NAPREJ! Vse za napredek slovenskega ljudstva! Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Selen!mrgova ul. 6/11. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za-celo leto: K 2'50, za '/j-leta K P25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin. Krščanske strokovne organizacije v službi podjetnikov. Če se na shodih označi, da so takozvane krščansko-socialne strokovne organizacije samo zato, da cepijo složne nastope delavcev in da podpirajo podjetnike v njihovih bojih proti razredno-zavednemu proletarijatu, tedaj kriče voditelji krščanskih socialcev, da je to laž in obrekovanje. Sedaj pa se je resnica naš h trditev jasno dokazala. Tajnik centralnega vodstva podjetnikov, g. dr. Friedmann iz Brnajev Sternbergu prigodom mezdnega gibanja izjavil: «Dolžnost podjetnikov je, da podpiramo povsod, zlasti pa v Sternbergu, krščansko-socialne delavce in njih društva, kajti edino krščansko-socialni delavci so ponižni in potrpežljivi mate. rija!, ki je za podjetnike v vseh ozirih dober in na katere se lahko zanesemo.» Sedaj ne bodo krščanski socialci nič več tajili, čemu so pravzapray njih organizacije. Ni dvombe, da je edina prava delavska organizacija tista, ki stoji na razrednem stališču delavstva in ki nima ne vertkib, ne narodnostnih priveskov. Vsakega zavednega proletarca dolžnost je zato, da stori, kar je v njegovi moči, da bodo vsi delavci na jasnem, kje je njih pot in kje njihova edino prava organizacija. Klerikalni bankerot v Tržiču. Počilo je. Tržiški klerikalci so izgubili svojega boga. Vsemogočni Papo v, vodja vseh klerikalnih inštitucij, eden najodličnejših klerikalnih kolovodij na Kranjskem, je v konkurzu ... 2 njim je padel V konkurz tudi konzum v Tižiču in Križih . . . O tem smo dobili iz Tržiča naslednja poročila : «Dragi Kristan ! Naznanjam Ti, da je v Tržiču in Križih konzum «pogorel». Blago iz obeh kon-sumnlh prodajalen je že prodano. Trgovci so vse pokupili in so zelo vesel', ker zdaj bodo š? lažje podraževalh Papo v je klerikalce pcšteno navil; ker se je poganjal samo za vero, zato so mu vsi zaupali. Papov je jemal od vseh, od delavcev in bogatašev. Klerikalci so pisali včasih po «Slovencu» in «Naši Moči», da boš ti kronee iz Tržiča odnesel... No, najbržje so se bali, da bo za Papova premalo. Papov je užival neomejeno zaupanje. Radoveden sem samo, kaj bodo k temu rekli jeseniški klerikalci in njihov Čebulj — ko so vsi imeli Papova za najbolj brihtnega ? Več ti sporočim prav kmalu. Tvoj .. .» Iz Križev pri Tržiču pa nam pišejo : Med tukajšnimi klerikalci vladajo sedaj grozne zmešnjave. Vzrok temu je tržiško katoliško konzumno društvo, ki je propadlo s filialko, ki jo je imelo v Križih. S tem padcem so dobili križki in tržiški ajmohtarji grozni udarec, ker je padla ž njimi vred ena najlepših klerikalnih zvezd, ki je svetila vsem katoliškim društvom z imenom I. Papov. To je zopet dovolj jasen dokaz, kako kle- rikalci skrbijo za svojega bližnjega. Sami sebi napolnijo najprvo žepe, potem pride pa njihov bližnji na vrsto, kadar je treba namreč plačati, kar so sanai zapravili. Tudi župniku Zabukovcu moramo povedati par besedi v tem oziru, posebno na njegovo pridigo, ki je bila 5. septembra, mu moramo odgovoriti sledeče: Župnik Zabukovec bi imel veliko več vzroka upiti in zmerjati svojo ajmohtarsko bando kakor pa svobodomislece in socialiste. Ako ni slep in gluh, bo gotovo videl in slišal, kaj se godi krog njega. Povemo mu tudi, da dosedaj še javnost ni ničesar izvedela, odkar je v Križih, a sedaj pa presegajo njegove pridige že vse meje. Kar se tiče božje besede, je ne uči, kajti vse drugo pride na vrsto samo, kar bi moral katoliški duhovnik učiti verne, pride malokdaj. Ako se tako rad bavi s politiko v cerkvi, naj bi raje povedal, kdo je kriv, da so meje zaprte, da se ne more prevažati blago semintja, kar je povzročilo silno veliko gorja po vsej Avstriji, namreč da se je ustavilo tuintam delo, da je nastala draginja, kar čutijo posebno ubogi delavci vseh krajev. No, ker tega ne-pove, pa povemo mi, da je to delo tistih pobožnih poslancev, ki začnejo vsako delo z bogom in vero, kajti beseda bog in vera jim služita za orodje, s katerim obdelujejo ljudi in jih napravljajo sami sebe koristne. Opomniti moramo pa še na nekaj tega črnega politikarja, ker bi sicer moral vedeti kot katoliški duhovnik ia sicer, da brez božje volje niti las ne pade raz glave, torej tudi svobodomiselci in socialisti niso padli brez božje volje na svet. Zatorej mu svetujemo, naj se nikar tako ne jezi nad njimi, naj rajši potrpi, da bo prišla božja volja in bodo zopet izginili. Toliko za danes. * «Slovenski Narod» pa piše: Polom v Tržiču. Narodna stvar v Tržiču se je v zadnjem času prav lepo razvijala in nadejati se je bilo, da pride ta nemčurska trdnjava že v najkrajšem času v slovenske roke. Toda po klerikalni krivdi smo v Tržiču zopet potisnjeni za desetletja nazaj. Klerikalci so osnovali med tržiškimi obrtniki in delavci celo vrsto zadrug : konsumno društvo, čevljarsko zadrugo in posojilnico. Te zadruge bi bile lahko, ako bi bile osnovane na zdravi in solidni podlagi in ako bi bile pod strogim nadzorstvom, pravi blagoslov za vse tržiško prebivalstvo. Žslibog, da temu ni tako. Klerikalci so osnovali vse te zadruge na strankarski podlagi in, kar je bil največji greh, prepustili so jih samim sebi, ne da bi jih nadzoroval’, kakor je bilo potreba. V vseh teh zadrugah so pustili svobodno gospodariti eni sami osebi — nekemu Papovu, ki je bil načelnik tako konsumnega društva, kakor čevljarske zadruge in posojilnice. Ih vendar ta človek ni imel nobene sposobnosti za vodstvo teh zadrug — razen ako se ga smatra za ta posel usposobljenega že zato, ker je pristaš klerikalne stranke ia načelnik «Čukov». Pod takimi pogoji se ni čuditi, ako je v imenovanih zadrugah nastopil polom, saj je jasno, da mora vsaka organizacija propasti, kjer ni pravega vodstva in ne pravega nadzorstva. Vse klerikalne zadruge v Tržiču: konsumno društvo, čevljarska zadruga in posojilnica so prišle v konkurz. Pasiv je več kakor 100.000 K, saj je samo konsumno društvo pasivno za več nego 30.000 K. Do zadnjega časa ni nihče vedel, da je vsa gospodarska organizacija v Tržiču na robu gmotnega propada. Kako tudi, ko je načelnik Papo v, seveda v sporazumu z «Zadružno zvezo» znal tako imenitno prikrivati položaj v zadrugah! Saj je čevljarska zadruga še ob novem letu, dasi je bila že takrat popolnoma nesolventna, izplačevala 9 do 10% dividende. Seveda je bilo to samo pesek v oči. Ako bi bili člani zadrug količkaj previdni, bi se o pravem stanju zadrug kajpak lahko poučili že na zadnjih občnih zborih. Takrat so zahtevali, naj se jim predlože računi. Načelnik Popov jim je odgovoril, da so vsi računi v redu in člani so se zadovoljili s tem odgovorom, sicer bi se že takrat bili prepričali, da visi nad zadrugami Damoklejev meč — konkurza. Da zadružniki niso vztrajali pri svoji zahtevi, da jim načelnik predloži točne račune, končno ni zameriti preprostim neukim ljudem, zameriti pa je «Zadružni zvezi», ki ni storila svoja dolžnosti, da bi takoj izvršila v vseh zadrugah, čim je postal položaj sumljiv, najstrožjo revizijo ter o vspehu te revizije takoj obvestila zadružnike. Tako bi se morda dale zadruge na kak način rešiti propada. Toda «Zadružna zveza» ni n;ti izvršila revizije, kamoli, da bi kaj storila za rešitev teh zadrug pred gro-žečim propadom. Nasprotno, mirne duše jih ja tirala v konkurz, dasi je vedela, da s tem un či na stotine slovenskih eksistenc v Tržiču. Taki so klerikalci! Preje zapeljejo ljudi, jim obljubljajo zlate gradove, ako so jih spravili v pogubo, jim sami zadajo zadnji smrtni udarec! Kakor so delali povsod drugod, tako so storili tudi v Tržiču. Tu je bila eminentno prizadeta slovenska narodna stvar, a kaj je klerikalcem mar narodnost in ugrožena narodna stvar? Slovenci v Tržiča naj gredo k vragu, so si mislili, kaj nam to mar, samo da mi rešimo za svoje žepe še to, kar se da rešiti. Takšni so klerikalni ljudski osrečevatelji, katerim pa ljudstvo žal še vedno slepo zaupa ! — Pri tržiškem polomu je največ prizadeta klerikalna «Zadružna zveza» in tržiški nemškutarski župan Mally. Razprodaja v konsumnem društvu se je pričela minoli teden. * • Na to notico je odgovoril «Slovenec», da je društvo postalo zadnji čas — liberalno. V premišljanje. Visokošolec Mirko Černič je objavil v 37. št. «Učiteljskega Tovariša» daljši članek z naslovom «Jeseniško šolsko vprašanje». Priobčujemo iz njega bivstveni del, ne da bi se z vsem identificirali. Mirko Černič piše: Na gorenjskih Jesenicah je bilo pred dvema letoma šolsko vprašanje skoro stalno na dnevnem redu. V občinskih sejah, na javnih shodih in v časopisju so se ondotni rodoljubi prekljali med seboj toliko časa, da je iz moke nastal tale kruh: na Savi pri Jesenicah se je vzdignila ponosna stavba z izzivajočim napisom «Deutsche Volks-schule», ki ji delata asistenco «Deutscher Kindergarten» in «Turnhalle». Vprašanje slovenske šole pa je zaspalo... Ali je moralo priti do tega? Preiščimo tej «Deutsche Volksschule» jetra in obisti ! Po ne povsem popolnih podvlkih jeseniške šolske matice je vstopilo v to zasebno nemško šolo s pravico javnosti od I. 1901 do 1908 311 otrok. Po narodnosti so bili: Nemci: 178 ali 57 2% Slovenci: 99 ali 318% drugi: 34 ali 10 9% Narodnost je vzeta po izpovedbah staršev, ozi- roma oskrbnikov. Kakšne so te izpovedbe pri delavstvu, da, celo pri domačinih v industrialnih krajih, ni treba posebej razlagati. Imena «Nemcev» kakor: Polesnig, Majnik, Zemljak, Humitsch, Bizjak, Lassnig, Štrukelj, Vrhovšek, Kosmatsch, Tschopp itd. nam govore dovolj razločno. Iz zgornjih podatkov sledi, da hodi v nemško šolo komaj polovico nemških otrok. Če pa upoštevamo nezavednost naših ljudi, smemo brez pretiravanja zameniti nemške procente s slovenskimi. Nemško zasebno šolo na Savi obiskuje potemtakem večina Slovencev. Kje so zaposleni starši teh otrok? V tvornici na Savi in Javorniku: 138 ali 44‘3 % pri železnici: 67 ali 21'5 % pri zidanju predora jih je bilo: 46 ali 14*7 °/0 domačinov (!) : 20 ali 6 4 % drugih : 40 ali 12 8 % Iz tega je razvidno: a) nemška industrija izrablja nele duševnih in telesnih sil slovenskega delavca, marveč tudi raznaroduje ; b) kar dela nemška industrija, isto počenjajo tudi državna podjetja; c) to raznarodovanje pa ne ostane samo v delavskih vrstah, marveč sega celo med domačine 1 Zanimivo je tudi, da je iz slov enske šole prestopilo v nemško 73 otrok, kar pač jasno izpričuje nezavednost našega delavstva in agitacijo Nemcev za svoje raznarodovalnice, na drugi strani pa malobrižnost od slovenske strani ter nedostatek slovenskega šolstva. Kako te pojave zatreti ali vsaj zajeziti? Kratek odgovor bi bil : Odstraniti nemško industrijo ter jo nadomestiti s slovensko ali vsaj slovansko, pa podkuriti železniškemu minislrstvu do te stopnje, da bo nastavljalo pri državnih podjetjih v naših krajih slovenske uradnike in uslužbence. Kratek odgovor — samo kje je izvršitelj? Če bi Slovenci imeli narodni svet, ki bi se mu v narodnih vprašanjih na vseh poljih pokorile vse politiške in gospodarske naše organizacije! A mi pošiljamo rajši na Dunaj poslance, ki predlagajo odpravo narodnih svet ov sploh, ne pomislivši, da so to tudi jako važne kulturne in gospodarske organizacije ! Drugim narodom ne privoščijo, za kar so pre-komodni, da bi dali lastnemu rodu! Pa upati je, da tudi v to tmino prodro žarki spoznanja. Poglejmo, kaj moremo mi napraviti. Vprašanje zidanja slovenske šole se mora kar moč hitro rešiti. Sedanje šolsko poslopje je popolnoma nedostatno: stara graščinska podrtija se je v naglici za silo priredila za šolo ; paralelke pa so nastanjene izven šole v privatnih hišah, ker je v poslopju premalo prostora. Šola je tudi na neprikladnom mestu. Otroci s Save hodijo v nemško šolo, ker jo imajo tako-rekoč pred nosom. Leta 1908/9 je obiskovalo slovensko šolo 563 otrok v 4 razredih in 5 paralelkah. Učnih oseb je bilo 9, na vsako povprečno 62 otrok! Kakšni morajo biti učni uspehi pri tolikem številu otrok v nedostainb, vsem pedagoškim in higieničnim principom v obraz se smejočih prostorih?! To so uvideli jeseniški rodoljubi pa so se toliko časa prerekali po podpihovanju Nemcev, da je medtem zviti nemški lisjak zgradil moderno poslopje «Deutsche Volksschule» sredi med Jesenicami in Savo, kjer se pretvarja slovenska deca v pristne Germane. Poleg že navedene zaslepljenosti slovenskih mas tira slovensko deco tudi staro, vse prej kot vabljivo, na neprikladnom mestu stoječe poslopje slovenske šole v naročje nemški raznarodovalnih, kamor jih sili toliko, da sprejemajo samo najna-darjenejše izmed slovenskih otrok, druge pa odklanjajo, ker imajo materiala v izobilju. In posledice P Slovenci smo menda obsojeni v to, da duševno in telesno prerajamo nemško pleme: naše najbistrejše glave so s svojimi učenimi deli množile nemško literaturo, slovensko zdravo in čilo ljudstvo pa pomlaja degenerirano germansko raso! Kam to privede, če se ne vzdramimo ? ! Na lastne oči sem videl že par skoro neverjetnih slučajev, ki celo nekaterim staršem odpirajo oči ter jim kažejo usodno zmoto, da že bridko občutijo nespametnost pošiljanja otrok v nemško šolo. Samo par zgledov! Zgodilo se je že, da je otrok slovenskih staršev, ki niti nemški ne znajo, se naučil v nemški šoli toliko, da je nagnal lastne roditelje z «bindische Hunde» . .. Pretepavanje, zasramovanje, celo blatenje in kamenjanje slovenske dece po učencih nemške šole so na dnevnem redu, in vsak Jeseničan zna o tem cele zgodbe. Otroci nemške šole govore med seboj samo nemški. V šoli se nauče samo nemških črk, tako da slovenske knjige niti v roke vzeti ne znajo ! Vse to naravnost kriči, da so nemške razna-rodovalnice tudi posirovalnice prve vrste! Da bi to slovenski starši kmalu spoznali! Spoznati pa morajo pred vsem merodajni činitelji in pospešiti, kar moč, zidanje moderne slovenske šole, ki naj stoji na takem mestu, da bo izpodbit vsak izgovor o oddaljenosti slovenske šole. Zidati se mora osemrazrednica, ker tako nameravajo ustanoviti Nemci, da izjalovijo ugodne posle- dice eventualne nove slovenske štirirazrednice ali celo dveh: na Jesenicah in na Savi, kakor nekateri v svoji slepoti zahtevajo. Odnošaji na Jesenicah in Savi so danes tako razdrapani, da je malo upanja, da se zlože v toliko, kolikor je potrebno za tako važen korak. Mi pripominjamo za enkrat samo to, kar smo zadnjič napisali: slovensko deco v slo- venske šole. Delavci pa vsi: v organizacije, da se potom teh osvobodimo iz duševnega in telesnega robstva kapitalizma ... :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo! ZMES. Severni rtič odkrit. Živimo v izvanredno važni dobi. Tehnika hoče premagati zrak. Zeppelin in še polno drugih zrakoplovcev se trudi, da bi napravili človeštvu prosto potovanje v zraku . . . Sedaj pa je prišla že vest, da je dr. Kook dospel iz severnega rtiča, kamor je po dolgih mesecih hoda srečno prišel kot prvi 21. aprila 1908 ter s tem odkril človeštvu najbolj severno točko zemeljske oble. Komaj so časopisi objavili to znamenito novico, prinesel je že telegram drugo, da je tudi Amerikanec Peary dosegel severni it. — Doslej je izkalo 691 ekspedicij severni pol. Na stotine mož je žrtvovalo svoje življenje, da bi odkrili človeštvu severni rt. In sedaj je tu — odkrit. Da, delo človeka je brezkončno . . . „Blldungsarbeit". Avstrijska nemška socialno-demokratična stranka je začela pod tem naslovom izdajati poseben časnik izključno v izobraževalne svrhe. Izhajal bo vsaki mesec. Namen mu je izšolati sodruge, da bodo ne le pripadniki ampak tudi vneti bojevalci in agitatorji za stranko. «Bilduogs-arbeit» bo vodnik in spremljevalec na polju samo-izobrazbe nemškega proletarijata v Avstriji. Češko - slovanska socialno - demokratična stranka je vršila od 5. do 8. septembra v palači «Narodnega Doma» na Smichovu pri Pragi svoj deveti strankarski zbor. Prišlo je na zborovanje nad 450 delegatov iz Češke, Moravske, Šlezke, Nižje in Gornje Avstrijskega. Za slovensko socialno demokracijo sta prišla sodr. £. Kristan in dr. Tuma. Najvažnejša točka dnevnega reda za sedanje raz- mere je bila: «Narodno vprašanje in socialna demokracija». Poročal je o njem sodr. dr. B. Šmeral. Shod slovenskih svobodomislecev je silovito zbodel klerikalce. Škof Bonaventura je zapovedal ljubljanskim tercijalkam moliti na dan shoda „žalostni del rožnega venca“. Klerikalni časnik „Slovenec1* je pa znorel, kajti tisti shod, „za kateri so molile ljubljanske tercijalke na čelu z gospo Terseglavovo, Klemenčičevo, Podlesni-kovo in Štefetovo žalostni del rožnega venca**, nazval je „Grand variete-teater**. Ubogi škof in ubogi katoliški časnik „Slovenec**. — Letošnji shod svobodomislecev je bil precej številnejše obiskan kot lanski, dasi ni bilo zanj nobene propagande. Bil je pravtako kot lanski, večalimanj „ad hoc**. Sedaj bo boljše, ker se ustanove organizacije, ki bodo skrbele za razvoj in razširitev Svobodne Misli, ki polagoma nastane tista kulturna organizacija, ki jo je na Slovenskem zelo potreba. — Na shodu v Ljubljani so referirali inženir Jekovec „o morali**, pravnik Lotrič „o „Svobodni Misli in političnih strankah ter o orga-nizacijah**, filozof in pisatelj Lah „o svobodni šoli**, pravnik Kisovec „o pomenu krematorijev**. Debata je bila majhna, ali živa. Udeležilo se je je cela vrsta prisotnih. Bila je slika naših razmer. Povzročila je celo nekaj po'emike po listih. Celo dr. Žerjav se je ganil. Tudi vspeh 1 Ljubljanski škof pod sekvestrom? Po Ljubljani je razširjena vest, da je vlada setvestri-rala škofijsko posestvo v Gornjem gradu na Štajerskem. Leta in leta je vlada mirno gledala zapravljivo gospodarstvo ljubljanskega škofa, ne da bi bila ganila z mazincen. Mirno je gledala, kako roparsko je škof «gospodaril» in uničeval posestvo, ki mu je od njega izročen edinole vžitek. Kasno, prekasno se je spomnil ljubljanski kapitelj svoje dolžnosti in odvzel Jegliču upravo, varujoč interese Jegličevih naslednikov. Vlada pa je škofa v njegovem blaznem gospodarstvu celo podpirala in mu posodila državni denar v znesku 1,200.000 kron za njegove klerikalne ustanove. — Dolžnost škofovega lista je, da razločno pojasni vso zadevo; za škofovo gospodarstvo bi se menili sicer prav toliko kot za lanski sneg na kamniških planinah, ampak protestirati moramo, da vlada vzdržuje z državnim delavskim denarjem klerikalne inštitucije. Protestirati proti malomarnemu nadzorstvu vlade, ker dobro vemo, da bo bodoči škof to, kar mu je Jeglič snedel, izkušal dobiti iz ljudskih žepov. Je- gličeve gospodarske talente bo kranjsko ljudstvo še drago plačevalo. Navdušen davkoplačevalec. V bližini Altone se je nedavno tega vršila patriotična slavnost; enega izmed udeležencev je tako navdušila, da piše dobesedno: „Ko sem gledal cesarju v resno dostojanstveno oko in videl prijazno obličje naše pobožne matere-cesarice, sem kar pozabil, da so razpisani novi davki... Ne tožimo več o davkih 1 Če so močnejša pleča, kot so naša, odvalila nove davke, tedaj pokažimo mi, da nove davke zmoremo !“ — Ali ni to imeniten recept za našega finančnega ministra Bilinskega, ki bi ga prav gladko rešil iz davčne zadrege? Iz „Delavske tiskovne družbe v Ljubljani". Te dni je izšla v založbi «Del. tisk. družbe» lična knjižica «Francka in drugo» izpod peresa sodruga Etbina Kristana. Cena 50 vin. Opozarjamo vse čitatelje «Rdečega Praporja» na to čedno delce. — Obenem opozarjamo vse cenjene kolporterje po slovenski domovini, naj odgovore na cirkular družbe glede tega, koliko iztisov «Francke» naj se jim dopošlje. V nemški državni zbor je bil izvoljen dne 7. t. m. namesto umrlega sodruga Goldsteina, so-drug Jurij ScbòplLn, ki je dobil 21.188 glasov; in sicer v okraju Stolberg-Sihneeberg. Nasprotniki so dobili le 9368 glasov. Torej skoro 120.000 glasov večine je dobil socialno-demokratični kandidat Ta volilni okraj je zastopal tudi pokojni Viljem Lieb-knecht. Naročajte in širite naš list! Iz idrijskega okraja. C. kr. erar za osmi dekliški razred. Vzlic temu, da je izkušalo naše napredno učiteljstvo in delavstvo na naši c. kr. rudniški šob krvavo potrebni osmi razred, ni še danes nobenega odgovora na tozadevno resolucijo. Pač pa piše «Slovenec» hinavske članke, s katerimi izkuša metati javnosti pesek v oči, čes, če ministrstvo na noben način ne dovoli osmega dekliškega razreda, za katerega smo se mi toliko trudili, bo saj s tem pomagano, da imamo tukaj nuno, zmožno francoščine, ki bo poučevala dekleta, ki se bodo hotele pridobiti višje izobrazbe. S to finto hoče zopet klerikalizem napeljati vodo na svoj mlin. Najprvo s prostim poukom, potem zahtevati od erarja honorar, dalje pa, da se imenuje nune stalnim učiteljicam osmega razreda, potem še sedmega, šestega i. t. d., dokler se ne izroči cele, že tako od erarja zanemarjene šole popolnoma v roke klerikalizma. To pa ni le namen naših klerikalcev, ampak tudi rud. predstojništva samega. Da je to res, sledi iz tega, da se še zdaj ob pričetku šolskega leta še niti odgovora ni dalo, dasi je bila tozadevna resolucija predložena že meseca marca 1.1. Gosp. svetnik Koršič, ki hoče biti liberalec, ima še sedaj svojo hčerko v nunskem zavodu, dasi je mož «napreden» Slovenec, načelnik šolskega odseka v občinskem zastopu in povrhu še okrajni šolski svetnik. Kot tak se je vzlic vsemu temu protivit predlogu odbornika Pleskoviča pri seji šoskrga odseka, da bi se tudi občinski zastop izrekel za osmi dekliški razred, češ, da nima občina s tem nič opraviti. In če ima mož že danes v svoji pisarni vse klerikalno, le sam hoče biti še liberalec, potem ni čudno, da se nasprotuje vsakemu razširjenju šole, ki ne bi bila naravnost klerikalna. Tudi ne bo čudno, če se zgodi to, kar smo zgoraj navedli. Da se pa to prepreči, treba je, da se vzbudi delavstvo in nastopi proti c. kr. erarju z najresnejšo voljo ter zahteva, da se takoj dovoli potrebne knjige za osmi razred ter da se imenuje posvetno učiteljico, ne pa samostansko nuno, ki ne pozna življenju potrebne vzgoje. Delavstvo naj pove, kdo bo poučeval našo mladino, pa če je tudi proti Koršičevi volji. Zopet usluga klerikalcem. «Slovenec» se hvali v št. 196, da je ministrstvo za javna dela zopet neizpremenjeno podaljšalo pogodbo za deset let, ki jo ima s «krščanskim gospodarskim društvom» v Idriji. Pravi: Na Dunaju vedo, da bi hiše ne oddali drugam, da bi toliko nesle erarju. V tej hiši, pravi «Slovenec», se preskrbuje ogromni večini rudarjev razne potrebščine. Najboljše in po najnižji ceni da je vino in pa, koliko da se nudi v tej hiši duševne hrane rudarjem ! Nobeno društvo da nima take knjižnice in koliko da se vrši predavanj i. t. d. Za vse to da dobro \é ministrstvo. — Mi verujemo, da se je obnovilo to pogodbo, saj poznamo naklonjenost vlade napram našim klerikalcem. Posebno pa še, če se v tej hiši toči zvečer dušaa in telesna hrana za mlade ljudi, katerih se vidi ob takih večerih polna okna, ki motijo s porogljivim smehom mimo idoče ljudi. Ni pa res to, da bi erar za hišo, v kateri je prodajalna, velikanske kleti, cela vrsta velikih sob, v katerih bi lahko stanovale rudarske družine, ne dobil več kot 200 K letne najemnine, kot jo dajejo klerikalci z lepim vrtom vred. Mi vemo za ljudi, ki plačujejo za slabejše prostore brez vrta in morajo hišo sami popravljati, nad 3000 K letno, ne pa bagatelo 200 K. Mi bi ne imeli nič proti temu, da ni predrznost klerikalcev tako nesramna, da se za izkazano dobroto ne bi še tako nesramno delali norca iz ministrstva. Čudno pa se nam zdi to, da ima za društvo, v katerem je par provizio-nistov, par pisačev, peščico čukov in marijinih devic ministrstvo kar tisoče na razpolago. Nima pa kronic, ko se je šlo za ustanovitev ljudske kuhinje, ki bi bila vsem sirotam in z otroci obloženim vdovam na korist. Zato pa tudi klerikalci vlagajo proti vsem proteste, kar je vezano s kakimi stroški, češ, pogletje nas, kako mi znamo: nič plačati, pa vse imeti! Kolesarji, pozor! Kolesarsko društvo «Balkan» v Trstu priredi dne 26. septembra 1.1. veliko jugoslovansko dirko ob progi Ljubljana—Opčina (pri Trstu). Zato se prosi kolesarje, da se udeleže v velikem številu za stražo ob progi Logatec —Planina. Zbirališče v Idriji pri gosp. Ant. Kogeju. Odhod točno ob pol 4. zjutraj. S kolesarskim pozdravom! Primož Filipič Tomaž Brus tč. tajnik. tč. predsednik. Pozor, občani! Zadeva javne čitalnice bode rešena v par dnevih. Kako, je odvisno zdaj le od naših klerika’r.ev. če ostanejo ti, nadaljni škodljivci občine in izkoriščevalci občinstva, sklicali bomo takoj javni ljudski shod ter pojasnil', kako je s stvarjo. Pripravite se torej ! Kaj pa Nlkavo ? Čuje se, da bode šklican kranjski dnželni zbor 23. t. m. Dolžnost našega poslanca je, da spravi zopet regulacijo Nikave kot nujno zahtevo na dnevni red ! Volile! Spod. Idrijske občine, pozor! V kratkem se imajo vršiti pri nas občinske volitve, Kandidate za III. razred postavimo tudi mi. Delavci, velilci, volite torej može, ki vam jih pravočasno objavimo. Pozor, občinstvo ! V sredo, dne 22. t. m. ob 9. uri zvečer se vrši v pivarni pri «Črnem orlu» v Idriji javni ljudski shod z dnevnim redom: 1.) Rudarske in šolske razmere v Idriji. 2.) Slučajnosti. Pridite vsi! Z Jesenic. Odgovor „Naši Moči“. Gosp. Krivic se ujeda v «Naši Moči» zoper socialne demokrate, s tem misli oprati svoje počenjanje pri sejah bratovske skladnice. Zaletuje se tudi v sodr. Ogrisa. No, eno stoji pribito: sodr. Ogris se je doslej vedno z vso vnemo potegoval zato, da bi bile razmere na Savi v tovarni in bratovski skladnici boljše. Vsi njegovi tozadevni predlogi so se tikali torej izboljšanja razmer. Gosp. Krivic zavija resnico, kar ni lepo za moža, ki pravi, da je pošten katoličan. Sodr. Ogris ni bil nikoli pripravljen glasovali za kaj takega, kar bi delavstvu škodovalo. Glede izpremembe pravd pa je res, da se Ogrisov predlog dà uresničiti, ker je izvedljiv. Postavi saj se na dnevni red prihodnjega občnega zbora, delegati naj pri-trde in videli bomo kmalu, kdo nasprotuje izpre-membi. Provizija se lahko razdeli za vsako obdobje — kako naj bo razdeljena, določajo pravila, ne zakon o bratovskih skladnicab, ki obsega le splošna določila. Seveda mora tovarniško vodstvo biti izpremembi pravil naklonjeno, kajti ono je odločilen faktor. Žalostno je, da gg. Krivic in njegovi tovarši tako malo poznajo pravila bratovske sklad-nice, oz. zakon o bratovskih skladnicah. — Na sploh pa je eno res: Ce je g. Krivicu res kaj na tem, da pride delavstvo kdaj do dobrega starostnega in onemoglostnega zavarovanja, naj se z nami vred bojuje proti nesramni obstrukciji dr. Šušteršiča in njegovih tovaršev v drž. zboru. Kakšni backi pa so jeseniški ajmohtarji, dokazuje dejstvo, da so na znani klerikalni shod v ljubljanskem Unionu poslali pozdrav in soglasje z obstrukcijo, ki je preprečila delovanje drž. zbora. In s takimi ljudmi se prerekati, je težko ... Gegen die Dummheit katnpfen selbst die Gòtter vergebens. Straža. Shod dne 12 septembra, na katerem je sodr. Anton Kristan govoril o pomenu kons. društev, je bil izborno obiskan. — Novi člani še vedno pristopajo v kons. društvo. Tako je prav I Predavanja o delavstvu in cerkvi, ki seje vršilo v nedeljo, 12. septembra zvečer, se je udeležilo lepo število poslušalcev. Predavatelj, L. Lotrič je poljudno obrazložil stališče delavstva k cerkvi. Nekaj prav primernih besedi k predavanju je povedal tudi sodr. Anton Kristan. Iz Zagorja. Zagorje ob Savi. «Slovenski Narod» je prinesel iz Zagorja dopis v št. 202, da so socialni demokrati agitirali proti sokolski veselici z bojkotom. Izjavljamo, da socialni demokratje niso nikoli proti kakšni veselici, če jo ravno naši Sokoliči priredijo. To je obrekovanje, ki ga Sokoli trosijo med nezavednimi delavci. Socialni demokratje in rudarska godba so priredili veselico na vrtu št. 6 Mihelčiča, katere se je udeležilo 400 delavcev in delavk. Za to veseličo se ni agitiralo po vseh okrajih, kakor so Sokolčiči. Tudi je bilo tako pri jedi kakor pri pijači velika razlika med tem dvema veselicama. Pri nas delavcih je bila cena človeška, da so bili vsi zadovoljni ; pri Sokoličih je pa vsa stvar drugačna. Cena je bila bolj moderna, tako da so morali mnogi posetniki sokolske veselice, oziroma trboveljska podporna godba iti y drugo gostilno jest in pit; tudi k nam je prišlo nekaj teh; cena na sokolski veselici je bila mesu 1 kg 6 K, 11 dolenjskega vina 120, 1 I piva 60 vinarjev. Našim narodnjakarjem je tudi vedno steklarna na poti, ker so steklarji dobro organizirani. No, narodnja-karji sploh niso prijatlji organiziranih delavcev. S Štajerskega. Iz seje bratovske skladnlce v Trbovljah, dne 22. avgusta t. I., ki se je vršila v rudniški pisarni v Trbovljah. Navzoči so bili : Tentšert, Krass-nik, Kronthaler, Lapornik, Gradišek, Mozetič, Rems, Sodja, Hauptman, Urlep, Dolinšek, Mostnak, Zupan, Bočko in Groblar. Dnevni red: 1. Podpore, 2. pro-vizioniranje, 3. volitev enega prisednika v razsodišče bratovske skladnice, 4. več prošenj za priznanje članskih let, 5. raznoterosti. 1 ) O d predsednika in namestnika izplačana nujna podpora se v seji odobri. Nadaljna podpora se je dovolila: Franc Eržen 10 K, Anton Zarc25K, Franc Nadrah 10 K, Alojzij Kovač 10 K, Jurij Mùiler 20 K, Franc Šipek 20 K, Liza Kramar 15 K, Franc Prelogar 15 K, Jakob Odlasek 20 K, Jakob Ov-scnk 20 K, Franc Zalokar 10 K, Alojzija Turnšek 10 K, Anton Piškur 10 K, Gašpar Skobe 15 K, Ivan Breznikar 10 K, Franc Gradšek 70 K, Ana Kink 15 K, Ivan Janežič 10 K, Antonija Podgoršek 10 K, Alojzija Rupnik 20 K, Ivan Kuželj 5 K, Jožef Klenovšek 15 K, Ivana Burja 15 K, Bernard Kurenj 50 K, Martin Herzig 5 K, Agata Šuster 10 K, Marija Steiner 5 K, Antonija Gošte 10 K, Ana Čebin 10 K, Martin Dernovšek 16 K, Jožef Pikš 20 K, Andrej Miklavčič 15 K, Alojz Lesičar 25 K, Franc Rebozelj 15 g, Jakob Čuden 10 K, Franca Rženičn'k 70 K, Marija Pavlič 10 K, Lovro Čehovinu za umetno nogo približno 200 K, Franca Savšek 10 K, Marija Resman 15 K. 2) Na podlagi zdravniških izpričeval se je provizioniralo v Trbovljah. Luka Rus s 1. vel. srp. t. 1. s 20 K mesečno, Jožefa Hlebec s 17. vel. srp. t. L s 8 33 K mesečno; v Hrastniku: Jurij Roglič s 13. vel. srp. 1.1. s 41 60 K mesečno, Fkrian Gaberšek s 13. vel. srp. 1.1. s 16 66 K, Fridrik Ddežak s 17. vel. srp. 1.1. s 100 K mesečno, I?an Laurič s 20, vel. srp. t. 1. s 17 82 K mesečno; v Oj st re ra: Franc Delenc s 18. vel. srp. 1.1. s 40 K mesečno. 3 ) V razsodišče bratovske skladnice se je izvolil enoglasno sodr. I. Hauptman, kopač v Trbovljah. 4. ) Sklenilo se je pripoznati Antonu Klenovšeku članska leta od 16./V. 1883, Francu Bedeniku od 5. /I. 1876, Petru Krivecu od 5./X. 1879, Juriju Rotterju od 4./X. 1870 in sicer na podlagi dostavka § 78 pravil. Pri glasovanju prošenj Jurija Sibila, Janeza Koritnika, Valentina Križnika, Florijana Vidmarja, Janeza Lauriča, Mihela Soreta, Franceta Straderja, Jurija Gričerja, Janeza Komlauca in Alojza Mastnukase je z 12 proti 4 glasovom sklenilo, akoravno so večkrat po krajši čas izstopili iz bratovske skladnice, pripoznati jim polna članska leta. 5. Sklenilo se je babici Prevolnik službo na tri mesece odpovedati in mesto nje Lenko Zofijo s 1. septembrom 1.1. po istem pogoju nastaviti, kakor Prevolnik. — Na predlog odbornika Peter Groblerja se je sklenilo, da se čumnata (kamra) pri bolnišnici ne odda v najem dr. Berdahu. — Odbor je dalje izrazil svojo nezadovoljnost, ker nakupujejo zdravniki zdravila za lekarno bratovske skladnice. Na predlog odborniškega člana Ivana Urlepa je odbor enoglasno sklenil, predsednika pooblastiti, da v zmislu § 69, točka 10 pravil Dapram zdravnikom strogejše postopa ter da nalaga zdravnikom, naznaniti predsedniku, katera zdravila se v lekarni potrebuje in da jih ima predsednik sam naročiti. Predsednik naj stopi svrho tega v zvezo z drugim lekarjem in drogerijam radi cene zdravil. (Opomba uredništva: O tem bodemo članom bratovike skladnice še marsikaj povedali, zlasti vzroke, zakaj je bil odbor primoran ta sklep storiti.) Hrastnik, Kdor je prišel v nedeljo, dne 12. t. ra. v Hrastnik si je moral misliti, da je stavka, ali pa da se pričakuje izbruh revolucije. Bilo je namreč okolu 20 orožnikov in precej policistov. Kaj pa je bilo pravzaprav tako nevarnega? Nič druzega, kakor nemški šovinisti so priredili nekako ljudsko veselico, pod krinko 1 m» o< m £ p si 5 jr® P B 3 F» C “ P H* 2B o* < S’ o _ n -, rx _ 3 n o. O S. s < •g 5 3 g C» « d.3 i? ° » a n< n> g s-o sr j- r* < O -• n o. 5*7? 2 i CLP S 3 ju o 3 <8 “ cr B &*■§■• 3-o«" CS < o. o S K-S-SS. t— . o ra (Al < .O ?■ ! J ■< i Priporočamo našim gospodinjam pravi V* kavni pridatek iz zagrebške tovarne. Naš tisk. Će pogledujemo Število svojih naročnikov, moramo si reči, da bi bilo lahko precej bolje! Naš «Naprej!» bi moral imeti najmanj 10.000 odjemalcev, če bi vsi naši sodrugi — to je tisti, ki pravijo, da so sodrugi — storili svojo dolžnost ter se naročili na list. Naročnina za delavski list, ki nima za seboj nobenih tiskovnih skladov, ni velika, in od slovenskih delavcev bi ne bila nobena posebna žrtev, če se slednji naroči na «Naprej» ! Ideje se širijo potom tiska, stranko reprezentira tisk, nasprotniške napade odbijajo dobri naši časniki i. t. d. i. t. d. In kakšen tisk naj bo za naše delavce? Kakšne časnike naj naročajo naši delavci? Vendar ne meščanskih, ki vedno nasprotujejo vsem delavskim težnjam! Kdor od delavcev kupuje me- ščanske liste in ne svojih delavskih — ta je izdajalec delavskih interesov. Delavci! Širimo naš tisk! Pridobivajmo naročnike našim delavskim časnikom in predvsem «Napreju!». O pomenu «Delavske tiskovne družbe v Ljubljani» bi se moralo veliko več pisati, nego se je doslej ; kajti premnogo naših organizacij po Slovenskem, pa tudi premnogo naših posameznikov še ni prepričanih, da je ta družba neobhodno potrebna za slovensko delavstvo. V resnici bi moral biti vsak sodrug član Del. tisk. družbe; — pristopnina znaša eno krono, delež pa 25 kron, ki se lahko vplača v 25 mesečnih obrokih. Potem seve bi se dalo vse drugače delovati! Zato pa: sodrugi, roké na srce ter storite svojo dolžnost! Najuečja izbera je samo v Angleškem skladišču oblek Ljubljana, iVLestni tré štev. 5 Čez 3000 kom jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od K 10— višje, nad 1000 kom. površnikov in ragianov cd K 12 — višje, čez 3000 pelerin od K 8.— višje, nad 15 0C0 kom, najm ejše konfekcije za dame in deklice kakor jopice, paletoti, mandlje, pelerine, kostume, krila in bluze. Odjemalci na debelo dobijo znaten popust in sicer: Doublé pelerine ali iz lodna od K 6'40 višje, plišaste jopice od K 10 višje, lodnasti klobuki za dečke 1 det. od K 18 višje, lodnasti klobuki za gospode 1 dtc. od K 24 višje, plišasti k'obuki 1 det. od K 60 naprej. o. Bernatović. ® @ « @ Naznanilo. ® ® ® ® @ ® ® UJano podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel restavracijo „PRI LEVU“ v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 16. Točil bodem le pristna domača dolenjska, štajerska in istrijanska vina, Colaričev cviček z Gadove peči, kakor tudi izborno marčno pivo. Postregel bodem tudi z izvrstnimi jedili, sprejemam goste tudi na mesečni abonma po primerni ceni. Za obilen obisk se najuljudneje priporoča IVAN KALAN restavrater. g g g g i 0 g g g g Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko „Union* ker te ure so najbolj trpežne in natančne, 4 dobe se pri : Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani delničar In zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in ...... Genovi. ===== 19—13 Ceniki zastonj in poštnine prosto. S30E51 Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. ? Edinole pri: 12—1 FR. STUPICA v Ljubljani « Mar. Terezije cesta štev. i :: Valvazorjev trg štev. 6 in zakaj? Zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. e m i n 12—1 nuli ’ • " • Ed. Smarda potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesia štev. 18. I Samo 6 dni! _ |E=i|n]t^=lK%)3FII .l|n|l=fl Francoska linija Havre-§ m New-York sano 6 dni! Jj msJ3 GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 12—12 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. = ■ Jt=fc=ž3 ANTON BAJEC « učini in trgovski vrtnar v Ljubljani :: Pod trančo 24—20 n Cvetlični salon, izdeluje šopke, vence s trakovi. :: Vrtnarija na Karlovški c. 2. - Zunanja naročila točna. Nouost! ffcuDSt! Ravnokar je izšel III. zvezek Kašelj. Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne Kaiserjeve prsne karamele. 5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti. Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : •Tri jelke*. — Zaloga pri Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji. Cena zvezku le 10 vinarjev. Sezite pridno po tej zanimivi knjižici ! HJrUia rsJriJriliB rglrgj fHiM HfU.a rifili /ii pl Čevljarski mojster ati Gačnik Rožna dolino, ofoč. Vic se priporoča vsem delavcem in delavkam občine Vič in drugod za vsa dela, ki spadajo v čevljarsko stroko. Vsak bo pri' meni prav izborno postrežen. Delam solidno in po zmerni ceni. esr Krasne jesenske novosti priporoča 24—14 prva in edina slovenska modna trgovina za gospode Engelbert Skušek LJUBLJANA Mestni trg štev. 19. Austro-Amerikana; TRST Kew - Yorlu New « Orleans Buenos Ajrres Argentlnlja Rio di Janeiro. Vozne liste za potnike in izseljence prodaja: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorske nlice 26. I 1 Najnovejši in najhitrejšl brzoparnik Marthta W ascliington 24—12 vozi čez Ocean samo 6 dni. Izdajatelj ira odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.* Tiska! Iv. Pr. Lampret v Kranju