupaj 700. Imeli so tudi svoje lastne uniforme za svečanosti, moški in ženske. Delovanje je bilo prekinjeno le v štiridesetih letih. Današnje predsedstvo se trudi za ino- vacije. Zastavili so si cilj, da bodo pospeševali slovenske kulturne elemente, tudi če so ti le v zametkih, v smislu odprtosti in tolerance. Letošnji kulturni dnevi so izraz tega hotenja in prireditelji so se potrudili, da bi ponudili za vsakega nekaj, za mlado in staro, za zahtevne in manj zahtevne. Predsednik društva Anton Miksche pravi: „Zavestno skušamo iti po novih poteh. Za vsako starostno skupino nameravamo ponuditi nekaj, ne v pivskem šotoru, pač pa zabavo z nivojem.“ Hodiški kulturni dnevi Keutschacher Kulturtage Giorni culturali Keutschach/Hodiše 1994 Ponedeljek, 6. junija 20.00 Nad grajsko stalo: Otvoritev razstave Franca Wakoniga iz Brež (Friesach) Torek, 7. junija 20.00 Nad grajsko stalo: Literarno branje; berejo Janko Messner, Peter Raab in Rolf Holub Sreda, 8. junija 20.00 ' Domu sindikatov ob Habnarjevem jezeru (ÖGB-Haus): “Kabarett auf Klassisch“ Grausbirnen von und mit Alexander Kuchinka Četrtek, 9. junija 20.00 Nad grajsko stalo: Bernhard C. Bünker in Gottfried D. Gfrerer Petek, 10. junija 20.00 Na grajskem dvorišču: Openair na grajskem dvorišču „Blueberry Jam“ - live koncert Sobota, 11. junija Na grajskem dvorišču: 90-letnica SPD „Zvezda“ 18.30 z „La banda della societä filarmonica di Turriaco“ iz Italije. Poseben poštni urad v hodiškem gradu s posebnim poštnim žigom Nedelja, 12. junija Pred cerkvijo: 8.30 koncert sakralnih pesmi; 9.00 sveta maša, nato družabno srečanje - igra „Ansambel Šibovnik“ iz Slovenije, otroška zabava z gradom za skakanje, igrami Nedelja, 18. junija 20.00 Na grajskem dvorišču: Pesmi zatiranih narodov „Ponižani in razžaljeni“ - nastopa mešani pevski zbor „Rož“ iz Šentjakoba Četrtek, 2.6. 06.30-07.00 Praznična (P. Zunder) 18.10- 18.30 Glasbena Petek, 3.6. Kulturna obzorja Sobota, 4.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 5.6. 06.30-07.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Dr M. Ostravsky)) 18.10- 19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 6.6. Narodopisni inštitut Urban Jarnik Torek, 7.6. Partnerski magazin Sreda, 8.6. Društva se predstavljajo Galerija Rožek Šikoronja v Semislavčah vabi na odprtje razstave Jožeta Boschitza „Natura morta“ Življenje lepše nego smrt. (Suhi pastel - olje -keramika) v soboto, 4. junija '94 ob 19.30 K razstavi bo spregovoril Ernst Geyer Dober dan, Koroška Nedelja, 5.6.1994, ORF 2,12.40! Ponedeljek, 6. 6.1994, TV SLO 1,16.20 Predvidoma s sledečimi prispevki - 33. Mladinski dan: V Šmarjeti v Rožu je 200 mladih iz vse južne Koroške doživelo dan srečanja in zabave - Evropska unija in občine: Spremembe bi čutili tudi na južnem Koroškem -Center avstrijskih narodnosti na Dunaju je praznoval 10-letnico - „GRAZ-ZIA“: Za mnoge edina vez s slovensko ustanovo v Gradcu klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu danes tako kot ob svoji ustanovitvi pred 20-imi leti povezuje študirajoče - Nazaj h koreninam: V Škofičah tudi z razstavo slik iščejo svoje dvojezične prvine - Slovo od Koroške nogometne lige: SAK tekmuje odslej v regionalni ligi Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) Trg zgornje Italije -ali ležijo tu možnosti za koroške kmete? 1. „Šanse na trgu za avstrijsko govedo, mleko in specialitete“ Referent: Dipl. inž. F. Zimmerl (delegat za zunanjo trgovino, Rim) 2. Podij: mleko, meso, les (iz vidika strokovnjakov): * Dl. E. Zimmerl (delegat za zunanjo trgovino, Rim) * dir. a.d. H. Dorfinger (AMF) - mleko * Mag. N. Marcher (firma Marcher, Beljak) - meso * Dl. H. Kulterer (pred. „Sägeindustrie Österreich) - les Kraj: Kulturni dom Šentjakob v Rožu Čas: petek, 3. junij 1994, ob 19.30 Predavanje: EU in regionalno pospeševanje (cilj 5 b) * Kakšna je podpora? * kmetijstvo in regionalni projekti * praktični primeri Referent: Dipl. inž. Ignaz Knöbl (ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo) Kraj in čas: Sele fara, Kulturni dom v torek, 7. junija 1994, ob 19.30 uri Prireditve podpira: Posojilnica-Bank / Zadruga-market Forumska diskusija NT: 6. junija, ob 20. uri bodo v WIFI (Celovec) skušali odgovoriti na vprašanje EU - prednost za Avstrijo? - deželni glavar dr. Zernatto - dr. Michael Aussenvinkler -dipl. inž. Reichhold -drž. posl. Voggenhuber - drž. posl. dr. Frischenschlager - mag. Rudi Vouk Razpravo bo vodil znani televizijski časnikar dr. Josef Broukal Prireditelj: Naš tednik Soprireditelj: Kleine Zeitung KSŠŠG obhajal 20. letnico Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu je pretekli petek slovesno proslavil svoj 20. rojstni dan. V ta namen so klubaši povabili vse bivše predsednike in člane kluba na fešto. Ob okrogli mizi so spregovorili o motivih za ustanovitev graškega kluba prvi predsednik Janko Kulmeš, o dejavnostih kluba pa skoraj vsi naslendji predsedniki. KSŠŠG ima danes približno 80 članov, svoj pevski zbor in razvija pestro družabno dejavnost. Izšel zbornik o štajerskih Slovencih Pretekli petek so v Mariboru predstavili zbornik o štajerskih Slovencih v Avstriji. Zbornik zajema predavanja avstrijskih in slovenskih znanstvenikov, ki so jih imeli pred letom dni na simpoziju o štajerskih Slovencih v Mariboru. Simpozij so organizirali Instiut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, slovenska akademija znanosti in umetnosti, avstrijski inštitut za vzhodno in južnovzhodno zgodovino. Iste institucije so tudi izdale zbornik predavanj. Kot so povedali iniciatorji simpozija, akademik dr. Vratuša, univ. prof. Križman, dr. Bister in mag. Jesih, naj bi publikacija služila poglobljenemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo ob upoštevanju povezovalne funkcije manjšin. O zborniku bomo podrobneje poročali v eni izmed naslednjih številk našega glasila. Obnovljena knjigama v Mohorjevi hiši Mohrojeva hiša bo letos stara 100 let in že pred petinštiridesetimi leti so v tej častljivi hiši na „slovenskem koncu“ ceste 10. oktobra odprli knjigarno. Pred dobrim mesecem so začeli knjigarno temeljito prenavljati in v zares najkrajšem času so jo v petek, 27. maja, slovesno blagoslovili in odprli. Slovesnost je polepšal otroški zbor Mohorjeve šole s prisrčnimi pesmimi. Poslovodja Mohorjeve družbe dr. Anton Koren je v pozdravnem govoru z veseljem ugotovil, da so se zbrali mnogi prijatelji Mohorjeve, med njimi generalni konzul RS Jože Jeraj in vicekonzulinja Irena Zdovc, celovški župan dr. Guggenberger s soprogo, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik EL Andrej Wakounig in predsednik slovenske zadruge Jože Haber-nik. Mohorjeva knjigarna naj bi se še bolj potrudila, je nadaljeval dr. Koren, da bo knjigarna za vse Korošce, za stare in mlade, kar je „dolžna naj večjemu zakladu, ki ga imajo Slovenci, knjigi.“ Obnovljena je vsa oprema, talna obloga, razsvetljava in vhodna vrata z arkadami. Papirnica in knjigarna sta jasno ločeni, tudi časopisi in devocionalije so dobili pose- ben prostor. Tudi galerija je obnovljena in sploh je prostor bolj pregleden in privlačen. Dr. Koren je še dodal, da nameravajo postaviti za oknom, ki gleda na hodnik, Omanove stele v počastitev vojnih žrtev in, povezan z njimi, velik spomenik pred hišo. Župan Guggenberger bi najraje preslišal besede o denarju in se je raje navduševal nad dvojezičnostjo, „ker živita na Koroškem dva, glede na jezik različna naroda.“ Tudi nem-škogovoreči,“ je dejal, „naj se učijo drugega jezika, ker bo slovenščina vedno bolj uporabna v današnjem svetu. Naj bo Mohorjeva kraj srečanja vseh, saj je del naše skupne zgodovine. Na denarno pomoč boste pač morali počakati,“ je dejal. Tudi predsednik Mohorjeve družbe, Jože Kopeinig, je ob blagoslovitvi poudaril, da so bile knjige vedno pomembne za slovenski narod: sveto pismo v domačem jeziku, Mohor-jevke na polici kot znak razgledanosti, današnje knjige na Koroškem kot vez med narodi, ki vabijo k strpnosti in dialogu. Knjigarna je bila ob odprtju res dobro založena, najnovejša literatura se je šopirila v ospredju in široka zbirka najrazličnejših slovenskih knjig je razveselila obiskovalce. A. Angerer SLOVENSKI Nadstrankarski VESTNIK 3ih Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16,9020Celovec/Klagcnfurt, Avstrija, TcU fon 0463/514300-30, 33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/ßlattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik/Iferausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/5143(X)71. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280šil.); za Slovenijo 1500 SIT. Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru „Kärntner Kinderfreünde“, Slovenska prosvetna zveza in Zveza prijateljev mladine-Ljubljana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. Termin: 30. 7. -12. 8.1994 Cena: 3.480,- (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100 šil. na dan) Prijavite se čimprej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije (tel. 0463/514300-13 ali 22). Medkulturne počitnice 1994 v Piranu „Kärntner Kinderfreünde“ in Slovenska prosvetna zveza letos nudita otrokom iz Koroške poseben počitniški program v Piranu na slovenski obali. Otroci lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Za otroke bodo skrbeli sodelavci in sodelavke „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenske prosvetne zveze, ki se bodo za svoje naloge pripravili na posebej v ta namen pripravljenem dvodnevnem vzgojnem seminarju. Termin: 12.7.-26.7. 1994 Starost: 9-15 let cena: 4.500,- (za člane slovenskih prosvetnih društev) Podpore: Možnost je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša približno 100 šil. na dan. Storitve: V ceni je prevoz z avtobusom, polni penzion, program, oskrba in zavarovanje. prijava: Prijavite se lahko takoj pri Slovenski prosvetni zvezi (tel. 0463/514300-20), kjer boste prejeli tudi prijavnico in jo poslali na naslov Kärntner Kinderfreunde, 9020 Klagen-furt/Celovec, Bahnhofstr. 44. Prosimo za pravočasne prijave (po možnosti takoj!), število udeležencev v počitniškem domu je omejeno. Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih žena, Tarviser Str. 16, 9020 Klagenfurt/ Celovec Vabilo Vljudno te vabimo na tečaj za varnost žensk, ki bo v četrtek, 9. junija 1994, s pričetkom ob 17.30 uri v gostilni pri Joklnu (v 1. nadstropju) v Celovcu, Bad-gasse 7. Na tečaju za varnost žensk se naučite: - varnega gibanja v prostorih, kjer je ženska najbolj ogrožena - preventivnega vedenja -pravilnega ravnanja ob fizičnih napadih in poskusih posilstva - pravilne izbire samoobrambe - dobite tudi odgovor na vprašanje o vaši osebni varnosti Tečaj vodi Aliana Končan-Moscatello, Agencija za varnost žensk iz Ljubljane. Prispevek za tečaj: 50 šil. (ostale stroške krije Zveza slov. žena) Prehitite nevarnost! Udeležite se tega zanimivega tečaja! Za Zvezo slovenskih žena: Milka Kokot, tajnica KMEČKI TRG v soboto, 11. junija 1994 od 9.00 dalje v Pavličevi ulici v Celovcu! Kdor želi prodajati kmečke pridelke na tem trgu, naj se javi na Kmečko izobraževalno skupnost v Celovcu! Plesni teater „IKARUS“ vabi na krstno predstavo plesno-gledališke izvedbe „Potomci z odvezo“ 18. junija ’94 ob 20.00 v občinskem centru Šentrupert v Celovcu (nekdanji Volkskino) SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SAK ostane le regionalna liga Po porazu proti Pliberku si je SAK zapravil vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Medtem ko sta WAC in VSVpolno točkovala, slovenskim nogometašem v predzadnjem kolu ni nič uspelo. Tako kolo pred koncem prvenstva zaseda tretje mesto, ki pomeni hkrati tudi vstop v novo regionalno ligo. To se pravi, da je SAK dosegel cilj, ki si ga je zastavil ob začetku tekmovalne sezone. „Veselimo se že novih igrišč, novih na- sprotnikov, nove naloge - to je najboljša motivacija za novo sezonoje po porazu proti Pliberku dejal trener SAK dr. Ivan Ramšak. SAK-Pliberk 0:1 SAK: Preschern, Savič, Pappler, Zanki, S. Sadjak, Šmid, M. Sadjak, Ramšak (62. Petschenig), Wölbl, Pihorner, Lippusch (71. Urschitz). \ .uma* ' ***■* ' J| ,,, ,, : Tudi Mariu Pihornerju tokrat ni uspelo dati zadetka Pod 19: 6:0 SAK je v zadnjih tekmah prvenstva dokazal izredno razpoloženje, zato je večina pričakovala ponovno vsaj zmago SAK, ko pa so bile možnosti za prvo mesto še vedno dane. V prvih dvajsetih minutah je SAK tudi začel zelo napadalno in imel nekaj dobrih priložnosti, katere pa je uničil vratar Pli-berčanov. Pliberčani pa so iz prvega resnega strela na gol šli v vodstvo in tega vodstva niso več oddali. V drugem polčasu SAK sicer ni popustil, vendar se je opazilo, da manjka prava svežina, manjkala je tista zadnja borbenost, s katero so tudi sicer že obrnili marsikatero tekmo. Največjo smolo pa je imel kar dva- krat Radomir Savič, ko je obakrat Pliberčane rešila zadetka stranska stativa. Tako se je SAK v zadnji tekmi na domačih tleh, kjer so še v jesenskem delu prvenstva bili neporaženi, poslovil od svojih navijačev s porazom. Dr, Ivan Ramšak: „Spomladi se je izkazalo, da imamo probleme doma, če pride nasprotnik, ki gre v vodstvo in se potem postavi z osmimi možmi v obrambo, potem ne moremo odigrati tistih hitrih akcij, ki bi obrambo nekoliko zrahljale in bi lažje prišli do prave možnosti za zadetek. Četudi je bilo mogoče tako videti, da igralci niso hoteli, lahko rečem, da to ni res, dali smo vse, vendar so naše „baterije“ že prazne.“ Igor Ogris - nogometaš z bodočnostjo Lani je Igorja Ogrisa, ki ej igral tudi že za SAK, nogometna pot vodila v Spittal, kjer je odigral nadvse uspešno sezono. Izkazal se je kot izvrsten libero, poleg tega pa je poskrbel tudi za odločilne gole. Še dve koli in končal boš svojo prvo sezono v II. zvezni ligi. Kako ocenjuješ svoj nastop pri Gabor Spittalu? „S sezono sem zelo zadovoljen. V prvih petih tekmah me je trener postavil v sredino, da igram veznega igralca, po petem kolu pa me je postavil na mesto libera in tam sem igral vso sezo- no. Sedaj bi želel le, da igram še eno leto pri Spittalu, upam, da prav tako uspešno kot to leto sedaj, nato pa bi rad napredoval v I. zvezno ligo. Gotovo si spremljal tudi tekme SAK. Kaj bo prinesla regionalna liga ? „Škoda, da je SAK zamudil priložnost osvojitve naslova prvaka. Mislim, daje temu kriv interni problem, ki so ga imeli. Regioanlne lige, kjer bo igral SAK naslednjo sezono, ne moremo primerjati z II. ligo. Že tu je zanimanje gledalcev zelo nizko, v regionalni ligi pa mislim, da ne bo nič bolje.“ Igor Ogris Alpski klub „Obir“ vabi na nagradno kegljanje na naravnem kegljišču pri Jerebu na Obirskem v nedeljo, 29. maja 1994, od 14.00 dalje; v četrtek, 2. junija 1994, od 14.00 dalje; v petek, 3. junija 1994, od 17.00 dalje; v soboto, 4. junija 1994, od 16.00 dalje in v nedeljo, 5. junija 1994, od 14.00 dalje. 1. WAC 29 18 7 4 54:23 43 2. VSV 29 18 6 5 47:15 42 3. SAK 29 18 4 7 51:19 40 4. Lienz 29 14 9 6 54:31 37 5. Treibach 29 14 9 6 40:27 37 6. Breže 29 12 11 6 44:29 35 7. Trg 29 11 9 9 35:25 31 8. Wietersd. 29 6 15 8 31:31 27 9. Wernberg 29 8 10 11 48:53 26 10. Pliberk 29 9 8 12 23:24 26 11. Lendorf 29 8 9 12 30:48 25 12. Austria Cel. 29 7 10 12 27:39 24 13. Matrei 29 6 9 14 25:40 21 14. ATSV 29 6 8 15 28:48 20 15. Borovlje 29 4 8 17 26:63 16 16. VST 29 3 8 18 25:63 14 1. Metlova 24 18 5 1 83:22 41 2. Globasnica 24 14 7 3 60:19 35 3. Sele 24 13 5 6 54:40 31 4. Frantschach 24 12 5 7 51:32 29 5. Šmihel 24 9 9 6 54:27 27 6. Žel. Kapla 24 11 4 9 31:37 26 7. Šmarjeta 24 9 5 10 32:31 23 8. Labot 24 7 9 8 29:43 23 9. Šentandraž 24 6 9 9 29:33 21 10. Eitweg 24 8 5 11 30:51 21 11. Šentpavel 24 6 8 10 31:41 20 12. Grebinj 24 5 6 13 22:38 16 13. Dobrla vas 24 5 5 15 16:67 13 14. Sinča vas Ostali rezultati: Bilčovs - ASK Globasnica - Labot 24 3 4 17 32:64 10 0:0 7:0 (PLetschgatternig3, Sadjak, Pasterk, Kert, Hren) Šentandraž-Sele 1:2 (A. Oraže, Travnik) Frantschach - Železna Kapla 4:2 St. Paul-Šmihel 1:2 (Motschilnik 2) Dobrla vas - Metlova 0:5 Športni komentar SAK-u spodletelo Po porazu proti moštvu iz Pliberka je torej jasno: Slovenskemu atletskemu klubu letos ni uspelo, da bi tretjič po vrsti osvojil koroškega nogometnega prvaka. Škoda, ker bi si zvesti pristaši kluba zaslužili, da si ogledajo to ali ono napeto kvatifikacijsk tekmo, saj vemo, kako SAK naravnost raste z nasprotnikom. S temi kvalitetnimi igralci, s tem neumornim trenerjem, j temi zavzetimi funkcionarji in pri tej konkurenci bi si človek mislil, da bi moral S A K postati prvak. Vzroki, da Slovenski atletski klub letos ni zasede! vrha lestvice, so raznoliki: 1. Zadnja tekma na domačih tleh je bila nekako simptomatična za potek prvenstva. SAK je oddal na domačem igrišču obe točki, tako kot 14 dni poprej proti Trgu, tako kot je oddal točko proti Brečam in proti Beljaku. Prvak mora pokazati vsaj na domačem igrišču nasprotniku, kdo da je gospodar na lastnih t/eh. Tako kot omenjene tekme, so bile vse igre slov. a tleti ko v na domačih tleh eno samo razočaranje in to jeseni kot tudi spomladi. 2. Že meseca avgusta se je poškodoval Manfred Hoher, tako da je SAK igra! vso sezono brez najboljšega nogometaša Ko- roške. On sam bi poskrbel s tem ali onim zadetkom za večji izkupiček točk, kar bi po vsej verjetnosti zadostovalo za krono. 3. Tudi drugi, nadpovprečno nadarjeni igralec, Christian Wölbl je bi! eno samo razočaranje. Vedno spet poškodovan, telesno slabo pripravljen nikoli ni bi1 zmožen igrati vloge kot glava moštva. Igralec, ki je še dve leti poprej bil najboljši strelec koroške lige, tokrat ni dal niti ene-gago/a. 4. Tako je igral SAK prvenstvo tako rekoč z enim samim napadalcem, Lippuschem, ki pa je bil sam jeseni poškodovan. Pozimi so odgovorni kupili kar tri napadalce, vsi trije pa niso zreli za koroško ligo. 5. S A K še nikdar ni ime! legionarja, ki bi bit med navijači tako sporna oseba kot Dinko Vrabac. Še- le proti koncu prvenstva je s svojimi sprehodi po igrišču „prepričal“ tudi zadnje nekdanje oboževalce: legionar mora za denar pokazati dosti več! Tako bo igral SAK naslednjo sezono v regionalni ligi. V moštvu bomo videli verjetno precej novih obrazov, predvsem napad bo treba ojačiti. Verjetno bo tudi ta ali oni igralec zapustil klub. Predvsem Lojzeta Sadjak a bomo zelo pogrešali, če bi res igral v višjem razredu. On je res zgled za vsakega nogometaša, kajti v vsaki tekmi da vse. Ker pa ima SAK v lastnih vrstah še nekaj nadpovprečnih nogometašev, od njih pričakujemo, da bodo naslednje leto poma-galiu mladim perspektivnim igralcem (Zanki, Simon Sadjak, Šmid) pri integraciji v novo ekipo. Joško Wrolich Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na 23. srečanje slovenskih zamejskih planincev v nedeljo, 12. 6.1994, ob 9.30 pri sv. Hemi - ogled cerkve, rimskih izkopanin in votline sv. Rozalije - nato po pešpoti preko vasi Podjuna v Globasnico (pribl, eno uro) h gostilni ŠOŠTAR - kosilo -ob 13. uri kulturni spored Nastopajo: godba na pihala Železar iz Jesenic, oktet France Prešeren iz Žirovnice folklorna skupina iz Globasnice pevski zbor iz Globasnice Srečanje je ob vsakem vremenu. Možen je tudi ogled muzeja in gradu v Globasnici. Kdor želi obiskati nedeljsko sv. mašo, ima priložnost v Globasnici ob 8.30. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT