Št. 1. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsk^. «V ojinoiti J. - Immti (ra/.n; vrst.) naznanila in piilanknj s i /,ar.n!niiijn p.j pogodbi — a v ceno; pri kratkih o^lasiu /. drobnimi Črkami hj pladnje za vsako besudo kr. Vabilo na naroebo. O početku novega leta vabimo slov. rodoljube vsoh stanov zopet na naroČbo. »EDINOST« bo izhajala odzdaj vsako $a» boto. Skrbeli bomo, da pride naročnikom, kateri so zelo oddaljeni, vselej uže v nedeljo v roke. Naročnina sc mora naprej plačevati, in znaša za vse leto 4 gld. 40 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za >/4 leta 1 gl. 10 kr., Posamezno številke se dobivajo pri opravništvu in v mnogih tobakarnah v Trstu po 7 kr.; v Gorici v Irafiki g. Ane Ratzman (via delle Monache) in v Ajdovščini pri g. Avg. Dolencu jio 8 kr. Opravništvo „Edinosti". Via della Zonta 5. Staro i novo leto. Živenjo je popotovanje, i cesta po k a te rej hodijo narodi in posamezen človek, ni gladka, ni posuta s cveticami, ampak dostikrat jo je zarasti o trnje, skopale so jo uime i s kamenjem zasule. Na tem popotovanju je tudi vreme zelo spremenljivo: zdaj vročina, zdaj mraz; zdaj čisto jasno nebo, zdaj bliski in treski iz gro-monosnih oblakov. Tudi na minolo leto leliko obračamo to podobo. Ni sicer žvižgalo svinčeno zrnje v našem delu sveta, surova sila ni divjala, v Evropi je bil mir telesnih moči, a na duševnem polji so bili hudi, trdi boji; zlobni i blagi duh sta bila v srditem prepiru, dobro znamenje, da je poslednji premagoval. To velja posebno o Avstriji, v katerej so bile napete vse moči. Ozrimo se tedaj nekoliko v avstrijsko zgodovino mino-lega leta. Uže v prvih dneh te dobo sta ministra Streit in Kreiner napravila ministersko zaroto ter hotela TaafTeja vroči, a izpo Uetelo jima je i pala sta sama v jamo, katero sta drugim kopala. TaniTe je vtrdil svoje stanje s tem, da sta bila poklicana na mesto zarotnikov dr. Pražak in baron Pino. Precej potem je cesar poklical v gosposko zbornico dvanajst novih " udov, ki so večidel k desnici pristopili. Vse to je levičarje poslanske zbornice hudo raztegotilo; začeli so delati fakcijozno opozicijo, niso hoteli dovoliti ni davkov ni vojakov, nosili so politiko na ulice ter javno Ščuvali ljudstvo zoper vlado in državno/.borsko desnico; drezali so z nožem celo v lastno meso ter primorali ptvoscdnika> Podlistek. Odlomki iz mojega dnevnika. (Spisuje Samovlč.) (Dalje.*) Na piemonteškej zemlji smo Živeli zelo razno-lično; naš bataljon je bil tako srečen, da so g.i edno gonili, kakor hrta po zakotji iskat sov-ažnika, pa je Slo večjidel po ribniško, kajti odpošiljal se je v take kraje, kder ni bilo niti 'sledu o sovražniku. Časi je ves bataljon Šel na pregledovanje, časi pa posamezne kompanije, česar se je FlajŠman posebno veselil, rekel jo navadno: »Danes če Bog da, pa sežem kakšnemu Plementezu, per mejdunaj! gespud, nocoj bomo Se piSčeta jedli in Župo iz grozdja pili, tudi svinjsko telo se prileze; vse dimnike bom inspiciral.« Necega dne, bilo je proti koncu meseca maja,Šla je naša kompanija daleč od bataljona re kog ni sci rat. Vselej, ko smo katero vas zagledali, ustavili smo se in odposlan je bil en oddelek v vas poizve-davat o sovražniku; brez FlajŠmana se ni ničesa poizvedelo, zn:,l je dobro laski ter je veljal, kakor parinmenter pri bataljonu. Nekateri so se hu-dovali, da morajo vedno na patrole hoditi, ker je Flajšman pri njih oddelku; zato se je temu grofa Corotilnija, da Je odstopil. Na njegovo mesto jo bil izvoljen dr. Smolka. Objavili smo uže zakone, katere je državni zbor sklenol; gotovo je najvažnejši mej vsemi zakon o zemljiškem davku; s tem zakonom je državni zbor državi i narodom neskončno koristil. Meseca maja smo z veselim srcem obhajali poroko cesarjeviča Rudolfa z belglško kraljičino Štefanijo; bilo je mej avstrijskimi narodi veliko veselje in spomin na ta dogodek je vsacemu v srce zapisan. Sredi leta se je državni zbor odložil; zdaj pa je začela fakcijozna opozicija z vso nesramnostjo dražiti i ščuvati ljudstvo na javnih shodih; poslanci izmej levice, katere je varovala imuniteta, pred vsemi vodja opozicije, dr. Herbst, hodili so od mesta do mesta ter na sklicanih shodili oznanjali nemško-narodno evangelije, katero se pa ljudstva ni prijelo. Osramočene apostole pa to ni »pokorilo, ampak le še bolj razdražilo. V 14. dan novembra se je poslanska zbornica zopet odprla. Kaj se je tu godilo, s kako hinavsko prodrznostjo je levica napadala vlado, o tem no bomo govorili, ker to jo vsem še v živem spominu, le tega ne moremo zamolčali, da je tolika nesramuost storila konec potrpežljivosti blažega našega vladarja, obsodil jo je s znanimi besedami, katere je '^2. decembra govoril deputaciji tržaške trgovinske zbornice. Te besedo so z velikim veseljem pozdravili vsi dobromlsleči državljani, le besede so nam poroštvo boljšo bodočnosti. Tudi nesreče so imele bogato žetev; sivi oblaki so razsipali točo na zlato polje, razvodenele reke so v puščave preobračale rodovitne planjave, češko narodno gledališke, češkega naroda dika in ponos, vpepelil je ogenj, vsa srca protresa še grozna nesreča na Dunnji — a čas zaceli to rane. Iz vsega vidimo, da jo bilo v miiiolem letu duševno živenje jalco živahno, a zelo neplodno; mnogo se je delalo, a malo storilo, ker so divje strasti dela ovirale. To žalostno slavo naj zapiše na svoj račun fakcijozna opozicija, mi je zanjo ne zavidamo; ona je sejala svado mej ljudstvo, valila skalo na pot zakonodajalnej in izvrševalnej oblasti, zavirala razvitek državnega živenja i narodnega blagostanja. Vprašanje je Še: kaj smo si pridobili mi Slovenci v starem letu? Odgovor: »NOSU Vso je še pri starem; naše Šole, naši uradi so, ka-koršni so bili, tuj jezik se v njih šopiri, slovenščini so vrata zaprta; i naši deželni i mestni v okom prišlo s tem, da so se vselej objavili prostovoljci na tako nevarno, a večkrat dobro hojo. Tudi takrat, koje stotnik vprašal: Ke lo gre prostovoljno na patrolo? ni minolo 5 minut, in stalo je skupaj, reči se mora, jedro vseh lumparij; da sem tudi jaz bil zraven, to nič ne dč, bil sem njih učenec in moral sem po starem pregovoru: kedor mej volke pride, mora z njimi tuliti, po njih se ravnati, nisem prekoračil inej človečanstva in zapovedi. Če sem pa časi drugam gledal, bila je sila, kralj života, želodec, ima posebno moč. Povelje je bilo dano, na zemljevidu mi je odkazal stotnik cesto, po katerej imam voditi četico, kako naj se umaknem, ako bi napaden bil, zraven pa ni pozabil Flajšmanu zatrditi: Ti Flajšinan, ne smeš Laha ukrast. Flajšman seje namuznol in je rekel odhajajoč: »Ne, ne spud avtman, Laha pa uže no ukradem, rajši mu dam eno po glavi;« narn pa je rekel: »Per mejdunaj, kakor hitro mi kaj pod roko pride, pa bo naše pa Nackovo«. Dalje in dalje smo šli, bilo je Še nekaj ruma v čutari, pa nazadnje je še tega zmanjkalo. Flajšinan je pritiskal čil; so zobmi, da jo imel lice debelo, kakor bi ga osa pičila. Zagledali smo od daleč izmej drevja zvonik, to jo vas X. rečem, in hajdi s pota mej koruzo. Sobico jo pripekalo zastopi? Oni so, kakoršni so bili, glas niso našega naroda, A to nas ne sme plašili, fortes fortutiaju-vatl Z novim pogumom stopimo vnovič na delo, posvetimo narodu roko, srce in dušo, boljši dnevi pridejo, ker priti morajo, ako le hočemo. Temna je sicer bodočnost, nobeno oko ne vidi vanjo, le minolosti ilogodbo mečejo vanjo svojo Žarke, l ti žarki so upapolni ter nam polnijo dušo s pogumom i navdušenostjo. Zato na delo, na neumorno delo, dragi rojaki 1 Vsak bodi na svojem meslu, podajmo si roke, korakajmo zložno v boj za narod, za dom! Vzlasli pa obračaj ino vso skrb na našo mladino, ker na mladiui je oprt up vsacega naroda. Hojaki, z I Jugom na delol Pomorska banka, o katerej jo bilo toliko vpitja, toliko hvale, češ, da Trst se zlatom zasuje ter ga na najvišjo trgovinsko stopinjo povzdigne, umrla je pr ed po rodom. Naš dvom, da jo vlada potrdi, bil jo opravičen, ker vlada je ni potrdila, in to je prav storila, ker ta banka je bila prav »Švindel«, kateri si) pa nekateri Francozje za uho zapišejo, ker so jih na led speljali naši ustavoverci. Kdor ima škodo, temu ni treba skrbeti za sramoto, tako pravi pregovor; a Francozje temu pregovoru pristavijo še kaj tacega, kar bo našim ustavovercem meso s kosti trgalo. Bili so tako sramotno ogoljufani, da tega nikoli ne pozabijo. Ustavoverci, ki so zmolzli Avstrijo, hoteli so zdaj rabili francoski denar najprej za svojo žepo in potem zop.T vlado; nadejali so se s to banko vreči našo vlado, a slepi, kakor so, niso videli, da državno oko ni zaprto, da zdaj na vladnem krmilu niso več glumači, ampak možje, katerim je prva skrb državno blagostanje. — Sinrt te banke jo našim ustavovercim — bodi nam dopuščeno, da jiii imenujemo z starim imenom — grozen udarec. Nadejali so se, da jim bo ta banka milijone v žepe metala, in zdaj — banke ni! — »Wiener Allgemeine Zeitung« — organ rojenih ministrov, britko se joka, kdo poplati zdaj mojih 80O.000 gld. dolgov? »Triester Zeitung««, organ vesoljne trgovine na svetu i naj večjega avstrijskega polilikarja, ki stoluje v Ljubljani ter na široko sinje — »Triester Zeitung« tudi Žaluje, ker pogodba s pomorsko banko je splavala po vodi in prašanje je, dokle bosta pokrivala dva milijonarja l-'^lOgld. letno zgube, ker tudi milijonarji »mutant inores«, posebno, če jih bode »trn«, ker to je uŽe tako, da na mehkem najrajši ležč; pa se navadno in skržaki so rezali, kakor bi bilo na tisočo ljudi pusto ljubjo strgalo, da sejo teško razumela beseda. Jaz zapovem trojici: Flajšman, Stupica in Palčič, vsi trije pojdete v vas, znamenje, da ni nevarnosti, to bodi kapica na puški. Nakopičili smo se okrog visoke murve, dva sta zlezla na vrh in opazovala vse, kar so iina okrog nas goditi, predno jo minolo polu ure, uže javi raz murve opazovalec: »Stupica s kapico maha.» Precej smo so previdno začeli bližati vasi po predpisanem redu. Pred vasjo je nas uže FlajŠman čakal in prav pridno nosljal tabak, katerega so mu dajali trije dobro rej eni vaščani, katere je on za varnost saboj vzel in jim zapreti!, da jih podavi, Če so ga nalagali. Ko smo dospeli do njega, ponižno je nam pravil, da niso videli vaščani nikakorŠnih vojakov; nas so dobro sprejeli in peljali v vas, ki je precej velika bila. Stupica jo uže prej poskrbel za naše želodce, zaukazal je prinesli kruha in vina, sira in salam, pod plaščem je p i skrivaj nosil svinjsko kračo; kako jo pod plašč prišla, to ni bilo te.'ko uganoti. Flajšman je znal vaŠČanom na srce govoriti, pripovedoval je, da smo samo oženjeni, razen mene, da imamo doma žene In otroke Itd. Obslopilo nas je staro in mlado in se radovalo, da smo tako slastno jeli in pili, kakor bi bili na dnini. Stara mamica se tudi solučnlh žarkov ne hranijo, ampak zelo jih iščejo, kakor kuščar, Čo ne bolj. Vsaka cvetici obrača obraz proti solncu, najbolj pa milijonar, ne sveti mu solin e le skoz okno njegovo vile, lemuč, če se mu sveti Še k ij na njegovej suknji, tu mu je še večje veselje. t'e pa ta magnet zgubi »vejo moč, potem je onih 15.000 gld. i ž njimi vse prijateljstvo zgubljeno. To je iižo tako na svetu. Mi se smrti te banke toliko holj veselimo^ kor jo bili nam, kar smo večkrat omenili, voilno zelo sumljiva. Svarili smo pred njo ves Trst ter izrekli bojazen, tla našemu mestu pod-koplje ves kredit, ako se jej kaj človoskoma primeri. Naš greh tedaj gotovo ni, da jo je nek drug primorski časnik tako povz lignol. Hesje, iz začetka se v namenu lo banke ni dosli vedelo, tudi lo ni bilo znano, kdo i kdo so njeni započetuiki; le čudili smo se lijonskej banki, a ko so je imenovalo na Primorskem si iboglasno ime »Franki«, zgubila jo ta banki vse zaupi-nje, no lo pri nas Slovencih, teinuč pri vseh realnih in poštenih trgovcih. Stoprv ustavoverni Časniki so nas o njej natančneje podučili; zdaj vemo, čemu je bila namenjena: imela jo biti past vladi, molzna krava ustavovercem, vzlasli podpora časnikom, i pijavka našemu ljudstvu-Nekoliko mesecev bi bilo v Trstu zelo živo živenje, dela v izobilji, vso bi to banko bilo hvalilo, denar hI se bil nosil vanjo od vseh strani. Pa kij naglo bi necega dne bilo vso zastalo, Šel bi bil po mestu glas: banka jo falirala, de-lalel hi razsajali, ljudje, ki so banki svoj denar zaupali, roke bi vili, in bil bi v Trstu velik krah, velika nesreča, ki bi se morebiti nikoli več ne bi dala poravnati. Da je to čista resnica, to so vidi uže iz tega, kar smo zgoraj omenili, čo pa pristavimo Še gorostasne neumnosti, katere jo skuhal Franki v svojem kotlu, potem nam ni treba nič več govoriti in vsak mora biti hvaležen našoj vladi, da ni dala koncesije banki, katera si jo v pravila zapisala lo lo goropadno nainene : Poti poro ustavoverskih časnikov, vzlasli tetko Triesterce, s katero je uže pred rojstvom skle-nola pogotlho; izvožnjo goveje živine iz Avstrijo na Francosko. Posekati bi se imeli hrvatski gozdi l les na Francosko prepeljati, da bi potem Hrvatje ob pustili skalah fh burji živeli; v Trstu bi sc delale doge in sodi ter ti vozili na Francosko, napolnjeni z štajerskim vinoml S hvalhiskoga morja bi se izvažalo petrolije iu Nafta tu li na Frani osko. »V Adriatico Navale« bi se delalo velikanske ladije. Naj bi liže zadnje bilo, a vse drugo je tako velikanska buda- jo približala in nam prinesla še polente. »Helj auf!« je zakričal Stupica, »masovnik je tukaj, kar po njem I« »Mile grazie, sjora parona,« moško se jo zahvalil Stupica na dobrovoljno ponudbo, mamici pa so se solze utrnole, kor si je mislila, Bog ve, kako pošteni »tedeški« so ti možje. Stupica je začel tudi komodijc igrati, dal je na čevelj košček polento iu »ans, cvaj, draj.'« vrgel jo jo v zrak, pa vselej ujel v svojo krušno skrinjo tako so navadno rekli njegovim uslom, ki so bila široko preklana. Solnce se jo skoro nag-nolo in le s trdo besedo sem mogel te burkeže ugnali, sicer bi bili tam ostali. lt&di bi bili peli, pa nismo smeli zaradi varnosti. Poslovili smo se prav prijazno; Juvančič pa jo inej tem, ko smo se mi prav dobro imeli, stikoval vso koto po vasi, je li kdo skrit kak Plemontezar, tiko nam je pravil, kajti vsi vaščani so bili okoli nas zbrani, on pa je pri tej priliki so saboj vzel marsikaj, kar ni bilo pod ključem. Prišli smo v mraku domu, uže nas je stotnik željno pričakoval; ko sem mu po vojaško javil, da nismo niti sledu o sovražniku vidoli, oglodal si jo nekoliko patrolo, ki je še pod orožjem slala. Obrnol sc jo k Flajšmanu ter ga vprašal kako je bilo v sovražnej vasi. »Prav dobro! spud avtman,« odgovoril jjc ta, pa nekako nemirno z rokami pripovedajoo lost, da se kuj taccgn more poro liti I«; v izvanredno razvitih možganih, kakorsnih, hval i Bogu. nemajo še navadni ljudje, ki zdaj po 7»uilj| hodijo. „M i r". V Koroški ttlovcncl so se začeli probu-jati. Prof. EinSpieler, ki ho izdajal nov časnik, razposlal je ta le oklic: Mir* Tako bo ime novemu fasnikti, ki hode ob novem Mu začel v Celovcu Izhajati. »Napravite mir mel mojimi narodi«, so rekli naš svil I i cesar nekdaj svojim ministrom Grof Taaffe, predsednik sedanjega mini-sterstva, je oznanil kot svojo prvo in naj ime-nltnlSo nalogo: Napraviti spravo in mir med avstrijskimi narodi. Prml. naš knezoškof dr. Peter Funder so v svojem prvem pastirskem listu pisali ie le besede: Varovati v deželi mir, moram šteli me 1 naj iinenitniša pa tudi naj bolj premišljena dela svojega poklica. Vsem prebivalcem koroške dežele, Nemcem in Slovencem, duhovnim in po-evetnim, moram klicati izpred oltarja: Mir vam bodi! — Posvetne naj višje oblastnije — in cerkvene — torej oznanujejo mir in spravo med avstrijskimi narodi — zraven pa tudi ka-lejo pot, po kterem se moro zaŽeljeni mir doseči. Presvltli cesar so pred dvema letoma v Bvojem prestolnem govoru rekli: »Avstrija naj bode varhinja pravic vseli narodov«. Grof Taaffe je v državnem zboru že večkrat rekel: »V Avstriji se ne sme na steno pritiskati noben narod, — ne nemški, ne slovenski«. Prml. knezoškof Peter pa so v svojem listu pisali: »Vsakemu svoje. Vsak narod ima pravico, da se razvija po svoje, svoj materni jezik omika in v čast postavi«. Da se toraj od posvetne in cerkvene oblasti zažoljenl namen doseže in sveti mir napravi med narodi, k temu, t kolikor mogoče pripomagovati, to bode namen In naloga novemu časniku »Mir«. Oglašajo se nasprotniki, ki pravijo, da mi Slovenci na Koroškem že tako vse imamo, kar naSe srce poželjuje in nam nočejo dovoliti ničesar: Nemščina naj gospoduje v šolah in kan-celijah in naših ljubih otročičev prva sltrb in naloga mora biti, učiti se nekaj nemških besed, da imajo vsaj kaj pozabiti. Oglašajo se pa tudi naSi prijatelji, ki mislijo nam pomagati in narodne pravice nam pri vojskovali, pa žalibogl da naših želj in razmer prav ne poznajo, in toraj vse pretirajo, nam nepotrebnih sitnost napravljajo, in Škodujejo, Noben teli potov no pelje k spravi in miru, temveč k razprtiji iu sovražtvu. | Edini pot do sprave in miru je: Vsakemu svoje! Mi koroški slovenski rodoljubi tudi trdimo, hočemo In tirjamo: Vsakemu svoje, ne Teč, ne manj. Ne preveč na levo, ne preveč na desno, temuč po sredi; Posrednji put — zlati pot. Ta posrednji pot hoče hoditi novi časnik ■ Mir». Izhajal bode v tiskarni družbe sv. Mohorja dvakrat ▼ mesecu in sicer 10. in '.'5 vsacega meseca. — Veljal bode le en goldinar na celo leto In donašal polno torbo podučnih, mikavnih in kratkočasnih sostavkov in novic. Programa — mislim — mi ni treba razglašati; saj delam že od 1. 1*48 — toraj že več ko U2 let — po enem in tistem programu, po enem In tistem kopitu; program moj je: Vsakemu svoje in vse za Boga, cesarja in domovino. Slovenci, posebno slovenski rodoljubi 1 podpirajte to moje novo podvzelje, kterega se lotim mabnol i sunol nevedoma Stupioo; vrvica seje pod plaščem pretrgala in krača pod stotnikovo nogo zvalila. »Kaj pa je to?« zakričal je stotnik. »To so nam darovali,« reče FlajŠman, »pa smo zato pod plašč skrili, da ne bi videli drugi, ker vsakemu se ne more dati kaj tacega, per mej dunajl »A meni uže privoščiš košček, ti stari kavran,« reče stotnik. Će hočejo spud avtman, saj smo mi tako dosti jeli in pili;« a stotnik se je branil krače in le potem, ko je po noči kuhana bila, poklonil mu je Stupica košček a čutaro vina, kar je za tisti čas več veljalo, nego vsaka kraljeva miza. Jaz sem pa vsled tega moral mnogo stotniku prlpovedatl, kajti izpraŠeval me je o minolem dnevu moje patrole, pa sem mu po FlajŠrnanovej navadi le toliko povedal, kolikor sem za dobro spoznal, bil Jo Jako sadovoljen z nami. Vso noč smo imeli počitek, spali smo dobro, saj smo tudi vtrujcnl bili i nihče ni slutil, kaj drugi dan prinese. Rumena zarja je na rano jutro pozlatila sMont Ceniš« in fancoske gore v daljini, ko nas probudi vrIŠ po taboru. H u zarji so na brhkih konjih tekali ko lastavice sem ter tja in nosili le prošnje naznanjeae mi od vseh strani. Cena je nizka, potreba tare^a Časnika je silna: Glejte, da spravite v vsako faro poveč iztisov, da Sčasoma iz malega zraste veliko. Primite tudi za pero, pridno dopisujte in pomagajte krepko t Itodoljuhi po celej Sloveniji! Imate zdaj lepo priložnost v djinji pokazati rodoljubjo svojo. Darujte za mili naš narod vs.ij pi vo leto nekaj rajnšev, da so več iztisov spravi med ljudstvo, da se ljubezen do branj i bolj oživi iu da se zaspani Slovenci zbudijo in ponosno kličejo: Mi smo mil Vse za lioga. cesarja in domovino! Nv ročni na nuj se nemudoma ali na me ali na vredništvo »Mir« pošlje! Hož a pomoči Prva .številka pride na svitlo lu. januarja 1X82«. Mi prav živo priporočamo ti časnik ne le koroškim, temuč vsem Slovencem, ker tu gre za velevažrio stvar, za probu lo, ohranitev slovenskih naših bratov na Koroškem, katerim preti narodna smrt, nemški povodenj. Slovenski časniki, i ž njimi 1 udi mi, svetujejo, naj la Časnik Slovenci gmotno podpirajo, da se bo moglo pošiljati mnogo iztiskov po koroških okrajnah, da se bodo delili mej ljudstvo i mu lako pomagali iz globoke propasti. Do|i )ISI. V TrMii, 2. januvarja. (Trialko veteransko društvo.) Naše veteransko društvo dela dosti hrupa, posebno pa njega predsednik, ki ima, kakor so sliši, nalogo, TržaČanom vcepiti palrljotizem. S temi agenti, kateri barantujejo s patrijotizmom, pač je v Trstu uže nekaj preveč »humbuga«. Mi sicer nemamo nič proti veteranskemu društvu kot tacomu, mi smo ga celo priporočali in reči moramo, da je v tem društvu zdaj večina Slovanov. S tem društvom so bila vsa naša slovanska tržaška društva v najboljših od-noŠajih in videti je bilo, kakor da bi hoteli gospodje od veteranskega društva v resnici v lepej slogi Živeti z nami Slovani. A Nemec ima uže navado (iu navada je železna srajca), da hoče gospodovati, kadar se enkrat kde dobro vgnjezdi ter porabiti ubozega Slovana le za svojo korist* Mnogo veteranov je v slovanskem podpornem društvu, v društvu »Edinost« itd. in to smo vsi rodoljubje odobravali, dokler smo videli, da nam gospodje vodje veteranov ne vsiljujejo preveč svojo kultur«; a zdaj pa so prvaki veteranov zavohali, da se slovansko podporno društvo preveč širi in da bi to moglo škodovati skrivnim tendencijain veteranska;(gospodje veteranski prvaki spoznavajo namreč načelo, da je avstrijski patrijotizem nemogoč brez nem-škutarije) zatorej so sklenoli, da začnejo delat' konkurenco tudi slovanskemu podpornemu društvu iu da osnujejo poseben oddelek za podporo bolnikov itd. V veteranskem društvu je tudi neka koterija, ki dela na to, da bi ne bilo nobenega pravega Slovenca v odboru. Vse to je prouzročilo, da je izstopil eden in edini pravi Slovenec iz odbora, in da se tudi v okolici misel širi, tla bi se napravil poseben oddelek veteranskega društva, ki bi imel svoja lastna pravila iu svojo lastno obleko, podobno onej bivših okoličanskih brambovcev. Mi tudi odobravamo to novo idejo in želimo, da bi se slo venski veterani otresli onega jerobstva, ki nam-le škoduje ter nas kuje v verige sužnosli. Ob enem pa trdimo, da veteransko društvo, ki hoče vse objeti in vse pogoltnoti, da to društvo zaide iu da si koplje grob, ker k malu se skadi entu-zijazem in kadar nastopi doba realnosti in trez- naročila iz glavnega stana. Giulaj je zapovedal v noči, da se mora vsa armada v bojnem redu na levi breg Tičina umaknoli; to je bilo I, junija. Ker je bil naš kor poprej prva straža, bili smo sedaj zadnja iu branitelji pri umikanju v Lombardijo. Nesrečni Giulaj nas je skoraj v svojoj nevednosti pozabil i ni dosta manjkalo, da smo bili ujeti vsi. Morali smo še polu dne na mestu ostati, dokler ni bilo topničarstvo in vojaške zaloge v varnosti. Čez hribe se je valilo polno oddelkov francoske vojske, vse rudečeln modro je bilo po gričih. Naša konjica je pri tej priliki veliko koristila, ker je vedno z navideznimi napadi ustavljala Francoze, da so se morali zbirati, pa ko so se zbrali, ustavili in v vojno črto postavili, uže je izglnola konjica, Čez Ti čin je bilo mostov na čolnih narejenih in v enem dnevu je prestopila vsa amada čez nje. Flajšman, Stupica in drugi so vedno šale brili, Repnik je bil pa žalosten, ker se je bal, da ga kak Turko iz Afrike poje, kajti strašili so ga, da imajo Zuvavi mačke na telečjakih, ter da so lako naučene, da skačejo onim v obraz, na katere Zuvav pokaže, ta pa ži- iio-ti, mislil si bode marsikelo, da je boljše dom i deliti obuvalo, hlače itd. nogo paradirati in čas gubiti po Trstu. Mi Slovani pa bomo vedno dobri Avstrijci in ni nam treba, da bi nas učili tujci domcljubuo.iti, nas veže lastni obstanek na Avstrijo in to je večje iu boljše poroštvo, nego pa kričanje po ulicah, nego oni p itrijotizem za parado, kikor ga nahajamo pri nekaterih društvih v Trstu, katera žive samo zarad predsednikov. Iz «r2»«ke okolice 2. januvarja. [Novoletno darilo trialkej okolici) Vsak se veseli, ko mu kedo za posebne zasluge pokloni novoletni dar, ker s tem pripo-znava delo doličnoga. Tudi SvetoivanČane v trŽaškej okolici je osrečil magistrat z novo večerno šolo v jeziku ~ ptujem, namreč luškem. Kedo je pa ta novoletni kvar, ne dar. sprožil v okraju, kder imamo marljive zastopnike političnega društva »Edinost«, narodne agitatorje, katerih besede so kakor skala trdne? »lndipeudente«, list magi-stratove svojati in cvet irredente, objavil je lo vest ininoli teden z največjim veseljem. Kuj poreče vrli g. NadliŠek, mestni svetovalec tamošnjega okraja, v prihodnjej seji mestnega zbora? mu je li ta stvar znana in od kod je ta novi korak polaŠČevanja v večerne šole prišel? Ta novoletni dar je strup našej narodnosti, in kdo se bo hotel učili v laščini? Možje od sv. Ivana, ki Imate narodni čut v slovenskih prsili, za-prečite to tihotapilo lahonstvo iu tirjajle, če se uže v večernej šoli kaj uči, naj se uči v materinem slovenskem jeziku, kateri vsak umejc« ne pa v blaženej laščini; sramovati bi se sicer morali vpričo naših bratov izven tržaške meje. Reklo se nam je, da bodo za zidarje in drugo odrasle ljudi ta večerni poduk. Kedo bo pa tisti ljudje pri sv. Ivanu, kateri bo lo hodili k laškemu poduku, ko Turki h katoliškej pridigi? Morebiti kaki najeti postopači, nemaniči in izvrženci, družili menda ne bo, Tega ni m agistrat iz svojega nagiba storil, ampak za tem mora stati kak človek, kateri hoče lahonskega mololia pitali. Možaki Ivancil stopite na noge, da se 110 vkoreninl strupeni sad mej naš narod. Pokažite, da niste podloga tujčevej peti. Spoštoval bode vas narod iu jemal lep izgled nad vašimi rodoljubnimi čini. Ako gosenice objedajo drevo, treba je odrezati vejo in zalego pokončati, tako je tudi pri naroduej lipi, treba je z vso pridnostjo odstraniti škodljivo žival, katera perje in veje objeda. Bog daj, da bi ne padle te besede na kamen, ampak, da bi našle obilo dobromislečih poslušalcev. Grabež. Iz 1'roMeku 27. decembra. Mi smo tukaj imeli posebno srečo uže nekaj let sem, da so pri nas bili poleg dobrih učiteljev za Šolo, tudi izvrstni učitelji za petje, kedo se ne spominja še izvrstnega kvarteta, kateri nas je tolikokrat razveselil z krasnimi slovenskimi pesmicami? posebno odlikovali so so v petji ter se trudili za njegovo povzdigo g. Valentič, Pe-licon in Marcina. Od kar so pa ti gospodje premeščeni biti, zadremalo jo cerkveno in narodno pelje tako, da nismo imeli več nadeje, kedaj slišati lepo ubranega petja. Nepričakovano pa so nas iznenadili zopet naši pevci te božične praznike z lepo latinsko mašo, katero so lako milo in lepo peli pod vodstvom gosp. Korena, da smo se kar čudili, kako je mogoče bilo v tako kratkem času opiliti zopet naše zanemarjene pevce. Mi nismo nikoli dvomili nad zmožnostjo gosp. Korena, ali da je tako čil iu energičen v podučevanji polja, tega se nismo nadejali, toraj hvala vam, g. Koren, za prostovoljni trud, tako tudi p. Čoku, kateri je tudi v tako kratkem času vemu glavo reže ali pa samo ušesa in nos' Vedno se je nazaj oziral, in gorje mu je bilo ko sem ga za naj zadnjišo stražo za bataljonom postavil. Ilitil jo za nami, vedno se mu jo kričalo: »distanz« Repnik ostani! Repnik je le pritiskal, kakor bi ga bil se šivanko bodel. Pripeti se, da stranska straža preplaši v koruzi ruja-vega velicega mačka, ki ravno pred Repnikom na cesto priteče —; kakor bi ga bil s kropom oblil, obstal je — puško raz rame snel in — skoraj ni znal, kde da je. Ko Stupica mačka ugleda, zakriči: »Ali vidiš hudičal uže teče!« Repnik začne mahali s puško iti precej je bil v sredi straže mej nami —. Ves poten je bil, barve so ga spreminjale, bal se je strašno Zu-vavov, o katerih mu je Stupica toliko grozovitega pove lah Da sem ga malo ohrabri! in mu pogum dajal, poslal sem Stupico na njegovo mosto, on pa mu je obečal, da mu kupi »šnopsa« v prvej vasi, kar je tudi storil. Pohod, ali prav za prav beg u Piemonta hil je krvav iu truda poln. Francozi so nas nadlegovali, počitka nikakoršnega ni bilo; da smo se le kde pripravili za kuho i ko smo vsi koprneli po juhi in mesu, da vtolažimo prazni želodec, uže je priletela krogla v tabor in — vse j mlade dečko v petji izuril, da smo bili od ve-I se| j i ganenl, ko smo jih p ti slišali. V bližujej vasi Kontovelu se je /golila na sveti večer velika nesreča. Ko so se začeli verni zbirati v cerkvi k polunočnej maši, prišel je je tudi neki Peter Prašel, pijan, in hotel je posili se vriti na kor na mesto, ki je navadno pevkam odločeno. Vhod na kor je pi v zvoniku iu silno nevaren. Pri odpiranji malih duri, skoz katere je iz zvonika vhod na kor, sunil ga je bil po neprevidnosti v stran M. G., da se je nesrečnež, ne ve se kako, čez mostovže prekucnol nad 12 sežnja globoko, in koj mrtev obležal. Razen družine, mislim, da nobeden ue žaluje za njim, ker, kakor se mi je pravilo, hotel si je uže sam živenje končati pred enim leto.n. Karakteristično je bilo slišati nekega kmeta, ki je rekel, da Kontovelci niso imeli še tako veselih praznikov, kakor letos, ker tisti večer, ko so je Kristus rodil, ubil se je hudič. Vsi vas in bližnja okolica pa obžaluje moža, kateri se bode moral zagovarjati pred sodnijo zaradi tega nesrečnega slučaja; prepričani smo pa uže zdaj, da bode za nekrivega spoznan, ker se je lo po nesreči to zgodilo. 1z DulovelJ na Krasu 1. januvarja. Mi imamo tukaj prav izvrstnega župana in starašine, ker oni uže četrto leto opravljajo svoj posel brezplačno. Mogoče je, da je bila zadnja volitev na šest let, ker so po minolih treh letih, kar jo bila volitev, nobeden ni odpovedal in tudi nova volitev ni bila razpisana. Tudi gospod tajnik po dokončanih treh letih opravlja prav izvrstno svoj posel brez nove pogodbe, mogoče, da je tudi on za šest let najet. O tej zadevi so se nekatere osobe pritožile pri c. k. sežanskem okrajnem glavarstvu, vendar še ni bila nova volitev razpisana. VoŠlmo Vam srečno novo leto in prosimo, da poskrbite za novo volitev, predno mine peto leto, če niste bili na šest let izvoljeni. Več občinarjev. Poilffradom .1. januarja, K malu potem, ko so Notranjski vozniki dobili plačilo nad od sto od zaslužka za voz-nino pod Abendrothom v Bosni i Hercegovini, raznesla se je po potem okraji vest, daje v Trstu neki »dohtar«, ki plačuje tudi Istrskim voznikom po :J0 gld. od voza, ne glede na zaslužek in da vsak zgubi vse, ako se ne zadovoli s temi SG srebrnjaki! Hiteli so v Trst vozniki, posebno Munci, ne da hI so prepričali, kako stvar stoji. Nekateri so sicer vprašali mene, kaj jim je storiti in svaril sem jih pred prenagljenjem. Kajti] razložil sem jim, da ima celo zadevo naš poslanec g. Dr. Dinko VlteziČ v rokah in da od njega ni še poročila. Ako res kdo plačuje, da menda samo kupuje one terjatve in išče dobička za se. A ljudje, potrebni denarja, niso slušali in zavrgli so Še to malo, kar jim jo bilo zagotovljeno. Vsak je prejel mesto "/O samo 30 gld., tedaj še polovice ne! Razvidno je pa to iz interpelacije, katero so stavili gg. Dr. Dinko Vitezič in drugovi v državnem zbori iu katera je tiskana v 1. broju »Naše Sloge«. One terjatve so se kupovale is. tinito, kakor sem jaz sumil in sicer od nobenega druzega, nego od Abendrothovega nastopil i ka samoga. Prosim Vas, priobčite to vrste, da vsaj oni. ki se niso še prenaglili, ne bodo oškodovani in da morebiti si. c. k. okrajno glavarstvo Volov• sko, katero je po poročilu »N. S.« uže prejelo denar, po mogočosti kaj pomore ubogim voznikom. (Dalje v prilogi.) kotle je bilo treba prekucnoti in menažo po tleli izliti. Stupica in Flajšman sta bila vselej zadnja v vrsti,' pomagala sta kuharjem na videz kotle vkup spravljati, pri tej priči pa sta drug druzeinu v telečjak meso tlačila, da si je bilo časih še surovo, ali na pol kuhano. V telečjakih nista sicer ničesa nosila, imela sta svoje teleč. jake le za magazin ukradeno robe. Ako sta se bala, da no bi kak kmet nju ovadil, dala sta telečjakc celo v drugo kompanijo za nekaj časa v zamenjo za dobro plačilo. Časi se je pa tudi primerilo, da sla si nosilca ukradenga blaga sama odškodovala, praznola sta namreč svojih tovarišev telečjako in tako sta Stupica in Flajšman, ko sla prišla zopet po telečjake, odnesla večkrat kamenje, ali prasnoto k svojej kompaniji. A kaj sta hotela? molčati je bilo treba; Flajšman se je kike petdesetkrat prav krepko pridušil, pa je vso minolo. (Dalje prihodnjič.) Priloga k št. i. „Edinosti". Munci pa naj to Škodo, alco jo bodo imeli, prištejejo vsem drugim, katere so jih uže zadele, ker niso poslušali dobrega sveta. Iz kO|»r«k«»fl;a okraj«, t. januvarja. Dne 06. decembra je imela »dolinska Čitalnica« svoj letni občni zbor. Iz tajnikovega in blagajnikova poročila je razvidno, da stoji društvo na trdnih nogah. Odbor je imel mej letom 8 sej, pripravil oder, pomnožil knjižnico itd. Po kratkem blagajnikovem poročilu se je vršila volitev. Bilje izvoljen predsednikom čest. g. dekan in G odbornikov. Dne 29. decembra mi-nolega leta konstituiral se je odbor. Podpredsednikom je bil izvoljen g. A. Božič, c. k. gozdar, tajnikom in knjižničarjem g. And. Vertovec, učitelj, blagajnikom g. Ivan Sancin, posestnik, odbornikom: g. Jože Pangerc, krčmar, g. Petko Ota, zastopnik banke »Slavlje« in g. Bok Lov-riha, živinozdravnik. Opomniti je tudi: ko je bral tajnik v svojem letnem poročilu, da je čitalnica svojo žalost o izgubi skrbnega jej očeta dr. Janeza Bleisveisa, viteza Trateniškega brzojavno v Ljubljano poročala, ustavi gosp, predsednik tajnika ter poživlja ute, naj v znamenje žalosti vstanejo, kar seje, to se ve,nemudoma zgodilo. Takisto je ukrenol tu 11 čest. g. dekan, ko je tajnik poročal o zdatnej pomnožitvl knjižnice od strani velikodušnega gospoda iz Trsta, naj se udje v toplo zahvalo in željo • da ljubi Bog omenjenemu gospodu zdravje podeli, vzlig-noti blagovolijo, kar se je brez izjeme storilo. Slednjič predlaga g. Petko Ota, da se društve-niki g. predsedniku, čest. dekanu za štiriletno neumorno delovanje zahvalijo s tem, da vstanejo ter mu trikratni »živio« zakličejo, kar se je navdušeno učinolo. Novi odbor, ki je večinoma tisti, kakor v minolem letu, misli tudi letos, o pustnem času, jedno veselico napraviti, k čemur pomozi Bog! Z UoriŠkega 31. deiembra. Kedor ne poznii goriško — narodnih razmer, utegne v očeh onih, ki je znajo, postati naiven da«si po nedolžnem. Tako smo v nekem listu čitali blizu tako le: «Poljski knez, Roman Sait-guszko, umrl je 81 let star. Mi se ga spominjamo, ker je celih 5 let, od 1845-50. Živel pri njem naš rojak in imeniten slikar, Joltf Batil; on se je rodil 13. marca. 1820. 1. od ubogih slovenskih roditeljev v Gorici. Oče je bil kovač, kar hi bil tudi sin postal, da ga riso znanosti in umetnosti ljubitelji, ki so njegovo izredno slikarsko sposobnost spoznali, k veščemu rojaku slikarju J. Tomincu v Trst spravili. Moramo povedati, da taki rojaki niso samo apatični proti nam, tem več zelo zoprni; kajti takih rojakov jo v Gorici I drugod prav veliko, od katerih pa nemamo nego golo ime slovensko V onih letih, ko je oni Batič živel na Go-riškem, ni bilo razen prvih poskusov prezasluž-nega pokojnega Valentin Staniča, rudečeokega kanonika, ni duha ni sluha. Kako pa tudi? Saj so s« »Novice« v belej Ljubljani še lo 1843. porodile; da se je narodno gibanje pričelo uže zgodaj, to je res, i to sosehno na literarnem polji se je kaj marno delovalo v Gorici. Imena teh časti vrednih delalcev so znana, le enega bi omenil, ki je po naključbi manj znan, ako-pram je veliko delal. To je bivši učitelj na nesamostalnoj realki, Mat. Hladnik, duhovnik i mož, ki je imel i dobro pesniško žilo. Peval je kakor mu je kljun zrastel, satirično. Marsikatero resnico je povedal; a zamerilo se inu je zel6 po krivem marsikedaj. N. pr. ko je trdil, da hi se Preširen no smel izdavati v drugej obliki nego v svojej, imel je i Ima še danes prav; ker je to utemeljil z Dantejem i drugimi klasiki, kakor bi se narodnih pesnij ne smel nikdo tikati, baš tako ali pa še manj historično jeziških izdelkov nekateri poznavalec večji 1» leteratur mogel bi si misliti, da najde tako naravna trditev grenko zamero? Hladnik je živel v skromnih razmerah, v šoli je bil živahen, rekel bi, veselosten; rodoljub ves unet za slovensko stvar I produktiven pisatelj, blaga duša, značaj. Sonetov i pušic je mnogo napisal, nekatere svojih vrstnikov je zadel prav po — sršenovo. gegove spise hrani, dika naša, sloveči naš pisatelj, g. St. Kocjančlč, inonsignore profesor, katere je menda ta naš učenjak lasto-ročno prepisal na čisto; kdor želi soli 1 popra, ta bi želel, da se kdaj Hladnikovl spisi v zbirki obelodanijo. V onih časih — v C. desetlelji našega stoletja i pozneje — jele so se na Goriškem gibati druge moči. Vesele prikazni. In nahajamo Marušiče, Kaffole, Furlani-je, i druge. Potem deluje M. Pirec, stolni vikar v Gorici, sosehno kot buditelj i nabiratelj udov za si. društvo «sv. Mohora» (glej njegovo pohvalo v Slov. «Čbelici» 185'.};) Zaistino malo let, a veliko dela. Drug Batiču sličen rojak je bil nekov Rafael Pik, ki bi se bil vspel do zelo visoke umet-nijske slave, da ni zgodaj umrl. A kaj nam to pomaga? Bili so ti ter so taki še sedaj luš- kega mišljenja; a še hujši (o tem se dado lahko nekdajnlm Janičarjem primerjali), i spominjamo se jih nekam tako kakor ona nesrečna mati, ki se je vselej zjokala ugledavši svojega brez njene vedi peklu prodanega otroka. Ti Tominci, BatiČi, Piki so nam le dokaz, da mi Slovenci nismo figovo drevo brez sadu pa tudi dokaz, kako piškave so bile nekdaj naSe razmere, »1a je ldtelo v tuji tabor vse, kar je imelo kaj soli v gla\i, kakor leto žeblji iz ladij, ko se, kakor pravljica zagotavlja, nekim magnetičnim hribom preveč bližajo. Imamo v Gorici dosta imen, ki svoje prvotnosti skriti ne mogo, p i tudi drugod je tadh. Iz Zidaril nastane Zidarico; iz Bitil (Blttig) Battigi, iz Trnovica Tamotico i. t. d., samo da finis coronatopns i da pride ta blažena italijanska i ali o na konec. Tako se je nek Kovačič trudil i potil, da bi svojo Ime poltalljanll. Vse je poskusil: »Konnt1 icli doch doti Ausgang flnden, Aeh, wie fiihlt'ieh roleh beglikkt!« A zaman; kajli izpustivši konečnl l, ostalo je: Kotali (horribilc dietu), da je izpuslil še ta i, dobil je — o groza mrzla I — Koval. Da je pa priteknol vsemu imenu Kovalil še i, dobil je: Kotalili. Kamor se je nesrečnež obrnol, od povsod mu je nakovalo i kladivo zapelo; zato se je ujezil, i se piše: Clovacig. Pri tacili imenih, da se izpoznajo liki izgubljeni sin, ne treba nego nekaj jezikoznanske mjilnlce, da se opero kakor zeleni osel v basni, ua kojega seje ploha ulila, i se je kaj naglo zopet pokazal v svojej pritojenej suknjici kot sivko plesnjevec. Tacih prikaznij je tudi inde na stoliue. Kopitar meni celo, da utegne Lessing bili Lesnik• temu bi se dalo pridružiti n. pr. tudi ime Mohring z mernik itd. Ne treba komu posebnega glavolomstva, ako se hoče prepričati, da se v Gorici širi laški element. Se več bi se bil, da niso čitalnica i politična društva uže zgodaj delovati začela. A v tem menda niso večji grešniki nego na Kranjskem, kder se v boljših družinah goji nemščina, liki niso bili hudobnišl oni, na koje je padel stolp v Siloe od Jeruzalemcev. V obče so v Gorico so preselujoči hribovci premehki, prihajajoči v jeziškem pomenu k»kor janci mej volke. Najpreje neka spakobna pofurlanitev, naučč se namreč neke rokovnjaščhio ali furlanske ciganščine ter govore jo, ovajajoči se tekoj liki Peter Galiiejec, s predjotiranimi spredni« ki n. pr. : tu jas (ti imaš) m.: tu as, i obilno primešanlmi slov. besedami. Odzdaj je Vlah, ponosen Furlan, zaničujoč svojščino, dokler se ne napase nestrpljive ošabnosti, zmrdovaje se rojakom prav po gosposko koti nevednežim, češ, da uže zna, kaj cesar večerja, Toda še ne more po polnetn skrivati svojih parkljev. Sin še le se je do cela odcepil od »ŠČavov« priredlvši si mogočno kozjo bradurino i so svojim toskan-skim: »že Ita« i »Jo?««. Ta vlaška pirhpogačlca je zabila, da jej je otec nemara žeblje prodajal na Travniku. V Gorici so aristokratje Nemci imoviti i uplivni ljudje; a ne znajo niti mogočoBli, da bi imel drug nego nemški jezik vladati v teh krajih. 0 narodnem divjem lovu vedo le to, kar jim časi sosehno po noči, Iz kacega vlaškega pijanice neopranih ust zadoni na osupla plemenita ušesa, ali ko je katera periodična petarda probudi iz njih velenemških sanj. Tedaj ali Šila i kopita pobero, ali pa če ostanejo, nekaj časa prav krotko žive na svojih olimplh. Potem pa, oddahnovši se, zopet svojo veličino kažo v balzamičneiu svojem ozračji. Slovenska dežela jim je pusta liki Franc Jožefova dežela na severju, l Slovenec, če so kedaj videli katere irhaste hlaše, jim je nemara kak Eskimos. To je naša apoteoza pri tej gospfidi. V tom bi imel famozni umrši llans Andersen mnogo hvaležnega gradiva za kako pikantno pripovedko. O, teh plemenitnikovsrečno 1 naivno spanje! Naši Židovi se pa vendar kaj bolj boje Slovencev. Čujte! Ko so se iz šem-paskega taborja vračali zvečer Slovenci v Gorico, roke so zidovi vili kriče: »Misericordia, vengon i BclavlN (Bog se usmili, ščavi gredć), ter so se koj pozaprli, zaklenovši i zapahnovši vrata i duri, da je po Ghettu vso hreščalo i rožljulo, kakor bil bil strašni Tit prllomastil pred Jeruzalem. I v istih trenotkih pripravljajoča se nevihta na nebu je Židov strahovitost le še bolj vekšala, da so nemara mislili — Asirei gredo. Nedavno je rekel prvi junak, sedajni, maršal Afoltke: vsaka vojska, naj je tudi zmagovita, dotičnemu narodu je nesreča«. Mislili smo, da je nemški Holofern pri nas umrl. Vsako nemško društvo pri nas namreč moramo smatrati saj kot nepotrebno. Zakaj moramo imeti prav mi te nepotrebne nesreče? Nemški »Schulver-eln« v Gorici I Koga ali kaj naj bi zastopal? Ta prikazen je v tem za nas tlačeča, ker vidimo jasno, da je to novo društvo po vsem nepotrebno. A zrak tukaj ni nemštvu na dolgo ugo- den: saj Schulvereinov pokrovitelj je uže z dvema poskusoma z nekdajnlm »Giir:er-fl'o-chenblattom* in z *Gor:er-Zeitung» to zvedel. \ kljubu temu prorokovanju ne more nam biti »Schulverein« povšečna prikazen, i glede na to smemo obrnol i i na njo Moltke-jev izrek. 'i, Goriškega 30. decembra. [Konec na tsak nalin. — Koncerti v Gorici, ~ Pomembnost Stralica za gor iS ko okolico. — Staro-slovensk obilaj t Gorici; dodatki. — Pokop uriti-linarice, .97 letne. — Starine. — Tatvine, Slov,-nemški slovar i S u makov a slovnica. — Gro:a mej osli na Goriškem. — Se veliko drmega.) Da-si nemščina na sebi ni lep jezik in je kakor Schiller sam pravi, neroden, gotišk in tvrd; vendar bi se nekateri raji pameti, ko bi je imeli, odrekli, nego njej: tako sc v njo zatelebani. Čujte to le resnično smešnico, ki se je tod nekod v C. pripetila. Nek oče, ne znajoč nemščine ko »frajlich,« i »hob g'sogt«, ali »sogt er«, dobil je te dni od svojega sina, prišedšega na božične počitnice, spričevalo, na katerem stoji za nemščino red i (nezadostno). »Preklo-SČenik, raztegoti se oče, »prav v ne m šli ni te zl.. moti; saj 2 (dobro), da bi bil prinesel, ne pa 4.« Ta hip prHetcla je mati pa miri: »Mož, ali noriš, da fanta kregaš, ali ti ni še več prinesel, nego ti sam tirjaš?« A še huje se oče razljuti, zgrabi dečka za kuŠtrc, i zdaj začne ples po sobi; nesrečni telovadnik pajovda: »Saj sem vse znal, le tega nisem, kaj so verba (glagol)«. »Tria nisi znal?« kriči oče, čudeč se: »O ti strašni »melon«, lej jo vrbo ondukaj pri potoku. A le čaj, ti pozabljivec!« — S tom zgrabi sina še za uho, da zacvili, ko ga na zrelostni izpit vlači na klop. Ali hi ne bil smel deček nekaj po Prešlrnu vzdahnoti: »Okusil zgoJaj sem tvoj grenki sad, O ti neznanje m^»iŠkc< ji |e bilo na dnevnem redu tudi tržaške z stavnice računsko poročilo za leto IH80. Dohodki tega Zavoda so znašali 112,3-!2 gld. troski pa 85.091 gld., tedaj je bilo 7.2,'G gld. čistega dohodka. Zastavilo se je 11.5-2 i stvari več, nego v prejšnjem letu, iu prodalo I-MmT več, nego v letu IH7!I. To je slabo znamenje. „KUllnost" — tako nam piše eden naših prijateljev — v kavani »Commercio« ni varna ; nekdo jo krade; no vem pa, ali se mu je tako priljubila, ali pa hoče Trst obvarovati —- pohujšanja. Ker je dotični gospod Slovenec, zato mu no bi radi podtikali slabih namenov; lo pa moramo zahtevati, naj še lo tedaj po njej seže, ko jo iz rok položimo drugi, ki jo tudi bodimo brat v kavano »Commercio«. Imenovanje* čest. g. Anton Marija Basilisco, dosedanji župnik v Mompadernu, imenovan je kanonikom pri katedralnom kapitolu v Plllji. Imenovanje* G. E. Kramar azlstent na c. kr. kmetijsko-kemlčnem poskuŠovaliŠČi na Dunaji, imenovan je potovalnim učiteljem poljedelstva za Kranjsko. Moba za greUc- Poseben dobrodelen odbor je lani za zimski čas v ulici »Madonna del Mare t veliko sobo priredil, v katero se smo prosto ljudstvo o budim mrazu gret hoditi, ter dobiva kruli in kavo. Tudi letos se je v ta namen uže lepa svota nabrala, soba pa se je, ker je bilo do zdaj toplo, šo lo 1. t. m. odprla. De-lalcem bo prijetno zavetje. Tržaška čitalnica je preložila glavni zbor na prihodnjo nedeljo 8. t. m. ker so je zadnjo nedeljo zbralo malo udov. Naj so zbora vdeleži vsak ud, kdor lo more, da se Slovencem v Trstu ne bo očitalo, da so nemarni o narodnih stvareh. Za novi odbor priporočajo nekateri udje te le gospode; Dr. Franjo Mandič, Polič Matej, Gregor Jereb, Pekič Ivan, Vučkovič Gjuro, boril Matej, Šabec Ivan, Truden Tone, Man koč Janez, Buneo Ivan, Dolencc Viktor. Veliko besedo s plesom napravj »delalsko podporno društvo« danes zvečer v gledišču »Politeama Rossetti«, v dobrodelen namen. Spored jo ta: 1, Thomas. — Ouvertura k operi »Mignon«. — Vojaška godba. 2. Igra: »Ultra«. 3. Zajec. — Duet in zbor Iz opero »Nikolaj Zrinski«. — Vojaška godba. i. Igra: »Dva gospoda pa jeden sluga« 5. Milior. — »Nune zadnja molitev« glasovna slika z geslom: »O molči srce vbogo ti; — Jad mine, ko mi vgasne luč oči.« (5. Koseski. — »Zgubljeni raj« de-klamuje g. E. Klavžar. Godbo bode izvrševala banda Jelačiče-vega pešpolk i po I osobnim vodstvom slavnoznunega gosp. Milier-a. Po besedi začne ples, kateri traja do 5. ure zjutraj. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Denarnica se odpre točno ob 6. zvečer. Vstopnina k besedi in plesu v pritličjo 00 kr., na galerijo, samo k besedi '2') kr., sedeži (naslonjače) 30 kr. Ložo v pritličju 3 gid., ložo v I. redu '2 gld. Vstopnico, sedeži in lože prodajajo se: v prodajalnici g. Fran Žitka, Corsia Stadion št. t, v društvenoj pisarni do 7. januvarja opoludne, potem pa samo pri gledi.ščnej denarnici. Po končanej igri se sprazue galerija. Zn veselico podpornega delal-skega društva so delajo velike priprave. Veselica obeča toraj prav mnogo. Posebno nas veseli, da bomo imeli zopet enkrat priliko veseliti so nad igranjem in deklainovanjem uže znanega izvrstnega igralca, gosp. E. Klar zarja iz Gorice in pa poslušati izvrstno godbo po l vodstvom slovečega kapelnika g. Miliera, kater' je za ta večer koraponiral mnogo novih komadov za ples. Naj toraj porabijo vsi slovanski krogi iz Trsta in okolice to priliko, ker bodo imeli za malo krajcarjev lep večer, razen toga pa tudi pomorejo ubogim bolnim slovenskim dolalcom. < Pomorska banka* kakor poročamo zgoraj, sl i je po vodi. Mi smo tej banki prerokovali slabo bodočnost in bulje j« /a Trst, da je ne bole. Ven iar pi je zdaj prašanje, kaj bo z »Navale Adriatico«, katero je kupila Lionska banka, in se je uže začelo popravljati. Morda p i vendar še nastane kaj dobrega iz te ideje iu prav bi bilo, ko bi Lionska banka zopet oživila na pravej in solidnej pollogi to ladjetvornico. %'odja l.iinderbaiike« je prijel vtorek v Trst, da kouečno ustanovi podružnico te banke, katera dobi za prvi začetek dotacije 12 milijonov goldinarjev. Ta podružnica se bode pečala s pomorsko kupčijo, bo le dajala subvencije na blago, in na druge vrednosti ter bode tudi eskomptirala in sicer bodo nje pogoji bolji od vsake druge banke, kar je želeti, da enkrat tudi v Trstu nehajo prkilegijo nekaterih trgovcev. Hrzojav mei Trstom in laarfoin. Zadnji vtorek jeodplul i/ Trsta parnik, ki spušča v morje brzojavni kabel, ki bo vezal Trst s Karfom; polaganje se vrsi srečno, kakor nam se s parnika brzojavija; vendar je moral v čtrlek dopolnilne opustiti polaganje parnik 450 kilometrov od Trsta zarad silnega morja. »ve veliki sliki, kateri več metrov na dolgost in v visočino merite, ena »Slavnost srebrne poroke cesarja* druga »Bhgoslovenje \a-slave veteranskega društva«, dal je napraviti naš rodoljub J. M. Valoveč za svojo dvorano pri sv. Ivanu. Te dve sliki, kateri je vredno pogledati, slikal je panoramni slikar Jenul v Trstu. Panorama okolico in ljudstva jo dobro izvršena, enakost popolna, barvanje naravno. Baje da g. J. M. Vatovec ti dve sliki fotografirati, kar bi prav dobro bilo, marsikdo bi si umisiil ti podobi, katerih predmeta v živem spominu Trstu ostaneta, Nov živlnozdravnlk — g. Andrej Batii, kateri je šolo dodelal na živinozdravniški učilnici na Dunaju, naselil se jo v Šempastt. Živinorejcem onega kraja je gotovo dobro došel.t mBoŽIČiio drevo**. S podporo dveh blagih angležkih gospoj in drugih domačih dobrotnikov napravilo se je na Silvestrov večer šolskej mladini na Opčinah »božično drevo« z obilnimi darovi. Ubožnejši otroci so bili obdarovani z obleko in obuvalom, vsi pa s pisivom, sadjem i kruhom. — Naprošeni smo, da za ta velikodušni čin Imenovanim gospom in vsein blagim dobrotnikom v imenu obdarovancev javno zahvalo izrečemo. •Jeden mrtev, drug rojen* Na novega leta večer o polnoči so našli v nekej trža-škej ulici mrtvega človeka, zraven njega pa novo rojeno dete. To je čuden dogodek, jeden je zapustil ta grešni svet, ko je drug stopil v dolino solza. Krvavo maščevanje. Minologa ponedeljka sta sekirami napadla dva delalca g. Jan. Canavacciolo, mojstra o Llojdovej llvarnici, in vsekala sta mu pet nevarnih ran; najbrž bi ga bila umorila, ako nebi drugi delale! naglo bili pr'skočili in jima sekir izrok iztrgali. Policija ju je zaprla. Uzrok napada je bil, da se jima je služba odpovedala. Deželne naklade za Ciorl&ko ln Cradldko je cesar potrdil za leto 1882, Pobiralo sc bo za zemljiško-odvezni zalog 97„, za deželni zalog 12% k neposrednjim davkom in 20% doklade k užitninl od vina, mošta iu mesa, in tudi 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno prodanega piva. Za Istro pa so potrjeno le le doklade: za zemljiško-odvezni zalog 12%, za deželni zalog: 20% doklade k neposrednjim davkom, potem 100% doklade k užitnlni od mesa in vina; 10 gld. in 2 kr. od vsacega na drobno prodanoga hektolitra žganih pijač, in 1 gld. 70 kr. od vsaaega na drobno prodanega hektolitra piva. Abendrotliova zadeva. Državni poslanec, g. Obreza je priobčil v .Slovenskem Narodu, natančen račun, kako se je razdelila vsota, katero je on z velikim trudom priboril ogoljufanim voznikom z Notranjskega, ki so bili zapeljani v Hrcegovino. Po tem računu se je razdelilo 19.705 gld. 91 kr. mej voznike, tako da je dobil vsak 33 596/1000% na dogovorjeno plačilo. To je sicer res slabo plačilo, ali še te^a bi Noti anjci no bili dobili, da se g. Obreza ni tako krepko potegnol za svoje rojake i se toliko zanje trudil. Brez njegovega velicega truda In krepkega postopanja ne bi nobenega krajcarja bili vozniki dobili. Zato pa so g. Obrezi najprej dolžni hvalo vozniki, in potom tudi vsi Slovenci, ker je koristil domovini. Vna čitalnica se snuje v Orehku na Notranjskem. Posolmo zaslužil i o tej zadevj sta ondolni učitelj g. Mijer in pa g. Dolenu gtajšČak orehovski. Z veseljem zaznamujemo ta novi napredek in ob enem izražamo željo, da bi mnogo druzih učiteljev na Kranjskem posnemalo vrlega g. Majerja. ljubljanska čitalnica je imela 26-decembra redni glavni zbor, v odbor so bili izvoljeni dr. Zupanec, Valenta, Ravnikar, Kaliinik, Hribar, KreČ, Pfeifer, dr. Dleivveis, PakiČ, dr. Tavčar, Tomlc, dr. Moschć, Sos, dr. Papež in Dreni k. Pri tej priliki se je naložilo odboru, naj skrbi, da se postavi spomenik dr. Bleivveisu. Za častna uda sta bila izvoljena deželni načelnik NVinkler in dr. Rački, Ka Jnžlno vojakov na prehodu je določilo ministerstvo za deželno hrambo za leto 1882 odškodnine: za Trst 32 kr. in /a druge postajo na Primorskem 22 kr. "Mlovenskl Narod« je po novem letu začel izhajati v večej i lepsej obliki; ob enem je prevzel njegovo uredništvo g. Železnikar. »Slovenski pravniku. Slovencem zelo potreben list v obče, posebno pa še zato, ker trebi pot slovenščini v sodnje in druge urad-nije, izhajal bo tu li prihodnje leto, če tudi so ga slovenski juristi premalo podpirali, kar jim ni na Čast. Letos bo posebno zanimljiv, ker bo donašal tudi po domače pisane pouke slovenskim županom in drugim, ki imajo opravke z gos-poskami. Zato ga prav živo priporočamo vsein onim, ki so v tacih razmerah. Cena mu je za vse leto i gld. za polu leta 2 gld. za Četrt leta 1. gld. Naročnina se pošilja uredništvu v Ljubljani, Razne vesti* Nekaj o računstvu. Nekateri ljudje t tko radi v loterijo stavijo ter vedno o terni san jajo; da bi vedeli, kako teško je terno zadeti, go'tovo hi se jim ohladilo upanje. Statistika je dokazala, da več ljudi strela ubije, nego terna osreči. Kdor hoče terno gotovo zadeti, mora staviti po matematičnej razvrstitvi vseh 90 številk 117.480 trn, ker je v 90 številkah toliko raznih tern. Ako bi dal na vsako terno lo 10 kr., moral bi staviti 11.748 gld. Proračunljo pi se terne tako In. 1UI w U vil • i i kupci, ktt'M si je pridobil zadnja 1*-t.:t, Naročila na mero, In tudi popravo se Izvršujejo v kratkem Čmu. Priznano izvrstne, prave Voščene sveče iz garantirano nepokvarjenega čebelnega V0-ska ponudijo (5-2) P. & R. Seemann v Ljubljani. gpSHSaraSHSZSHHS^SZSZHSHSZnnfaSZS P. T. Počastim se, Vam naznaniti, da sem pri svojej sedaj povečanej fabriki za vrvi napravil oddelek za mikankje in grdešanje konopnine in prediva. Mogoče mije tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopah po najnižjih cenah. Nadejajoč so Vaših čestitih naročil z odličnim spoštovanjem L.. Peritz _ 12—3 fabrikant vrvarskega blaga. ^5Z5Z5Z5Z5Z5! Novost v Trstu. Najnoveji dar za gospć. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalogo mu-zikalncga orodja, ter sprejemam male in velike poprave piskal in orodja na strune, zadnjega tudi najfinejše vrste. Naročila na deželo se oskrbujejo točno in vestno s postnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. J\.m (i>ylKyl, Corsia Stadion Nr. 10. (tik gostilnice »Leon d'oro«.) (12-1) Najbolje vrste za gospodarstva se v ka-|jr teriboch meri prodaja in ffe 11 ffc vazpoSilja iz zaloge koli A U A lonijalncga blaga (.5—4) IIU f U Adolfa Goldschmied via Caserma 11. Trst. iHHHBaBHMl^Hn Poseben kisec (ocet.) Izvrstna koristna novost za družine, Kisec iz belega muškatnega vina ter iz terana. Prodaja se v slatinskih steklenicah, zapečatenih, in stane na dom spravljen SV* IN Noldov brez Meklenlce, K) ilCtO Noldov n itleklenlco vred. ^ Dobiva sc v vseh poglavitih prodajalnicah jedil. Glavna zaloga; Via Farneto Nr. 26. Zeliontholer & (J. 20-5 Jožef Waidi krojač za gospode. Zaloga novošegno robo. Naj nišo cone. Dobra natančna postrežba. Corso N. 30, Trst, (20-7) Franjo Jereb, Irgovcc z manufakturim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z'hordami, tralci, Čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsako vrste. Trst, via s. Giacomo (Riborgo) Ghiaccera it. 638-2. (20-14) (i-OS) I mGup po atfauao Aomojspo sz 11 z njojis i(oas a op^ojuti OipjNA 91UBZA04 J 'R 'M tlUJUHOpt)]^ UJA A IpSMdV 0S XOAoM|fu-9t INISSVl A VIS no Pozlatarska dela in poprave so sprejemajo v Corsia Stadion Nr. 10 in ^^^ via Chloza Nr. SI pri Petru Jazbetz. Vsa priprava zu pregrinjalu na oknah in ogledalu po cenah proti vsakej konkurenci. (30—7) Jožef Pross mojster mehanike ima zalogo Šivalnih strojev in primernih Šlvank itd. Sprejme vsako vrsto popravo pri strojih, iu izvršuje natančno dola svoje stroko. Naročilu iz deželo so sprejemajo za zmerno ceno. Trst - Piazza Kosario — Trst. (20-7) Giuseppe Fumis slikar in dekoratćr Rprojcma vsake vrste naročila tapeciranja s papirjem in dekoriranja scb. Naročila se sprejemajo v »Cafe volti di Chiozza,« Trst. (12—4) Smolnjakova vod« kemikarja in lekarja ORESTA B ALDO prebega gotovo vsako drugo z Iravilo pri slabosti in I-ole/nih prsi pri jetlki i naduhi in sp|.-h pri I 0le7.ml1 dihal m čistil Kazen tcg.i sc ta voda posebno pri poroča kakor gotovo - redstvo / i razkuženje in oh-varovanju epi icmičnili bolezni. I a smeljnakova voda naj se zahteva s podpisom pripravltelja Mteklenioa volj« 60 kr. Glavna zaloga: lekarna lt«>iillni Kiborgo i3. Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih avstrijskih in inostranikih ■■ E'roti poštnemu povzetju se pošilja vsem gospodom lekarnićarjcm kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih. 1*—,r> ANGELO DELP1N j zaloga pohištva, ogledal in podob. » Od J4 avgusta. ! povečano skladišče. j Via del Torrente N. 30 -32. ' ia gledališčem •Armonia i Prodaja proti gotovi plači po najnižjih ! cenah. r^nlkl limplaono. i Pri plačilih na obroke io°/0 priklade. | F*oclclružnica | za cerkvo sv. Antona, hiša Diana. 1 Na deželo z vročbo na dom. (-?0-C) ♦IIMHIIHMHMHIIIIIHIHItll Riccardo Dinelli l in Canale 9. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov \r. mramor j a in alabastra. Tovarna Ideja i/, mavca za prilepljenie, prodaja na drobnj in veliko. (HO—3) Franc Grotz Via Caserma N. 13. 4 krat na dan svežo peceij kruh t i/ clsu ua /ila. 0-5 jl| IOOOOO =OOOOOOOOOOOOC i I Henrik Wilheim, Corso 704-1. J u*e 18 let tukaj obstoječa m po solidnosti obče znana zaloga čevljarskega blaga HENRIKA Trst, Corao 704-p priporoča za jesenski in zimski vas svojo veliko izbiro najfinejših štifletov vsake vrste ia gospode, kakor tudi elegantnih štifletov iz lukna z ruskim salonskim lakom pri-redjenih. Veliko število najlinejših, času primernih, novih štifletov za gospi l»0M0hia0Mtt stifleti iz sukna, črni, drap, marine- in Tegelhof- modri, z gumbi in tudi z elastiko, dalje razne baže štlfletl za otroke, deklice in čevlji na snrć za fantiče. kakor razne vrste fini štlnjl /a hišo. Sprejema naročila, ki se vsa natančno izvršujejo,__(H—5) Henrik Wj|heim, Corso 704-1. I Stoli in Ogledala iz upognenega lesa iz prvih tovarn na Čcskcm pri Joi. Doniifjfjio Via Nuova N. 27. I. nadsl. Pod fabriSko ceno in proti vsakej konkurenci. Sprejemajo sc tudi naročila v vsakej strold tiskovin, monogramov itd. jo_5 Dr, V, Grubissich l^-o zdravnik via Lazzaretto vecchio Nr. 20. nad. II. Ure posvetovanja: Od 11 ure do PJ predp. in od 3 do \ popold. Angelo Pesaro Št. 7. via S. Sebastiano, št 7. priporoča svojo dobro previđeno pekari) o in sladičarijo z veliko zaklado biskuitov, posebnega kruha iz Certosine, iu vsake vrste slaščic s krasno opravo za kosila, soare-je, plese, kakor tudi s konfetom za gostovanja, in zalogo desertnih vin. 4—1 Vsako naročilo se točno izvršuje. »HSE5Ć Staerk & G. Zaloga obleke za gospod«-,,Alln di nomn" Skla lisčo angleške in rt*nCQsko robo, Trst, t ia al Teatra it. f. (30-8) Ozdi?a.v\j ei\j e bolezni Žclodca in ni/icg;! trebuhi, kolike, krčov gastrične mr/lice, 111 izhajajoče od slabega zraka, hemoroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo l^run-(•4IV(m>«3IK'(>, priredjene po l"lueoll, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp ■•leooll, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet po-ljele t \ steklenic Vaše izvrstne Fpiiiioov« oceneiv Slednjo po-Šiljatev sem u/e me| razne bolniku v svojej Županiji r.udelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Pianom Istra a. avg. 1881. S spoštovanjem Anton VlašiČ, župnik - kanonik. SW—SI Tu jc na mestu: «<'ast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vaso odlično 1'Vi« ii<*ovo nc><>, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeli ni izostal — V Ktrsanu, Isti a. 27. jun. l8il. S spoštovanjem: Anton Lupetina. Župnik — dekan. Prosim, blagovolite 1111 /opet u steklenic l^rnit" «miv«» «»M<*m»«» poslali. Mislim, tla je to edino mojemu /clodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboljšanje. — Kamnje pošta Ćcrnica, j. clec. 1881. Josip Sovdat. župnik. Vinska klet istrskega in tržaškega društva. Janez Anton Marini, — via della Fondcrid i?t. i603-.|. — Prava istrska vina: Refošk, izvrsten, v buteljah a gld......i.jo Teran, posebno fin « ».....—..10 « lin h » .....— .30 « « bel u .......—..(o Počenši od polu vedre brezplačno na dom. Španska vina: Malaga doux noir IS7O. — Muškat 1K76. — Lagrimas blanc doux 1K7(>. — Xerxes blanc sec 1876. Qualites spćoialen : Malvolse, vin doux I871. — Oporto, vin doux 1871, — Madere, vin sec 1K74, v sodcih po 1, 1, .j, 7. litrov. Naročila se sprejemajo v gostilnici, via Ac-quqdotto Nr. 10, in v ošteriji via del Tintorc Nr. 1. Malaga-grozdje v Skrinjicah po ^1 /a. ■"> in 10 kilo. Sur Conches — Choisc — Sur Choisi. (10--2) Po ielji, oko le mogoče, pošiljam »n raigled. Veliko skladišče L,-, razpoSilja v vso krajo avstro-ogrske državo v paketih s 4a/, kilo po poŠti jiroti povzetju sta ceno »en gros«, katera so nema bati nobeno konkurenci. tfJ—2) Ignacij Tur k, Trst, Barriera veceliia gt. 14. Za pristno blago se garantira ^ Prava natorna poreška vina iz zaloge LUIGI GHERSIlilA v Poreču. V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in pri-ličnost družin brezplačno na dom postavljena. Teran a 36 soldov liter Piantadela 20 « « Refosk butelja gl r5o. Zastopstvo v Trstu m Corsia Stadion N. 10. ■■ (10-o) Bolezen p grlu, kašelj, hripavost, zguba glasil, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma premirani lilepćki Prendini pripravljeni iz kasije in galuna; SO 1«'t iiii raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste. Varovati sc jc treba panarejenih. Ozirati se jc vedno na napis l*aMii;!«i> I" ro n <1 i n I i paziti da vsak hlepček nosi ime i/najdatelja PRENDINI. Prodajajo sc v Trstu v lekarnici PRENhINI in vseh drugih Ickarnicah po JJ<> kr. žkatljica, zunaj eolne poleže po -IO kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih Ickarnicah. ('20—3) EDINOST. LA FILIALE della JOCOOOO BANCA UNION TRIE?"1 E »'occupa d i tutte le »fcraiione ili Banca e di Pumblovalute a) Acc(thi r"*MMtnti tu nm/n rorrrnte: Abhuonando 1' Interesne anrmo per Napoleoni J1, t ion I* ivvu nll J «|iT. 8 > • > > 411 > V{ t > » » Sm^i ;i >, > > » m u im »i per Banconote t'/jjjcon jTtfavvlii'idi i as» » > , u »V » » » > i«) 1 S\' > u 4 in rti fliuo 4 » n »ol in»Hi Umu (Jiirannii il-II' nit. r.s-ie u .iu nint-i !.■ Itt t - r ■ in rii Uiionsi-on h |ti»rni ili pri-»wi,,i. c:o (iiiio abbunando II 3u/0 interesso annuo sinu avanti In Bona. — (.'onfernm del versuinuiitl in apposito llbretto. Conl«'KKin perlutti i versumenti futLi a fpialsiusi oru d' lifflcio In rahitn del medetimo giornn. v\mmuiii«» |m-| |»iM»|>ri «»«» ■*«*)!- tlMll r inrnttn di ('nmbiale per Triesle, 1'ienna e Rudapcst, rilntrin I t ro nnsrijnt peraitetle vltime piatte, nI tterordn lom In fih-ultu Nn |M»f CNHI, b) &"inrtirirn dell'a^vnto t de'l, H. Eoraboschl, t' Roecu A. Suttina, I'. Slocovieh, (l. It Uovis. 1'f/n-riei: G. B. 1'ontoiil, Orl»tofol«tti. V Zadru: Bruz-zanoviob. (■.'()• r.) Zahvala. Gospodu lul. pl Trnkoeiylu, lekarju v Ljubljani Ni boljšega sredstva proti revmatizmu, trganju po Mdlh itd. kot VaAc zdravilo za protin po dr. Maliči 5 50 kr. Tega prepričal sem se sam i/, lastne izkušnje. V 6. dan februvarja sem sc zelo pre-hladil, da sem bil v nevarnosti, da /,bolim za vnetico pljuč. K srcCi pa sem imel takrat doma V.i^e zdravil« za proti« in vmcl sem si je zvečer dobro v prsi. Uan pozneje pa sem se čutil popolnem zdravega in ne čutil nobenih bolečin vec. To zdravilo skazalo se je tudi kot zdravilno sredstvo pri glavobolu vslcd prehlajenja. To olje pomagalo je tudi drugim faranom in občanom. To zdravilo za protin prav gorko priporočam vsem onim, ki imajo jednake bolezni, osobito pa svojim kolegom duhovnikom. 1'repričan sem, da se bode dobro izkazalo. Želeti bi bilo, da bi si to zdravilo za protin naročili vsi lekurji v Kranjskcj. V Predati jih pri Kranii v maji 1881. «T. Sakser« kooperator. Itolr/ili |»rs. se'"dca, sapniku, pafeto jetikn. ptiiinu in mehurjeto prtk/ajenje, na-duhu, k'tielj nervozni in pasji itd. o/.dravljajo hiepčki IZ s m. o 1 o katere napravlja P. PRENDINI lekarniČar v Trstu. Velika denašnja raba izdelliov iz smole me je naonol«, d« aem nepravil pravi ijlecek i/ norve-l.e smole, ki je boljši od onepa, ki dohaja i/, tujih dc/d I i hlepclti imajo enako moč glede vode in smole, jemljo se dosti lažje, luije se prebavljajo in so dosti ceneje od onih. /a obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i n«drugti BtranibesedaCatram*. Prodajajo se v TftSTU v lekamici PRENDINI \ ftkadjicah po 40 kr, in sc dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. C.fJ-2) I he Velika razprodaja ur. .laz pošiljam ur.- proti poštnemu povzetju, in če komu uru m v.šee, dam mu denar nazaj, toraj kupovale.' lil v iioImmiI iu>vni*no«ti. Cilinder ura i/ srebrnega nikla z verižico, prej l'i gl., zdaj ii gl. |(r. " ' 1 anker-ura iz srebrnega nikla z verižico, nrri lo gl., zdaj 7 gl. 'i") kr. 1 srebrna patent anker-ura v. verižico pnpr. j 25 gl. zdaj ti rI. 2,j |l s 0 i o 01 O "S — ® ™ u c >r >u e - "JS 2 dPsj u a ? ' 09 rt /a |iol IH, poduk ■in (lomu l>r«a2|ilac*iio* G. NEIDLINGER, ^onoraliii ngenl V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke ta Sintjerjece. Siralne stroje komad 3 kr. in tacat UO kr. _ i Glavna zaloga I {PIVE iz pivovarne STENIFELD|: (lirafov Rfiiiingliaiis v Gradcu) pri tm-m\ w ...... -via clegli Arstiti v Trstu. Jjjj Prodaja v sodcih in boteljah. j ^ Na prodaj so tudi drolje (feccia di birra). ^ Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto iu naravno zdravilo jo prava dobro-dejna poinoe iu ni treba iniiogih bes jdi, da so doluižo njihova eudovita mo8. Ča so lo rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo jirnv kmalu mijtrdovratniše že lodčne bolesti, l'rav izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojdo, proti boleznim na Jetrih in na vrsnici, proti crovesniin boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper boli tok, bozjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One no preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 1'rodajejo so v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naroebo in pošiljatvo ]ia edino v lekarnb'1 \)ritt<\fnkUi, r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetit i (L B. Rotiš. Ena steklenica stauo 30 novcev. (lU-8) Mova liKiinjilbii! Nij več odrpani čevljev- Patentirano r rseh drtnrah! C. k. edin. privilegiran universalni klej za usnje, od Max. Mur-a, Bruck na štajerskem. Izvrstno sredstvo, da sa usnje z usnjem in z drugo robo popolnoma nepremoeuo mehko trpežno zveže; u lir: raztrgan čevelj se popravi neznatno in lepo, celo nepremočno in trdno, ako se s tem klejoin na poškodovan; del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem nafiinu nopravljeni čevlji dado prodreti vsako mokroto, ktera zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice ju gld. 1 kr. proti pošiljatvl svote po kteri bodi pošti. €■ lavna v.alojfas pt»l Mnx. M u lir v llfuck na Muri. V Trstu prodaja A.ii«li»oaM klinov ■»!<•!■ t<»r, čevljarska zaloga, Corso. (20-8, Teineljilii pomoć vsem. ki so v želedci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja so veejim delom na čišč-ii^v in tnalenjt ttkrnrirf in hrn in na pospeševanje tlihrrgn prt htirljenjn. Najboljše za to sredstvo je dr. Rosa življenski balzam. /ivljenski balzam dr. Rnio: odgovarja popolnem vselil tem zahtevam; isti of.tri rte prebaranje, narfj:i trt/itn in kri, in truplo dobi svojo prej Šnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse tešk< prebuvanje, osobito tjjns rtn jedi, kislo riganje, na petost, hI j emuje krč r lelodn, Mtlinjenosf, zlati HI", preobteienje lelndra z jedili itd., je gotovo dokazano domače sredstvo, i se ie v kratkem zarad i svojega izvrstnega upllvanja obče razširilo. 1 velika Hltlenion 1 pol sklo- nico 50 kr. Na stotine pisem v prlz.navanje je na razgled pripravljenih. Raipo&ilja se nafrankirane dopise na rse h/nje prnti po&tnenin porzehn trote. PrečasLiti gosp. Fraaner! Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti dr. Ro-zov življonskl balzam storil pri meni najboljši uspeh; že eno leto ga rabim, in od tega časa je moje zdravje stalno dobro. — C'etiri leta sem živim v Slavoniji, in poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me je vsako leto lotila; toda leta 187'J srnu jo s pomočjo dr. Itozovega živinskega balzama odvrnil; prej meje mučila slabost želodca, a zdaj me jo ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim nasvHoval, ili vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočil. Blagovolite nu zopet tri velike steklenice dr. Kozovega živilenskega bulzama poslati. H spoštovanjem Vam udani sluga Štefan Tobi, mašinski ključar v Kgmesee pošta Koska. H Svarjenje! ■■ Da se izogne meljubiin napakam, zato prosim vse p. ii. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Rotor licljenski bnltam iz lekarne B Tragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrečno dr. Rotorrya Življenskega bulzama. Pravi dr, Rozov življeijski balzam dobi so samo v glavnej zalogi Izdelovalca R Fm'J-ner-ja, lekarna «k Črnemu orlu« v Pragi, EckB der Spornergusse Nr. 205—8. V Trstu; 1\ Prendini, lekarničar; 0. Fora-bosehi, lekarničar, Jak. Serratallo, lekarnlčar. V Gorici: (t. Crislnfoletti, lekarnlčar; O. D. Pantnni, lekarničar. V Ogleii: Damasn tVjilia. V Zagrebu: Signi. Mitlbn-h, lekarnlčar. Vte lekarne in reČje trgovine z materijalnim blagom r Arstro Ogershcj imajo zalogo tega ž uljen-skega balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo, ali slrdijo, pil bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, prizlezah, oteklinah, pri izmaŠiSenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline m ptitiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spaliue. zoper kurja očesa iu potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišujo, zoper oteklino po piku mrče-sov, zopet tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (žavbii) se namaže na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Čez 4—0-8-1'' ur se naredi nov flaŠter. — Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven ' teče, potegne mazilo r krnfliein rso ognojico na-se, in rano odravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitro pomaga in ker se po njem rana prej iic zaceli dokler ni rta bolna ognnjica ren potegnena. Tudi zabrani rast divjega inesa iu obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazllno poteši, — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se i mazilo nanje prilepi. Škatljice se dobodo po 25 in 95 kr. Balzam, za ulio. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost in po lijem se dobi tudi popolno UŽe zgubljeni sluh. 1 skenica I gld. a v. (15—12) 3% srliske srečke. S*/, srbske srečke. 87o srbske srečke. •'<% srbske srečke. 370 srbske srečke. 37, srbske srečke. VMiku kt'i .'1 lz>ri'lmnj: M. jimuiirja 11. tlllllTll. 11 juniju 11 ifiislu 14. iiuvuiub. Uže 14. januarja. "•U Tretje izžrebanjc 3°/0 knez. Srbskih srečk iz leta 1881 i ioo frankov v zlatu. Vsakokrat glavni dobitek frankov J[00 000 V Z'atU Najmanji dobitek 100 frankov v zlatu. Dobitki in obresti sc izplačujejo na Dunaju, Hre^kn nese 3 Vi ulirtutl v ■tatu. V PoŠti, mnogih dež. glavnih mestih, v lEol«pa*l«i in v vseh gluvn. trgovcih v Evropi brei vsakega odbitka. Originalne srečke proti gotovem plačilu «l«l. i® in CO kr. obresti od kupona. j/0" Prejemni listi za plačilo v mesečnih obrokih a gld. 3, in končni svoti gld. 4. Kupec si uže z. vlogo prvih 3 gld. pridobi pravico igrati sam in brez prikrajšanja. Pri 1. izircbnniu srbskih srečk n. novembra so glavne dobitke 100.000,10 000 in 400 frankov v zlatu zadele v naScj menjalnici prodane srečke, in dobitki so sc točno izplačali. Menjalnica administracije (3—3) „MERCUR" Lastnik, društvo »EDINOST*. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Tisk. F. Huala v Trstu.