Leto XXL, &L 198 Ljubljana, nedelja 25« avgusta I940 Cena t Din m^Njana, Knaajera • — tmob mm. n«, tm, um, I^BHjMMi Durgtrrm mL — TU. »402 to SMS Psdnatnlsa Maribor: Orajtfd trg HI, - Tviefoc U6& Badružnlca Ceije: Kocenora sttea X ZMaCoo It 1M. pn po*C tek. ma< Hbm «t 1T.T40. rasen poostet jka. mesečno K dh. Za tnosemstvo 40 din. DrtdolitTo: LJafatJaaa, Knafljeva ulica 5, telefo« S122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Orajaid trg ttev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Ster. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob prvi obletnici sporazuma Jutri bo prva obletnica podpisa uredbe o ustanovitvi banovine Hrvatske in ostalih državnoprovnih ukrepov, ki so v zvezi s to važno spremembo v ustroju naše države. Ozemlje, na katerem so Hrvati, v večini, je bilo združeno v posebno državnopravno edinico, ki je s prenosom skoraj vseh poslov državne uprave dobila svojo upravno in zakonodajno avtonomijo Na ta način je nova banovina Hrvatska postala federativni del kraljevine Jugoslavije. Naš narod in naša država sta morala skozi težke preizkušnje, da je končno prišlo do sporazuma s Hrvati Zgodovinski razvoj naše narodne in državne misli je kulminiral leta 1918 po burjah in razdejanjih svetovne vojne v uresničenju enotne jugoslovenske države, zgrajene na načelu narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev Težkoče novega sožitja prej tako razcepljenega slovanskega rodu na evropskem jugovzhodu so izzvale reakcije, ki so težko ogrožale našo bodočnost Proti ideji narodnega edinstva se je pričela vedno krepkejše uveljavljati misel treh sicer sorodnih, a vendar le različnih slovanskih narodov Iz teaa in iz drugih razlogov nastal5 notranji spori so neredko ogrožali tudi misel same državne skupnosti. Polagoma so se vse pozitivne sile v našem narodu osredotočile na to, da pred vsem očuvamo Jugoslavijo kot edino zaščitnico življenja, svobode in neodvisnosti nas vseh, Slovencev, Hrvatov in Srhov. Če utrdimo svojo državo, če globoko zasidramo povsod in pri vseh čut medsebojne usodne povezanosti, potem lahko mirne duše prepustimo vsa drv«a^ medsebojna vprašanja razvoju bodočnosti, prepričani, da bo na kraju zmagala tudi ideja narodnega edinstva. Tako so zadnja leta vedno češče govorili tudi oni, ki neomajno verujejo v moč jugoslovenske državne in nacionalne ideje. Misel sporazuma predvsem s Hrvati, a v končnem rezultatu med vsemi tremi brati, ki so skupni gospodarji Jugoslavije, si je zadnja leta zmagovito krčila svojo pot. Režim dr Milana Sto-jadinoviča je v tem pogledu značil težko reakcijo. Privedel je sistem centralizma do absurdnih oblik, uvedel je v državi strankarsko diktaturo ter je poostril ne le spor z Hrvati, temveč tudi ostala politična nasprotstva do katastrofalnega obsega. Ko so bile za december 1938 leta razpisane skupščinske volitve, je odbila ura odločitve. Dve fronti sta se takrat postavili druga proti drugi. Z geslom za sporazum z Hrvati in za obnovo političnih svoboščin so se združili pod dr. Mačkovim imenom vsi tedanji resni opozicional-ni elementi, tako pristaši načela treh narodov, kakor jugoslovenski nacionalisti. v enotno fronto, ki je pod najtežjimi okolnostmi 11 decembra 1938. številčno sicer za nekaj glasov podlegla. toda je bitko politično na vsej črti dobila. Pot k sporazumu je bila odprta in padec Stojadinovičeve vlade je postal neizogiben. Že v početku februarja je net njenih članov vlade izvajalo posledico in podalo ostavko, ki ji je sledila demisija celokupnega kabineta. Opozicija se je bila pred volitvami medsebojno obvezala, da bo tudi po volitvah nastopala složno in v skupnem naporu reševala tudi hrvatsko vprašanje, ki ga je najožje vezala z reformo celokupnega našega notranjepolitičnega življenja in predvsem z likvidacijo sistema in metod takratnega režima. Ta solidarnost na žalost ni mogla biti do kraja očuvana. Mnoge poznejše nevšečnosti in mnogi današnji nedostatki v novem našem političnem življenju so posledica tega dejstva. Manjkalo je pogumne odločnosti v odločilnih trenutkih in primanjkovalo je medsebojnega zaupanja, ld v težkih trenutkih daje politični kredit, ne da bi zahtevalo podpise porokov za vsako obvezo. Tako se je končno zgodilo, da sporazum s Hrvati ni bij sklenjen kot delo in da pri njem niso sodelovali predstavniki nesporne večine srbskeca dela države, a tudi Slovenci niso bili pritegnjena k razgovoru Na drugi strani je pa tudi res, da dr Maček sporazuma ni sklenil s predstavniki takrat vladajočega režima, temveč da sta končne razgovore vodila dr. Maček kot nesumljivo legitimirani voditelj hrvatskega naroda in g Dragiša Cvetkovič kot pooblaščenec krone, ki je, razumevajoč svoje zgodovinsko poslanstvo in zavedajoč se, da je ona ne-sumljiva nositeliica zaupanja celokupnega naroda, smatrala za svojo dolžnost, da v usodnem času pripravljajo-čega se evropskega spora z ureditvijo hrvatskega vprašanja ustvari nova jamstva za življenjsko sposobnost Jugoslavije. Uvodne besede sporazuma, ki sta ga podpisala dr Vladko Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič 20. av- Nadaljevanfe na Z. tirani Pogafanfa v Turn Severinu prekinja Rumunska in madžarska vlada vztrajata vsaka na svojem stališču - Sporazum je zato zaenkrat nemogoč in pogajanja so bila prekinjena za nedoločen čas Beograd, 24, avgusta p. O msfcižarsko-rumunskih pogajanjih v Turn Severinu se Je zvedelo, da je madžarska delegacija danes odpotovala iz Turn Severina, Do prekinjenja pogajanj je prišlo, ker se ni mogla najti podlaga, na kateri bi se mogli pričeti razgovori. Madžari so sicer danes predložili nekatere nove predloge svoje vlade, vendar pa sta mogli delegaciji le ugotoviti, da so nasprotstva za sedaj nepremostljiva. Pogajanja so bila zato defi-nitivno prekinjena ter je madžarska delegacija odpotovala iz Turn Severina. Z velikim zanimanjem pričakujejo sedaj, kako bodo to prekinjenje pogajanj sprejeli v Berlinu in Rimu. Splošno se smatra, da je treba pričakovati arbitraže Rima in Berlina. V krogih rumunske delegacije izjavljajo, da bo Rumunija vsekakor našla za svoje stališče razumevanje in podporo Nemčije, ker je rumunsko stališče, ki se opira na narodno načelo, docela v skladu z načeli narodnega socializma. Rumunsko-bolgarska pogajanja v Cra-jovi napredujejo precej hitro, čeprav so netočne vesti, da je Rumunija že pričela evakuirati Dobrndžo. Dopoldne sta se sestala šefa rumunske in bolgarske delegacije Creteanu in Pomenov. Po sestanku je Creteanu odpotoval v Bukarešto, da poroča svoji vladi. Turn Severin, 24. avg. (C. B. C.) Ma-džarsko-rumunska pogajanja za ureditev I transilvanskega problema so bila danes zares prekinjena, šef madžarske delegacije poslanik Hory je dopoldne izročil rumunski delegaciji odgovor madžarske vlade na rumunske protipredloge. Madžarska vlada izraža v njem med drugim svoje neomajno stališče, da je treba pri pogajanjih za ureditev vsega teritorialnega in narodnostnega problema v Transilvaniji najprej določiti novo mejo med obema državama. Poleg tega naglaš21, da rumunski protipred-logi v nobenem primeru ne morejo biti sprejeti za osnovo nadaljnjih pogajanj. Že včeraj je bilo jasno, da spričo velikih diferenc v stališčih madžarske in rumunske vlade glede rumunskih teritorialnih koncesij ni računati z uspešnim nadaljevanjem pogajanj. V madžarskem kakor tudi v rumunskem tisku je bilo že včeraj opaziti, da se bo sedaj pričela nova notfnska in politična borba med obema državama. Madžarska vlada je že včeraj podvzela več vojaških ukrepov. Danes je na te ukrepe reagirala tudi rumunska vlada. Vpoklicani so bili vsi rezervni oficirji, kolikor že niso bili mobiliziran,i kakor tudi vse vojaštvo, ki je bilo na dopustu. Obči vtis, ki ga je mogoče dobiti danes v rumunskih političnih krogih je ta, da bo Rumunija branila svoje sedanje zapadne meje, če bi Madžarska poskusila uveljaviti svoje zahteve s silo. Ne kaže pa, da bi v resnici moglo priti do kakega oboroženega obračunavanja med obema državama, ker «5 TfcJ Vojaška pogajanja z Urugvajem m Costaršco — Neprestana nova ugibanja © prodaja starlli rušilcev Neiv York, 24. avgusta. AA. (DNB). »Nevv York Times« poroča iz Montevidea, da so v urugvajskih političnih krogih v zadnjem času mnogo govorili o možnosti sklenitve posebne vojaške konvencije med Zedinjenimi državami in Urugvajem. Dopisnik lista trdi, da so se pogajanja za konvencijo začela že junija pa so bila nato prekinjena, toda po končani konferenci v Havani je odpotoval prvi de'egat Urugvaja na vseameriški konferenci Campos v Zedinjene države, kjer je imel razgovore z ameriškimi vojaškimi krogi Poročilo trdi, da so Zedinjene države predložile Urugvaju že do podrobnosti izdelan načrt za vojaško konvencijo, ki ne določa samo tesnega sodelovanja med generalnim štabom Zedinjenih dTŽav m Urugvaja, temveč tudi možnost, da bi bile v Urugvaj poslane nekatere vojne enote Zedinjenh držav Pr trditvah dopisnika nekateri člani urugvajske vlade še vedno omahujejo in se ne morejo odločiti, da bi pristali na tako obsežno pogodbo. »Nevv York Times« pravi, da bi bilo vojaško sodelovanje Zedinjer'^ držav in Urugvaja zelo važne s stališča zaščite trgovine na vsem področju La Plate in v južni Braziliji. V Urugvaju je ozemlje, ki je zelo pripravno za gradnjo vojaških oporišč, ki bi se po mnenju lista mogle pretvoriti v prvi južnoamerški Gibraltar.« New York. 24 avgusta A A (DNB) Po vesteh iz San Huana v Costarici so se začela pogajanja med predsednikom Costa-rice in ameriško vojaško misijo. Izdano je poročilo, da so se pogajanja končala s sporazumom, vendar pa o sporazumu samem ne poročajo nobenih podrobnosti. Roosevelt o vežbanju ameriške vojske Washington, 24. avg. AA. (DNB) Roosevelt se je na konferenci predstavnikom tiska izjavil proti temu, da bi se uvedba splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah odgodila do prihodnega leta. Roosevelt je poudaril, da je vojski Zedinjenih držav potrebnih še nadaljnjih 800.000 mož, ki jih bo treba organizirati in izvežbati po modernih načelih. Nedavni manevri so pokazali, da člani nacionalne garde fizično niso dovolj vzdržljivi in da že marše po 25 km na dan občutijo kot prevelik napor ,dočim vojaki v Evropi marširajo tudi po 50 km na dan. Do začetka prihodnjega leta bo pod splošno vojaško obveznost prišel tudi del mehanikov. Mornariški minister na inšpekciji Washington, 24. avg. s. (Reuter) Ameriški mornariški minister Knox odpotuje v kratkem v San Franeisco, kjer bo pregledal postojanke ameriške vojne mornarice. Ne izključujejo tudi možnosti, da bo osebno inspiciral vse postojanke ameriške vojne mornarice v Tihem oceanu. O prodaji rušilcev Angliji Panama, 24. avg. AA. (DNB.) štirje stari ameriški rušilci, ki so bili pred kratkim reaktivirani, so nenadoma zapustili mesto Panamo ln odpluli proti vzhodni obali Zedinjenih držav. Ti rušilci so doslej varovali minska polja pred Panamskim prekopom. Sedaj jih bodo zamenjali re-morkerji. pa«ama, 24. avg. AA. (Reuter.) Nenaden odhod štirih ameriških rušilcev starejšega tipa. ki so odpluli iz Panamskega prekopa v smeri proti vzhodni ameriški obali, tolmačijo kot znak, da se Zedinjene države naglo pripravljajo za prodajo 50 ameriških rušilcev Angliji. Omenjeni štirje rušilci so pripluli v pas Panamskega prekopa ob koncu julija z namenom, da bi spremljali trgovske ladje skozi minska polja, ki so v prekepu. Njihova posadka je bila prepričana, da bo na tem mestu ostala nedoločen čas in je povelje za odhod zbudilo največje iznenadenje. Psgajasija z Anglijo VVashington, 24. avg. j. (AR). List »Dai-ly Mail« poroča iz Londona, da ima Anglija od predsednika Roosevelta zagotovilo. da bo v kratkem dobila od Zedinjenih držav novo materijalno pomoč. V ameriških političnih krogih si niso na iasnem. kakšna pomoč ie mišljena, ker ie Roosevelt večkrat kategorično izjavil, da ne more biti govora o dobavi ameriških rušilcev Angliii v zameni a vo za pcmorska in letalska oporišča, do katerih bi Zedinjene države dobile Dravico na angleških otokih zaoadne zemeljske poloble, v poučenih ameriških krogih pa zatrjujejo, da ie Angliia le v primeru če dobi rušilce. pri-pravliena dati Zedinienim državam v najem zaželena oporišča. V načeli u bi biS tudi Roosevelt pripravljen na tako zamenjavo. toda glede na ooozicijo. na katero bi naletel v reprezentančni zbornici. 1e potrebna prei primerna priprava ameriškega javnega mnenja. Kakor zatrjujejo v krogih blizu Roose-veltu. so na četrtkovi konferenci, ki io it imel Roosevelt z mornariškim ministrom Knoxom. voinim ministrom Stimosonom ter podtainikom zunanjega ministrstva Wellesom razpravljali, da bi se Angliii v zameniavo za odstopljene otoke ponudil odpis njenih vojnih dolgov v Ameriki Anglija nai bi dala proti temu odpisu Z~di-njenim državam v najem v celoti 18 oporišč. Argentinski prezident je umaknil ostavko Buenos Aires, 24. avg. j. (AR) Prezident Ortis, ki je v petek podal ostavko, je danes svojo odločitev preklical, ker so se vse politične frakcije v argentinskem kongresu zedinile, da ostavke ne sprejemejo. Hictor J. Guillot, o katerem trdijo, da je zaradi svojih velikih transakcij z državnimi posestvi Argentine v prvi vrsti odgovoren za nameravani odstop prezidenta Ortisa, je včeraj izvršil samomor. Nova mirovna akcija ? Curih, 24. avgusta, o. V zvezi s povrat-kom posebnega Rooeeveltovega delegata pri Vatikanu Mirona Taylora v VVashington je poročevalec tukajšnjega listi »Neue Zurcher Zeitung« izvedel, da je papež 22. t. m. sprejel ameriškega diplomata v posebni avdienci. Informirani krogi zatrjujejo, da je papež ob tej priliki pojasnil Tayloru svoje nazore o eventualni mirovni akciji, za katero naj bi bil sedaj spet nastopil pravi čas. Po nadaljnjih vesteh je baje papež tudi že prejel odgovor prezidenta Roosevelta na to svojo najnovejšo mirovno pobudo. V načelu je predsednik Roosevelt nanjo pristal. Sedaj naj bi si ameriška vlada prizadevala izvedeti, pod katerimi pogoji bi bila Anglija pripravljena pristati na mir. Roosevelt pa bi rad s posredovanjem Vatikana izvedel tudi za načrte osnih sil glede na obnovo Evrope, kakor tudi za vlogo, ki bi jo osni velesili prepustili Veliki Britaniji v primeru, da bi prišlo do sporazuma. bosta velesili osi znali preprečiti vsak izbruh sovražnosti. Zadnje madžarske zahteve Tum Severin, 24. avg. br. (Štefani.) Madžarska delegacija je dopoldne izroč'la rumunski spomenico madžarske vlade, ki odgovarja v njej na zadnje rumunske protipredloge. Madžarska vlada ugotavlja, da rumunski protipredlogi predvsem niso dovolj konkretiz rani. poleg tega pa ne kažejo, da bi bila rumunska vlada pripravljena pristati na take teritorialne koncesije, ki bi ugodile minimalnim madžarskim zahtevam. Spomenica zahteva, naj Rumuni označijo svoje stališče popolnoma jasno in koncizno ter predvsem točno obeležijo teritorialne koncesije, na katere bi bili pripravljeni pristati. Osnova pogajanj more namreč biti le demarkacijska črta, za katero se morata obe delegaciji v prvi vrsti sporazumeti, nakar bo mogoče nadaljevati pogajanja glede drugih več ali manj postranskih vprašanj, med drugim tudi o zamenjavi prebivalstva. Rumunska delegacija je sprejela spomenico na znanje in si je pridržala pravico odgovoriti nanjo, ko bo prejela od rumunske vlade potrebna navodila. Rumunski kronski svet Bukarešta. 24. avg. j. (Rador.) Kroniki svet se ie sestal včerai ob 17. v kraljevi palači pod kraljevim predsedstvom. Na seji je predsednik Gigurtu podal pregled razvoja zunanje-političnega položaja Rumunije. pred obiskom rumunskih ministrov v Nemčiji in Italiji ter kasneje. Zunanji minister Manoilescu ie nato poročal o diplomatskih pogajanjih ter ie obrazložil. na kateri podlagi sta pričeli rumunski delegaciii razgovore z bolgarsko in madžarsko delegaciio v Crajovi odnosno v Turn Severinu. Nato sta predsednika teh delegacii poročala o dosedanjem poteku razgovorov z Bolsariio in Madžarsko Kronski svet ie po končanih referatih odobril politiko vlade ter ugotovil, d-? je bila v danih okoliščinah povsem v skladu z interesi rumunskega naroda. Sprememba v rumunski vladi Bukarešta, 24. avg. j. (Rador). Uradno javljajo, da je namestnik ministrskega predsednika Gigurta general Mihail izstopil iz vlade, ker je bil imenovan za šefa rumunskega generalnega štaba. Demanti vesti o mobilizaciji v Rumuniji Bukarešta, 24. avgusta. AA. (DNB) Poročilo »Associated Press«, ki je dejala, da so bili poklicani romunski rezervisti na vaje, tukaj zanikujejo. ©p8sracij v Na italijanski strani je operiralo 7 kolonifalaih brigad Tri faze bojev Rim, 24. avg. AA. (Štefani.) O operacijah v Somaliji je bilo danes popoldne objavljeno nasiednje zaključno službeno poročilo vrhovnega vojnega poveljstva: Zavzetje britanske Somalije je bilo določeno v italijanskih strateških načrtih. Naloga mladega tašistčnega imperija in njegove kolonialne vojske, ki je sestavljena iz vojakov vseh plemen, ki se bore v italijanskih vrstah skupaj z enotami italijanske narodne vojske, črnih srajc in italijanskih letalskih sil, je b*la v tem, da zavzame ta važni del britanskega imperija. Posebna strateška važnost Somalije je v tem, da ofnogeča nadzorstvo nad prometnimi zvezami med Rdečim morjem in Indijskim oceanom, t. j. med Indijo in Adenom kakor tudi mimo Perima in skozi Bab el Mandeb. V britanski Somaliji sta bila staciomra-na velblodniški policijski zbor, ki je bil med vojno ojačen s četami iz Rodezije in Indije kakor tudi z oddelki domačinov. Italijanski operativni načrt je določal uporabo sedem kolonialnih brigad. Te sile so pod poveljstvom armadnega generala Gu-glielma Nasija predirale v treh skupinah. Operativni načrt je bil v tem, da prodreta najprej skupini na levi in desni, ki bi pritisnili na sovražn:kovi krili, nato pa bi nastopila osrednja skupina proti glavni sovražni vojski. Konec julija so se sile, ki so bile deločene za te operacije, koncentrirale deloma iz krajev, ki so bili oddaljeni nad tisoč kilometrov, in sicer po cestah, na katerih je bil promet etežkočen zaradi deževne dobe. Te čete so prispele na izhodne postojanke 3. avgusta ponoči. Tedaj so vse kolčne prestopile meje. Prva faza operacij je trajala od 3. do 6. avgusta. Pred četami je operiralo letalstvo, ki je opravljalo ogledniško službo in vzdrževalo zvezo med kolonami, obenem pa bombardiralo pristanišči Zeilo in Ber-bero, kjer so ladje izkrcavale britanska ojačenja. Leva skupina je 3. avgusta zavzela kraje Dabat, Mado in Zileh. Zeila je padla 5. avgusta, nakar so se čete napotile proti Doku. Osrednja skupina je med 3. in 5. avgustom zavzela Hargeišo in prisilila sovražnika, da se je umaknil tudi z drugih postojank. Prva faza se je končala 6. avgusta zvečer. Sovražnik se je umaknil v hribe in prelaze na poti v Berbero. Poskus sovražnega letalstva, da bi onemogočile napredovanje, so italijanska letala preprečila. Od 7. do 10. avgusta se je razvijala druga faza operacij. Italijanske prednje straže so prišle takoj v stik s sovražnikom, ki se je umaknil na prvo utrjeno obrambno črto. Napad je bil izvršen 11. avgusta po. poldne. Letalske sile so pri tem sodelovale in bombardirale utrdbe ter s strojnicami obstreljevale sovražna letališča. Bitka se je z vso srditostjo nadaljevala 12., 13. In 14. avgusta. 15. avgusta je po temeljitem topniškem ognju in bombardiranju iz zraka divizija »26. aprila« na desnem krilu prešla v napad in zavzela tudi že postojanke druge obrambne črte pri La Faruku. Istočasno je naše levo krilo obkolilo desno krilo sovražnika, ki se je umikalo in puščalo Številne žrtve na bojnem polju. Po štiridnevni borbi Je bil sovražni obrambni sistem popolnoma uničen. Tretja faza operacij je trajala od 16. do 19. avgusta. Italijanske čete so naglo napredovale s pomočjo letalstva. Kolona, sestavljena Iz prostovoljcev in črnih srajc, je prodrla lz Zeile proti vzhodu in prispela do Bulhara na eestl proti Berberi. Skupina je imela nalogo z boka prebiti drugo obrambno črto, ki so jo pripravili Angleži pri La Faruku in ki je bila sestavljena lz vrste močnih utrdb. Angleške čete pa so se umaknile. 18. avgusta je bila tudi ta zapreka odstranjena na ta način, da je bil Izvršen čelni napad na vsej fronti. Sovražni bataljoni so se trudili, da bi se osvobodili pritiska naših čet in se umakniti proti Berberi. Tedaj je general Nasi pognal za njimi motorizirane kolone, ki naj bi izkoristile dosežene uspehe. Angleži so pri umiku zažgali del Berbere. Vkrcali so se na zadnjo vojno ladjo, ki je bila v pristanišču in ki jo je naše letalstvo stalno bombardiralo. 19. avgusta so italijanske čete vkorakale v Berbero. Pri teh operacijah je bilo zaplenjenih več sto avtomobilov, vozov, velike množine avtomatskega orožja, tankov, mnogo živil, vo j nega materiala, kakor tudi ujetih nekaj sto pripadnikov redne vojske in okrog 1000 Somaljcev. Spričo odličnega vodstva je bila angleška Somalija zavzeta v 17 dneh. Potrebno je poleg letalcev pohvaliti tudi pehoto, zlasti pa topništvo, posadke tankov, oddelke črnih srajc, motociklistov, koloni-jalne policije in sanitejcev. Pri operacijah so sodelovala vsa plemena v italijanskem kolonijalnem imperiju. Na koncu pravi poročilo, da pomeni zavzetje Somalije demanti vse angleške propagande, ki je trdila, da je vojna ustva-rila v Abesiniji neznosen položaj za Italijo. S to zmago je obenem doseženo zedinjens vseh somalijskih plemen pod italijansko zaščito. Rim, 24. avgusta. AA. (Štefani). Poročilo St. 77 glavnega generalnega štaba italijanske oborožene sile pravi: V noči od 23 na 24. avgusta so bila hudo bombardirana letališča v severni Afriki in v Siddi Baraniju. Dalje so bila bombardirane sovražne čete v okolici Marsa Matruha ter pomorsko oporišče v Aleksandriji. Povsod je biilo opaziti, da so bili doseženi pomembni rezultati in povzročeni veliki požaru Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. V zalivu Bombi je skupina angleških letal 23. avgusta napadla neko našo podmornico, ki je zapuščala pristanišče, in jo zadelo z enim zra nim torpedom. Večina posadke je bila rešena. Podmornico bo mogoče dvigniti z morskega dna. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Vzhodni Afriki so naše letalske sile izvedle učinkovit nečni napad na letališče pri Hartumu in povzročile ogromne požare ter močno poškodovale hangarje. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. OD 31. AVGUSTA DO 9. SEPTEMBRA Ljubljanski ifem Razstava Industrijskih in obrtniških izdelkov. Posebne razstave: Pohištvo. Mala obrt. Turizem. Motorna in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Nasa vsakdanja prehrana. Cvetje in povrt-nina. Perutnina, kunci, golobi. Likovna umetnost. Žrebanje daril za obiskovale Zabavišče. — T o t i teater. Tekma harmonikarjev S. IX. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—k Nadaljevanje uvodnika gusla 1939. in ki je tvoril osnovo za formuliran je uredb z dne 26. avgusta imajo zgodovinsko programski značaj. Slovesno je tam rečeno, da je Jugoslavija najboljše jamstvo za neodvisnost in napredek Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem duhu je pozdravila doseženi sporazum vsa jugoslovenska javnost in tudi oni, ki so s tehnimi argumenti ugovarjali načinu postopka ter so imeli marsikatero kritično besedo za posamezne odredbe in še bolj za njih praktično izvajanje, priznavajo, da nobeni nedostatki zgodovinskega dela od 26. avgusta ne morejo zmanjšati njegovega pomena za konsolidacijo naše države in našega naroda, kakor tudi ne pomena in potrebe nadaljnjih ukrepov v smeri dokončne preureditve naših notranjih odnošajev, vse dokler je to delo inspirirano od spoznanja, da je Jugoslavija naša domovina, izven katere niti Srbi. niti Hrvati niti Slovenci ne moremo očuvati svoje svobode in azgraditi lastnega življenja. Z ureditvijo banovine Hrvatske ni le zadoščeno legitimnim težnjam hrvatskega naroda, da sam upravlja svoje zadeve, v kolikor niso neodvojno povezane z zadevami državne skupnosti. temveč je bit hrvatski narod pridobljen za sodelovanje pri vodstvu dr zave in je po svojil legitimiranih prtd stavnikih prevzel soodgovornost za usodo Jugoslavije spričujoč tako pred vsem svetom, da je kraljevina Jugoslavija isto tako njegova država, kakor je ona država Slovencev in Srbov. Obletnica 26. avgusta je tudi prva obletnica dela in uspehov nove banovine sproščene na Hrvatskem premno-k:iti, da so bile z ustanovitvijo banovine sproščene na Hrvatske mpremno-gc in bujne konstruktivne sile, ki zna-čijo ne le s stališča hrvatskih interesov, temveč tudi s splošnega državnega stališča velik dobiček. Programi in načrti, kako si naj hrvatski narod na svojem področju na novo uredi svoje življenje ter izgradi svojo posebno kulturo in svoje individualne gospo-darsko-socialne odnošaje v duhu radi-čevskih idej, kar vrejo na dan. Morda je v njih mnogo pretiranega in nekaj stvari je, ki se zde zunaj stoječemu opazovalcu naivne, nedozorele, umetno in čisto teoretično skonstruirane, a nič ne de. Vse to je dokaz pozitivne volje in aktivistične preusmeritve vsega javnega življenja na Hrvatskem, ki je poprej toliko trpelo na apatiji, ne-gativizmu in celo na pasivni resisten-ci. Objektivni opazovalec ne sme prezreti, da je marsikatera zdrava misel za organizacijo notranjega življenja na Hrvatskem ne le pravilno postavljena, temveč tudi že v koristnem izvrševanju. Oni, ki so pričakovali, da bo banovina Hrvatska da!a hrvatskemu narodu raj na tej zemlji, so se seveda že uverili, da se tudi na Hrvatskem ne godijo čudeži in da se vsak napredek mora boriti s stoterimi težkočami. Pozitivno vsmerjenje hrvatskega javnega življenja in praktično izkustvo pa bosta tudi hrvatski narod naučila ne samo spoznavati realnost avtonomije, temveč v isti meri tudi njegovo povezanost s problemi, ki jih lahko rešuje koristno le državna zajednica, seveda le s positiv.*? in odgovorno pomočjo hrvatskega naroda in v sistemu, v katerem se pravilno in pravično vzpo-redijo in vzkladijo interesi Srbov, Hrvatov in Slovencev. V političnem vrednotenju sporazuma, odnosno akta od 26. avgusta gredo mišljenja narazen. S Hrvatske strani se dostikrat čujejo interpretacije, ki jih jugoslovenska javnost posluša z vznemirjenjem. Gotovo je pogrešno dajati na tehtnico vsako besedo, ki se čuje iz ust zagrebških političnih čini-teljev, ali ravno tako pogrešno je, ako se zopet v Zagrebu vsaka kritična beseda, ki se čuje iz drugih delov države, smatra za sovražno sporazumu, ali pa za izraz nekih skritih tendenc, stremečih za tem, da se pri spremenjenih prilikah zopet do temelja podere, kar je pred letom dni bilo ustvarjenega. Sporazum se podreti ne da in kolo razvoja Jugoslavije se ne da zasukati nazaj. Imefi bomo prihodnje dni še priliko da razpravljamo o posledicah 26. avgusta 1939. Največji nedostatek sporazuma je pač v tem, da ni dokončno rešil vseh vprašanj, ki so bila v zvezi z ureditvijo banovine Hrvatske, zlasti glede njenega teritorialnega obsega in glede njenih kompetenc. To odpira vrata novim sporom in nesporazumom m vnaša v naše celokupno državno življenje občutek nesigurnosti. Predvsem pa je bil to tudi eden glavnih razlogov, da je nadaljnja preureditev države zastala. Zgodovinska naloga naše notranje konsolidacije ni samo praktično vprašanje. Ona je še v mnogo večji meri psihološki problem. Gre za vzpostavitev medsebojnega zaupanja, za obnovo vere, da hočemo vsi res bratsko in enakopravno biti gospodarji te naše lepe zemlje in da je v nas poštena in lojalna volja skrbeti, da bomo Slovenci, Hrvati in Srbi v malem in velikem enako deležni pravic in dolžnosti na vseh poljih našega skupnega življenja. To medsebojno zaupanje je nežna cvetka in vsi imamo dolžnost, da jo čuvamo pred ostro sapo in pred zlobno roko. Srbi in Hrvati in Slovenci se moramo naučiti, da bomo drug drugemu verovali in zaupali, —a najboljše učilo je stvarni dokaz — pa bodo bodoče obletnice onega dne, ko se je pričelo novo urejevanje naše skupne domovine, dnevi vedno krepke j še samozavesti in vedno čvrstejše povezanosti vseh Jugoslovanov. LETALSKA KATASTROFA POD VRHOM VELEBITA Od četrtka pogrešano našli VeleMtom - s nJim vozili, Beograd, 24. avg. p. Popoldne je bilo Izdano naslednje obvestilo: Aeroput objavlja z žalostjo, da so našli danes pri vasi Medaku pod Velebitom razbito potniško letalo, ki »e je ponesrečilo na letu 1z Zagreba v Split. Po poročilu, ki ga je prejela komanda orožništva od poveljstva orož-niške brigade in od sreskega načelstva v Gospiču, je razbito letalo našla opoldne orožniška patrulja. Razen tega niso doslej še znane nobene clruge podrobnosti. Uresničila se je žal slutnja, ki se je Izražala že včeraj, ko Je ostalo vse Iskanje pogrešanega letala brez uspeha. Iskanje so danes od zore nadaljevala tako vojaška letala, kakor tudi letala Aeroputa ter ogromno število kmetov in orožnikov. Tudi glavni direktor Aeroputa Sondermajer je neprestano iskal s svojim letalom pogrešano potniško letalo. Popoldne ob 16. se je vrnil v Beograd. Novinarjem je izjavil, da je nad krajem nesreče razsajalo danes strašno neurje .da se ni mogel spustiti in da je bila vidljivost tako majhna, da sploh nI mogel ničesar videti Posebna vojaška komisija in tehnična komisija Aeroputa letalo proge Zagreb—Split so včeraj dopoldne - Na žalost /Je mrtvih vseh 11 ljudi, ki so se med njimi tudi mlada Ljubljančanka (Glej tudi poročila na S. strani) sta odšii na mesto nesreče, od koder bosta jutri poslali poročilo. Doslej Se ni znano, kako je nesreča nastala, ali se Je letalo razbilo, ali je zgorelo in kaj Je bil vzrok nesreče. Najbolj verjetno je, da Je letalo zašlo v veliko burjo, ki Je med njegovim poletom razsajala nad dalmatinskim Krasom ln ki je bila orkanskega značaja. Bržkone je vihar zagnal letalo ob skalovje, kjer se Je razbilo in kjer so vsi potniki našli smrt. 11 žrtev Zagreb, 24. avg. o. Danes opoldne je prejeia banska oblast iz Gospiča poročilo o katastrofi potniškega letala na progi Zagreb - Split, ki so ga dva dni pogrešali in zaman iskali Letalo so našli pod Poči-teljskimi stenami južno od Gospiča. Bilo je popolnoma razbito, vsi potniki ter oba letalca pa so bili ubiti. 2rtve velike letalske katastrofe so: znani šef-pilot Vladimir Striževski, radiotele-] grafist Dušan Petrovič, uradnica Vika Otoničar, po rodu Slovenka iz Ljubljane. Maurice Peyregne. tajnik francoskega poslaništva v Beogradu, švicarski književnik dr tValdhauscn in njegova soproga, miadi Zagrebčani odvetnik dr. Vranic in njegova soproga Nada, trgovec z usnjem Albert iS irti.ian. inž. Mira Rechnitzer in neki \Veinberger. Francoski diplomat je bil na poti v Dalmacijo, da inspicira francoske konzulate v Dalmaciji in Bosni, dr. Waldhausen in njegova soproga sta bila zadnje čase na počitnicah na Lopudu ter sta se od tam pripeljala v Zagreb, odkoder sta se sedaj "račalfc na letovišče. Kako so našli ponesrečence O tem kako so našli lotalo. so se izvedele do večera naslednje podrobnosti: Ob 10. dopoldne je prejela izpostava banske oblasti v Splitu vest, da je orožniška patrulja z orožniške postaje Medaka prd Počite!jskimi stenami Velebita našla razbito ietalo Letalo je padlo na področje občine Medak, blizu vas: Počitelj Gore okrog tega kraja so visoke nad tisoč metrov. teren je precej gozdnat. P* »1 Je iakdll sak iz Počitelj a. Našel Jih je kakšnih U kilometrov daleč od vaai Medak, ž« metrov pod najvišjim vrhom Velebita v tem področju. Letalo je popolnoma razbito in trupla ponesrečencev so razmetana do 100 m daleč na okrog. Okrog letala je vse polno polomljenih bukovih vej. Očitno sta vijaka letala, ki se je zaletelo med bukovje na pobočju najvišjega vrha Poči-teljskih sten, to vejevje polomila. Letalo je zdrknilo med dvema vrhovoma Poči-teljskih sten, a spričo oblakov v letalu niso opazili, da jim je na poti še tretji vrh, v katerega se je letalo tudi zares zaletelo. Okoliški kmetje so pripovedovali, da so , 22. avgusta, na dan, ko se je katastrofa : pripetila, okrog 12. ure videli neko letalo 500 m visoko, ki se je nevihta z njim kar j očitno poigravala. Kmet Visak. ki je pri-; šel orožnikom javit, da je našel letalo, i je pozneje na sreskem načelstvu v Gospiču i oddal tudi cigaretno dozo z inicijalkama ' A. H., ki je očividno last ponesrečenega ■ Hartmana. Sodna komisija iz Gospiča je j že odšla v Počiteljrke stene. Okrog kraja ! nesreče se je zbralo precejšnje število ' ljudi, J Zagrebško ura-2ao poročilo Z^gTeb, 24. avgusta. AA. Gk-de izginotja potniškega letala na progi Zagreb—Split je banska oblast banovine Hrvatske pod štev. 57.205 izdala danes ob 13.15 naslednje sporočilo: »Potniško letalo, ki vozi na progi Zagreb—Split in ki je odletelo iz Zagreba 22. t. m. ob 6.30 z devet potniki, pilotom in rad i otelegra f i£ tom, se je ponesrečilo pri vasi Počitelj. srez Gospič. Potniki Ln posadka so mrtvi. Na kraj nesreče je bila poslana komisija, ki naj ugotovi vzrok nesreče.« v ia?al nemškega letalstva na Anglijo Včeraj popsldne so se pričeli novi mnežestveni letalski napadi ca jisžno-vzhodno Anglijo New York, 24. avg. br. (C. B. S.) Kakor poročajo iz Londona, so se pričeli sredi današnjega popoldneva novi nemški množestveni letalski napadi na Anglijo. Še davi so vojaški krogi v Berlinu zatrjevali, da je le neugodno vreme onemogočilo, da bi se bila nemška letalska ofenziva, ki se je pričela prve dni preteklega tedna, nadaljevala tudi ta teden. Naglašali pa so, da se bodo nemška letala v velikem številu znova pojavila nad Anglijo, čim se bodo vremenske prilike le nekoliko zboljšale. Dejansko se je danes vreme nad Kanalom nekoliko zvedrilo. Velike skupine nemških letal so se v popoldanskih urah pojavile nad južnovzhodno angleško obalo. Najprej se je pojavila formacija 50 nemških dvomotoraih bombnikov, ki jih je spremljalo večje število lovcev. Letala so letela izredno visoko, nad 6000 m. Odvrgla so serije bomb na razne kraje v južnovzhodni Angliji. Bombe so, kakor se kaže, povzročile precej škode. V bližini obale je vrsta baterij protiletalskega topništva sestrelila nekaj nemških letal. V borbi proti njim je doseglo nekaj uspehov tudi angleško lovsko letalstvo. Nekaj nemških leta! je prodrlo nad okolico Londona, a zaenkrat še ni znano, ali so tudi bombardirala kakšne objekte. Nova nemška taktika London, 24. avg. j. (Reuter) Po kratki periodi nekoliko zmanjšane nemške letalske ofenzive proti Veliki Britaniji je nemško letalstvo danes napade v velikme obsegu obnovilo. Nemci so nekoliko izpreme-nili svojo taktiko ter ne napadajo več v tako močnih skupinah bombnikov, kakor prve dni te ofenzive, so pa mestu tega pomnožili število manjših skupin, ki napadajo razne točke angleškega ozemlja. Po dosedanjih službenih podatkih, so Nemci v okviru današnjih napadov izgubili najmanj 13 letal. Večina zračnih spopadov se je danes odigrala nad Rokavskim prelivom. Nemci o angleških metodah Berlin, 24. avg. (DNB.) Vsak nov napao nemških letalskih sil na Angliio potrjuje dosedanje ugotovitve in izkustva, ki so si jih nemški vojaški krosi v zadnjih tednih pridobili, kar se tiče stan ja letalske obrambe. Z vojaške strani objavljajo, da ooši-ljajo Angleži neprestano nove sile v Anglijo in da pošiljajo znova eskadrile lovskih letal v pas blizu Kanala pa se iim navzlic temu ne no sreči ustaviti nemških napadalnih akcij. Velike so izgube v vrstah britanskih lovcev. Nemci niso nikdai dosegli takih uspehov, kakor sedai nac Anglijo. Računajo, da ie razmerje med zbitimi letali 4:1 v korist Nemčije. Pri vsem tem pa ne upoštevajo tistih angleških letal, ki so bila uničena na letališčih. Z nemške strani poudarjajo, da ie obsojena na neusoeh tudi najnovejša angleška odločitev, ki obstoji v tem. da v zrak izstreljujejo rakete z mrežami. Ta novost še dosedaj ni zahtevala nobene žrtve med nemškimi letali. Spet b©mt?e na London London, 24. avgusta. AA. (Reuter.) V noči so bile vržene na jugovzhodna predmestja Londona bombe, vendar pa so padle na odprto ozemlje ter niso povzročile večje škode. Pri poletih nad srednjo Anglijo so sovražna letala metala zažigalne bombe in bombe z močnimi razstrelivi, katere so padle v bližino nekega mesta. Prav tako so tri ali štiri zažigalne bombe padle na neko dr-ugo pokrajino, žrtev ni bilo. Sovražna letala so letela posamično nad mesti in vasmi jugozapadne Anglije. Begunci v Kanadi Offawa, 24. avgusta, s. (Reuter). V kanadsko luko je prispeli včeraj angleški potniški paitnik, ki je pripeljal iz Anglije 1200 potnikov, med njimi več sto otrok-beguncev. Angleška letala nad nemškim ozemljem London, 24. avgusta, j. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja: Včeraj so angleški bombniki podnevi izvršili več napadov na letališča in razne druge cilje v severozapa-dni Franciji ter v Nemčiji V noči od četrtka na petek so angleška letala bombardirala petrolejske rafinerije v PoruTju ter razna skladišča v Porurju. Nadalje so angleška letala na Holandskem in v Franciji bom- bardirala 20 letališč tn oporišč za vodna letala. Med drugim so bi'la bombardirana tudi letališča v Boulogneu » Franciji, ter v Dieppeu ter v Brestu Tri angleška letala se niso vrnila na svoja oporišča. Produkcija letal v Angliji London, 24. avgusta. AA. (Reuter.) Letalski strokovnjak agencije Reuter piše: Kakor se je izvedelo, je sedanja številka proizvodnje letal v Angliji skoro popolna, če se vzporedi s številkami proizvodnje v začetku vojne. Poudarja se, da je proizvodnja tako velika, da bi mogla Anglija na leto proizvajati 30 do 35 tisoč letal, če bi sedaj začela od začetka. Pri tem ni upoštevati nabavk iz Amerike. Potopljena ladja London, 24. avg. j. (Reuter.) Admiraliteta objavlja, da je bil od napadov nemških letal poškodovan angleški iskalec min »Resparko«. Ladja se je potopila. Človeških žrtev ni bilo. Bombardiranje vojašnic pri Londonu Berlin, 24. avgusta. AA. (DNB). Medtem ko so danes dopoldne nemški bombniki o priliki napada na južno Anglijo naleteli na odpor samo šibkejših britanskih lovskih formacij, ki so jih uničili, so skoraj brez izjeme popoldne lahko bombardirali vojaške cilje v bližini Londona ter brez vsakega odpora britanskih letalskih sil. Tudi protiletalska artilerija se je slabo udejstvovala in ni imela uspeha. evafu SlVtfi Včeraj so Nemci z daijnostrelnimi topovi ln t letali skoro ves dan obstreljevala najvažnejšo morsko luko za London London, 24. avg. j. Zračno bitko, ki se je danes razviia nad Rokavskim prelivom, imenujejo opazovalci »gigantsko«. Vzporedno s spopadom v zraku pa se je med obema obalama Rokavskega preliva razvijal močan topniški dvoboj, o katerem pravi službeni komunike, ki je bil izdan nocoj: Nemško topništvo je danes dopoldne otvorilo topovski ogenj na Dover. Nekaj poslopij v mestu je bilo poškodovanih. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev, med njimi tudi več smrtnih. Kasneje je sovražnik iz zraka napadel Dover in bližnje mesto Ramsgate. V Dovru je bilo malo škode, toda v Ramsgateu so bombe nemških letal porušile več poslopij. Zadet je bil tudi gazometer mestne plinarne. V mestu je bilo tudi večje število ranjencev. Nadalje so nemška letala napadi^ letališče Manston v bližini Ramsgatea. kjer so nemške bombe povzročile znatno škodo na letaliških zgradbah. London, 24. avg. j. (Reuter) Nocoj v zgodnjih večernih urah je nemško topništvo z druge strani Rokavskega preliva ponovno pričelo obstreljevati jugovzhodno angleško obalo. Nemško letalo, ki je kri-žarilo v višini približno 7.000 m, je dirigiralo nemški topovski ogenj. Nemško letalo so obstreljevale angleške protiletalske baterije. Obstreljevanje nemških daleko-strelnih topov je trajalo približno 45 minut. Rezultat nemškega obstreljevanja še ni znan. London. 24. avg. AA. (Reuter.) Zjutraj se ie nadaljevalo topniško streljanje nad Kanalom, ki ie spremljalo letalske spopade nad angleško obalo. Okrog. 10. ie neka nemška granata padla blizu Doverja. kamor so v petek zvečer padli drugi t pov-ski streli. Takoi nato so britanski da'jno- Stari rssspt! za n©¥0 brezen »Slovenčev« uvodnik se zavzema za spoštovanje zakonov v sedanjih časih, »ko or-jeta ogenj in meč nov družabni red, neodvisno od tega, katera zveza držav bo zmagala.« Gospodje v Kopitarjevi ulici tožijo, da je »(tudi pri nas velemogočna veledenar-na klika, podprta od tajnih sili framason-stva, že ves čas od izbruha evropske vojne mrzlično na delu, da bi po svojih zvezah ter osebnih in drugih vplivih onemogočila ali vsaj zavrla delo vladnih činiteljev, da bi se država v gospodarskem in socialnem pogledu preuredila tako. da bi mogla mirno prestati viharje, ki še čakajo svet. Tajne sile so skušale uplašiti na;o javnost, češ da se pripravlja fašistični politični ustroj naše države, kar pa ni res Mi zahtevamo samo močno avtoriteto države, nikakor pa kakršnekoli diktature S fašizmom strašijo samo nekateri jugoslovanski bogataši, da bi se nihče ne upal pristriči njihovo velekapitalističr.o izžemanje ljudstva.« Dalje pravi »Slovenec«, da imajo «tudi ti krogi v rokah najbolj važni denarno ustanovo države« in da »so skušali uplašiti one. ki jiim je naravno do tega. da ohranijo a'li dosežejo svojo narodno avtonomijo v okviru države.« Gospodje v Kopitarjevi ulici izrečejo, kadar jim prične trda pr«sti redno iz svoje ropotarnice neke » tajne sile«, ki jim pri-dajo se nekaj »masonskih konjskih sil« ter jih predstavijo ljudem kot prave krivce za vse sčike in tegobe. To je star recept, ki pa postaja — naj nam gospodje verjamejo — danes neučinkovit kakor Go- spodje onkraj Zmajskega mostu bi storili dosti bolj pametno, če bi namesto izgovarjanja na »tajne sile« in »•masonske vplive« raje povedali, kdo je pravi krivec sedanjih tegob in težav. Živimo v državi, kjer pisan zakon še nekaj velja. Ako mora pred sodišče branjevec, ki je na nedovoljen način preveč zaslužil nekaj dinarjev, zakaj ne zagrabi potem roka pravice »eksponentov ve-lemogočne vdledenarne klike, ki poskuša delo vladnih činiteljev, da bi se država v gospodarskem in socialnem pogledu preuredila tako, da bi mogla mirno prestati viharje, ki še čakajo svet*? Dolžnost vseh pravih patriotov je, da rmena teh gospodov javno pribijejo in tako omogočijo njihovo nastanitev v glavnjači, kamor edino spadajo. Vlada ima danes r rokah vsa pooblastila in vso moč. Vsi bomc ploskali, ko nam bo »Slovenec« javil, da so z drakoničnimi sredstvi za vselej pregnani eksponenti raznih klik in zatrta vsa poželjenja kvariti da- lekoscžne načrte za gospodarsko in socialno preosnovo naše države »Slovenec« se tudi razburja nad zagonetnimi »tajnimi silami«, da skušajo uplašiti našo javnost, da se pripravlja fašistični ustroj naše države. Mi *akih glasov še nismo čuli, odkar ic propadla namera voditelja dr. Milana Stojadinoviča da bi uvedli fašrstično-totalitarni sistem v naši državi. Kolikor se spominjamo, so bili tokrat gospodje v Kopitarjevi ulici o vseh teh načrtih zelo dobro poučeni in z njimi tudi zadovoljni. Res pa je, da se naša javnost vprašuje, kake so namere in programi že toliko napovedovanih Gospodarskih in socialnih reform. Doslej čujemo iz krogov, ki bi morali biti o tem avtentično poučeni močno si nasprotujoče napovedi. V Sloveniji nam napovedujejo stanovsko ureditev države ► Na Hrvatskem napovedujejo merodajni krogi preureditev države v seljačke državo. Po srbskih krajih pa napovedujejo ostanki nekdanje Stojadi-novičeve garde uvedbo svojevrstnega »totalitarnega« sistema Vsekakor bi bil storjen intrigam zagonetnih »tajnh sil« nagel konec, če bi »Slovenec« v svojem uvodniku raje povedal, kaj mislijo o nameravanem novem sistemu on in njegovi merodajni gospodje, kakor pa da se razburja nad intrigami »jugoslovanskih bogatašev, ki strašijo narod s fašizmom.« Naravnost nerazumljivo pa nam je napad na vodstvo Narodne banke, kateremu očita »Slovenec«, da »skuša opkšiti one, ki jim je do tega, da ohranijo in skušajo doseči narodno avtonomijo v okviru države.« Kolikor je nam znano, sedi med drugimi v vodstvu te ustanove od gospodov v Kopitarjevi ulici delegirani g. industrijalec m velegospodarstvenik Avsenek, ki uživa še prav poseben ugled zavoljo svojega zaledja. Težko si mislimo, da bi se moglo v Narodni banki zgoditi kaj brez njegove volje aLi celo proti njej. Mi sicer nismo i g. Av-senekom tako intimno znani, kakor gospodje pri »Slovencu«, vendar pa ga poznamo, da ni ravno tiste vrete mož, ki bi se dal »plašiti v svojem prizadevanju za narodno avtonomijo.« Najmanj pa še od ljudi in institucij, v katerih ima če ne glavno, pa vsaj zelo merodajno besedo. Ako pa se je res dal »uplašiti* potem pa naj bi se gospodje z njim osebno pomenili in ga morda zamenjali s piscem včerajšnjega uvodnika, pa bi bila stvar med štirimi stenami urejena, tako tudi sedaj. metru topovi začeli streljati na sovražne baterije, ki so na francoski obali, in tako se .ie nadaljeval dvoboj. Sirene so obvestile prebivalstvo, nai s? skrije, nekaj minut kasneje oa so že eksplodirale nove sovražne granate. Ko ie eksplodirala neka velika granata ie padla v morje velika bomba katero ie vrglo sovražno letalo. Tedai so topovi nehali streljati z obeh strani Kanala, britansko protiletalsko topništvo Pa ie stopilo v akcijo proti nemškim lovskim letalom, ki so letela nad obalo v veliki višini. Nato so vzletela tudi angleška lovska letala in v zraku se ie razvila huda borba. _ , Rim, 24. avg. j. List »Popolo di Roma« se bavi v članku pod naslovom »Angleški topovi v Dovru umolknili pred nemškimi baterijami«, z najnovejšim načinom artilerijskega dvoboja preko Rokavskega preliva. List pravi med drugim: Povsem jasno je, da zdaj, ko je bilo pre:zku?eno dejstvo nemškega dalekostrelnega topništva, lahko pričakujemo, da bo to močno orožje v kratkem v vsej svoji učinkovitosti uporabljeno proti Angliji. Logično se lahko predvideva, da pomenijo topovi ob Kanalu pričetek nove živahnejše faze v veliki ofenzivi proti britanskemu imperiju. Nemški daljnostrelni topsvl Kodanj, 24. avg. J. (TOP). Eerlinski dopisniki kodanjskih listov prinašajo razne podrobnosti o pričetku delovanja nemškega da!ek©strelnega topništva na obali Rokavskega preliva. Splošno se sodi, da se mora to topništvo smatrati kot orožje, ki naj služi pripravi za Izkrcanje nemških čet v Angliji. Dopisnik lista »Berlinske Tiden-de« pravi, da je po sodbi tujih opazovalcev v Berlinu treba računati, da nesejo najtežji izmed nemških dalekoetrelnih topov preko 100 km daleč in da tehta vsaka granata približno eno tono. Točne številke so seveda vojaška tajnost. Toda tudi pri manišem akcijskem radiu, kakor pa se domneva, bodo nemški topovi lahko stre-liali globoko v notranjost Anglije. Z rtiča Gris Neza na francoski obali bi morale padati granate teh topov v bližino Londona Dopisnik lista »National Tidende« navaja sodbo berlinskih krogov, ki zatrjujejo, da se bo že te dni svet lahko prepričal. kako daleč neso nemški daleko-strelni topovi. ^Boljše bi bile ofesfeeffe-vasi je iz zraka" Dover, 24. avg. J. (AR) Obstreljevanje r>overja po nemškem daljnostretnem topništvu je povzročilo v mestu dokajšnjo zmedo. Ljudje, ki jih v mestu ne zadržujejo nujni oosli, so se izselili. Odšli so tudi številni ljudje iz okolice Dovra v notranjost Anglije. Ko se je pričelo to izseljevanje, sta bila protiletalska zaščita in policija že marljivo na delu, da odstranita posledice obstreljevania. Protiletalska zaščita Je pospravljala ruševine, ki so jih povzročile granate nemške »debele Berte«. Razen izselitve večjega števila prebivalstva nudi življenje v mestu še zmerom običajno sliko. Vsi ljudje s katerimi je imel priliko govoriti zastopnik agencije United Press so 3e izrazili, da bi iim bili zračni napadi sicer ljubši od artilerijskega ognja, toda, da ne bo težko vzdržati, ako ne pride še kaj hujšega. Minister Fantič v Diissel&orfu Dusseldorf. 24. avg. AA. (DNB.) Jugoslovenski minister za ljudsko telesno vzgojo Dušen Pantič. ki se zdai mudi v Nemčiji. je obisikal Dusseldorf. kier ie bil prej v Službi kot jugoslovenski generalni konzul. Nov pomočnik notranjega ministra Beograd, 24. avg. p. Za novega pomočnika notranjega ministra je imenovan ži-vojin Simonovič. dosedanji podban v Nišu, ki bo že jutri prevzel svoje nove dolžnosti. Upravnik beograjskega gledališča Beograd, 24. avg. AA. Z odlokom prosvetnega ministra dr. Antona Korošca je postavljen za vršilca dolžnosti upravnika ^ narodnega gledališča v Beogradu Moimil Veljkovič, profesor in književnik iz Beograda. Naši kraji in Ijudfe Bela Krajina vabi na praznik narodnih običajev Kresovanje, Izleti in festival v Metliki Pogled na Preloko Kakor smo ie opozorili svoje čitatelje, prirede tudi letos naši Belokranič svoj fesrtival na katerem hočejo pokazati svetu bogastvo svojega folklornega zaklada. Nimamo namena govoriti o kulturnem in nacionalnem pomenu take prireditve, ki je važna zlasti v današnjih časih. Nai na kratko opišemo samo spored ceile prireditve Na večer pred prireditvijo. ▼ soboto 7. septembra, bodo gosti e imeli priliko videti kresovanje po starih metliških običajih in po običajih sosednih Zumberčanov. V nedeljo 8. septembra je dopoldne namenjeno ogledu Bele Krajine. Prirejeni bodo skupni izleti v Stari trg in na Vinico, k razvalinam Mitrovega svetišča s postaie Sela Pri Otovcu. v bližnio črnomelTsfco okolico, na Božakovo. v Drašiče in v bližnjo metliško okolico. Popoldne ob 15. bo na znamenitem me-tli^ikem Pungertu glavna festivalska prireditev. Nastopilo bo 9 sfcuofei iz devetih različnih okolišev Bele Kraiine. Sodelovalo bo skupno okoli 200 oseb. Najprei bedo Cmomallci pokazali svoiega veličastnega starodavnega Zelenega Juriia v najstarejši obliki, ki nam je znana. Črnomaljska dekleta bodo pa zaplesala črnomaljsko ko-1 o-most. Nato bodo nastopili Adlešičami in predvajali svoja kola: »Lepa Anka kolo vodi« ter »Hruške, jab-uke. slive«. Bojan-časii bodo Dokazali svoie ko1© v dveh variantah. rraiorei »mtrtavo« (brez spremi je-vania s oetiem). nato pa kolo s petjem. Bojančanom bodo sledile dragaituške »kresnice«. tem r>a skupina iz Predgrada v Poljanski dolini, ki bo pokazala predgrajsJd most. svatsko kolo in zelo zanimiv prizor »vreče šivajo«. Nato bo skupina fan+ov in deklet iz Preloke predvajala oreloško kolo. navadno ln svatsko. Sl^dHa bo skupina iz Starega trga s starotrškim kolom. _ Za njimi bo skupina iz Vinice pokazala vini-ško kolo in dvodelno vinsko sva+sko kolo Poslednji bodo nasfooili domačini iz Metlike, ki bodo pokazali vse narodne kakor se vršijo vsako leto na ve- ttkonočni ponedeljek na Pungertu. Videli bomo igre fantov, sekanie pisanic. metliško kolo. most rešetca. robčece. petelinji boj in turn. Vsa prireditev bo trajala približno dve url Poleg že navedenih narodnih običajev bodo imeli gledalci priliko, videti tudi pristne narodne noše iz vseh okolišev Bele Kraiine. Razen tega bo na prireditvi majhna razstava belokranjske domače obrti in seiem belokranjskih domačih izdelkov: platna, pisanic. ženskih ročnih del. torb. lončarskih izdelkov. Na prireditve- Dekliško kolo na Bojancih nem prostoru bo prirejeno pravo belo-kranisko slavi e z ianicl in pristno domačo kapljico. Razumljivo ie. da tudi ne bo manikalo zrelega belokranjskega grozd i a. Prireditev bo torei zelo pestra in zanimiva in nikomur ne bo žal če si io bo ogledal Odobrena ie četrtinska voznina od 6. do 10. septembra. Iz Ljubliane bo vozil poseben Vlak. Izkaznice, ki upravi-čujeio do te ugodnosti, prospekte in vsa pojasnila dobite pri društvu »Bela Krajina« v Ljubljani (Gradišče 14. tel. 39-31) vsak dan med 11. do 13. in 17. do 19. uro in pri Putniku. Da čim bolje spoznamo zanimivosti in lepote Bele Krajine, bo »Jutro« posvetilo jutrišnjo prilogo ponedeljske izdaje Beli Krajini. Priloga bo obsegala obširno krajinsko in kulturno sliko te deželice, nadvse zanimive podrobnosti o uskoškem naselju Bojancih in o zgodovinski Preloki, študijo o narodnih nošah, podlistek iz belokrajinskega življenja in poleg folklornega drobiža vrsto slik. Ljubitelje prirode in športne ribiče pa bo prav posebno zanimal izčrpen opis ribištva ob Kolpi in drugih belokrajinskih vodah. Opozarjamo na jutrišnje ponedeljsko »Jutro« — v naslednjem' pa objavljamo prispevek izpod peresa velikega sina Bele Krajine, pesnika Otona Župančiča. Oton Župančič: Ko sem bil po dolgih letih zopet v Vinici, me je povabil Feliks Mentan, naj pogledam v njegovo hišo. Vstopim in vzkliknem: »Kaj — statve imate?« »Krosna«, mi je rahlo popravil, »saj jih imajo do malega v vsaki hiši.« »Tako? Kdo bi si bil mislil! Še dandanes!« Res — krosna, kakor sem jih poznal iz mladih let, samo manjša, kakor da so imela stara zastavna krosna medtem mlade. Obudi se mi daven spomin. V Draga-tušu pri Perčevih so imeli krosna. Kadar sem prišel k njim v vas, me je zmeraj zamikalo seči na polico po »Zgodbe« E starinskimi podobami, ki so se mi zdele prikupnejše od podob v šolskih »Zgodbah«. Več so imele povedati moji domišljiji. In zdaj, pred Mentanovimi krosni se domislim, kako sem takrat bol o G o 1 j a t u: »Nosil ie bronaste škornje in sulico, debelo kako tkaisko vreteno«, — in kako sem zraven gledal krosna in tisto vreteno — ki mu pravijo »vratilo« — in mi je pri tem zrasla velikanova postava v pravo razmerje: sključiti se mi je moral, drugače bi bil z glavo predrl strop Perčeve hiše. Ogledujem si krosna, otipavam jih. V tem pride ded. Feliksov oče. njegova mlada žena v beli noši prinese vina in pzigiizka Ded, ki je bil dobro dobo v Ameriki, mi nazdravi: »Good luck!« in mi pomežikne, češ, midva se že razumeva. Trčimo, prigriznemo. Jaz ne morem odtrgati oči od krosen, izprašujem, se motovilim okrog njih, in žena mi s poinim razumevanjem za moje zanimanje razkazuje in imenuje posamezna sestavine, jaz si zapisujem izraze in nervozno rišem. »Nu, sedi. pa jih poženi, naj vidi. kako to teče«, pravi ded In žena zleze na klop, pritisne na cokelj, krosna <"uho zakiopočejo, roke potakajo čolnek, pri-tolkavajo z bili in žena mi med delom razlaga pomen in opravilo brda z zobci, bil, ničalnic z okenci, gornjega in zdol-njega vratila in tako dalje vse do puha, ki se nabira na platnu in se imenuje »mah«. Po dvajset izrazov sem si zapisal, vesel obilne bere. di, presenečenje te čaka iz Vinice.« »Kaj?« »Boš že videl. Lepo igračo si dobil; ali pa ni igrača.« Vrabca — konjička, ki v riti piska, gotovo ne, v Vinici jih ne delajo. Kaj neki bo? Pohitim domov — vsa družina v krogu sklanja glave nad mizo in nekaj občuduje; na mizi pa stoje lična krosna, iz bukovine izdelana, z osnutkom in vsem, kar je treba, vsak del s številko, in na bila privezan listič s številkami in izrazi. Poleg priloženo pismo s podpisom: »Mike Prokšelj, učenec meščanske šole v Črnomlju.« Zdaj imam krosna doma, taka, kakršna stoje v Mentanovi in še marsikateri hiši v Vinici in okrožju, samo v pomanjšani obliki. Po njih merilu je Go-ljat pritlikavec. In s tem, dragi Mike, ki si bistro gledal in ves' čas molčal, kakor da te ni, potem pa storil, kar se ti je zdelo prav: srčna ti hvala za prelepo, domiselno darilo. Del Bele krajine si mi poslal, vonj mladosti in dragih spominov. In tako, kakor stoje zdaj pri meni tvoja krosna, dragi Mike, bi morala stati okrog vsakega izmed nas, ki smo se ločili od doma, vsa hiša s človekom in obleko, z opravo, z orodjem in po sod jem od kleti do slemena, in skedenj in kašča in vsa gospodarska poslopja, kovačnica, malinica, zidanica s prešo, sploh vse, kar sttte, da bi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato M naprej dobro posufttte koto, nato pa jo namaitte S KREMO NTVKA sil 8 OLJKM-NTVEA! «ele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin ln kota Vam bo hitro ln lepo porjavela. Ne podcenjujte sonca! nas je nekoč obkrožalo, bi morali imeti ve- čas plastično pred očmi in vedeti vsemu pomen in ime, kakor poznamo ali bi vsaj morali poznati tovarne in vse naprave sodobnega življenja med katerimi se kretamo dan na dan. A nikar se ne boj, Mike, da ti dajem s tem nove naloge. Sebi jih dajem in slovenskim pisateljem. | MARTIN KO JC avtor »Učbenika življenja« sprejema dnevno ▼ hotelu »Metropol«, Ljubljana od 16. do 18._ Prisrčen sprejem kraljevega zastopnika pri krstu 10. sina siromašne družine / »Vidite«, pravim, ko žena konča, »tu stoje krosna — prestol hišne gospodinje, krosna. ki so nekoč oblačila mc^ko in žensko. Belo krajino, kakor jih poznam od mladih koien in vendar ne poznam. Tako dolgo jih nisem videl, da se mi je vse razpuhtelo, podoba in beseda. In to meni, ki nosim v sebi toliko podob in besed. In ista je z drugimi stvarmi življenja. Ne bi znal več našteti vseh delov voza, kolovrata raznega orodja. In večina naših meščanov, tudi ako so izšli iz sela, ne ve več kaj prida o kmetiškem delu in besedi, ki ga spremlja od kraja do konca in se ga tesno ovija, ker se je iz njega roaila. Vse to bi mi meščani in pomeščanjenci morali imeti vsaj v sliki, ako ne v modelu, in poimenovano do zadnje podrobnosti, da bi nam bilo vedno pričujoče. Tako pa se nam vse izmika v meglo in mrak, da ne poznamo več ni stvari ni besed zanje. To je velika škoda za domačnost našega mišljenja, za bogastvo jezika, za nazornost predstav, za živost govorice in stvarno izrazitost pisanja.« Mladi Mike Prokšeljev, trinajst, štirinajstleten dečko z onkraj Kolpe, sorodnik moj in Mentanovih — kdaj in odkod se je bil vzel? — Mladi Mike je pri teh besedah bistro pogledal. Gospodinja mi je razkazala in razložila še kolovrat, rašek v melodičnem viniškem jeziku, ki se ji je mehko in zvočno snovai iz mladih ust, da jo je bilo slast poslušati. Lepo sem jih zahvalil vse skupaj, zlasti njo, še vprašal to in 0110, za siovo obžaloval, da ne morem krosen zadeti na ramo in jih odnesti v Ljubljano sebi in drugim v veselje in pouk. Mike je bistro gledal. V Ljubljani, še ves topel od premnogih vtisov iz Bele Krajine, sem hitel pripovedovati o svojem odkritju vsakemu, ki me je hotel poslušati, zase sem pa še in še pregledoval svoje zapiske in si klical v spomin vse podrobnosti. Ali dolžnosti so me vpregle, in po malem so spomini zopet bledeli. Malo pred božičem mi v uradu zapoje telefon: »Tukaj Ani — kmalu pri- Bregana, 22. avgusta želežniškemu delavcu Ivanu Filipčlču, ki Ima v Ključu pri Dobovi majhno posestvo, se je rodil dvanajsti otrok, deseti sin. Ker je to zelo redek dogodek, se je bavil Filip-čič s mislijo, da zaprosi Nj. Vel. kralja Petra IL za botra. Edino tega se je bal, da kot siromašen delavec ne bo mogel na primeren način sprejeti kraljevskega zastopnika. Tedaj so ga pa začeli nagovarjati prijatelji in sosedi naj le pošlje prošnjo, in so obljubili, da bo vsa vas sodelovala pri pripravah za slavnostni sprejem. Veliko veselje je zavladalo v Ključu, ko je prišel odgovor od maršalata dvora, da je mladi kralj prevzel botrstvo. Na dan krsta bila je vsa vas okrašena. Obe strani ceste, koder je Imel priti kraljev zastopnik, sta bili ograjeni z zelenjem in cvetjem, na vsaki hiši Je plapolala zastava. Na nekaterih krajih so bili postavljeni slavoloki, prvi začetku vasi, drugi v sredi, tretji pred hišo Ivana Filipčiča. Na slavolokih so bili napisi: »živel boter!« »Živel Kralj!«, »Dobro došli!« Ko se je vsa vas okraševala, je bilo zelo živo v Filip-čičevi hišici. PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Gregorčičeva 27 (TRGOVSKI DOM) ŠOLA IMA PRAVICO JAVNOSTI SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ali ZA VRŠNIM IZPITOM VPISOVANJEVSAK DAN od 10 — 12. ure. ZAČETEK pouka 10. septembra. TELEFON 33-40. Ob napovedani uri se je zbralo ljudstvo pred gasilskim domom. Ko se je avto ustavil, je prvi Izstopil zastopnik Nj. VeL kralja, komandant art. polka v Zagrebu podpolkovnik g. Janko Jankovlč, v slavnostni uniformi, z vsemi odlikovanji Godba je zaigrala himno, nakar je občinstvo burno pozdravilo kraljevega zastopnika. Prvi ga je nagovoril predsednik občine g. Josip Novak, ki je izrazil hvaležnost, da je mladi kralj počastil siromašno obitelj ln s tem izkazal čast vsej občini. Sledilo je nekoliko, govorov in pozdravov. Ganljiv je bil prizor, ko je otrokov oče Ivan Filipčič skromno pristopil k zastopniku Nj. Vel kralja in se mu v imenu svojem, svoje žene, svojih devetih živih sinov in dveh hčerk zahvalil za sprejeto botrstvo. Srečni materi so po licu tekle solze. G. podpolkovnik Jankovlč, prijetno iznenaden ob tako slavnostnem sprejemu, pri katrem je sodelovalo nekoliko vasi in vsa društva, se je toplo zahvalil in zagotovil, da bo Nj. Vel. kralju zvest tolmač iskrenih čustvovanj. Krst Je bil v kapelici sredi vasi, krstil je župnik g. Alojz Noršič. Obredu prisostvovala je vsa obitelj Filipčičeva, zastopniki oblastev in društev. Zastopnik Nj. Vel. kralja Jankovič je položil desnico na otrokovo glavico, v levici pa je držal veliko svečo z državno vrvico, ki je prispela iz maršalata dvora. V imenu visokega botra je izročil novorojencu zlato verižico s križem, zlatnik in 2.000 din, svečo pa je pustil v kapelici za spomin na krst. Otrok je dobil ime Peter Pavel, torej ime Nj. Vel. kralja Petra in Nj. Kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Ko je kraljev zastopnik zapustil kapelico, ga je občinstvo ponovno burno pozdravilo, vzklikajoč kralju in vsemu kraljevskemu domu. Občinstvo je z glasbo spremilo zastopnika visokega botra do Filipčičeve hiše, kjer je bil pripravljen obed za mnoge goste. Seveda je bilo izrečeno mnogo lepih zdravic. Ob odhodu se je podpolkovnik Janko Jankovič prisrčno poslovil od vseh in obljubil, da bo po možnosti še prišel obiskat malega Petra Pavla, kateremu tudi mi želimo vso srečo v življenju. F. K-n Nesreča potniškega letala Pilot Striževski poslednji izmed nesrečne ruske trojice Med devetimi ponesrečenci |e mlada Ljubljančanka Vita Otoničarjeva Ponesrečeno letalo »Locheed Electra« Yu-SBC« Je bilo pred nekaj leti kupljene v Ameriki. Bilo je eno najmodernejših potniških letal ln Je veljalo preko 1,000.000 Ak Prostora je imelo za 10 potnikov in za dva člana posadke. Potoralo Je s 830 km na uro. Uspešno in brez nevšečnosti Je vršilo svojo prometno katastrofe v neurju Ljubljana, 24. avgusta Kakor je »Jutro« že poročalo, je na progi Zagreb-Split izginilo potniško letalo Jugo-slloven«ke prometne družbe »Aeroput«. Le-tailo tipa »Locheed Eieectra« z oznako »Yu—SBC« je startalo v Zagrebu, kakor vsak dan. v četrtek ob 6.30. Start je bil popolnoma normalen in ni bilo na letalu opaziti nikake napake, zato je nedvomno ; pripisati vzrok nesreče 'e neurju. Letalo I »Yu—SBC« je imelo na seb- devet potnikov i in posadko dveh čanov To sta bila pilot | Vladimir Striževski iii radiotelegrafist Du-šan Petrovič Letalo se je p<-slednjič javilo na svojem poletu ob 7.36. nato pa o njem ni bilo nc duha ne s'uha. Že so se razširile govorice, da je bi'n letajo najdeno nepoškodovano v g'amočkem okraju. Zail se zdaj potrjuje resnica, da so letalo našli raz- bito pri Medoku blizu Gospiča m da oo potniki s posadko vred mrtvi. Med njimi Je tudi gdč. Vita Otoničarjeva is Ljubljane. Pilot Vladimir Striževvki je spadal v vrsto naših najboljših prometnih pilotov. Po rodu je bil Rus, kakor njegova tovaiiSa, ki sta na šila smrt pri ob ©h letalskih nesrečah v Ljubljani: Nikitin 'm JaroSenko (prri pri Studencu, drugi pa pri Hrušioi). Kot najsposobnejši in najboflj izkušen, je Sef pilot Striževski užival največji ugled v naših letalskih krogih. Naš »Aeroput« je * njim i*-gubil svojo najboljšo pilotsko moč. Popularni Striževski ie imel med Slovenci lepo število znancev, vsakdo se je rad zaupal njegovim preizkušenim roikaim. Ko je žal moral slediti svojima dvema rojakom« v večnost, mu bomo tudi mi obranili najčast-nejšd spomin, Bridka žalost v prizadetih rodbinah Vsa naša javnost ie nestrpno pričakovala mrve vesti o letalu, ki ie nenadno brez sledu izginilo. Koliko boli nestrpno so iih pričakovali sorodniki tistih, ki so šli v četrtek ničesar hudega sluteči na zračno pot v Dalmacijo, si pač lahko mislimo. Kako so jim potekale ure med strahom in upanjem! Prva vest. ki nai bi pomenila olajšanje ali katastrofo... In prišla ie vest. ki ie potrdila upanje. Prišlo ie spo- ročilo iz Glamoča na Livanjskem polju, da se ie letalo srečno'spustilo pri vasi Sičevu in da so vsi potniki zdravi in živi. samo letalo da je malenkostno poškodovano. Ljudje so si oddahnili. Niso zaman zaupali najboljšemu civilnemu pilotu pri nas... »Cula sem! Vsi so živi! Presrečna sem!« je vzklikala ga. Striževska. ko so ii beograjski novinarji prinesli to radostno novico. »Vedela sem. da se bo znašel!« je ponavljala polna zaupanja v sposobnosti svojega moža. Trideset ur je s svojo materjo prebedela v strahu in solzah. Zbrali so se sosedje in sorodniki veseli nad novico. Potem ie prišel starejši brat g. Stri-ževskega. Ves razburjen je sporočil, da vest ni službeno potrjena in da ii ie težko verjeti. Spet se je vselil nemir v hišo in v srca. Novi dvomi, strah, upanje in novo čakanje vesti, ki bi bile verodostojnejše. Kakor v hiši Striževskeea. tako nekako ie bilo v vseh hišah, kier so bili svoie: nesrečnih potnikov. Tako ie bilo tudi v Ljubljani. na Taboru 5. Ga. Danica Otoničarjeva. mati Vite. je v solzah čakala nadali-nih poročil. Ko se od nikoder ni potrdila prva vest. so postajali dvomi vse huiše Vse bolj ie bilo verjetno, da je nastala katastrofa. K ge. Otoničarjevi so morali poklicati zdravnika. Zvečer so go. Otoni čar-jevo spravili k sorodnikom v Vikerče. Danes smo se javili pri Otoničarjevih. na Taboru. Stanovanje je bilo zaprto. Na vratih je naslov Danica Otoničar, Vikrče, p. Medvode. Ljubezniva soseda nam je rekla; Gospodična Vita je bila lepo, veselo dekle. Štela Je komaj 22 let. Končala je bila trgovsko Sok) ln iskala službo. Lani se je na morju seznanila z go. Rechnitzerjevo iz Za^ oreha in ta jo je povabila s seboj, da bi tudi letos prebili del počitnic v Dalmaciji. Vit« se je s veseljem pripravljala za odhod. Preden Je odšla, se Je Se slikala in vložila ljubko fotografijo v album, poln njenih slik že od otroških let Dejala je, da Je sdaj album končan . . . Nikdar se ni še vozila % letalom ln njena želja je bila, naj U potovali v Dalmacijo z letalom. Toda njena vožnja Je bila usodna. Strašno prizadeti materi iskreno sožalje! H® spod tvo Pred poostritvijo žitnega režima Nevzdržne razmere na našem žitnem trgu so dale vladi povod, da je pripravila novo uredbo o žitnem režimu, ki bo v kratkem objavljena skupaj z uredbo o določitvi cene in standardiziran ju moke. Kakor smo že poročali, Je bila v torek r Prizadu o tem vprašanju konferenca z Interesenti, v sredo pa so o istem vprašanju dopoldne ln popoldne razpravljali predstavniki posameznih ministrstev. Potem ko so strokovnjaki iznesli svoje predloge, so popoldanski seji prisostvovali tudi predstavniki vlade. Pri tej priliki je bila sestavljena uredba, s katero je bilo razveljavljeno maksimiranje cene koruzi, ld je medtem že izšla. Prizad bo dobil prvenstveno pravico odkupa pšenice Po najnovejših informacijah iz Beograda je nova uredba, ki urejuje vprašanje pšenice, že končno redigirana ln bo v kratkem objavljena. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo vprašanje odkupa pšenice postavljeno na novo osnovo v zvezi s standardizira-njcm moke. Novi predpisi gleue odkupa pšenice bodo mnogo bolj učinkoviti, kar je potrebno, da se zasigura prehrana prebivalstva. Znatno razširjene in poostrene bodo tudi kazenske določbe in sankcije proti onim, ki zadržujejo prodajo, razširjena bo kontrola zalog, najstrožje kazni pa so prcJ videne za špekulacijo in ustvarja;; e umet- , ne psihoze na trgu. Glede na neusptji m - d- , be o prometu s pšenico, ki je bila .Jana ob koncu julija, bo z novo uredbo l' dobil prvenstveno pravico odkupa pj.i i;m . Pri odkupu pSenice bodo s P: i za dom sodelovala upravna oblastva. Prizad pa bo imel tudi možnost kontrola na ta način, da brez njegovega izkazila ne bo dovoljen prevoz pšenice po železnici, niti z ladjami in tudi ne s tovornimi avtomobili. Pri sestavi uredbe je bil upoštevan socialni moment upoštevajoč važnost pšenice za prehrano prebivalstva. Ta socialni moment bo prišel zlasti čo veljave pri določbah nove uredbe o določanju cene in standardiziranju moke. Po informacijah iz Beograda bo z novo ; uredbo o žitnem režimu določena tudi nekoliko višja cena za pšenico, in sicer v višini okrog 300 din za 100 kg. Položaj na trgu z moko Razmere, ki so nastopile na trgu z moko, kažejo, da je res skrajni Cas za. ureditev tega vprašanja. Pomanjkanje moke, ki ga nihče ni pričakoval v prvem mescu po končani žetvi, se je v zadnjih dneh še poostri- , lo. Nekaterim pekom zlasti manjšim že ! primanjkuje moke. V pričakovanju, da bodo nenormalne cene na trgu z moko odstranjene in da bo vprašanje cen urejeno, kakor je bilo ponovno obljubljeno, se mnogi peki niso preveč zalagali z moko in so sedaj prišli v stisko. Podobno se tudi trgovci niso preveč zalagali. Ko pa je v zadnjih tednih pričela cena moki »0« naglo naraščati, je nastal pravi naval za moko. Vele-trgovci z moko kupijo vsako razpoložljivo količino, toda blaga je malo na trgu. Ker so cene krušni moki odnosno moki razen j >0« maksimirane, in se morajo mlini držati te maksimalne cene, »o ves po višek zaradi dražje pšenice prevalili na m°ko »0«. Zato se je cena moki »0« v tako znatnem obsegu dvignila, še v začetku avgusta je notirala moka »0« na novosadski borzi 4 do 4.10 din za kg, sedaj pa notira že 5.25 — 5.30. Po sedanji ceni stane v LJubljano postavljena moka »0« z vsemi stroški in prometnih davkom (franko kolodvor) 6.80 din, kar ustreza ceni okrog 7.50 din v nadrobni prodaji. V poučenih krogih pričakujejo, da bo tudi po novi uredbi o določitvi cene in standardiziranju moke določena razmeroma visoka cena moki »0«, da bo s tem omogočeno po nižji ceni prodajati krušno moko. Verjetno je, da bo vprašanje mletja urejeno tako, da bodo mlini moko po novih predpisih mleli 100«, 15% moke »2« in 53% enotne moke. Cene pa bodo določene v razmerju s ceno pšenici, in sicer tako, da bo cena moki »0« 4 din višja kakor cena pšenici, cena moki >2« za 3 din višja nego cena pšenici, krušna moka pa se bo morala prodajati po isti ceni kakor bo znašala cena pšenici. Ni pa izključeno, da bo v uredbi to razmerje še nekoliko spremenjeno. Zanimive informacije iz Vojvodine, ki pravijo, da je proizvodnja mlinov v Vojvodini sedaj na isti višini, kakor lani Mlini i a meljejo v glavnem za kmete na merico, ori čemer si za plačilo vzamejo 14 do 16% dobljene moke, seveda predvsem moko »0«, ki jo potem drago prodajo. Kmetje pa dobljeno moko iz lastne pšenice deloma tudi prodajajo naprej. Kako je s koruzo Ze v petkovi številki smo poročali, da Je vlada ukinila uredbo od 22. junija, in je sedaj ukinjena maksimalna cena za koruzo. tako da je sedaj trgovina s koruzo prosta. Uredba od 22. junija je določala za belo koruzo maksimalno ceno 180 din (franko vagon v žitorodnih pokrajinah). Novo-sadska borza pa je v petek, prvi dan po razveljavljenju maksimiranje cene zabeležila ceno 270 do 272 din za 100 kg. Po včerajšnjih informacijah Je cena koruzi narasla že na preko 300 din. Namen ukinjena maksimalnih cen je bil pre:"vsem ta. da pridejo na trg še poslednje razpoložljive količine koruze. Kakor pa kaže naglo povečanje cene koruzi so tudi zal>ge pri kmetih precej izčrpane. . Zaradi pomanjkanja koruze in njegove visoke cene je zlasti prizadeto prebivalstvo v siromašnih predelih Slovenije, ki kupujejo za prehrano mnogo koruzne moke. To so predvsem siromašni kraji na Dolenjskem. in v Halozah. Koruzne moke danes ni na trgu, ko pa se bo pojavila, bo cena zelo visoka. To stanje pa verjetno ne bo trajalo dolgo. Vojvodinski žitni trgovci so mnenja, da se sedanja izredno visoka cena koruzi ne bo držala dalj časa. Preostalo blago, ki se ceni na 10.000 vagonov, se bo moralo prej ali slej pojaviti na trgu. Nova letina pa je pred vrati in bo po vseh znakih sodeč prav obilna." Nova podražitev bencins Odbor za kontrolo cen bencinske mešanice ie na svoji seji 16. avgusta na zahtevo bencinskega kartela sklenil predlagati finančnemu ministru ponovno povišanje cene bencinski mešanici za 20 par mi litru. Ta predlog ie finančni minister odobril. Povišanje ie stopilo v veljavo 23. avgusta. ko ie bil odlok objavljen v »Službenih novinah«. Odslej znaša cena bencinski mešanici v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani ter v sedežih banovin 7.15 din (doslej 6.95). v krajih, ki so do 50 km oddaljeni od teh mest. 7.40 din (doslej 7.20). v ostalih krajih pa 7.50 din (doslej 7.30). vse za 1 liter. Ko so bile lani v juniju uvedene er.otne cene za bencin, ie bila osnovna cena določena na 5.25 din. Od tedaj znaša celotno povišanje cene 36%. Sladkorja besano imeli dovolf Iz Beograda poročajo, da bo znašal letošnji pridelek sladkorne pese po cenitvah v strokovnih krogih 95.000 do 100.000 vagonov. Čeprav bo pesa po kakovosti nekolike zaostajala za lanskim letom, ker je bila kasneje posejena in je bilo malo solnca. vendar Je zadovoljiva. Letošnja produkcijska kampanja se bo v sladkornih tvornicah pričela kasneje, ker bo pesa kasneje dozorela. Lani so sladkorne tvomice pričele predelovati peso okrog 1. septembra, letos pa se bo delo v tvornicah začelo šele okrog 20. septembra. V strokovnih krogih računajo, da bomo iz letošnje sladkorne pese dobili 11.000 do 12.000 vagonov sladkorja. Naša normalna potrošnj se giblje na višini okrog 800 vagonov mesečno, tako da znaša normalna potreba na leto 9600 vagonov, četudi bi se potrošnja povečala, bo sladkorja dovolj do prihodnje jeseni. Do nove kampanje ima Prodajna centrala v Beogradu še na razpolago okrog 600 vagonov sladkorja ir verjetno, da bi nastopilo občutnejše pc manjkanje do trenotka, ko bo prišel na trg novi sladkor. slati v Beograd. Nekateri denarni zavodi še v četrtek opoldne niso vedeli za poaiv, čeprav je rok potekel še istega dne zvečer. Okrožnico so prejeli od Narodne banke šele v petek, ko je rok že potekel, nekatere banke pa so okrožnico prejele šele včeraj. Poziv kmetovalcem naj sejejo oljnate repieo Direkcija za prehrano je izdaia kmetovalcem poziv, naj sejejo oljnato repico. Oljnato repico je treba posejati že v prvih dneh septembra. Direkcija za prehrano bo kmetom dajala seme brezplačno, in sicer preko Prizada. Kmetovalcem je za prihodnjo spomlad zajamčena odkupna cena 5 din za kilogram. Kmetovalci naj se zaradi informacij in semena obrnejo na Prizad. Pridelovanje oljnate repice je zlasti koristno, ker je to prvi pridelek, ki ga kmet lahko vnovči. Odkupna cena za laneno in bučno seme Direkcija za prehrano bo prav tako preko Prizada dala kmetovalcem brezplačno na razpolago seme za sejanje ozimnega lanu ter opozarja, oa je za odkup zajamčena cena 6 do 7 din za kilrgram. Po tej ceni bo Prizad odkupil ostanek letošnjega pridelka in prihodnjo spomlad laneno seme novega pridelka. Letos in prihodnje leto bo direkcija preko Prizada kupovala tudi bučno seme in bo plačala 4 din za kilogram. Direkcija je Izdala poziv kmetom nrper-ger in Alojzil Markež ter prokuristi Škerlj in Franc Kramberger: vpisani pa so člani upravnega odbora Lovro Novak, posestnik v Pivki. Franc Vide. nos.. 2vabo-vo. Avgust Bervar. knjigovodja v Izlakah. Ivan Paternost. pos.. Velike Lašče. Fran Kerec. do*, v Murski Soboti Pran Snoj. minister na razo v Garaj. Radgoni Anton Radanovič zadružni tajnik. 2reče. Anton Lekše. pos. Mozirje. Maks Pratne-kar. pos.. Mežica. Jože Skvarča. oos. v Martini hribu. Martin Munda. poslovodja v Ormožu. Borze DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 9.95 (bankovci 7.30). London 17.67 (bankovci 10.75). New York 4.39 (bankovci 4.52). Milan 22.15. Madrid 40. Berlin 175.40 (registermarke 51.50). Blagovna tržišča 2ITO -j- Chicago, 24. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za maj 73.125, za sept. 69.25, za dec. 71.625; koruza: za maj 55.75, za sept. 60.625, za dec. 55.25. ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem 23. avgusta. Prignanih je bilo 209 glav. prodanih 95. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasd 80 do 110 din. 7 do 9 tednov stari 115 do 160. 3 do 4 mesce stari 170 do 300. 5 do 7 mescev stari 320 do 410. 8 do 10 mescev stari 450 do 560. 1 leto stari 700 do 900. Svinje so se prodajale oo 8 do 10.50 din za kg žive teže in oo 12 do 15 din za kg mrtve teže. Zdravilno delovanje RogaSke mineralne vode Pri katarju mehurja Je treba piti požirek za požlrkom vodo lz vrelca TEMPEL ali STTRIA tri do štirikrat na dan po 100—200 g temperirane vode Sokolstvo proti klevetam Objava sokolskega saveza sokolsktm pripadnikom »Sokolski glasnik«, glasilo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja sledeče obvestilo vsemu članstvu SKJ: »V zadnjem času so bila objavljeni ▼ delu našega dnevnega tiska članki o gotovih organizacijah v naši državi ter o duhu in značaju delovanja teh organizacij. Pri tej priliki je bilo ponovno govora tudi o naši jugoslovenski 9akolski organizaciji in o savezu SKJ. Na boli aii mani prikrit način so bile objavljene tudi gotove aluzije. ki imajo določeno tendenco, nasprotno interesom sokolstva ter njegovega rodoljubnega in pravilnega nacionalnega delovanja. V vrsti teh pojavov ie objavil neki beograjski list (»Vreme« Op. ur.) članek. ki zadeva bitne interese soko stva. Verodostojnost in legalnost obiavlienega materiala bo skoraj predmet razprave pristojnega sokolskega foruma, ki bo sprejel potrebne sklepe in ukrene. V pričakovanju teh sklepov odgovornega sokolskega foruma iziavlia savez SKJ za sedaj: Jugoslovenoko Sokolstvo vodi v njegovem nacionalnem in rodoljrbnem delovanju danes, kakor vse doslei. samo globoka ljubezen do kralja, domovi-,e in naroda. To delovanje ie prav posebno potrebno danes, v teh nreresnih časih. Pomembno ie. da ie oriš1© do omenjenih aluzii in stremljenj ravno v času naimočneišeca zamaha in dinamike sokol^-e-^a delova^ia sploh, to ie v času naiboli živega izvrševanja petletke in priprav za pomembno proslavo na Moikovcu. kakor tudi prirr-av za sokolsko obrambno priprav1:en~.pt s katero misli storiti sokolstvo velik~ d?lo v korist kralia. države in nir^dr Sa ez SKJ iziavlia. da bo s^kr>1s'vo klinb vsemu temu. v polni zavesti svole odsovorr^ti. nadaljevala svoie delo z isMmi cilj: kakor do<=lei Soi-ol^ko d*i<-» ie vedno ia^no in odkrito. Mi n-enuščarno zato narod • da sam sodi o njem.« ,-Sokolski glasnik" napoveduje ostre ukrepe V zvezi s proglasom saveza SKJ pravi Sokolski glasnik«: »Objava resolucije beograjske sokolske župe v nekem beograjskem političnem listu ln njeno vključenje v izvestno politično kampanjo s posebnim značajem in posebnimi cilji, sta izzvali globoko negodovanje v vseh sokolskih vrstah v državi Ta primer se smatra kot najtežji prck"šek proti sokolskim interesom, ki je zabal^žen v analih naše sokoiske družine Savez SKJ je poklican, da ob tej priliki .-.tori mi-ostrejše ukrepe, da očuva čast, edinstvo ln duha discipline, toliko potrebne v teh hudih časih. Na snočnji (t. j. 22. avgusta, op. ured.) seji izvršnega odbora saveza SKJ so bili odobreni vsi ukrepi, da se ta primer likvidira tako, kakor ustreza interesom ln časti sokolske organizacije, a „Slovenčeve" skrbi radi sokolstva Vedno večje so skrbi, ki tarejo »Slovenca« radi sokolstva. Sicer smatra sedaj naenkrat, da ni važno, ali je kak slovenski sokolski funkcionar mason ali ne, čeravno je to še pred par dnevi obravnaval kot kar-dinalno vprašanje, zato pa mu sedaj teži dušo, da se je sokolstvo kot tako izneverilo Tyrševim in Masarykovim idejam ter se podalo pod feldmaršalsko palico framazon-stva. »Stvar za katero gre — pravi »Slovenec« — je ta, da sokolstvo sploh ne posluša več Tyrša, Masaryka, vseslovanske misli in slovanske demokracije, ampak sledi direktivam Velikega orienta, torej neslo-vanske organizacije, ki sestoji iz samih denarnih mogotcev, bančnikov In politikov velemeščanskega internacionalnega duha, sovražnega krščanski nravstvenosti ljudstva, prevsem slovanskemu bitju in nravu, kakor je ugotovil pokojni Masaryk«. Vidiš, vidiš! Pokojna Tvrš in Masaryk! Ali nismo že v istem »Slovencu« čitali, da od Tyrža izvira nekrščanski duh in ali ni bil pokojni Masaryk predmet svoječasnih ugotovitev gospodov iz Kopitarjeve ulice, da je eden izmed glavnih eksponentov vesoljnega framasonstva? Vsekakor šteje katoliški učenjak dr. Schweyer profesorja Mnsarvka med najbolj prorninentne evropske framasone v eni sapi z Napoleonom, pruskim kraljem Friderikom Velikim, Ca-vourjem in Mazzinijem, a tudi z Heydnom, Mozartom, Kantom, Clemenceaujem ta Rooseveltom... Kaj pravi „Okorw Zagrebški »Obzor« objavlja nekaj svojih informacij o pravem ozadju protimasonske akcije beograjske sokolske župe in njenega lista »Oko Sokolovo«, ki ga s tolikim veseljem ponatiskujejo stari sokolski prijatelji v Kopitarjevi ulici. »Obzor« trdi, da je namera beograjske sokolske župe z akcijo proti masonom Izločiti iz vodstva Sokola vse funkcionarje, ki ne pristajajo na to, da bi bilo sokolstvo še bolj negativno raz-i položeno proti sporazumu od 26. avgusta j lanskega leta Zagrebški list se čudi beo-! grajskim Sokolom, da so pričeli s svojo akcijo ravno sedaj, ko smo na pragu prve obletnice sporazuma. ? <# M f? ni Ponedeljkova se?a vlade v Zagrebu Nekateri člani kr. vlade so že snoči prišli v Zagreb, kjer se bo jutri, v ponedeljek, v banski palači zbrala vlada k svečani seji ob prvi obletnici uredb z dne 26. avgusta 1939. Kot gosti so povabljeni na sejo člam strokovne komisije, ki je izdelovala uredbe. Seji bo prisostvoval tudi ban dr. Subašic. Na njej bodo sprejete razne reformne uredbe, ki so že dokončno izdelane ter bodo menda še isti dan objavljene. Za banovino Hrvatsko jih bo kot svoje uredbe uveljavil hrvatski ban, in sicer neizpre-menjene, ker je glede njih vsebine in besedila dosežen popoln sporazum. V ponedeljek popoldne bodo člani vlade napravili izlet na banovinsko posestvo Bo-žjakovino, kjer se bo zaključila proslava v intimnem krogu. Za obletnico ustanovitve banovine Hrvatske bo izšla — kakor smo že zabeležili — obširna spomenica o dosedanjih uspehih delovanja bahovlne. Knjiga bo obsegala okrog 300 strani, ni pa Se gotova in bo verjetno objavljena Sele v prvi polovici septembra. Se o reformah našega gospodarstva Adam Pribičevič se ogreva v »Seljač-kem kolu« za to, da M se pri nas gospodarske reforme izvršile po načrtih bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega. Stambolijski je uzakonil, da nihče ne more imeti več nego 30 ha zemlje. Pocipiral je kmečko zadružništvo in je s svojo davčno politiko olajšal kmetu breme. Potrebno bi bilo samo Se, — pravi g. Pribičevič — da se največja industrijska podjetja, banke in zavarovalnice podržavijo. sociaiizirajo, ali pa vsaj postavijo pod strogo državno kontrolo, pa bomo doeegli najboljši, idealni družabni red. Preprečil bi se monopol velikega kapitala, očuvala svoboda posameznika ln vsakemu bi bilo svobodno polje, da se udej-stvuje po svoji sposobnosti ln podjetnosti. Adam Pribičevič se ogreva tudi za Industrializacijo države, ker se bedo s tem povišale cene kmetskim proizvodom ter se bo pospešilo intenzivno kmetsko gospodarstvo. Treba je vedeti, pravi, da je v vseh Industrijskih državah kmečki stan mnogo bolj prcsvetljen, nego v agrarnih deželah. Prevoz besarabskih Nemcev skozi Jugoslavijo Kakor smo že poročali, ie okoli 200.000 Nemcev, ki so prebivali v od sovietov okupiranih predelih Besarabije in Bukovine. na potu v svojo staro domovino. ▼ Nemčijo. Potujejo preko Rumunije. Bolgarije in naše države no Dunavu in z železnico. Na Dunavu ie nemška država najela v ta namen 15 največjih osebnih per-nikov. do železnici pa se pelje vsak dan 7 vlakov nemških izseljencev preko naše države Za nemške izseljence sta bili usta- Pravo veselje vsake gospodinje ■o * Indanthren-barvaml pobarvane tkanine, ki po vsakem {nanju Izgledajo kakor nove. Zaradi svoje Izredne stalnosti dajejo Indanthren-barve Jamstvo za trajno lepoto. Zato nI niti najmanj čudno, da se Ia-danthren-tkanlne tako čislajo, ker so enake v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu. novljeni v naši država dve veliki prehodni taborišči, prvo v Prahov u na bolgarsko- jugoslovenski meji. drugo v Zemunu. Upravo in vodstvo obeh taborišč so prevzeli člani organizacij nemške narodne skupine v naši državi. V zvezi s prevozom so bili pozvani tudi Nemci v Sloveniji da poskrbe za prehrano potujočih nemških izseljencev, in sicer na postajah v Mariboru in na Jesenicah. V ta namen so bili ustanovljeni posebni oddelki prostovoljne delovne službe. V teh odredih so ženski in moški pripadniki nemške narodne manjšine v Sloveniji v starosti od 18 do 50 let. Vcd~tvo teh odredov ima svoj sedež v Mariboru. V »Deutsche Nachrichten« ie izšlo pseb-no povelje voditelia Nemcev v Sloveniji g. Barona, v katerem se poziva io vsi Nemci, moški in ženske, od 13. do 50. leta. da se pri svojih krajevnih odborih javijo v službo. Numerus dsasus na hrvatskih ušiteljil^ih Prosvetni oddelek banske oblasti v Zagrebu je izdal odlok, s katerim se uvaja za učiteljišča v banovini Hrvatski nume-rus clausus ter se istočasno odreja rajoni-ranie teh zavodov. V banovini je 11 učiteljišč. Prihodnje šolsko leto bodo smela ta učiteljišča sprejeti v I. razred vsega skupai 320 fantov in 150 deket. Za vsako učiteljišče 1e določeno točno število, koliko učencev sme biti sprejetih v I rrz ed. Samostansko učiteljišče v Zagrebu sme sprejeti poleg 25 samostanskih orioravnic le 15 učenk iz zasebnih družin Za vs kf učiteljišče fe odreieno šolsko območie i načelo ratjsmranie le za tiste ne velia lf se nahatofr? v šolskih internatih Učenci fcatirih ^arši stanuieio na področju dri-Rth banovin, morajo imeti za vpis posebno dovolienle banske oblasti. Ni mason Beograjska »Politika« objavlja izjav« bivšega guvernerja Narodne banke g. Dragana Protiča v zvezi z vestmi nekaterih listov, da je moral zapustiti svoj položaj zato, ker je mason. G. Protič pravi, da nI nikoli pripadal masonski organizaciji iD da nima spričo tega njegova demisija na položaj guvernerja Narodne banke nobene zveze z likvidacijo masonskih lež v državi. V tej zvezi se v Beogradu ugotavlja, da do sedaj še niti eden od masonov na visokih državnih položaih zaradi svojega pri-padništva k tej organizaciji ni odstopil In tudi ni bil pozvan, da to stori. Bolgarske sodb s o reformah v £3v]etski vojski Bolgarski listi so posvetili veliko oozor-nost nedavnim reformam v soviet k: vojaki s katerimi se ie tudi rdeča armada, kakor pišejo približala strukturi drugih armad. Sovjetska vojska le pridobila ž njimi večjo notranjo povezanost in enotnost. kar seveda zvišuje njeno udarno moč. To pa po sodbi bolgarskih Ustav ni brez pomena za Rusijo »spričo sedanjih mednarodnih dogodkov.« »Rušila 200 milijonov prebivalcev — piša n. pr. »Slovo« — z dobro izvežbano in disciplin:'rano armado ter s poveljstvom, ki 1e na višini, bo predstavljala oboroženo silo prvega reda na svetu.« Oprostitev po Irskih vojnih ufetmkcv Kakor doznava »Neue Zurcher Zeitung« iz Berlina, je izpustitev poljskih ujetnikov, ki je bila pred kratkim uradno napovedana s posebnim dekretom, v glavnem že izvršena. Medtem ko je bilo najprej rečeno, da bodo poljski ujetniki v nemški vojski spuščeni na svobodo šele po dokončanju vojne z zapadnima velesilama, se je Berlin odločil, da to stori že sedaj, očivu'no v pi-vi vrsti iz, gospodarskih razlogov. Bivši poljski ujetniki bodo namreč zaposleni v Industriji, odgovarjajoče sposobnostim vsakega poedinca. Zatrjujejo, da je bilo v poslednjih tednih spuščenih na svobo-o do 90«/» poljskih ujetnikov. Dansko delavstvo in siova dzba Predsednik združ-.nih danskih delavskih organizacij Haurta Hansscn je na kongresu danskih študentov v Gerlc "i govoril te dni o potrebi popolnega preokreta v notranji danski politiki. Izjavil je med drugim, da hoče dansko delavstvo upoštevati nove razmere ter si zato želi biti povsem na Jasnem o potrebi notranjih sprememb, in sicer v tem smislu, da bi ob izdelavi »nekaterih doktrin in načel pripomoglo k notranjemu prerodu na osnovi vsenarodne skupnosti, ki naj bi ustvarila temelje nove oblike solidarnosti vseh«. Govornik je nadalje poudaril, da se v skladu s temi svojimi stremljenji odpoveduje dansko delavstvo nekaterim svojim dosedanjim orožjem v borbi za obstoj, kakor stavki itd., ker ne želi z ničemer ovirati notranjega soglasja v državi v znamenju čim večje povezanosti vseh narodnih sil v službi skupnosti. Od česa žive m a so ni Zanimanje »Slovenca« za masone postaja vedno večje. Sedaj si je nabavil tudi njihov jedilni list in sporoča vsemu svetu, od česa mastmi žive. Mi mo sicer pričakovali, da bodo na tem jedilnem listu tudi jedi, pripravljene s pomočjo znanih klešč, ki so v »Slovenčevem« muzeju, toda v tem smo bili razočarani. Vendar je pa zelo zanimivo izvedeti, da se masoni, odnosno vsaj njihovi zagrebški bratje, hranijo z »gosmi, prašiči, purani, racami, pi-škami, razno divjačino, raznimi siri in siadkosnednimi deserti«. Razumljivo je, da se zdijo ta neobičajna ŽJVt.u gospodom v Kopitarjevi ulici in mnogim njihovim sobratom zelo eksotična. Pri masonih pa igrujo tako važno vlogo, da njihovo za-uživanje, kakor ugotavlja »Slovenec«, celo zapisniško beležijo. Fovsem neobičajni so tudi proofrori, v katerih se masoni zbirajo. Ti prostori imajo celo razkošne garderobe, in v salonu veliko ogledalo, stene pa so prevlečene z modrim suknom. Najbolj važna mesta (to so namreč tista, kjer sedijo masoni) so okrašena z baržunastimi zastori, od katerih »volja vsak celo premoženje«. V Ljubljani in Zagrebu takega baržuna ni dobiti ln ga masoni gotovo naročajo pri »Velikem orientu« v Parizu. Strahotna slika pa se nudi opazovalcu v knjižnici velikega mojstra. Tam stoji velika črna omara, ki ima — pomislite — sedem predalov! Posebnost lokala je tudi, da so v njem tri mize namesto ene, kakor bi se to spodobilo, še nekaj čudnega je v teh prostorih. V sredini stoji namreč »poseben vzvišek«, nekak velik šolnik. »Slovenec« pravi, da od tam »solijo masonskim bratom pamet«. Vse nas je pretreslo, ko smo čitali za-Ključne »Slovenčeve« besede o strahotah masonskih zbira'išč. »Tukaj torej so se zbirali tudi voditelji sokolstva, da se po napornem nacionalnem delovanju v skupnem objemu z mednarodnim rr.asonstvom in ju-dovstvom odpoeijejo in zberejo sile za na- \ u t f > ' '"-! dalj nje napore.« f i i ti Modni salon za damo in gospoda SOUVAN - CO Mestni trg 24 Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in s ortne oblese - brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! » Gospa Pavla Solina t- V svojih najlepših letih je umrla v petek popoldne v Dolskem pri Rajhenburgu ga. Pavla Solina, soproga posestnika, trgovca in gostilničarja. Sii.rt jo je obiskala nenadno in zadala družini neizprosen udarec. Poleg soproga, s katerim je kornaj 16 let delila zakonsko srečo in mu zapustila sina-edinca Francija, žaluje za blago ženo širok krog sorodnikov in prijateljskih družin. Vse prebivalstvo je imelo rado to prikupno, vedno vedro razpoloženo in nasmehljano gospodinjo, ki je za vsal^Dgar imela dobrodušno besedo. Bila je po rodu iz stare šoštanjske rod»vine Ravljenovih, sestra našega uredniškega tovariša. Po smrti svoje starejše sestre ge. Marije Skobometove, ki je umrla pred leti. je skrbno vodila obsežno posestvo s trgovino in gostilno v prijaznem Dolskem blizu senovskega revirja. Poleg domačinov so jo poznali tudi vsi turisti, ki se tu ustavljajo ob poti na Bohor. Danes bodo gospo Pavlo spremili k večnemu počitku. Spomin na njo bo živel še dolgo, žalujočim družinam naše iskreno sožalje! 'j*Lu«r nwrb ->. iato dobrasedečo m Vsaka očala ■BBSSEH8BB 3» jasen pogled pri LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ^aBBaBsastsa * Iz carinske službe, z rešenjem finančnega ministra je postavljen za pom. carinika carinarnice I. reda v Dravogradu Meži Frar.jo Planine, za carinskega pripravnika pri glavni carinarnici v Ljubljani pa Srečko Krašovec. P^UJr m i «11 * t? iz ri \ r ■•' > - Grobnice in ^Domenlke kamnoseška stavbna dela $ G? j izvršuje po nizkih cenah i ' kamnoseško kiparsko podjetje Fnajo Ktmovar . ------ . pokopališče Sv. Križ — ■immiimŽ« Ljubljana — Tel. 49-09. • »Službeni list dravske tr'novine« objavlja v štev. 68. z dne 24. avgusta: uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo; uredbo o spremembah in- dopolnitvah zakona o obrtih; pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s popolno srednješolsko strokovno izobrazbo; odločbo o podaljšavi roka za veljavnost pripombe za tar. štev. 177. uvozne carinske tarife; podaljšavo roka za prepoved izdelovanja gumijastih predmetov; """vsa" fotoamaterska dela v dovršeni kvaliteti v edini specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa cesta 20. j 5955 j vesti pravilnik o vplačevanju prispevkov v vini-čarski sklad in o upravljanju in uporablja^-nu tega sklada; odredbo o zvišanju števila vajencev v rokodelski stroki elektroin-stalaterjev; spremembe v staležu banovin-skih uslužbencev na območju dravske banovine; razne objave iz »Službenih no-vin«. RENA * Za p»*osnovo poljedelskih šol. Nekdaj so kmetje lahko živeli na svojih posestvih brez strokovnega znanja. Danes oa mali posestnik lahke obstane na skromnem posestvu le. če ima dovoli strokovneea znanja. da čim več iztisne iz zemlje. Samo šolani kmetovalec bo vzdržal v težki borbi za obstanek. Dokler ne bomo imeli v Jugoslaviji vsai 500 poljedelskih šol. ne moremo govoriti o prosvetljenosti našega kmeta. Šole pa morajo biti pristopne tudi odraslemu kmetovalcu. Danes pride ena kmetijska šola na 400.000 prebivalcev in je odraslim vstop onemogočen. Tudi višje osnovne šole lahko mnogo doprinegeio k prosveti širokih ljudskih plasti. Načelnik ministrstva za kmetijstvo inž. Nikola Si-mič ie dal nedavno nekaj izjav o preosnovi kmetijskega šolstva v državi. Nekatere naše nižie kmetijske šole bi se izpremenile v posebne kmetijske šole. druge pa v štiriletne nižie šole. da bi iih obisleovali sinovi siromašnih roditeljev, ki so končali ljudsko šolo s prav dobrim ali odličnim uspehom. Iz njih bi prešli potem v srednje kmetijske in specialne šole. Ostale nižie kmetijske šole bi se izpremenile v zimske šole. Pouk bi se razen v šolah vršil tudi s pomočjo filma, radia, tečajev, kmetijskih predavanj in razstav. Na zimskih šolah bi ostali i§£i učitelji, dodeljeni pa bi jim bili še sresži kmetijski referenti. Poleti bi te šole služile za prosvetno delo med dekleti in za razne tečaje. Absolventi zimskih šol naj bi postali ugledni gospodarji, da bi služili sosedom za zglecL ♦ Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1940/41 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno stanovanje kakor tudi brezplačen obed. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnsga akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji, in sicer na predpisanem obrazcu (tiskovini), ki se dobi proti odškodnini 1 din pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi ulici št. 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, maj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane prošnje, ki naj bodo naslovljene na »Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani« (univerza), se bodo sprejemale do vključno 3, oktobra t. 1. Opozarja se, da se bodo uvaževale samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih ali nefrankiranih poštnih pošiljk, dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje ali samo dokumente, uprava ODD ne bo sprejemala. • Skupina dalmatinskih delav-cev za Nemčijo. Iz Splita je odpeljal poseben vlak okoli 150 dalmatinskih delavcev v Nemčijo. So to poljski delavci, ki se jim bo v kratkem pridružilo še več sto naših delavoev. GLEDE HIŠNE GOBE ln najrazličnejših škodljivcev v hiši, skladiščili, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom, inž. Prezelj, VVolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana • V Dalmaciji primanjkuje živež31, življenjske razmere v Dalmaciji so postale takšne, kakor da smo že mesec v vojnem stanju. Nekatere življenjske potrebščine so sploh i-zginile z živilskih trgov, tako na primer olja, v kratkem pa bo čisto zmanjkalo še moke. Olje se je v zadnjem času moglo dobiti le pod roko t» po visoki ceni čez 30 din za liter. Kruh se je podražil za pol dinarja, peki pa zahtevajo ponovno zvišanje cen za pol dinarja. Tisti, ki imajo več denarja, kupujejo vse, kar morejo dobiti, da si pripravljajo zaloge za zimo. Krompir, ki je bil lani v tem času po okoli enega dinarja, je zdaj po tri dinarje. Dalmatinsko časopisje poziva oblastva, naj z energičnimi ukrepi organizirajo pravično razdelitev živil. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Za večjo udobnost v vlakih. Te dni bo v Beogradu meddirekcijska železniška konferenca, na kateri bodo navzočni predstavniki vseh naših železniških direkcij. Razpravljali bodo o reorganizaciji, potniškega prometa. Uvesti nameravajo vagone tretjega razreda s tapeciranimi sedeži vsaj na glavnih progah. Skušali bodo doseči, da bodo vsi potniki lahko sedeli. V to svrho bodo uvedene numerirane vozovnice, število vlakov na poedinih progah se ne bo povečalo, ker se vozni red ne bo izpremenil. HOTEL SLAVIJA RAB odprt preko celega leta. Pension od 70—85 din, skupno z vsemi taksami — Hrana prvovrstna. Oel. res. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 * Fotograsko in filmsko Snemanje odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zediniteiju v Ljubljani. Fotografiranje in filmsko snemanje vseh svečanosti ob priliki odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju v Ljubljani 6. septembra bo dovolieno le na podlagi posebnega dovoljenia in tozadevnega izkazi la delovnega odbora za odkritje spomenika. Dovoljenie se bo izdalo le na predhodno osebno priiavo z istočasno pismeno vlogo, ki mora vsebovati točne podatke glede imena naslov in poklic osebe, katera želi fotografirati ali filmati svečanost odkritja, in pa obvezno, da stavi prijavljenec odboru od vsakega posnetka na razpolago tri brezplačne kopije in mu za dobo treh tednov, to ie od 10 septembra do 1. oktobra, posodi negative v svrho izdelave potrebnih kooij. V zavarovanje te obveze ie potrebno položiti kavcijo 200 din. ki v primeru neizpolnitve zapade v korist odbora Priiave se sprejemajo le v sredo 28. in petek 30. avgusta od 16. do 18. v pisarni delovnega odbora za odkritje spomenika (»Zvezda«). Kongresni trg l/II. Delovni odbor za odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju. * Popravi! v notici »Za zbližan je Hrvatov in Slovencev« v včerajšnjem »Jutru« je tiskarski škrat v opombi uredništva skazil smisel stavka ki se glasi pravilno. V izložbenih oknih ljubljanskih knjigarn so tudi hrvatske kniige (v zagrebških ni nobene slovenske, op. ured.). * Enoletni trgovski tečaj »Hermes, Maribor, Zrinskega trg 1, sprejema ustn^ in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti! (—) ro, da je šla z njo po travo. Ko je Janko to izvedel, je napadel Ano, tedaj pa je njen mož Stjepan pograbil sekiro in malone odsekal svojemu bratu glavo. Potem se je sam prijavil orožnikom. ^FOTOKOPIJE, POVEČAVE POCENI V DROGERKJir: . ."V' % CM AM A^V-KANC '' LJ''u B LIAN A'?;, vi C! V/ n M' ZAIQGA t-OTOM AN U FA KfUR E ■ NEBOTIČNIK.-' N E BOT1Č N I K. • Ant. Rad. Lega tov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vpisovanje dnevno, šolski program zastonj, lastni dijaški internat, Vrazova ul. 4. (—) • Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—) • Chrtstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-82). Glede vpisa in sprejema novih učencev in učenk za šolsko leto 1940/41 ravnateljstvo objavlja: V Enoletni trgov8*! tečaj s pravico javnosti se sprejemajo učenci-nke, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole ali gimnazije z malo maturo. Za te učence-nke veljajo vse ugodnosti ki izvirajo iz priznane pravice javnosti. Učenci z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v Posebni enoletni trgov««! tečaj. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so na razpolago novi ilustrirani prospekti in šolsko izvestje. Prijave se sprejemajo že med počitnicami pismeno ali Gospodarske težkoče in socialne stiske se družijo, zato je dolžnost nas vseh, teoretikov ln praktikov, da po svojih močeh, zmožnostih in sposobnostih pomagamo z delom, nasveti in pobudami našemu podjetništvu do izboljšanja gospodarskih razmer in vsega trgovinskega prometa, ker le s tem bomo tudi učinkovito omilili socialne prilike ljudstva, zakaj promet je delo, delo pa zaslužek! »Jutro« bo v nedeljo 1. septembra v zvezi z otvoritvijo ljubljanskega velesejma posvetilo pomnožene strani svoje nedeljske izdaje tej pomoči. Strokovnjaki bodo v njej razpravljali o perečih problemih našega podjetništva, dajali dobro premišljene nasvete in pobude, iz katerih bodo lahko posamezniki, tako producenti, trgovci, pa tudi potrošniki razbrali, kaj nam bo dobrega ali slabega prinesel prihodnji čas ln si po tem uravnali delo ln življenje. Aktualno in zanimivo razpravljanje ln ugotavljanje bo v med že tako goste vrste »Jutrovih« čitateljev pritegnilo še novih, tako da bo nedeljsko »Jutro« doseglo rekordno število čitateljev. Njegova publikacljska sila bo podesetorjena Naše podjetništvo vabimo, da na svojo in na korist nas vseh izrahi to veliko pnblikacijsko silo in se v nedeljskem »Jutru« predstavi s svojimi reklamnimi ali pa reprezentančnimi oglasi javnosti. Pokažimo, da živimo v teh hudih časih drag za drugega. Oglase za to gospodarske številko »Jutra« sprejemamo do petka do 17. ure. nJUTRO" * Dve»to let staro brlvnlco v S®*ajevu so podrli, v Sarajevu so te dni porušili brivnieo, ki je bila gotovo najstarejša ne samo v Sarajevu, temveč v vsej Bosni. Zaprti so jo zaradi tega, ker je v zadnjem času imela premalo klientov. Družina ča-dordžinova je imela to brivnieo že preko 200 let v svojih rokah. Tu so se sestajali vsi starejši Sarajevčani in napravili iz nje pravo čitalnico. Zanimivo je, da v tej tako stari brivnid niso nikoli niti enemu človeku ostrigli las, temveč so v njej samo brili. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35 • II. obrtniška tombola v Kranju. Kranj z vso okolico se že prav marljivo pripravlja na H. obrtniško tombolo, ki bo v Kranju 8. septembra. Letošnja tombola bo prav gotovo prekosila lansko, in to v vseh odrih, že zdaj je zbrano 33 glavnih dobitkov in nad 500 lepih in praktičnih obrtniških izdelkov, ki bodo vsakega prijetno iznenacili. Med glavnimi dobitki naj omenimo poleg kuhinjske, dveh samskih in kmečke sobe predvsem obe moderni spalnici iz orehove korenine in moško spre-jemnico iz rezanega lesa. Nadaljnje dobitke sestavljajo garnitura sodov, štedilnik, divan. dvoje voz, plug, stenski ura, deset koles itd. Lanskoletni razstavljeni dobitki so po vsej Gorenjski dvignili ogromno zanimanje. Letošnja razstava dobitkov, ki bo odprta od 1. do 8. septembra pa bo imela še lepše in dragocenejše dobitke. Obisk obrtniške tombole v Kranju 8. septembra mora postati geslo za vse gorenjce, za vse. ki čutijo z obrtniškim stanom, kajti iz prebitkov obrtniških tombol se bo sezidal v Kranju Obrtniški dom. ki predstavlja vzvišen namen in nalogo naših obrtnikov. V sestavu prebivalstva kranjskega okraja predstavlja obrtništvo zelo močan faktor, ki zasluži vso pozornost in podporo. Zato naj po svojih močeh prispevajo k čim lepšim dobitkom tudi ostali gospodarstveniki. (—) OBISKOVALCI »ŽAL« ! Vence, šopke itd., vedno sveže Cvetličarna Šimenc Pavol, nasl. Sv. Križ, poleg žal — tel. 4U-59. • Ponovno povi^?nje plač. Mizarska tvrdka Brman & Arhar v št Vidu nad Ljubljano, ld prednjači med ondotnimi mizarji, je v letošnjem letu te dni že drugič ugodila upravičenim željam svojega delavstva in jim ponovno povišala mezde za 10%. S tem poviškom so prišli strokovno usposobljeni začetniki na din 4 na uro, stare JH pa na 7 din plače na uro. Delavci tvrdke Erman & Arhar so za to plemenito gesto podjetju hvaležni. C—1 osebno ob običajnih uradnih urah. Redno vpisovanje se pa prične 1. septembra in traja do pričetka šoie vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence-nke za raznovrstno pisarniško službo. Lastno moderno šolsko poslopje, specialne učilnice za pisarniške in knjigovodske vaje. sa ldno-predavanja, največja strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Pišite po prospekt! Točen naslov: Chri8tofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (—)_ OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOSIP URŠIC — CELJE, NARODNI DOM. • Vzemite čim prej dobro in pi®vo sol Sv. Roka za noge in kopajte v taki kapeli svoje noge približno 10 do 15 minut. Sol sv. Roka, raztopljena v vodi, osvobodi vaše noge oteklin in neprijetnosti, če vas noge pečejo, oprosti vas kurjih očes in trde kože, ki postane mehka kakor sirovo maslo in se lahko z roko odstrani. Občutili boste takoj ugodno olajšanje. če se potite uporabljajte Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova • Lov na divje svinje pri Novem Marofu. V zadnjem času so divje svinje napravile občutno škodo po polju okoli Novega Ma-rofa Te dni so priredili nanje velik lov in so vse kraje od Kalnika do Ivančice očistili svinjske nadloge. BaSka na otoku Krku Vodeče kopališče na otoku. Okrog 2 km peščene plaže. 15 komfortnih hotelov in pensionov. Električna razsvetljava vodovod, kopališčnl zdravnik, lekarna. Kompletni pension s taksami od 55.— do 75.— dinarjev — Zahtevajte prospekte! • Strela ubija V četrtek je besnela huda nevihta nad vsem Zagorjem in Prekmur-jem. Nevihta je zahtevala tudi človeške žrtve. Marija Gomboševa in njen sin Ivan iz vasi Lipa sta delala na polju, ko je nastala nevihta in sta si poiskala zavetje pod visoko bukvo. Nesreča je hotela, da je strela udarila v bukev ter ubila mater in sina • Strašna smrt pri cirkul&r*!. 181etni delavec Milan Vašič, zaposljen na žagi ko-stajniške hranilnice, je žagal les na cirku-larki, ko je naenkrat padel jermen s kolesa. Vasič ga je hotel spet namestiti, pri tem pa mu je jermen zagrabil suknjo in ga povlekel za seboj. Odtrgal mu je roko in obe nogi. Nesrečnež je čez dve url izdihnil. • Stekli p*i v Zagrttm. Od novembra lani do konca junija letos so našteli v Zagrebu 65 steklih psov, ki so vsak mesec obgrizli do sto ljudi. Največje število steklih psov je bilo iz predmestij, kjer imajo skoro pri vsaki hiši psa. • Bratomor iz sovraštva. V vasi Pokosih nedaleč od Travnika se je odigrala krvava tragedija Posestnik Janko Drli pan je že dalje časa živel v sovraštvu s svojim bratom Stjepanom. Stjepanova žena Ana Si je te dni izposodila pri Jankovih koda- Iz Ljubljane u— Dva mlada razstavljata. Ako gremo po šelenburgovi ulici, nam že kar po neki tradiciji uide pogled v izložbi Tiskovne zadruge in Paulinove trgovine, šele, če sta »prazni«, se spomnimo, da smo bili navajeni v njih vsak dan videti zdaj akvarel, zdaj olje mladih umetnikov. Te dni sta obe Izložbi spet »polni«. Eden Izmed mladih slikarskih talentov Milan Berbuč, razstavlja tri lepe akvarele: frančiškansko cerkev, Ribjo ulico in motiv z drevjem pri Paulinu, njegov tovariš Saša Dobrila pa slučajno isti motiv — Ribjo ulico, le da je ta risana z rdečo kredo, v Tiskovni zadrugi. Izmed akvarelov je posebno frančiškanska cerkev v večerni zarji podana s takšno tehnično dovršenostjo v izražanju občutja, da smo presenečeni, ko Izvemo, da je njen avtor komaj devetnajstleten real-čan. Tudi iz ostalih dveh slik diha izrazit kolorističen talent. Zanimivo je primerjati med seboj obe Ribji ulici, čeprav sta delani v različni tehniki. Ze prvi pogled nanje nam pove, da sta mlada umetnika na pravi poti: da namreč oba iščeta svoj lasten način izražanja. Na ogled vseh slik opozarjamo in najtopleje priporočamo njih nakup. Mlada umetnika naj vztrajata na svoji poti. M. š. u— Pevske vaje za nastop pri odkritju kraljevskega sp°mrnika bodo: v ponedeljek za ženske, v torek za moške glasove v Glasbeni Matici, v četrtek pa skupna vaja v telovadnici na realki (Vegova ulica), vsakikrat ob 20. uri. Vablj'eni so vsi pevci in pevke v Ljubljani. Kdor se teh vaj ne bo udeležil, ne bo imel možnosti starti med pevci na slavnosti pri odkritju. Zunanji zbori naj naznanijo upravi Hubado-ve župe število udeležencev in ali se društvo udeleži odkritja z zastavo. K vsem prihodnjim vajam naj arhivarji prineso s seboj tudi note »Slava najboljšemu sinu!« župna uprava. u— K Slavnostnemu odkritju plošče pisatelju Janku Kersniku na Brdu pri Luko-vici bo danes vozil iz Ljubljane poseben avtobus, ki bo tudi med potjo sprejemal potnike. Vozil bo po redni progi. Iz Ljubljane iz Tavčarjeve ulice odpelje ob 8. Iz Lukovice pa se vrne proti Ljubljani. ob 13.15 in ob 18.45. u— Mestni počitniški kolonLfi iz Mokronoga in iz Skoc.jana se vrneta v Ljubljano v sredo 28. t. m ob 20.21 Starše otrok vabimo, da jih pričakujejo na glavni postaji! u— Pevski zbor Glasbene Matice. Vse članice in člani zbora naj se udeleže vseh pevskih vaj za nastop pri odkritju kraljevega spomenika. Vaje bodo za sopran in alt v ponedeljek, za tenor in bas v torek, v četrtek pa skupna vaja mešanega zbora, u— Prijateljem vrtnarstva, V ponedeljek 26. t m ob 20. bo sestanek č'anov in prijateliev vrtnarske ideie v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Sestanek bo zelo važen glede na vrtnarsko razstavo v času od 31. do 9. septembra v paviljonu N ljubljanskega velesejma. Vsakdo, ki ima po-vrtnino in cvetje in bi se rad razstave udeležil, nai pride na ta sestanek. Pokažimo. česa smo zmožni in izpodbuiaimo še druge k vzgoii pevrtnine in cvetja Vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2 Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8.—12. in 15.—18.30 ure. Redni vpis prične 1. septembra in bo trajal do pričetka šolskega leta dne 15. septembra V tečaj se sprejemajo učenci, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo z za vršnim oziroma nižjetečajnim izpitom. Isti imajo pravico do rodbinskih doklad in dijaških voznih ugodnosti na železnici. Izpričevalo o zaključnem izpitu služi kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in dveh let pomočniške prakse. Šolska sveta maša bo dne 15. septembra, redni pouk prične 16. septembra. Vsa ostala pojasnila ln podrobne prospekte daje vodstvo tečaja. Ravnateljstvo. 5960 n— V sta ro katoliškem župnem uradu se v torek 27. t. m. ne bo uradovalo, ker bo župni upravitelj dr. Povše Tinko službeno odsoten. Predno odidete na VaS letni oddih, izlet ali gorsko turo se oglasite pri Foto Touristu Lojze Smucu Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno Imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 % lepo usnjeno torbico ln 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske Izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča: Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8. u— Balin carski krožek Rožna dolina priredi danes na igrišču Jeločnikove gostilne balincarski turnir posameznikov. Nagrade. Začetek ob 8. uri dopoldne. Kibid vabljeni! THONET MUNDUI tovarna pohištva iz upognjenega lesa d. d. VARAŽDIN dobavlja stole, fotelje, mize ln ostalo drobno opremo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene domove, bioskope, čitalnice in privatna stanovanja v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah. — Zahtevajte ponudbe in prospekte! 5958 S. SEPTEMBRA t. L bo v prid »Obrtniškega doma« I u— Dr. Ivan Peršič ne ordinira do 8. septembra. (—) mmm Wfl, » T-BTN), '■•' v. • • il J 0 B L 3 A N A • •••: ^eVsAtfMODEtD^ u— Za mestne ubožce je podaril g. Čuk Danilo z Viča 100 in g- ITbl Viktor, pismo-noša v P. s Tržaške c. 50. 200 din. V poča-ščenie spomina nok. g. Franca Batiela sta darovala liublianska trgovca brata Vlaj z Wolfove ul. 5. 300 din. ga. Vrabcc Katarina. Sv. Petra c. 17.. Da 100 din v ooščašče-nie spomina pok. ge. Jaklove Antonije. a v počaščenie s*>omina ook. s. dr. Rika Fu-xa 90 darovali njegovi sošolci 300 din in g. Tonejc Anton, kavarnar s Tyrševe ceste 300 din. Mestno poglavarstvo jim izreka toplo zahvalo._ _ _ H ©tel SIon Ljubljana Sobe v novozgrajenem hotelu z vsem komfortom od dtn 52 — navzgor; v starem traktu pa le din 32.50. V cenah je všteta postrežba in takse. u— Čigava je papiga, ki se je zatekla k Bahovčevim. Lastnik naj vpraša v trgovini g. Bahovca, Stari trg 20.______ Zobozdravnic dr. Savo Pire ZOPET REDNO ORDINIRA Nebotičnik telefon 33-93 Zobozdravnik specialist Gledališka 4 — Tel. 28-98 zopet redno ordinira._ Dr. Volovšek Vladimir ne ordinira do 15. septembra fc,tarinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre, nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12, vis-a-vis hotela »Uniona«. u— Tuje jezike (nemščino, italijanščino, francoščino itd.) in trgovske predmete (knjigovodstvo, računstvo, stenografijo, korespondenco, trgovinstvo, trgovsko, menično in stečajno pravo itd.) Vas nauči doma po dopisovanju pregledno, poceni in hitro Dopisna trgovska šola v Ljubljani. Kongresni trg 16/11. Pišite po prospekt! (—) DANES VSI na Komarjevo veselico v Sokolski dom v šiško Začetek ob 16. uri Iz Maribora a— Letno gledališče Sokola v Rušah ponovi danes 25. t. m. ob 20. nočno predstavo »Matije Gubca«. a— Vojni dobrovoljcl se pozivajo k pol- noštevilni udeležbi na svečanosti odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I-Svečanost bo 6. septembra v Ljubljani. Do-brovoljci se zberemo pod društvenim praporom. Osebne legitimacije za četrtinsko vožnjo mora vsak udeleženec takoj naročiti pri svoji občini za ceno 2 din. Na železniški postaji pri odhodu mora kupiti železniški obrazec K 14. Natančna navodila bodo še objavljena v časopisju. S reška organizacija vojnih dobrovoljcev Maribor. a— četniki mariborskega okrožja, udeležite se polnoštevilno svečanostnega odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju, ki bo v Ljubljani 6. septembra. Ne pozabite pri odhodu vlaka iz Maribora preskrbeti si železniški obrazec K 14. Vožnja četrtinska. a— Avtobusni promet na otok se počen-81 s ponedeljkom 26. t. m. vrši samo ob lepem vremenu tn po potrebi, tako da odpadejo ob deževnem vremenu dosedanje redne vožnje ob 9., 13. in 18. a_Zaščitno cepljenje otrok proti davici, starih od 2 do 12 let, stalno bivajočih v Mariboru, se bo vršilo ponovno od 26. do 31. avgusta t L Cepljenje se vrši v telovadnici dekliške meščanske šole v Mariboru, Slomškov trg 17. in sicer dnevno od 8. do 10. in od 15. do 17 izvzemši soboto 3L t m., ko se vrši cepljenje le dopoldne. < ""iSTZAGREBŠKI SEJEM 1940 31. vin. DO 9. IX. z Q O ee t g x 32 s* I so 8> K temu cepljenju morajo priti vsi otroci, ki so bili prvič cepljeni v času od 5. do 10. avgusta, in vsi otroc: ki s« prvega cepljenja zaradi bolezni ali odsotnosti niso mogli udeležiti. Dvakratno cepljenje je obvezno, ker samo enkratno cepljenje ne zaščiti pred obolenjem za davico. a— pesniška dolina ob srednjem toku poplavljena. Zaradi nalivov in deževnega vremena je Pesnica v svojem srednjem toku spet preplavila bližnja polja in travnike. Iz vocie gleda le visoka koruza, po travnikih plavajo celi kupi otave. Ostali pridelki so pod vodo. ki bo na zemljišča nanosila ogromne množine blata. S tem bo paša popolnoma uničena. Slabi so izgledi za repo, proso in ajdo. Bati se je, da bo tudi letos pomanjkanje krme. Rast otave je namreč zelo trpela zaradi deževnega vremena, sedaj pa je sledila še poplava z blatno vodo. a— Neugnanl štorklji. Mariborčani so postali v zadnjem času pozorni na neugna-ni štorklji, ki si privoščita postanek sredi svojega leta na strehah v središču mesta. Predsnočnjim sta se zasidrali na strehi Kochmullerjeve hiše v Taborski ulici. Prva štorklja se je vzpela na dimnik, druga je promenirala ob skrajnem robu strehe. Mariborčani si obetajo od pose ta obeh štorkelj obilo sreče. a— čigava sta radijska aparata. Zaradi trdovratnega molka tatu ni bilo mogoče ugotoviti, čigava sta radijska aparata, ki £e nahajata sedaj na tezenski orožniški postaji. Lastnika naj se zglasita pri tezenskih orožnikih. a— Domačiji sta zgoreli pri Račah. Iz nepojasnjenega vzroka je pričelo goreti pri posestniku Antonu Marčiču s Sv. Marjete pri Račah. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ogenj se je razširil tudi na domačijo soseda Ivana Lenarta, ki mu je tudi vse pogorelo. V Apačah na Dravskem polju je zgorela domačija Helene in Izidorja Horvatiča. Pil gašenju je dobila 481etna domača gospodinja Helena Horvatičeva opekline na obeh nogah. a— ženo pobil s kolom do Smrti. Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem 471etni Pavel Drevenšek iz Cvetlinja v Halozah, ki je bil obtožen, da je svojo ženo Katarino pobil do smrti z vinogradniškim kolom. Drevenšek se je zagovarjal, češ da je bila njegova žena pijana, da je obležala v jarku in da jo je potem doma s palico nekoliko na-šeškal. Razprava je bilav svrho zaslišanja prič preložena. Iz Celfa Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega, na avionih 10% od 26. Vm. do 14. IX. e— župne sokolske tekme v lahki atletiki bodo danes ob pol 9. na Glaziji. Tekme bodo obenem izbirne za sestavo tekmovalne vrste za Zagreb. e— Pošto bodo spet dostavljali tudi popoldne. Direkcija pošte je odredila, da se bo od jutri v Celju spet tudi popoldne dostavljala dnevna pošta. e—• Blagoslovitev nove alpinske poti lz Logarske doline na Bistrico bo v nedeljo I. septembra. Kakor znano se bo ta nova pot imenovala po celjskem alpinistu Andri-nu Kopinšku, ki je to pot trasiral. Otvoritev bo združena s primerno planinsko slovesnostjo ter bo na vrhu Ojstrice ob pol II. dopoldne tudi maša. K otvoritvi bo vozil v soboto zvečer iz Celja poseben avtobus, za katerega sprejema prijave podružnica SPD v Celju. Vsi, ki bi se radi udeležili otvoritve, naj se čim prej prijavijo v pisarni SPD v Celju. Trgovino s starimi predmeti in prodajo filatelističnih znamk ter posredovalnico za stanovanja in opremljene sobe odprem v Gosposki ul. 26. RIA JOSEK. e— žrebanje loterije LKB v Celju bo nepreklicno 8. septembra. Del dobitkov je razstavljen v izložbi Stermeckega veletrgovine. Rodoljubi, pohitite z nakupom srečk. Vsi tisti, ki so prejeli srečke po pošti, pa jih ne nameravajo obdržati, naj jih ne-mudno vrnejo. (—) Iz Trbovelj t— podpore poplavljencem. Rdeči križ v Trbovljah je podelil doslej 11 poplavljencem podpore v zneskih po 500 in po 100 din. Podpore dob§ samo oni prosilci, katerih Življenjski obstanek je ogrožen zaradi poplave. t— Tečaj o kapunjenju. Kmetsko nadaljevalna šola v Trbovljah bo priredila današnjo nedeljo ob 15. uri tečaj o kapunje-nju petelinčkov v Gaberskem pri posestniku g. Dominiku Kolencu, p. d. Borina. Pe-telinčki naj bodo stari okrog 3 mesce, štajerske rjave pasme ter 24 ur brez hrane in vode. Vabijo se perutninarji, da prineso petelinčke h kapunjenju. Iz Ptttfa j— Zvočni kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. uri velefim »Beau geste«. Največjo vojaško vlogo igra Gary Cooper. Za dodatek Foxov filmski žurnal. J— Zadnja Pot trgovca Milana Vuge. Nenadna smrt priljubljenega trgovca Milana Vuge je globoko odjeknila po vsej okolici, kar je tudi pričala veličastna udeležbo pri pogrebu. Zbrale so se pred bolnišnico množice znancev, prijateljev in stanovskih tovarišev. Prišli so v častnem številu tudi Sokoli, Sokolice, gasilci in zastopniki vseh društev, katerim je bil pokojnik velik dobrotnik. Zbor Glasbene Matice je zapel žalostinko »Vigred se povrne«, nakar se je v imenu Sokola poslovil starosta br. dr. Šalamun. Veličastni sprevod Je krenil na pokopališče. Tu je v pretresljivem govoru orisal g. prošt Greif pokojnikovo življenje, polno dela in truda. V imenu trgovcev se je poslovil predsednik g. Snoj. v imenu društva trgovskih pomočnikov pa g. Jakel. Zatem je zapel pevski zbor pesem »Blagor mu« in sokolski prapor, katerega v Kranju NAD 80 TOMBOL IN 500 DRUGIH DOBITKOV! Razstava dobitkov od L. do 8. septembra v gimnaziji! PRISKRBITE SI TABLICE ! Obrtniška tombe je pokojnik kot prvi praporščak nosil v sprevodih, se je sklonil nad grobom. Iz Kranja r— Kino Narodni dom bo predvajal danes prekrasno francosko filmsko umetnino »Povratek«. Iz Preknror ja pm— Prva tiskovna pravda v Murski Soboti. V začetku letošnjega leta. so izhajali dalje časa v tedniku »Murska krajina« ostri polemični članki med županom občine Kupšinci, Janezom Titanom, in odbornikom iste občine Lojzetom Zemljinem. Zemljič je isnesel hude očitke glede županovega ravnanja in je za vse to ponujal dokaze pred sodiščem. Polemika je dosegla višek, ko župan nI našel več stvarnega zagovora pred očitki komaj 301etnega odbornika. Zvrnil je vso krivdo na svojega sorodnika — mladega pravnika — ln mu podtaknil, češ da dejansko on vodi polemiko z njim. Ta je zaradi iznešenih klevet vložil tiskovno tožbo pri okrožnem sodišču. 2e dvakrat je bila razprava, ki je pa bila ponovno preložena. Javnost, zlasti pa akademska mladina, je pokazala za prvo tiskovno pravdo, ki jo vodi njihov tovariš, mnogo zanimanja. Obtoženi župan je ponujal spravo v tem smislu, da bi v časopisih preklical in obžaloval svoje dejanje ter plačal vse pravdne stroške. Zasebni to-žitelj je zahteval sodbo, češ da taka trenutna kapitulacija ne daje dovolj jamstva I s v 1 r n a čeika komedija Na cvetju postlano Zapleteni dogodki se sučejo okoli brezposelnega doktorja, hčerke bogate trgovke z zelenjavo in nesolidnega bankirja. — V glavnih vlogah nastopajo Uda Baarova, M. Tauberova, Jlri Plachy, Karel Slegl itd. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Blagajna odprta ob 11.—12. in od 14. ure dalje. KINO UNION — TeL 22-21 za bodoče obtoženčevo neoporečno ravnanje nasproti političnim nasprotnikom. Obenem se je protivil prečitanju izpovedb številnih obtoženčevih prič, ker da so vsi ti dokazi po tiskovnem zakonu nedopustni. Ta nazor je sodišče usvojilo, pač pa je dopustilo nekatere nove dokaze in je razpravo preložilo. pm— Silni nalM po Prekmnrju. že v torek je po Prekmurju deževalo skoraj ves dan, da so se hitro napolnili jarki in potoki. Le nekajkrat je tudi v daljavi zagr-melo. Strela je udarila v hišo čevljarja škrilca v Tešanovcih. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je strela ubila kravo. Po kratkem presledku je v četrtek navsezgodaj začelo liti kakor iz škafa. Lilo je vse dopoldne. Ledava je na nekaterih mestih prestopila bregove, če bo še naprej deževalo, preti nevarnost, da bo voda poplavila bližnje travnike in uničila še nepo-košeno otavo. Grozi tudi nevarnost, da bo začel gniti krompir. I Roman bivše nmslimanke Fate Njena sestra in brat jo bosta obiskala v Ljubljani — Od tega obiska si obetajo v Mostarju dokončno pojasnitev štiri desetletja stare afere M ost ar, 24. avgusta Se zmesrom se po vsem jugoslovenskem časopisju obravnava senzacija nekdanje Fate Omanovičeve iz Kuitov pri Mostarju, zdaj ugledne gospe Darnke Prijateljeve v Ljubljani. Pred 41 leti je Fata kot 16-'etna deklica neznano kako izginila od doma svojih muslimanskih staršev in musilimani Bosne in Hercegovine so bili ogorčeni, češ da so jo skrivaj odvedli in nasilno pokristja-nili. Deset let je nato trajalo tako zvano Džabičevo gibanje, uporniško gibanje muslimanov, ki so terjali versko samoupravo. Mnogo muslimanskih rodbin je takrat zapustilo svojo rodno grudo in se preselilo v Turčijo. Sama bivša Fata Omanovičeva je izjavila, da je prostovoljno pobegnila, vendar doslej še ni izdala imen oseb, ki so ji pomagale pri begu. Živela je potem v več samostanih, vendar redovnica ni hotela postati. Pozneje se je kakor znano omožila z zdaj upokojenim tajnikom Kmečke posojilnice g. Prijateljem v Ljubljani in je lastnica znane gostilne v Mostah. Seveda je njeno pismo, ki ga je pred dnevi prejela njena sestra Bega v Kutij, vzbudilo velikansko senzacijo. 41 let niso njeni svojci ničesar vedeli o Fati in res muslimanski svet HsHa avtomobilska nesreča pri Radovljici Trije potniki hudo poškodovani, dva pa laže Radovljica, 24. avgusta Pri vasi Spodnjem Otoku se je na odcepu državne ceste od banov inske nad Radovljico pripetila okoli pol 2 ponoči huda avtomobilska nesreča Novi avto, last Franca Zaletela iz Št. Vida na Ljubljano, je vozil z Bleda proti Liubl:ani Avtomobil je vodil šofer Jerina, z nj^m pa so bi'lj še njegova žena io brat in še neka druga gospa in gospodična. Avtomobil je na nepojasnjen način zase' v jarek ob cesti zdrknil 10 do 15 m po jarku, nato pa zadel v hrib Dež in nalivi na Dolenjskem Tako je hladno* da se vse zavija v površnike Dolenjske Toplice, 24 avgusta Po nekaj lepem solnčnem vremenu je nastopilo spet deževje. V noči na torek je pričelo deževati in je padal dež skoro ves dan, tako da je potok Sušica precej narasel, kar v tem času ni navada Nato sc je spet zjasnilo. Toda kemaj po tnem vsaj delno toplem in lepem dne\u je znova deževalo, in sicer tako vino. da je bilo videti kakor bi se bil utrga! oH*k Po cestah je drla voda kakor mogočna reka. ker velike množine deževnice niso mogli kanali požirati. Na nekaterih kraj.h pa so ua slabi SOK® L Sokol v štepanji vasi bo imel v nedelje 1. septembra svoj letošnji javni telovadni nastop. Društvo se je pripravilo za nastop že v juniju, ki je pa zaradi nastalih razmer doslej izostal. Vabimo že zdaj vsa bratska ljubljanska in okoliška društva, kakor tudi vse prijatelje, da ta ean pohitijo v prijazno štepanjo vas. (—) Iz življenja na Ježeli Bled. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer koleriran velefilm »De-sperado«. V primeru lepega vremena odpade popoldanska predstava zaradi tombole Sokola. (—) Zalog. Gasilska četa je julija ustanovila samariianski odsek. S tem si je naložila veliko dolžnost, pomagati svojemu bližnjemu ne samo ob požarih, temveč tudi ob hudih nesrečah. Za vse to pa si mora odsek nabaviti potreben material (obveze, nosila, zdravila). Ker četa nima denarja, je sklenil odsek uprizoriti v nedeljo 25. t. m. ob 20. na vrtu Siherlove gostilne poleg gasilskega doma narodno igro *Miklnvo Žabo«. Ker je ves čisti dobiček namenjen le za samarijaGraXolo-gija«, katera nas seznanja s tako malo raziskanimi in skritimi problemi človeškega življenja. G. F. Karmah se bo zadržal samo kratek čas v Ljubljani v hotelu »Soča«, kjer bo sprejemal stranke i., jim Izdeloval analize rokopisa ln roke. (—) V vseh paviljonih beograjskega sejmišča se bo vršil E0GRAJSKI VZORČNI od 7. do 16. septembra 1940. Esia Na sejmu bodo zastopane vse stroke: tekstil, usnje, papii, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovina, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, poljedeljski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterija, prehrana, alkoholne pijače, knjiga, propaganda in reklama. POPUSTI 50% NA ŽELEZNICAH IN BRODOVKL Pri odhodu treba kopiti odo karto s žoltim blanketom za znižano vožnjo, Id je potrjen na sejmišču in daje pravico za povratek z isto karto, ki jo je treba shraniti V naši prijazni Šiški je poleg Celovške in Vodnikom ceste vsekakor ena najbolj živahnih in prometnih Jernejeva cesta. Vsako leto na nedeljo po svetem Jerneju za-plapolajo na tej ulici zastave, saj zapraz-mijejo šiškarji s\y>je žegnanje, svojo Jerneje vo ali komarjevo nedeljo. Zg. Šiška in Koseze imajo muho, Dravi je žabo, a Sp. Šiška svojega komarja. Žegnanj-ske nedelje se vrste druga za drugo. Vsekakor pa Šiškarji najbolj praznujejo svojega komarja, ki je tudi najbolj tradicionalen. Na to nedeljo ne pozabi nikoli tudi Ljub-Ijana in vsi Ljubljančani, ki se jim hoče za- bave, se napotijo tedaj k Šiško nu rajanje in ples. Okoli mogočne šišenske lipe pod staro cerkvijo se pa g neto stojnice dalje proti Ljubljani, kje i ljudje kupujejo spominke in slaščice. Najstarejša gostilna v Šiški je »Pri raci«. Leto za letom so se tam zbirali starejši fantje že v četrtek pied komarjevo. Potem so odšli s harmoniko po Šiški, svirali vesele poskočnice in nabirali denar za smodnik. Vsak fant je dal goldinar. Pridružili so se jim tudi novopečeni fantje, ki so bili že dorasli in so upali, da bodo sprejeti v fantovsko družbo in krščeni, kajti šele potem Zanimiva odkritja našega filatelisti enega kluba Ves kulturni svet se letos spominja očeta, poštne znamke. Upeljavo poštne znamke pripisujejo Angležu Siru Rovvlandu Hil-lu, ki naj bi bil leta 1837. predlagal poenostavljenje poštne pristojbine; kasneje, leta 1839, je baje na pobudo tiskarja Jamesa Chalmersa, Hffl predlagal uporabo znamke. Mi pa vemo o očetu poštne znamke nekaj drugega. Leta 1837 je služtl pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani kot računski ingrosist Lovrenc Košir, po njegovi (Koširjevi) trditvi je on leta 1835 (torej fiu pred R. Hlllom) v LJubljani v pogovoru s nekim Angležem po imenu Galwayem, omenil sistem enostavne pisemske tarife, kar je, kakor je Košir sam pozneje zatr-jtival, dalo povod Hillovi reformi Njegovo idejo poštne znamke in tarifno reformo so Angleži uveljavljali vse do teta 1840., ko j«j bila reforma sprejeta in vpeljan nov poštni sistem. Ker pa je postajalo ime Rowlanda Hilla zaradi njegovega penny-J«yvskega sistema preveč popularno ln al je Trm lastil zamisel vpeljave poštne znamke, se je leta 1858, takrat kot namestnik državnega knjigovodje na Dunaju živeči Lovrenc Košir zavedel pomena in začel titHti, da je cm iznajdltelj poštne znamke. Na to Koširjevo trditev je saksonsko finančno ministrstvo naročilo višjemu poSt-n«mu ravnateljstvu v Lipskem, naj poizveduje o tej Koširjevi trditvi in potem poroča-' Odgovor, ki ga je dobilo saksonsko finančno ministrstvo, je moral biti za Koširja zelo ugoden, ker so spisi, ki jih. je Košir predložil višji poštni direkcij, jasno dokazali da je Košir že leta 1836. poslal avstrijski vladi predlog, da odpravi pobiranje pristojbine v gotovini in uvede — poštne znamke. Tako je bilo dokazano, da se je misel po vpeljavi in uporabi poštne znamke rodila v Koširjevi glavi in da je moral Košir, če je že leta 1835. govoril o tem z Angležem Galwayem, premišljevati o znamki že davno prej. če je Košir že leta 1836. stavil svoje predloge o poštni reformi avstrijski vladi in ti predlogi niso bili sprejeti. ne zmanjšuje to Koširjeve zasluge, kajti on kot državni uradnik ni mogel in tudi ni smel vpeljati novib reform, kar je bilo Angležema lahko, ker sta imela v tem pogledu popolnoma proste roke. če tedaj svet slavi. Angleža Hilla in Chalmersa, je vsekakor pravično, da ob nju postavimo očeta poštne reforme in zamisleea vpeljave poštne znamke — Slovenca Lovrenca Koširja. Nemško-saksonsko finančno ministrstvo in višje poštno ravnateljstvo v Lipskem bi gotovo ne bili sprejeli in potrdili predloženih Koširjevih dokazov, če bi ti ne bili resnični. Kar nam priznavajo celo tuja, nam ne preveč naklonjena oblastva, tega ne smemo sami zavreči in zanemariti. Lovrenc Košir se je rodil 29. julija 1804 v Spodnji Luši (škofja Loka) št. 8, od očeta Janeza in Marije rojene Kalanove. Ko je Lovrenc prišel na svet, je bilo očetu že preko 50 let. O njegovi mladosti ni nič znanega. Pred odhodom v ljubljansko gimnazijo se je Košir učil najbrže doma ali pa je imel kakega sorodnika, ki ga je pripravljal za vstop v gimnazijo. Kot 151etni deček je prišel v Ljubljano ta je leta 1819. vstopil v prvi razred gimnazije. Prvikrat srečamo njegovo ime v iz-vestju »Juventus Gymnasii academici« leta 1820. Tega leta je imel L razred samo en oddelek. V n. razredu dobimo L. Koširja (ali kakor so ga takrat pisali: »Ko-schier Laurentius, Carniola Selzach in I. Sectione) v prvem oddelku in tako je ostalo vse do leta 1825, ko je dovršil tudi oba humanistična razreda. Bil je prav dober učenec in je imel vsa leta šolanja v vseh razredih in predmetih prvi red. Kam se je Košir obrnil po dovršeni gimnaziji ni znano. Najbrž je bil v Ljubljani v zasebni službi in je šele kasneje vstopil v službo pri guberniju. šemrov navaja v svoji knjigi: »Pregledujoč šematizme, sem naletel v letniku 1837 na računskega in-grosista pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v Ljubljani na Lovrenca Ko-schierja v vseh letnikih do 1848. leta. Po razburkani dobi leta 1848 je bil Košir najbrže premeščen na Dunaj, kjer ga dobimo 10 let kasneje kot namestnika držav- so smeli k dekletom vrnovat trt Šepetati svoje zaljubljene verze V soboto pred žegnanjem so postavili mladeniči pred staro cerkvijo mlaje in jih okrasili s spleti. V nedeljo se je pa pričelo pravo žegnanje. Vsi fantje so se popoldne zbrali »Pri raci«, kjer so zapili denar, ki jim je ostal od smodnika, saj so že dopoldne med mašo veselo streljali na griču nad Šiško, tam, kjer je zdaj naš slavni Belle-vue. Streljali so s topičem leto za letom, a pred kakimi 15 leti jim ie oblast to veselje prepovedale, ker so bili pri stieljanju preveč navdušeni in sta se pri tem dva fanta hudo poškodovala. Popoldne so se torej mladeniči zbrali tn «e veselili skoraj do polnoči. Okoli polnoči pa je bil čas krsta novopečenih fantov. Najstarejši fant je poveznil nad vse skupaj veliko rešeto in je na rešeto škropil pivo, nakar so spet popivali. K omar jeva pa še ni bila končana. V ponedeljek so se fantje s težkim parizarjent, okrašenim z zelenjem, odpeljali še v Medno zaključit svoie praznovanje. Ustavili so se vedno v krčmi pri Polaču, kjer so pili in plesali, a vrnili sc se šele pod noč domov. In prav po tej Jernejevi nedelji je dobila svoje ime tudi Jernejeva cesta, ki jo je pa neki hudomušnež krstil tudi za *Špetir-gaso«, češ da je v tej ulici mnogo prepirov. No, na komarjevo nedeljo, ko zaplapolajo po cesti zastave in se tiri med hišami ma-meči vonj po svežih krofih, je pač vse to pozabljeno, šiškarji hite smehljajočih se obrazov na veselico proslavit svojega starega komarja, na katerega ^fič ne bodo nikoli pozabili. Gustav Strniša nega knjigovodje. Kdaj in kje je umrl in kje živijo njegovi sorodniki, to vse bo še treba izkopati iz pozabe. Hiša, v kateri se je Košir rodil, še stoji in nosi ime novega gospodarja Fojkarja. Letos ob stoletnici prve poštne znamke je dolžnost, da se Koširju prizna zasluga, katero si je prvi dobil s svojo idejo in neizmerno koristil celemu svetu. Menda ga ni po človeku naseljenega kraja na kulturnem svetu, kamor bi še ne bilo priromalo pismo z neznatnim lističem, s poštno znamko in duševni oče tega lističa je bil Slovenec Lovrenc Košir. Imamo može pa jih ne poznamo, ker smo brezbrižni in brez boja prepuščamo slavo drugim. O Koširju vrši zdaj vse potrebne poizvedbe filatelistični klub Ljubljana. Viri Sehvveiger-Lerchenfeld: »Das neue Buch der Weltpost«, stran 353; Ernst Kiesskalt: »Entstehung der deutschen Post«, str. 278; Fr. šemrou: Ljubljanska pošta 1927; dr. Jos. Mal: Zgodovina slovenskega naroda«; Izvestja v Narodnem muzeju: »Juventus Gymnasii academlci, Labaci 1820—1825. Kobal-Marne Zgled materinske požrtvovalnosti Ob osemdesetletnici gospe Marije Pirkmajerjeve Danes slavi v svojem rodbinskem krogu svojo osemdesetletnico ga Marija Pirkma-jerjeva, vdova po bivšem nadučitelju v Frama pri Mariboru. Gori na prijaznem Klancu pri Dobrni so se v ljubki hišici — poletnem domu sina jubilantke dr. Otmarja Pirkmajerja — zbrali sinovi in hčere ter njih obitelji pri svoji dobri mamici, da ji čestitajo in dajo izraza svoje ljubezni in hvaležnosti do vrle matere. Gospa Marija Pirkmajerjeva se je rodila 21 avgusta 1860 v Laškem kot najstarejša hči davčnega upravitelja Antona Kukoviča in Amalije iz znane rodbine Orožnove. Leta 1883 se je poročila s takratnim učiteljem F ran jem Pirkmajerjem, ki je potem nad 30 let na framski šoli vzgajal mladino in posvečati svoje odlične sile napredku kraja in prebivalstva. Tu si je uredila svoje ognjišče današnja slavijenka ter z vso ljubeznijo matere vzgajala svoje otroke, ki so se vrstili v srečnem zakonu. Ob strani svojega skrbnega soproga je žrtvovala dneve in noči, da ni bilo pomanjkanja v hiši in da je bilo omogočeno šolanje številne dece. Tako sta z možem v občudovanja vrednem žrtvovanju vzgojila in spravila do kruha devet otrok. Najstarejši sin Fran fe bil diplomiran na gozdarski akademiji v Brucku ter je pozneje deloval kot šumarski nadsvetnik v Tompojevcih. Hčerka Marija je končala učiteljišče ter se omožila z Jožetom Hlebce-tom, sedaj višjim revidentom pri direkciji drž. železnic. Sin Miroslav se je po študijah na srednji šoli odločil za davčno službo, katero je nedavno zapustil kot višji finančni svetnik. Naslednji sin Otmar je študiral pravo ter se posvetil upravni službi, v kateri je skoraj 25 let požrtvovalno deloval in si na vidnih položajih stekel neprecenljivih zaslug za napredek naše širše in ožje domovine. Sin Gabrijel si je izbral po končani gimnaziji železniško službo ter je pred dvema letoma podlegel bolezni kot načelnik postaje Maribor-koro-ški kolodvor. Tonček Je študiral farmacijo pa je leta 1913 umrl že v cvetu mladosti, Milko je gradbeni inženir, priznan strokovnjak za vodne in cestne zgradbe, lastnik gradbenega podjetja »Sloggrad«■ v Ljubljani in predsednik inženirske zbornice v Ljub Ijani. Hčerka Ljubica, sedaj poročena Per-me, deluj* kot strokovna učiteljica oa de- pavski dolini, premeščen v Senožeče, sta se | vzela in od takrat 'je mlada gospa s soprogom napravila pestro, živahno razgibano poto\-anje po vsej nekdanji Kranjski, kakor j je v tistih časih vodila kariera učitelja v borbi za delo in kruh. Ustavila sta se v Mengiu, kjer ji je soprog leta 1927. umrl, 'po 43 letih trdega, zvestega dela. ko je imel samo 2 leti priliko uživati zasluženi pokoj. Iz Mengša se je gospa preselila na Vič, kjer preživlja mirna leta svojega oddiha. Izmed 12 otrok, ki jih je v srečnem zakona ro- dila svojemu soprogu, fth živi fe 6, med njimi 4 sinovi in 2 hčeri. Najstarejši Riko je učitelj na Viču, drugi, Ciril, zasebni uradnik v Mariboru, Metod trgovski zastopnik v Ljubljani, Jože železniški uradnik v Trbovljah — naša nacionalna in kulturna javnost ga pozna tudi kot zaslužnega delavca na odru trboveljskega sokolskega gledališča — Lina je soproga višjega poštnega kotrolorja v p. Ambrožiča, Anica pa soproga zdravnika dr. Slavuja v rumun-skem Sibiu. Ugledni jubilantki, vzorni materi in vzgojiteljici mladega rodu, želimo še mnogo lepih, veselih let. ZDRAVJE JE PRVO Ravnatelj kaznilnice: Ker boste jutri obešeni, vam dovolim danes kaditi. Obsojenec: Hvala, gospod ravnatelj, ka-ja nikoli ni koristila mojemu zdravju. kliški meščanski Soli v Mariboru Najmlajši sin Božo je inženir kemije in je zaposlen kot obratovodja v mežiškem rudniku. Naša jubilantka je gotovo lahko ponosna, da je od gojil a tako število otrok; da ni imela ob strani toliko skrbnega moža, ki je znal delati čudeže, da je s skromno učiteljsko plačo kril potrebe gospodinjstva in šolanja otrok, bi bila gotovo omagala, ali pa ne bi imela tako lepih uspehov. Zdi se nam skoraj nemogoče, da toliko premore materinska ljubezen in očetovska požrtvovalnost. Danes, ko gleda slavi jenka na nekoliko zredčeno vrsto s\'ojih otrok in na 21 svojih vnukov in vnukinj, je davno pozabila na mnoge težave, ki so jo trle v življenju. Kakor sama ptavi. jo zdaj edino to žalosti, da ne more več delati, ker ji moči pešajo in si želi edino to, da ne bi izgubila koga izmed svojih. Četudi ji je bila v življenju sreča mila ter je bilo njeno delo vsikdar blagoslovljeno, seveda ni manjkalo nesreč in tudi sicer je često trda predla. Najtežji udarec je zadel blago ženo, ko je leta 1921 umrl njen dobri soprog, nad vse skrbni oče svojih otrok. Najgroznejše pa je delovala na ubogo mater nesrečna smrt najstarejšega sina Frana, katerega je leta 1923 ob njeni navzočnosti umoril razbojnik Čaruga. Težko je vedno pogrešala v vrsti svoje dece nadebudnega Tončka in nepotolažljiva je ob spominu na izgubo sina Gabrijela. Ko bežno obravnavamo osemdesetletno življenjsko dobo gospe Pirkmajerjeve, smo se naravno morali ustaviti tudi pri žalostnih dogodkih, ki so neizogibni na tako dolgi življenjski poti. Naj nam jubilantka tega ne zameri, temveč naj obuja svoje spomine v zavesti, da uživa v svojih sinovih in hčerah, vnukih in vnukinjah plačilo in zadoščenje za vse trdo in trnjevo. kar ji je bilo nastlano na življenjsko pot. Saj je s svojim vzornim delom izpolnila najslajšo dolžnost prave matere. Mi se gospe Pirkmajerjeve danes spominjamo z iskrenimi čestitkami in da opozorimo na to vzorno ženo in mater, ki naj služi za zgled slovenskim materam Njej, naši zvesti čitatelji-ci pa prisrčno kličemo: Naj Vam bo lepo še vrsto let v krogu Vaših, ki ste jim dali življenje in ki Vam hvaležno vračajo ljubezen! Domovini pa želimo še mnogo Pirk-majerjevih mamici 80 let gospe Patemostove V petek je ga. Josipina Paternostova v ožjem krogu svoje rodbine praznovala 80-letnico rojstva. Če pravimo: v ožjem krogu, ima ta beseda samo do neke mere pomen. Razen štirih sinov in ene hčere je slavju prisostvovalo tudi 10 vnučkov in vnukinj, medtem ko je druga hčer s tremi otroki ostala odsotna, ker biva v daljnjem Sibiu v Rumuniji, ki prav te dni preživlja . težke zgodovinske dogodke. Hkratu z 80-letnico ge. Patemostove obhaja rodbina še par razveseljivih jubilejev, ki jih je naključje nabralo na 23. avgust. 20 letnico poroke najstarejšega sina Rika, 15-letnico poroke mlajšega Metoda in pa 10. rojstni dan vnukinje Tamare. Jubilantka se je rodila 23. avgusta leta 1860. v Senožečah na Krasu, v ugledni Ze-lenovi rodbini. Ko je bil pokojni Hinko Pa-tecnosL, do takrat učitel j k Lozicah k Vi- BELANTIČ BRUNO avtoličarstvo in sedlarstvo specialno izdelovanje originalne gabriolet-strehe vseh tip avtomobilov. Jernejeva cesta St. 29« telefon 28-24 5943 KOVINSKE IZDELKE najceneje dobiš če se pri tvrdki HRIBERNIK v Šiški i I 1 > s i i! Fric Hribernik, kovin os tiskarstvo splošno lastno pokromanje, JERNEJEVA CESTA St. 2. Telefon 46-21 9945 Pletenine lastnega izdelka, vse modne predmete in galanterijo — vedno najcenejše v veliki izbiri pri JURO BRIŠNIK CELOVŠKA 56, nasproti stare cerkve. 5914 LlFAKflA UOI1M Franc Ogrinc LJUBLJA NA JERNEJEVA št. 47 MATIJA TERLEP KOVAŠTVO KOLARSTVO in ELEKTRIČNO VARJENJE LJUBLJANA VII Sv. JERNEJA CESTA 5946 izdeluje iz najboljšega fosfornega brona PALICE, PUŠE, LEŽAJE in GASILSKE PREDMETE 5933 STROJNO PODJETJE in TEHNIČNA PISARNA ing. Ognjeslav Borštnar Ljubljana-šiška, Jernejeva c. 18, tel. 45-60 izdeluje razne stroje, strojne dele, transmislje — železne konstrukcije, žaglne in mlinske opreme VODNE TURBINE zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. — Izvršuje načrte, proračune m ekspertize. 5938 Postani in ostani član Vodnikove drnibel Priporoča se gostilna „Pri raci" CELOVŠKA CESTA 67 Trgovina PREMOCA In DRV TELEFON 40-76 Franja KaHč 5944 SLATINO RADENSKO, ROGAŠKO in PETANJSKO dobavi najugodneje ROJINA IVAN, 5940 JERNEJEVA 14. MiSkec Mirko BRUSILNICA STEKLA IN OGLEDAL Ljubljana VII — Medvedova St. 38 TELEFON 35-75. — Brzojavni naslov: MIŠKEC, LJUBLJANA-SISKA. Zrcalno steklo — Portalno steklo za Izložbe — Konkavno steklo (izbočene plošče) — Strojno steklo 4 do 6 mm — Ogledala v vseh velikostih in oblikah — Brušeno steklo Steklo v medenih oklepih — Fina ogledala UMETNO BRIZGANJE NA STEKLO. 5943 ff JUTRO VA44 POSVETOVALNICA Pravna P. V. D. Vodnjak, ki je last šole, katero upravljate, sme uporabljati tudi nekaj sosedov. Kako bi preprečili preveliko izkoriščanje vodnjaka od sosedov. — Ce se upravičenci, ki uporabljajo vodnjak .nočejo pokoriti tozadevnim odredbam in redu, ki ga je določil krajevni šolski odbor, prijavite zadevo sreskemu načelstvu. To oblastvo bo nato dolžno stvar preiskati in ukreniti vse, da bodo zaščiteni predvsem interesi šole, učitelj stva in učencev. Ce bi se nato drugi upravičenci ne držali reda jih bo moglo to oblastvo prisiliti s tem, da iim bo naložilo denarno globo, ki se oa ob neizterljivosti more spremeniti v zaporno kazen. A. K. T. Že v letu 1934 ste si sposodili od soseda premično stvar. Ker jo ni zahteval nazaj, smatrate, da je postala vaša last zaradi priposestvovanja. Ali jo morete s tožbo zahtevati od njega, ker vam jo je brez dovoljenja odpeljal. — Ker nista določila s sosedom nikake dobe, do katere bi smeii stvar uporabljati, ste jo bili dolžni vrniti takoj po uporabi. V veliki zmoti ste, ker menite, da ste postali lastnik stvari, ker jo sosed ni zahteval več let nazaj. Ker vam je bila stvar samo posojena ste torej ves čas vedeli, da ni vaša last in da pripada lastnina na stvari sosedu. V takem svojstvu pa uporabnik stvari nikakor ne more stvari priposestvovati. Vaša tožbe-na zahteva na vrnitev stvari, ki jo sedaj poseduje njen pravi lastnik, bo morala biti zavrnjena, čim bi lastnik uveljavljal v pravdi svoje pravice. S tožbo bi si torej nakopali le nepotrebne pravdne stroške, pa tudi časa, ki bi ga s tem izgubili, je menda škoda. Kaj žaljivega ni moči najti v tem, da vam je lastnik stvar, odvzel in dejal pri tem, da jo vzame nazaj na isti način, kot ste jo svoječasno vi sami odpeljali. Ce je pa poleg svoje stvari dotičnik vzel kak drug predmet, ki je vaša last, ga smete, če ga ne da zlepa — tožiti na vrnitev predmeta. L. Sv. k. k. A. Ali morete od dolžnika zahtevati, da vam točno izkaže stanje vaše terjatve na posojilu, ki ste mu ga dali že pred leti. Kako je z obrestmi. — Nikakor ni dolžnik obvezan izkazovati stanje vaše terjatve, ker jo morate izračunati sami in zahtevati le dogovorjene obresti. Obresti niti po dogovoru ne smejo biti višje od 8 odst., če pa sploh nista z dolžnikom nič-e sar dogovorila, pa smete zahtevati le 5% r.a leto. Ce sami ne znati izračunati, kar vam pripada, boste morali zadevo dati v ureditev veščemu računarju. Glede obresti za bodoče pa stavite dolžniku zahtevo, nakar bo veljalo, kar se bosta sporazumno dogovorila. A. A. K. 2e pred 18 leti Je nastal neki dolg pri fotografu za razglednice. Ali sme terjatev sedaj izterjati od vas njegova snaha. — Vse terjatve za dobavljene stvari in za izvršena dela v obrtnem, trgovskem ali drugem poslovnem obratu, zastarajo, če jih upravičenec ni uveljavil v treh letih od dne plačilne zapadlosti. Vaš dolg torej po preteku toliko let ne obstoji več in bi upnik tudi s tožbo ne mogel z učinkom uveljaviti svoje terjatve, če se boste v pravdi branili in dokazali navedene okolnosti. Upnik, kot Vaš dolžnik pa za delo, ki ste mu ga opravili po njegovem naročilu, tudi ne more pobotati svoje zastarane terjatve z vašo terjatvijo. LA, LB. Zakonca — mož je bil državni usiužbenec — sta se poročila že v 1. 1905., nakar je žena že v letu 1918 odšla od moža brez ločitve in prebivala neznano kje. Ali ima žena, sedaj po moževi smrti pravico do pokojnine, četudi je bivala v inozemstvu. — Ker zakon med zakoncema sploh ni bil sodno ločen, niti iz ženine krivde, kar bi mogel doseči mož takoj nato, ko mu je žena pobegnila v inozemstvo, ie smatrati ženo še vedno za njegovo zakonito vdovo. Kot vdova drž. uslužbenca ima pravico do rodbinske pokojnine. Pokojnina ji bo nakazana, čim bo vložila prošnjo za izplačevanje. Prošnjo je vložiti pri oblastvu, pri katerem je bil mož nazadnje v aktivni državni službi . V. J. C. Moti vas nemir v bližni gostilni Do kdaj smejo biti ponoči gostje v gostilni. Ali sme igrati gostilničar na harmoniko, da plešejo samo domači. Ali bi moral plačati za tako godbo kake takse in za ples? Ali morete kaj ukreniti zaradi kaljenja nočnega miru? — V gostinskih obratih se sme streči gostom in jim točiti pijače le do 24 ure, prostori pa morajo biti izpraznjeni do pol ene ure ponoči. Brez posebnega dovoljenja sreskega načelstva je prepovedan v gostilni vsak ples, pa naj pleše kd tobačnim izvlečkom in sicer napravite to zvečer. drugi dan pa iih zgodai. preden bo začelo pripekati sonce. poškroDite s č;S'0 vodo. To parkrat ponovite. Ce oa naidete na vrtnicah gosenice, iih odstranite in uničite. »SvinJci« J. S. Lj.: Mrčes, ki aa ponisuiete. se imenuie tudi »navadni prašiček« (Por< elio scaber ali Oniscus). o katerem smo na tem mestu že pisali. Za uničevanie lahko uporabite razpolovlien kromoir. na katerem se živalice rade zbiraio. Tam iih potem starete. Tudi hudi alkoholiki so. zato iim ponekod nastavliaio ležeče stekl°nice z alkoholom ki iih privabi in omami. Pri-poročliivo ie tudi nastavljanje kremni- ie-vih rezancev, zastrupljenih s švamfurt-skim zelenilom. Vabo nastavite 7večer na mesta, kier se ooiavliaio in io zjutrai spet poberete, ker ie s+mr^a h-di " ljudi in živali. Zato morate biti pr-.vidni! Napojanje telice G. F. Hr.: Preobilno nalivanie z vodo telici gotovo ne bo koristilo, preveč se ii bodo raztegnila vamp in čreva. oa tudi drugi notranji oreani se b~do nenormalno razvijali. Seveda bo vplivalo tudi na ,-s-> zunanjost. Trideset litrov ie več kot dovoli za njeno starost. Morate io m oo'a-goma odvaditi od prekomerne niiače in požrešnosti za vodo. Predvsem vam svetujemo. da ie ne krnvte s suho krmo nač na io ooženite na pašo. v hlevu pa ii d^iait=> le svežo krmo. Ne daiaite ii soli. razen klajnega atma. kolikor ie potrebno ~a rast. Dobro bo tudi če ii daste nekoliko ie*me-na. Ce bi radi zmanjšane kol;č^» vode nastopile kake neprijetne posledice potem se posvetujte s sreskim v^e^aHem ker ie mogoče, da ima vse to kako bolezensko osnovo. Kašelj pri svinji A. G. Dolenjska: Glede vašesra vprašanja vam ie težko dati odgovor. Možno K da ie kašelj le posledica prehlaie lahko pa ima tudi globlje vzroke Baš Drašič ie od vseh domačih živali najobčutljivejši in mu ie naimanj treba, da pogine Zato ie treba tudi pri zdravljenju velike previdnosti. Lahko, da se ie svinii zaletelo kako kurie pero. ki ga bo že sčasoma izkaš-liala. morate oa paziti, da kokoši ne ori-deio na dvorišče, kier ie prašič. — Poskusite zdravljenje z domačimi čaii n nr.: z mešanico sleza. plučnika in popla Ce se vam zdi. da ie prašič prehlaien. ffa ribai-te oo prsih s toplim oliem in ookriite. Varujte aa Pred prehlaio. za x>od mu dafte Današnji letni občni zbor Jugoslovenskega šahovskega saveza v Celju bo sklepal tudi o možnih reformah v organizaciji našega šahovskega življenja. Na konferenci, ki bo pred občnim zborom, se bodo o bodoči obliki skupnega saveza posvetovali delegati Slovenske šahovske zveze ter Hrvatskega in Srpskega šahovskega saveza. Kakor poročajo hrvaški listi bo na konferenci poslal hrvatski šah. savez svoje zastcpnike ter obstoje izgledi, da bo dosežen sporazum. Slovenski šahisti glede nove oblike saveza ne bodo stavili nobenih posebnih svojih predlogov, podpirali pa bodo gotovo vsako konstruktivno in sporazumno ureditev. Turnir za nemško prvenstvo v Oeyn-hausenu se je končal z zmago Kieninger-ja iz Kolna, ki je dosegel 11 in pol točke iz 15 možnih. Odločilo je šele zadnje kolo, dotlej sta imela Kieninger in rcpatri-irani estonski Nemec Sehmidt enako število točk. Kieninger je svojo zadnjo partijo dobil, pa je zato Sehmidt preveč forsi-rano zaigral na zmago proti Dunajčanu Kellerju ter — izgubil. Tako je Sehmidt zaostal z 10 in pol točkami na drugem mestu. Slede III. — IV. Gilg in Richter 9 in pol, V. KoMer (Monakovo) 9; dalje Ahues, Heinicke, Keller (Dresden) in Kranki 7 in pol, Regedzinski 7, Engert, Herrmann, Keller (Dunaj) in Lachmann po 5, Brinc-kmann 4. — Turnir ni bil najmočnejše zaseden. Vsa nemška reprezentanca je še vedno v Buenos Airesu, mnogo drugi mojstri pa so v vojski. Tako je uspela zmaga Kieningerju, ki spada sicer med najsolid-nejše nemške mojstre, se pa v težjih mednarodnih borbah še ni preizkusil. Bivšega Keresovega rivala, mladega Smidta, je kakor običajno oviralo rahlo zdravje, da bi dosegel še večji uspeh. Sudetski Nemec Gilg se je med nemškimi mojstri zelo dobro uveljavil. Richter je igral zopet podjetno kakor vedno, pa mu le sreča ni bila preveč mila. Bivši poljski reprezentant Regedzinski je dosegel približno enako mesto kakor svojčas na poljskih turnirjih. — Po Eliskasesovi vrnitvi bo moral Kieninger odigrati z njim še mateh za naslov prvaka. — S turnirja v Oeynhau-senu je naslednja partija: Budimpeštanskj gambit Bell: Regedzinski Cnrf: Richter 1. d2—d4 Sg8—f6 2. cl—c4 e7—e5! ? Znani gamibit, v katerega korektnost skoro vsi mojstri dvomijo, pa ga vendarle še ni uspelo prepričevalno ovreči. 3. d4 : e5 Sf6—e4!? Tega nenavadnega nadaljevanja se Richter posebno rad poslužuje. Običajne-je je Sg4. 4. a2—a3 Cesto igrajo tudi 4. Sf3, Sc6, 5. Sbd2. 4. . . . Sb8—c6 5.Sgl—fl d7—d6! Dosledno nadaljuje črni v gambitnem stilu. Ce bi poskusil osvojiti žrtvovanega kmeta nazaj, bi pač prišel v slabo pozicijo. 6. e5 : d6? To priporoča tudi teorija, toda poteza dopušča črnemu prevelik naskok v razvoju. Pravilno je pač 6. Dc2!. Po Lf5 igra lahko beli potem 7. Sc3!, saj črni po nadaljevanju Sg3, 8. e4!, Shl:, 9. ef5: izgubi kmalu še tudi skakača. ............Lf8 : d6 7. e2—e3 Lc8—f5 8. Sbl—d2 Dd8—f6 že površen pogled na desko kaže, da ima čmi v velikem naskoku v razvoju več nego kompenzacijo za žrtvovanega kmeta. Sedaj se pripravlja še tudi dolga rokada s pritiskom na d-linijl. 9. Sd2 : e4 Lt5 : e4 10. Lfl—e2 ? Treba je bilo čim bolj razbremeniti pozicijo z zamenjavami. Zato naj bi bil beli na vsak način igral 10. Ld3, Df5, 11. Le4:, De4:, 12. Db3. 10...... 0—0—0 11. Ddl—a4 Th8—eS 12. 0—0 g7—g5! Proti sledečemu napadu je beli brez moči. Na kraljično krilo pač ni mogoče več pravočasno pripeljali dovolj figur za obrambo, na damskem krilu pa tudi ni mogoč prodor. Povsod je čutiti zaostanek v razvoju. 13. Sf3—el Kc8—b8 14. f2—f3 Df6—e5! 15. g2—g3 Seveda ne 15. fe4:, Dh2: + , 1«. Kf2, Lg34-, 17. Kf3, Se5 mat. 15..............Le4—f5 16. Tfl—f2 Grozilo je predvsem Sd4. 16............Ld6—c5 17. Sel—g2 Sc6—d4! 18. e3 : d4 Izgubi takoj. Pa tudi po 18. Lfl. g4!, 19. fg4:, Lg4:, 20. ed4:, 20. ed4:, DcJ4:, 21. Dc2, Te2! je beli izgubljen. 18............De5 : d4 19. Lcl—e3 Te8 : e3 20. Sg2 : e3 Dd4 : e3 beli se vda. Vasja Pire Okrog šahovskega turnirja v Celju 2e dva tedna živi Celje v znamenju tako rad obregne ob komarje. Komarjenje XVII. nacionalnega amaterskega šahovske- j je velika žrtev na oltar boginje Chassie. ga turnirja. Ko smo v začetku čitali manj znana ali celo neznana imena mnogih udeležencev, nismo bili navdušeni, in s še precejšnjim nezaupanjem smo zasledovali prva srečanja. Toda partije postajajo z dneva v dan bolj zanimive in okrog nekaterih se kopičijo vsak večer celi grozdi komarjev. Moram pa tudi priznati, da tako borbenega duha še nisem videl na nobenem turnirju, čeravno sem jih že mnogo posetil, vse pa spremljal v časopisju. Pri vsaki deski gre igra odločno na zmago; tiste udobne spravljivosti, ki jo kažejo včasih starejši mojstri, tu ne srečaš. Od približno 100 partij, ki so se do sedaj igrale, je le ena sama zbujala sum, da gre za nekak sporazum na remis. Neverjetno hitro se je ta partija končala. Da ni tu kaka mlada Celjanka prevzela Ko tako čakaš na prihodnjo potezo, se ti pogled nehote ustavi na obrazih igralcev. Zanimivi obrazi, ki kažejo inteligenco, vendar pa prevladuje čisto poseben tip, ki nas preseneča posebno pri Aljehinu. Ne morem si pomagati: Ce bi Aljehina srečal nepoznanega na cesti ali v vlaku, bi sodil, da je poslovodja kake nabavljalne zadruge. Tak je n. pr. mladi Berner, ki je, mimogrede povedano, po rojstvu tudi Rus: človek bi dejal, da ima pred seboj pridnega, solidnega trgovskega pomočnika. In vendar si bo treba Bernerjevo ime dobro zapomniti: ta 181etni dečko obeta mnogo, prav mnogo. — Vidiš pa tudi obraze, ki spominjajo na Bogoljubova, Niemcoviča, Vidmarja, Flohra, Spielmanna, Tartako-vverja, Astaloša itd. Le Pirčev tip je menda enkraten. Ker igralec še vedno ni izvršil pričako- častno zastopani, tudi duhovniki ne manjkajo. Le delavcev ni. Ali naš delavec res še vedno ne pozna drugega ko krčmo? Prepričan sem, da je v klasični deželi delavcev, .... to drugače. Vprašal sem več udeležencev turnirja, kako se počutijo v Celju. Soglasna je sodba, da je Celje divno, da je Dobrna divna, da je sploh vsa Slovenija divna. Stanujejo deloma po hotelih, deloma pri zasebnikih ter so zelo zadovoljni. Isto velja glede prehrane. Merodajna mi je sodba mojstra Nedeljkoviča, ki prisostvuje turnirju kot poročevalec »Politike«: mnogo turnirjev je doživel, a najbolj brezhibno je organiziran sedanji, celjski. Grašer skrbi, da bi bilo vse v redu. In zraven še igra v turnirju! Ko sem mu zaradi tega izrazil svoje začudenje, je nekako filozofsko dejal: »Eden mora biti pač zadnji, eden se mora žrtvovati. Kako bi pa tudi bilo, če bi jaz kot nekak kučegazda prinesel polno skledo cmokov na mizo in potem vse sam pojedel!« Ni me prepričala ta filozofija. Grašer je res močan igralec, ampak, bogami, drugi tudi niso od muh. Dobro se drži naš drugi Celjan, mladi Viktor Smigovc. Eno vrlino ima gotovo pred vsemi tekmovalci: njegova igra je najelegantnejša, njegove poteze presenečajo. Smigovc je najresnejši kandidat za nagrado za najlepšo partijo! Le korajžno naprej, Smigovc, vsi Celjani držimo fige! Dr. Fortunat Mikuietič vlogo izventurnirske kraljice? Ali pa celo j vane poteze, se oko obrne h komarjem. ... J. . , Mnogo jih je, zadovoljivo mnogo, čast Ce- lju in okolici. In vztrajni so! Tudi tu prevladuje mladina. Dobro znamenje! Dijaki, uradniki, trgovski pomočniki; oficirji so dve? Kajti oba miada igralca sta boij pridno gledala na žepno, nego na turnirsko uro. Mladi, presenetljivo mladi so namreč vsi udeleženci. Najstarejši je menda Grašer in še o njem sem prepričan, da bi vsakogar tožil na razžaljenju časti, ki bi mu rekel, da je star. Morda je v tej okolnosti razlaga za borbeni duh, ki obvladuje turnir. Večina udeležencev ima manj nego 30 let, nekai iih ie celo nod znamko 20. Predvsem plavolasi simpatični zastopnik Beograda Gjorgje Berner, ki je lelos polagal na gimnaziji maturo in ki je na tem, da v Celju sedaj z odličnim uspehom odpravi zrelostni izpit v šahu: do trenutka, ko to pišem, je on edini udeleženec turnirja, ki ni še doživel poraza. Zaradi posebnega naključja sem se začel zanimati za pokiice posameznih udeležencev. Dne 12. avgusta sem stopil v orivni-co in se mehanično vsedel na svoj običajni stoi. Na moji levi je pomočnik — nov obraz — strigel mladega neznanca. Pozorno sem dvignil glavo ob besedah pomočnika: »Ona dama na b3 puno mi je smetala, ali na sreiu uspje.a mi je rošatia.« A gost je odgovoril: »Bogami, rošada te je spasila.* In začeli so skakati konji, lovci so hiteli, stolpi so se počasi pomikali, kmetje so napredovali, vmes pa frčali črni, bujni lasje gosta, ki je bil pod škarjami. Vprašai sem svojega brivca, kdo sta ta dva, in zvedel sem. da je brivski pomočnik udeleženec turnirja Mišura Andrija, zastopnik Maribora a gost drugi udeležcnec Majstorovič Ljubinko, zastopnik Cačka, v ostalem pa oba rodna Dalmatinca. Glede Mišure sem še zvedel, da podnevi zastopa brivskega pomočnika, ki je na dopustu, zvečer pa igra Mladi mož mi je imponiral. V tem je Mišura odložil škarje in dejal s pristno dalmatinsko šegavostjo: »Evo. gotovo! Nadam se, da ču te oši-šati i na turniru.« Toda Majstorovič je imel takoj proti-potezo: »Samo ti pazi, da ja tebe ne obrijem!« In tako sem zvedel, da so na turnirju zastopani prav različni poklici: nekoliko dijakov-akadenvkov (Majstorovič, Marek, Mlinar, Šiška. Smigovc), en tehnik (Zuk), en trgovski potnik (Popovič), en novinar (Medan), en grafičar (Drašič), en sodni pripravnik (Šorli) itd. Ni lahka zadeva igrati vlogo komarja na takem turnirju. Komar si v svoji neodgovornosti kaj hitro ustvari sodbo o položaju na deski in se čudi, da poteze s strani igralcev nočejo in nočejo priti. Bo-drilni klici, ki so drugače pri vseh tekmah dovoljeni in celo zaželeni, so pa tu prepovedani. Vrh vsega je treba stati po cele m«. To bi mora upoštevati naš spoštovani mojster Vidmar, ki se v svojih poročilih A D ! Nedelja, 25. avgusta Ljubijana 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Citraški dueti (g. E. Mezgolits in gdč. SI. Peklar). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 10: Plošče. — 10.15: Samospevi ge. Mare Petričeve, spremljava prof. M. Lipovšek. — 11: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz »Zvezde«. — 12: Naši pevci (plošče).— 12.30: Objave, napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Zaščita kmečke posesti in zadružništvo (dr. Jože Basaj). — 17.30: Veseli godci, vmes bala-la,jke in mandoline (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Pomen karikature v našem nacionalnem življenju (Niko Pirnat). — 19.40: Objave. — 20: Mojstri violine (plošče). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert: Sodelujejo g. Anton Orel, prof. M. Lipovšek in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Zvoki za ples (plošče). Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 21: Salonski kvartet. — 22: Arije in pesmi.— 22.30: Ples. — Zagreb 19.30: Prenos Cata-lanijeve opere »La Wally« iz Turina. — Sofija 20: Iz zvočnih filmov. — 20.50. Mali orkester. — 21: Petje. — 21.30: Operetna, muzika. — 22: Lahka godba in ples. — Praga 19: Zvočna igra. — 19.30: Pester glasbeni spored. — 21.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.15: Večer operne glasbe. — 21: Drobne melodije. — 21.30: Mali orkester. — 23.10: Nočni koncert. Ponedeljek, 26. avgusta Ljubljana 7: Jutro ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila.—19.20: Nac. ura: Dramski element v naših narodnih pesmih. — 19.40: Objave. — 20: O šahovskem turnirju v Celju (g. Mirko Kra-gelj). — 20.10: Ljubljanski židje v minulih stoletjih (prof. Leo Pettauer). — 20.30: Pevski in orkestralni koner-1 slovenske glasbe. Sodelujejo: g. Sancin, član ljublj. opere in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos z restavracijskega vrta »Zvezde«. Beograd 19.40: Zbor donskih kozakov (plošče). — 20.15: Zvočna igra. — 22: Pevski koncert. — 22.30: Plošče. — Zagm, 17.45- Godba na Dihala. — 20: Koncert zoora »Sloboda«. — 20 45: Vojaška godba. — Sofija 20: Bolgarske pesmi. — 20.50: Lahka glasba. — 21: Simf. koncert. — 23.05: Ples. — Rim 17.45: Vojaška godba. _ 20.30: Simfonični koncert. 22: Komorne skladbe. — 23.15: Ples. , Križanka št. Si Vodoravno: 1. druga beseda za slap 7. ogrski kralj, ki je priključil Hrvaško ogrski kroni 14. človek, ki se bavi s športom radi športa samega, ne pa radi denarja (torej nasprotno od profesionalca ^ 16. budistični hram 17. del lica 18. neozdravljiva bolezen 20. eden izmed Napoleonovih ge-I neralov 21. tuji veznik 23. igra s kartami ! 25 kratica za »kraljevski« 26. kožna bo-] lezen 28. kem. znak za prvino 29. grška I pokrajina 31. bajeslovje 32. industrijska rastlina 33. rečni otok 34. reka v Armeniji 35. obrtnik, 36. vrsta maščob 38. umišljena črta, okoli katere se vrtijo rotacijska telesa, 39. statua, 41. kratica za »akademski klub« 43 ruski državnik, ki je prevzel oblast po revoluciji 46. oziral, zaimek 47 adverb 49. predlog 50. severna žival 52 katalog, seznam 55. druga beseda za kontinent 57. bajeslovno bitje 58. vojaško bodalo. Navpično: 1. kraj v Bosni, znan po liv-nicah železa 2. enota za merjenje električnega upora 3. del tedna 4. kopno, ki ga obdaja morje z vseh strani 5. domača žival 6. ploskovna mera 8. kratica za »opazka« 9. Industrijska rastlina 10. pripadnik evropskega naroda 11. svojilni zaimek 12 trgovska kratica, tudi latinski predlog 13. plan, osnutek 15. pripadnik starega naroda na Balkanu, iz čigar vrst je Izšel največji vojskovodja starega veka 18. polmer včr-tanega kroga 19. 2 rokami oblikovan sreg 22 reka na Kavkazu 23. veznik 24. japonska dolžinska mera 25. prvina, za življenje potrebna 27. nedoločni zaimek 28. nizek glas 30. abesinski plemič 31. industrijska rastlina 33. največji ledenik v Evropi 35. gorovje v Aziji 37 kem. znak za prvino 38. osebni zaimek 40. gusar, morski razbojnik 42. telesna poškodba 44. predlog 45. prometno sredstvo 47. kesanje 48. blag, dober 50. romunska denarna enota 51. družinski član 53. osebni zaimek (3. skl.) 54. dva enaka soglasnika 55. kem. mak za prvino 56. nikalnica. Rešitev križanke št. 50 Vodoravno: 1. Korotan, 7. vodomec, 13. Ana, 14. Erotika, 16. ime, 17. Ba (=bari,j), 19. arena, 21. as, 22. ost. 24. Abo, 25. ker, 27. limona, 30. Ladoga. 32. na, 33. alt, 34. kij, 35. do, 36. sokoli, 39. Kanada, 42. ako, 43. ras. 45. kan. 46. N (ikola) T (esla). 48. lirik, 50. ki, 51. top. 53. ribolov, 55. Pat, 56. anatema, 57. Asirija. Navpično: 1. kabel, 2. ona. 3. Ra, 4. te, 5. ara, 6. Nora, 7. vino, 8. Oka, 9. da, 10. mi, 11. Ema, 12. cesta, 15. Tebe. 18. Iso, 20. led. 22. omaka, 23. Analo, 25. kajak, 26. Rodan, 28. ino, 29. ali. 30. lik, 31. god, 36. Senta, 37. oko, 38. karo, 40. nad, 4L Anita, 43. riba. 44. sila, 47. ton, 48. Lim, 49. kc, 50. kaj, 52. pa, 53. re, 54. vi, 55. pi. rAn se pojavijo v zakonu. Ta predavanja poslušajo z velikim zanimanjem ne samo ženske, marveč tudi moški. Število poslušalcev je vsako leto večje, kar priča, da se zavedajo resnosti problemov, ki nastanejo v zakonu med možem in ženo. Dočim so prvo leto. ko so uvedli ta predavanja na univerz' imeli komaj 14 poslušalcev, jih imajo danes preko 140. — + V Nemčiji so pravkar odredili, da morajo učitelji in vzgojniki sploh, storiti vse, da izenačijo nezakonskega otroka z zakon- kov, njegovih dveh zlatih dečkov Škoda, da je ostala ista Marija kot pred leti. morda še skromnejša kakor je bila kot dekle. Res, prav nič ne more za to, če ne more biti taka, kakor si ljudje predstavljajo direktorjevo ženo. Ne, da bi se ne zr.ala obnašati. ostala je le tako preprosta in enostavna, kakor je bila takrat, ko je bil še neznaten uradniček Ne, da bi ne bila pri ljudeh priljubljena, nasprotno — očitaM so ji le, da ni znala obirati ljudi in da je bila vedno predostojna Iz njenih ust ni nikoli prisila žal beseda. In to prav zato, ker je bila dama. Ker pozna vse njene dobre lastnosti, je noče raniti z ločitvijo. Ima najboljši namen ločiti se z njo kakor prijatelj. Še več, za vedno si morata ostati najboljša prijatelja. Vprašanje glede otrok morata pametno rešiti. Na vsak način ostaneta pri njej. Marija jc odlična mati On jo bo, kar se da, pogosto videl. To vse mora Charlotta uvideti in še nekaj časa potrpeti In ona bo to gotovo uvidela, saj je Charlotta čustvena ženska. Jc mnogo živahnejša in bodj temperamentna kakor Marija, zato je bila skoraj besna, ko je zadnjič odšell. Tik pred sedmo uro je zazvonil vajenec iz cvetličarne in služkinja je prevzela šopek. »Prosim, za milostivo gospo, od gospoda direktorja.« Charlotta se je vsa vesela akrenila. Tudi danes? Danes je njen rojstni dan Toda, zadnjič je Jan tako odšel, da bi se že spodobilo, da bi se potrudil razveseliti jo z lepim darilom. Skozi glavo ji je šinila predstava o brifljantnd zapestnici, katero mu je strmt skim, s tem, da ga ne ponižujejo in v njein ne zbude občutka manj vrednosti. Zgodovina kruha V vrtovih Via Časa Vecchia v Rimu se nahaja palača v kateri imajo zbranih ok. 2.000 primerkov kruha iz vseh delov sveta in iz vseh stoletij. Da bi se kruh ohranil v prvotnem stanju so ga v laboratoriju »bal zamirali«. V tej palači je zanimiv zlasti oddelek o zgodovini kruha, ki je obenem tudi kulturna zgodovina posameznega naroda. Tako » v časih pred Kristusom pekli kruh brez kvasa. Toda že 28. stoletij pred Kristusom so pekli Kitajci kruh, kakršnega mi danes jemo. Stari Egipčani so pekli prav tak kruh. Od njih so se ga naučPrijatelj — čestitaj mi vendar! Zaročil sem se z Rožo in pri rožah sem vedno imel iaCbritenetM*. Samomor Hasendeverja Po nemških listih posnemamo, da je nemški pisatelj Walter Hasenclever. pred ■ pet in dvajsetimi leti še slaven ekstresio-j nist, v španskem mestecu Port Bou izvršil mmuflb »Zdaj sem pa res radoveden, če mi bo ta idiot skočil na glavo...« Fe nogometnih lgriscm Doma prijateljske tekme, drugod že p^oto spored v Siga!« Bolj ko 3e bližamo jeseni, bolj se spet polnijo nogometna igrišča. Našim klubom se letos, ko bodo svoj ligaški spored odigravali sami za sebe in v domači režiji, nikamor ne mudi in jim je zato SNZ. določili! otvoritveno kolo v prvenstvu šele za prihodnjo nedeljo. Precej več življenja je seveda na teh igriščih pri bratih Srbih in Hrvatih, ki potrebujejo tcrmme in igralce ne le za prvenstva, temveč tudi za druge važne nastope. Zato so tamkaj že začeli x oflcielnim sporedom in bo današnja nedelja potegnila v prvenstveni ples že vseh 20 kandidatov za mesta v ligaški družbi. Od lani pa je ta konkurenca za nas precej izgubila na privlačnosti, ker pač sedaj z uspehi ali neuspehi vseh teh klubov od Zagreba do Skoplja nI več tako povezana usoda našega nogometnega prestiža, kakor je bila doslej. »Igrali se bomo« sami med seboj, bodočnost pa bo morala pokazali, ali ln komu prav za prav bo ta novost prinesla kaj koristi. Za nivo in razvoj našega nogometa smo glede tega vsaj zaenkrat vsekakor zelo skeptični. SIcer pa to že spet ne spada semkaj! Rekli smo, da imajo naši ligaški klubi današnjo nedeljo še na razpolago za zadnje priprave pred startom v prvo slovensko sezono v ligi ln jo bodo tako tudi izrabili. Med srečanji te vr3te navajamo: Uskok (Zagret)) s Ma?s Popoldne ob 16.30 se bosta srečala na zelenem polju v prijateljski tekmi dva popolnoma neznana nasprotnika. Lahko trdimo, da smo videli Uskoka že enkrat igrati na našem igrišču kjei je s svojo lepo in požrtvovalno igro presenetil vse gledalce. Marsu bo ta tekma prav dobrodošla. Bliža se prvenstvena borba ln moštvo se zaveda, da bo moralo biti na vse praprav-ljeno. Danes bomo videli, kako bo Mars proti Zagrebčanom uredil svoje vrste in s kakšnimi uspehi lahko računa za bodoče. V predtekmi nastopi moštvo Grafike proti rezervi Marsa s pričetkom ob 15. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane. bratstvo Slovenski iigaš, ki se je % Jesenic piasi-r» v .Igo, pa ga še nisrao videli na delu, se nam predstavi danes v prijateljskem srečanju z Jadranom. Vsem poznavalcem nogometa so prav gotovo še v spominu savidljlvl rezultati, ki jih je Bratstvo do-ae)?io na svojem igrišču proti Ljubljani, Marsa, Železničarju, Gradianskemu (Zagreb) Bat! in proti številnim ostalim prvorazrednim klubom. Tudi Jadranaši pridejo igrat v novi formaciji, z novimi močmi, s katerimi so si Izpopolnili svoje mo-*tvo. Prlčetek tekme ob 16. s pred tekmo ob 15. Tekma bo v v salone vremenu. Ligaška enajstorica SK Ljubljane si je za današnjega partnerja izbrala vojaško moštvo ljubljanske garnizije, v katerem gojijo nogomet nekateri igralci dobrih kvalitet iz raznih nogometnih središč v državi. Tekma bo ob 17. na igrišču Ljubljane in za vstop ne bodo pobirali nobene vstopnine. V Celja bodo imeli prijateljsko tekmo na igrišču pri Pertinaču, in sicer moštvi Slavije s Pobrežja pri Mariboru in domača Jugoslavija. Tekma se bo začela ob 17. V predtekmi bosta igrali dve enajstorici Celja in Jugoslavije. 19 ligaških tekem Kakor smo omenili že uvodoma, bodo imeli pri HNS in SLS danes že popoln ligaški spored, ki obsega naslednja sreča-i nja: | PRI HNS: v Zagrebu: Gradjanski—Sla-j vlja (Varaždin) in Concordia—Hašk, v Osi-jeku: Slavija—Sašk. v Splitu: Split—Železničar in v Subotici: Bačka—Hajduk ter PRI SLS: v Beogradu: Jugoslavija—Je>-dinstvo in Bapk—BSK, v Sarajevu: Slavija—Gradjanski (Skopije), v Bcrovu: Bata—Vojvodina in v Pančevu: Jugoslavija (Jabuka)—ž AS. Splitski Jadran je v dvoboju 7. Ilirijo zasedel samo tri druga mesta, dosegljive točke pa so pobrali domači — Ilirija je spet prevzela vse ostale vodstvo Kakor smo poročali že v drugI izdali naše včerajšnje številke, je plavalna ekipa Ilirije v petek zvečer v tekmah. v ligi tretjič nastopila v domačem bazenu in odpravila ivoje predzadnje srečanje v tel konkurenci s splitskim Jadranom — z rekordno zmago 73:36 tcčkam. Ta visoka razlika ji je pomagala, da se je z najboljšim povprečnim rezultatom spet dvignila na vodilno mesto in so .se močno Izboljšale njene nade, da bo letos morda lo zasedla plavalni prestol Jugoslavije. V tekmi v vaterpolu so Jadranaši tesno zmagali s 3:2 in se tako začasno dvignili ne. crugo mesto v tabeli pri čemer pa je treba upoštevati, da spor zaradi znane tekme med Viktorijo in ZPK v Zagrebu š.e ni rešen in se bo potem vrstni red klubov v vvaterpolu bržkone spremenil. Prav tako pri tem ni vzeta v račun preldnjena tekma med Jugom in Jadranom v Splitu, ki jo bo moral Jadran v celoti odigrati ponovno. Ker so bili podrobni tehnični rezultati dvoboja med Ilirijo in Jadranom objavljeni samo v enem delu naše včerajšnje naklade, jih v naslednjem objavljamo še enkrat, kakor sledi: 400 m prosto moški: 1. Skarpa (I) 5:36.2, 2. Mihalek (I) 5:37, 3. Beiotti (J) 5:44.8, 4. Puljo (J) 6:07.3. Točke: I 3, J. 3. 100 m prc«io dame: 1. Fine Draguša (I) 1:17.8, 2. Beara (J) 1:18, 3. Keržan (I) 1:20, 4. Stipanovič Vesna (J) 1:42.2. Točke: I 15, J 7. 100 m hrbtno moški: L Pelhan f[) 1:15, 2. Pestevš -k (I) 1:16.6, 3. Bakašun (J) 1:18.2, 4. Perfeta (J) 1:22.2. Točke I 23, J 10. 200 m prsno dame: 1. Martin (I) 3:35.8, 2. Stipanovič Miru:a (J) 4:01.3, 3. Filipič (i! 4:05.3, 4. Ivančič (J) 4:06.4. Točke: I 30, J 14. 100 m prosto moški: 1. Pelhan (I) 1:02.4, 2. Petronič (J) 1:06.5, 3. Skarpa (I) 1:06.6, 4. Tresič-Pavičič (J) 1:C8.2. Točke: I 37, J 18. 100 m hrbtno dame: 1. Fine Draguša (I) 1:34.4, 2. Bradc-i (I) 1:41.7, 3. Frančeski (J) *:54.6, 4. Stipanovič Vesna (J) 1:59.5. Točke: I 45, J. 21. 200 m prsno moški: 1. Cerer (li 3:07.4, 2. Herzog (I) 3:08.8. 3. Paškeš (J) 3:20.3, 4. Nonweiler (J) 3:20.6. Točke: I 53, J 24. 4xlOG ni prosto dame: 1. Ilirija (B*adač, Martin, Keržan, Fine D. (5:34.2, 2. Jadran (Sidar, F.adica, Pejkovič, Beara) 5:35.6. Zmago je odiočila Keržanova in zapečatila Finčeva. — Točke: I 63, J 30. 4x2l»0 m prosto moški: 1. Ilirija (Pestev-žek, Cerer, Mihaiek, Pelhan) 10:06. 2. Jadran (Beiotti, Tresič-Pavičič, Katunarič, Puljo) 11.44.8. Ilirijanska štafeta je zmagala za 130 m. V nasldenjem objavljamo še nekaj podrobnosti o razveseljivi zmagi, ki je padla Iliriji v naročje v petek zvečer: W w i ti o veiiKsm vede: m Ljubljana; 24. avgusta Kljub temu, da se je v naprej računalo z zmago Ilirije, je publika snoči v polnem številu prišla na tekmo, ker je bilo gotovo, da bodo borbe hude, ker je Ilirijanom potrebna za osvojitev prvenstva vsaka točka. Tud dvoboj Beara—Fine je vlekel! Tako smo pred polno zasedenimi tribunami prisostvovali tekmi, ki jo je Ilirija odločila v svojo korist z največjim številom točk. Jadranaši so se precej bali tekme, ne toliko zaradi plavalcev, temveč še bolj zaradi mraza, ki so ga v Zagrebu okusili v polni meri v vodi s komaj 16. Organizatorji tekme so storili vse, kar se je dalo. Ogreli so vodo na 22° pripravili ogreval- nlco poskrbeli za tople odeje itd. Kar pa vse ni zadostovalo, ua ne bi bilo hladno ozračja le vplivalo na r ezultate. Ker je v kopališču bil tudi dr. Wilfan ln je bil naveden tudi v sporedu za točko 100 m prosto, je biio razumljivo majhno razočaranje publike ker ni nastopii. V njegovo opravičilo naj povemo, da je bil nedavno bolan in je še rekonvalescent, tako da v zadnjem času ni imel dovolj prilike za trening in se snoči še ni čutil v dovolj dobri kondiciji. Sigurno pa ga bomo videli na startu proti Viktoriji. štiristometraši ss ta dan niso pretegnili ln plavali le za mesta. Scarpi se ni mudilo, ker je vedel, da se je Mihaleku v »stare« kosti utihotapil revmatizem, ki mu je snoči nagajai še prav pošteno. Toda Mihalek je borben, kar je pekazal v štafeti, kjer je plaval 209 m v prav dobrem času 2:30,4. V štafeti 4X200 m smo doživeli še eno prijetno presenečenje. Mali Pestevšek, kije že v Dubrovniku dosegel na 200 m prav dober čas — seveda zaradi morske vode gledamo skozi posebna očala — je pokazal, da v Ljubljani zmore enako ter kot najboljši mož plaval 2:27,2. Tudi v hrbtnem plavanju je z rezultatom in uspehi dokazal, da spada trenutno med najboljše štiri hrbtaše v državi. Dvoboj Fine—Beara. Mnogim izmed publike zastane dih. In v resnici imamo eno najlepših borb večera. Po uspelem startu, ki se ne da primerjati z onim v Splitu in zaradi katerega je Bearina zmaga nekoliko v senci se Draguša odtrga — za košček toda že na 50 m obrne prva Beara in sedaj ona za košček vodi do 75 m, toda na enkrat »čibi« kakor prerojena potegne in v krasnem finišu zmaga. Kakšno navdušenje posebno zame, ki sem letos prvi napovedal, da bo Finčeva najhitrejša eravv-listka v državi. Nekateri pravijo, da dvoboj Beara—Fine še ni odločen. Nočem oir.aleževati zmage nobene, ker smo veseli, da imamo vsaj dve tako dobri, toda zame je »čibi« boljša. Pelhan nastopa, kljub temu da plava letos prvič v ligi, kot star rutiner. Da hrbtu plava ležerno in se štedi za crawl. Toda pri hrbtnem in tudi pri crawlu so njegovi časi zavidljivo dobri. S svojim skromnim nastopom si je pridobil med publiko žs mnogo simpatij in bo kmalu eden najpri-ljubljenejših plavalcev. Najbrže je najbolj neprijetno plavati v ligi Cererju. Kljub temu, da je bil letos že premagan — seveda po svojem klubskem tovarišu v Herzogu, od katerih so vse za Ilirijo —, se letos še ni lovil z drugim kakor s »štoperico«. Ponovno je dokazal, da mu je lahko zaplavati 2:50 in celo boljše, pa zato njegovega snočnjega časa ni vzeti za merilo njegove trenutne sposobnosti. Štafeta 4X100 m prosto dame. Na startu se prijavijo Jadran v postavi Sidar, Ra-dica, Pejkovič, Beara, Ilirija: Bradač. Martin, Keržan, Fine Draguša. V" Jadranovi štafeti tri popolnoma spočite. Beara pa je plavala samo 100 m prosto. V naši štafeti pa sta Keržanova in Bradačeva plavali že po 100 m, Martinova 200 m prsno, Draguša pa celo že 100 m prosto in hrbtno. Torej že na startu precejšnja prednost za Jadranašice, ki so najnevarnejše dosedaj nepremagljivi ilirijanski štafeti. Snoči so upale na zmago tembolj, ker ni plavala Finčeva Saša. ki je nI bilo niti v prsnem plavanju, Toda ni jim uspelo, kljub temu, da je Sidarjeva druga najboljša Jadrano-va šprinterka prinesla proti Bradačevi 6 m naskoka in ga je Radica v borbi z Martinovo obdržala še 4 m. Pri tretji predaji pa se prišlo presenečenje. Keržanova, ki je plavala z dobro Pejkovičevo je zaplavala v takem tempu, da je že na 50 m ujela Ja-dranašico ln je na cilj prinesla 2 m na- skoka, kar je bilo dovolj, da Je Finčeva brez posebnega truda prišla prva na cilj — spet pred Bearo. Keržanova je plavala svoj najboljši čas v življenju v težkem ilirijan-skem bazenu 1:16. Najboljši čas v štafeti pa je imela Fine Draguša 1:15.6. Ilirijan-ke so s to zmago prepričevalno dokazale, da nimajo konkurence. Kratko o waterpolu Jatituu v postavi: Mihoviiovič, Bakašun, Bralnovič, Pavičič, Petrone, Matošič, Gio-vanelli. Ilirija: Linhart, Skapin, 2iža, dr. Wil-fan, Scarpa, »Kveder«, »Draglč«. Igre, ki smo jo videli, ni mogoče kritizirati, še manj pa hvaliti. Ilirijanom je treba priznati, da so proti lanskemu prvaku dosegli prav lep rezultat, ki bi bil lahko z nekaj sreče vsaj neodločen. Zvezd nI bilo v nobenem moštvu, dobri pa sta bile o'oe obrambi. Gole so dali za Jadran Giovanelli 2, pavičič 1, za Ilirijo pa »Dragič« in »Kve-der« po enega. —šek. Športni zSass v Tržiču Športni klub Ljubelj v Tržiču priredi v nedeljo dne 1. septembra svoj tradicionalni športni dan pod pokroviteljstvom domačega župana Janeza MajeršiCa. Spored bo obsegal atletske in nogometne prireditve. Dopoldne ob 11. bo stafetni tek na 4X100 ni za prehodni pokal, popoldne od 14. dalje pa nogometni brzi turnir, na katerem bodo poleg prireditelja igrala ša moštva Krania, Slovana iz Naklega in Savice lz Straži šča. Za zmagovalca je tržl-ška občina poklonila prehodni pokal. Prireditelji vabijo občinstvo na čim večji obisk, ki naj vlije agilni športni mladini v Tržiču novega duha za nadaljnje delo v tej smeri. Zmagovalec podutiških dirk Dušan BUKZNIK, Avtoklub Ljubljana, ki je zmagal v športni kategoriji do 350 ccm in v kategoriji nad 350 ccm ter obenem dosegel najboljši čas dneva. Kakor je bilo že objavljeno, mu je k uspebn čestital tudi Nj. VeL kralj Peter H, ki je bil sam navzočen na prireditvi Razpis H. medklubske gorske motodirke z Velike Loke na Čatež na dan 1. septembra V nedeljo dne 1. sept. ob 14. v slabem vremenu pa naslednjo nedeljo ob istem času. Prireditelj: Moto Hermes Ljubljana-sek-cija Trebnje. — Proga: 6520 m. — Start: pri gostilni Raznožnik, cilj pri gostilni Urbančič na Čatežu. — Start je stoječ z užganimi motorji v presledku 2 minut. Pravico starta imajo vsi člani klubov, verificiranih v SMKJ. — Tekmuje se po pravilniku FICM ter po pravilniku SMKJ in po določilih tega razpisa. Motorna vozila morajo tem predpisom ustrezati in biti opremljena z dvema medsebojno neodvisnima hitro delujočima zavorama. Razpored kategorij: Razred A. Turni motorji do 100 ccm, do 200 ccm, do 350 ccm, nad 350 ccm. Športni motorji do 350 ccm in nad 350 ccm. Razred B. Prikolice nad 350 ccm. Prijave se sprejmajo do vključno 29. t. m. pri klubovem blagajniku Lukožu San-diju, Ljubljana, Mestni trg 3/1. Darila so častna in praktična. Za najboljši čas dneva in za najboljšega vozača Hermesove trebanjske sekcije je razpisano posebno darilo. Ce startajo za eno kategorijo samo 4 vozači, se nagradi I in n mesto, sicer vsa prva tri mesta. Prijavljeni vozači se morajo javiti do 13. s stroji športni komisiji na startu zaradi pregleda. Vsak tekmovalec je dolžan poskrbeti za nezgodno zavarovanje ter je sam odgovoren za poškodbe lastne ali tretje osebe ali imetia. Prireditelj odklanja vsako odgovornost bodisi za posredno ali neposredno povzročeno škodo, ki bi se pripetila med dirko ali treningom Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe se morajo predložiti pol ure po izvršeni točki v brezprizlvno presojo vodstvu dirke. Trening je dovolien poljubno ob upoštevanju cestnih policijskih prednisov. Razdelitev nagrad bo po dirki v Veliki Loki. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali opustiti. ŽSK Hermes (Lahkoatletska sekcija). Za interni klubski miting morajo biti na našem stadionu danes ob pol 9. vsi aktivni atleti. Trener g. prof. žorga Friderik sigurno. Obenem prosim za pomoč ostale člane kluba. Načelnik. SK Jadran. Vsi igralci junlorske skupine morajo biti v garderobi najkasneje ob 14.30; igralci I. skupine istotam ob 15. STK Moste. Igralci, določeni za tekmo na Rakeku, morajo biti najpozneje ob 13.15 na glavnem kolodvoru. Gostujemo ob vsakem vremenu, šefran sigurno! SK Slavija. Danes ob pol 9. igrajo juniorji prij. tekmo z jun. Grafike na igrišču za Kolinsko tovarno. Oh 8. naj bodo v klubski sobi vsi juniorji, ki pridejo v poštev za prvenstvene tekme. I. moštvo igra v Litiji; odhod z glav. kolodvora ob pol 14.; na kolodvoru treba biti ob 13. Prosim, vsi točno in sigurno! Načelnik. SK Svoboda. V ponedeljek ob 19.30 od-borova seja v Delavski zbornici. Važno zaradi določitve odbora za plesno šolo. Trocki-Bronstein Sijaj in padec enega prvih voditeljev boljševizma V torek je padel pod atentatorjevo roko Leo Trocki, eden najbolj osovraženih in krvavih nosilcev boljševiške revolucije v Rusiji, z njirn pa je odšel v večnost ttudi eden najožjih sodelavcev Lenina. Po bolj-ševiški revoluciji je bi! Trocki v Rusiji nekaj časa najbolj mogočen oblastnik, ki je oblikoval in tlačil ruski narod po svojih zamislih, dokler ga niso njegovi bivši sodelavci nagnali preko sovjetskih mej, ker se jim je zdel piehuda ovira za nadaljnji razvoj boljševizma. Vse države pa so se ga branile in kakor Ahasver je moral zato potovati iz pokrajine v pokrajino, dokler ri naposled našel zatočišča v Mehiki, kjer je sedaj postal žrtev svojega lastnega orožja — atentata. Pokojni Trocki je bil težak mož, ki nI bil nikoli zadovoljen in ni poznal nikakih obzirov. Pošiijal je v smrt vse, ki so se mu zdeli ovira njegovim načrtom. Tak je bil kot revolucionar in tak je ostal pozneje kot diktator. Ko je v Rusiji zavladala doba brezkompromisnega krvavega boljševizma in udarjala temelje novemu režimu »diktature proletariata«, je bil zopet Lev Trocki tisti, ki ni bil z ničemer zadovoljen. To ga je naposled tudi pokopalo, ker mu je nakopalo zamero in sovraštvo ostalih boljše-viških voditeljev pod Stalinovim vodstvom. Moral je zapustiti liusijo, moral je živeti v staln®m strahu pred svojimi nasprotniki in moral je naposled sam umreti nasilne smrti, kakršno je bil prej pripravil milijonom ruskih ljudi. Trocki je bil poročen z ženo, ki je delila z njim vero v komunistični evangelij in mu bila zato požrtvovalna življenjska družica. Preživljala je z njim čase izgnanstva v Sibiriji. Pomagala mu je pri begu in stav-ljala zanj na kocko svoje lastno življenje. Ko pa se je to burno življenje, polno nemira in trpljenja, začelo odražati na njeni zunanjosti in je izgubila mladostno mikavnost, jo je na vsem lepem zapustil ln si poiskal drugo, seveda mlajšo družico. Pri tem pa se ni nikoli ločil od prve žene, ki še vedno nosi njegovo prvo ime Bronstein. kakor se pišejo tiudi otroci, ki mu jih je bila rodila. t Ahilova peta pokojnega Trockega Je bila njegova neizmerna častihlepnost, ki ga je privedla do konflikta z vsakim režimom in sistemom, kateremu ni sam stal na čelu. »Diktaturo proletariata« si je predstavljal tako, da mora vesoljna Rusija poslušati na vsako njegovo besedo. Po njegovem mnenju je bil edino on poklican, da govori kot vsemogočni diktator v imenu proletariata vsega sveta. Delavske množice, sovjeti delavcev, kmetov in vojakov, marksizem, sovjetska unija, vse to Je bilo zanj samo sredstvo za utrditev njegove lastne moči. V svojem nenasitljlvem častihlepju je pozabil, da žive okoli njega tudi drugi tovariši in so borci z nemalimi zaslugami za uspeh boljševiške revolucije. Zato se je zapletal z njimi v vedno ostrejše spore, ld so netili v njihovih dušah vedno večje ne- zaupanje proti njemu, zlasti Se zaradi tega, ker je stal na čelu vedno vplivnejše rdeče vojske, ki pa jo je prav tako smatral predvsem za svoje ln dele v drugI vrsti za državno orodje. Trocki je ustanovil novo revolucionarno rdečo vojsko. Tega mu ne oporekajo niti najbolj zagrizeni nasprotniki. Pri organiziranju vojske, lz katere je hotel skovati trdno oporo sa svojo osebno oblast, je potisnil na stran vsa načela komunističnega evangelija in jih zatajil kakor nekoč svojo ženo, svoje starše in svoje pravo ime. V času, ko se je vila vsa Rusija v krčih gladu, je našel Trocki za svoje oficirje In vojake vedno dovolj hrane, obleke in denarja. Vojska je bila zato res navdušena zanj in pred kakimi petnajstimi leti so že mnogi napovedovali, da bo v kratkem vzel vso oblast v svoje roke in uvedel ervojo vojaško diktaturo. Glavna ovira za izvedbo njegovih načrtov je bilo dejstvo, da je bil Žid. Boljševišk! režim je lahko tvegal vse, samo tega ne, da bi postal Žid diktator Rusije. To so spretno izrabljali sovražniki Trockega, ki so v nekaj letih skovali okoli njega jeklen zid neusmiljene in nepopustljive opozicije. Po smrti Lenina, ki ga je še dosledno protežiral, se je zato naenkrat znašel v popolni osamljenosti. Opozicijo prot njemu je vodil Gruzin Jožef Stalin, ki je v času, ko se je bavil Trocki z organiziranjem rdeče vojske, posvetil vso svojo organizacijsko sposobnost organiziranju sovjetov in neštetih odborov in pododborov stranke. Po nekaj letih napornega dela je bil Stalin absoluten gospodar celokupnega stroja komunistične stranke. Naravno je bilo, da je moral trčiti ob svojeglavnost in častihlepje Trockega in da se je razvila med njima srdita borba. Kmalu se je pokazalo, da je Stalin močnejši. Trocki je spoznal, da je zamudil pravi trenutek za prilastitev boljševiškega vodstva po Leninovi smrti. Skušal se Je sicer prilagoditi, a deloma se ni mogel, deloma pa najbrž tudi Stalin tega nI maral, ker je hotel Trockega definitlvno izločiti. Tako je moral nekdanji vsemogočni in kruti oblastnik definitivno kapitulirati in biti še vesel, da je odšel lahko iz Rusije živ. V času brezdelja v izgnanstvu se je vrnil Trocki nazaj h komunističnim naukom ter postal propovednik pravovernega boljševizma. Ustanovil je »četrto internacio-nalo«, okoli katere naj bi se zbrali vsi pravoverni doktrinarji in poborniki svetovne revolucije. Zapletel se je v vse tr^žje konflikte s sovjetskimi vlastodržci in ofi-cielniml komunističnimi apostoli, ki so ga naposled proglasili za Izdajalca sovjetskega delavnega ljudstva na svetu. Epilog tega konflikta je bil torkov atentat v Mehiki, ko se je zgrudil, oblit s svojo krvjo in z razbito glavo, daleč proč od Rusije in ruskega naroda pod udarci pristaša idej v znamenju, katerih je nekdaj on sam pošiljal v smrt ruske množice. Šahovski turnir Celje. 24. avgusta. Včeraj se ie igralo 13. in danes 14. kolo turnirja v Celju. Vprašanje, kdo bo dobil Donosni naslov šahovskega mojstra, je še vedno odprt. Največ izgledov ima mladi Berner iz Beograda, ki vodi z eno točko razlike ored drugimi. Na drugem mestu sta Sorli in Šiška. Med temi se bo vodila borba za prvo mesto Vse partije 13. kola so bile igrane zelo nodietno. Šubarič in Berner sta igrala sicilianski gambit. Šubarič ie v otvoritvi stal dobro, oozneie pa je slabo vodil napad, dočim se je Berner izvrstno branil ter kmalu prešel v močno protiigro. Šubarič se je tik pred prekinjenjem vdal. Grašer ie dobil proti Majstoroviču. Drašič proti Saviču. Pavlovič proti Smigovcu. Mišura proti Popovi-ču. Marek in Mlinar sta igrala remis. 2uk je imel že dobljeno pozicijo, oa io ie zaigral s hudo naoako in se je vdal. Sorli je Medana v otvoritvi nadigral in dobil kvaliteto. Nato ie malo popustil in ie Medan prišel do leoe iejre. Drež.rl pa je figuro ter se ie vdal. Partija Šiška — Gottlieb je končala remis. Stanje po XIII kolu je bilo: Berner 10 in pol. Sorli. Šiška. Jerman 9 in pol. Šubarič 9. Gottlieb 7 in col. Mlinar 7. Smi-govec. Drašič. Mišura. Pavlovič 6 in pol, Marek 6. Savič 5 Medan. Popovič 4 in ooi. Majstorovič 4. Grašer 2 in pol. 2uk 2. 14. kolo se ie igralo danes od 14. do 18. Partije so bile zelo kratke. Gottlieb in Pavlovič sta Igrala francosko partijo. Po splošni zamenjavi sta re-mizirala. Partija ie trajalo samo 9 minut. Jerman in Šubarič sta remizirala po 25 potezah. Remi sta končala tudi MlSura ln žuk. Šiška ie Saviču ugrabil damo ter le partijo dobil. Grašer ie v partiji s Sorlijem nekorektno žrtvoval figuro, pozneje je spregledal še eno ter se vdal. Tudi partija Šmigovc — Mlinar ie bila Prekinjena. Berner pa ima v prekinjeni partlil * Drašičem figuro več in bo dobdL Marek je dobil proti Majstoroviču. Stanje po 14. kolu ie naslednje: Bern$r 10V«; (1). Sorli. Šiška 101/«; Jerman, Šubarič io; Gottlieb 8; Mlinar 7 a): Marek. Mišura. Pavlovič 7: Šmigovc 6% (1); Draži č 61-'«: Savič 5: Popovič. Meden 4%; Majstorovič 4: Grašer. Zuk 2. Jutri se igra 15. kolo ob 9. tnl dopoMna Popoldne ob 13 ie skupščina Jveo&omn-skega šahovskega saveza. Ljubljanski velesejem Korist, ki jo dela večina nafflh statofh in selečih se ptic ie nepoolačliiva. Ko bi se le vsaki dvajseti poljedelec, vrtnar, sadjereiec ali gozdar zavedal, koliko mu ta ali ona ptica koristi s pokončavanJem vsakovrstnega škodljivega mrčesa, bi gotovo povečal pažnjo njenemu razmnože vanju in bi ii v ta namen nudil vse mogoče pogoje za stalno gnezditev v svojem okolišu. Ščitil bi to pred številnimi •»-vražniki in bi brezobzirno pazil, da bd •• strogo izvrševali pred nisi oo zakonu ose. uredbi o zaščiti koristnih ptic. Poučite o tem na omitološki razstavi od SI. gusta do 9. septembra na ljtAcllanfikan lesejmu. Domača obrt na ljubljanskem velesejmu. Pomanjkanje uvoženih surovin postaja tudi pri nas vedno boli občutno. Bližajoča se zima zadaja zlasti pridnim pla-tilkam skrbi, kako bodo BtJnWe ee • toplimi pleteninami. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani bo tudi letos pokazal izdelke iz doma-ie volne in nove narodne vzorce, ki so tako lepi. da se bodo kal hitro udomačili zlasti med narodno zavedno mladino. Filmi v naravnih barvah vzbujajo vedno posebno zanimanje gledalcev. Narava, ki je pri predvajanju črn o-belih filmov dostikrat mrtva in brez oraveca izraza, se pokaže v vsej svoji lepoti. Gozdovi, travniki, voda in planine dobe svojo naravno barvo, ljudje postanejo živi in niso le brezizrazne silhuete. Brezplačno predvajanje barvnega filma o Sloveniji bo vsak dan ob 17.30 v turističnem paviljon« tujskoprometnih zve® na ljubljanskem ve-le*e.imn. ki bo od 31. avgusta do 9. septembra. Obiskovalce veleseima vabimo, da si na vsak način ogledajo tudi ta zanimivi oddelek. Maksimalne krušae cene v Zagrebu Banska oblast je maksimirala cene kruhu v Zagrebu. Beli kruh v teži 1050 gramov se sme prodajati pri pekih in v njihovih prodajalnicah ter na trgu po 5.50 din. Po isti ceni se prodaja polbeli kruh v teži 1160 gramov, črni kruh v teži 950 g pa po 3.50 din. Cene kruhu pri preprodajalcih smejo biti za pol dinarja višje. Danica Bearova najboljša plavačica splitskega »Jadrana« in hkratu x DraguSo Finčevo, članico ljubljanske »Ilirije« najhitrejša plavačica na kratke proge v prostem stilu. Pri dosedanjih nastopih za ligaško prvenstvo med Ilirijo In Jadranom so bile vselej najzanimivejše tiste točke, v katerih sta se spoprijeli imenovani tekmovalki Bearova, doslej še nepro-magana na 100-meteraki progi, je snoči motala kloniti pred odlično Finčevo. SpHtčaa-ka je bŠa nekotiko bolna ia gro verjetno njen slabši uspeh na ta račun. Vsekakor bi bflo zanimivo, ko bi so obe plavHČaci pois-Luvll tnkrarf. kadar bi bili obe v dobri koo-diciji. Morda bi ob ugodnem vremenu kazalo povabiti na tekmovanje le H«mdn> plavalno draičino splitskega »Jadrana*. Kakor kaže, a je t Ljubljani zanimanje za plavalni šport tako dvignilo, da bi bilo zanimanje za podobno prireditev brez dvoma takšno, da bi tudi ponovno piat takega podjetja vnaprej omogočila (Glej todl CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—-Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le Oglasnega oddelka »Jutra« J • odgovor, priložite če zahtevate od v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati «a: Oglasni oddelek „Jut?a", Lfubijatta. Hotel Riviera na plaži. Makarska — priporoča svoje odlične sobe. tekoča voda. Dunajska kuhinja. Cena penziona z vračunano postrežbo ln vsemi ta ksaml din 60. 23141-38 Kam pa,kam? Beseda 1 Oln. davek J Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Oln Teater in kino to luštno je res, ie boljše je vino zabav* in ples. Gostilna Frizerko za damsko stroko, ve ščo trajne ln vodne on dulacije Iščem. Naslov Avgust Radie. Slov Ko njlce. 22987-1 Dobro kuharico Iščem za takoišnjl na stop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča takoj«. 22457-1 Hotelska kuharica samc«tojna in štedljiva se takoj sprejme. Mesto stalno. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23045-1 »Pod gozdom« : Gorenisko. Čevljarskega pomočnika za Šivana in zbita dela tako] sprejme Janko Aljančič, čevljar, Ljubno p. Podnart Dolenjska cesta. 23118-1 23275-18 : Čevljarskega pomočnika dobreea, sprejme Mravlja, 23167-1 Halo Halo Kam jutri na »Komarjevo« Stražišče. v restavracijo »Goreniski__ kolodvor«. Tam bode do- ie j t. -i. Iti piščancev, potic, klobas "O 15 dobrih io dobrega vina, ali to vse , tesariev 2* Vas. Se priporoča in t . mi vabi .Komanevim pozdra- — Naslov v 23001-1 vom Mici Jerščinek. 23308-18 Gostilna Poljšak vabi vsako r.e.de jo in praznik na veselo zabavo z godbo. Novejše kegljišče. šznartinska 22. 23341 18 Pri Putrichu danes ples, izborna vina, gorka in mrzla jedila. Vsi vabljeni. 23391-18 Danes na Komarjevo nedeljo vsi v staro znano gostilno Kolenc v Srp. Siškl. Janševa ul. 3. Prvovrstna pijača. na ražnju pečen prašiček in drugi prigrizki. Vrtni koncert. 23457-18 Gostilna Martine Zg. Šiška, danes vesela zabava pod devizo »Komar pa * muho pleše«. 23443-18 Na žegnanje y nedeljo 1. septembra vabi gostilna pri »Zimovcu«, Sp. Kašelj pri Zalogu, piške, domače koline in dobro kapljico priporoča Marija Tornič. 23400-18 Gotovo vam še ni znano kje ie dobro in poceni zabavate, zato pridite še danes v Vegovo ulico 10, kjer boste povsem kar najbolje zadovoljni. Se toplo priporoča in vas vabi Tone Huč. 23408-18 Vse Lasanu v Šišku na kumarievu nedeliu danes koncert domača zabava, preskrbljeno sa jedačom in dobrom pjačom. Prašiček na ražnju. 23499-18 Danes koncert s plesom kakor vsr.ko nedeljo. —• Gostilna Triglav pri remizi. 23489-18 Služtodpfii Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman jši znesek 17 Din Res dobro šiviljo z dobrim okusom za šivanje na domu iščem za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23173-1 Tri strojnoključav-ničarske pomočnike prvovrstne ln zanesljive sprejmemo. Nastop službe 28. t. m. Izpričevalo o usposobljenosti pred ložltl v torek od 4. do g. u*c popoldne. Krem-*rr Anton, strojno ključavničarstvo, St. Vid nad LJubljano. 23170-1 Kuharico M bi opravljala tudi dru ga gospodinjska dela. v starosti od 23 do 40 let. z letnimi izpričevali v boljših družinah, sprejmem takoj ali 15. septembra. Plača po dogovoru. Naslov: Erjavec Ljubljana, Puharjeva 12 23124-1 Gradbenega polirja absolventa delovodske gole z dobro prakso sprejmem takoj za večje delo v Ljubljani. Na a'ov v vseh poslov Jutra. 23112-1 Kuharico ali kuharja perfektno dobro moč za gospodo (Herrschafts-kochln) iščem. Nastop takoj. Po možnosti z znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 23020 1 Dva kleparska pomočnika takoj sprejme Miklav-ftlč. Stična. 23042-1 Graverja rezbarja zb Beograd, samostojnega, z večletno prakso, sprejmemo v stalno službo Pismene ponudbe z zahtevki plače ln dosedanjega zaposlenja kakor tudi z odtisi svojih del poslati na »Sedmo silo«, Beograd, pošt nI nretlnac 728 pod »Gra-rerl 22543-1 Mlajše dekle ki je dovršilo gospodinjski tečai, spreimemo k tričlanski družini na deželi. Naslov v vseh posl. Jutra. 23198-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Lojze Cer-le, Kamnik. 23189-1 Postrežnico pošteno, pridno in urno takoj sprejmem za dopoldne. V poštev pride le mlajša moč, ki ie vajena dela pri boljši družini. Plača 200 din mesečno brez hrane. — Predstavite se od ponedeljka 26. t. m. dalje od 15. do 17. ure na Mirju, Ver-stovškova 9-1. 23181-1 Kolarskega pomočnika za izde'ovanje avtokaro-serlj takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro izvež-ban«. 23564-1 Trgovskega pomočnika ki zna šofirati, sprejmem za banovino Hrvatsko. Usnjarske stroke ima prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski pomočnik vešč šofiranja«. 23559-1 Modistko samo prvovrstno moč sprejme modni salon Gruden, Tyrševa 11. 23560-1 3 čevljarske pomočnike za zbita dela in enega za čisti ni stroj (Aus-putzmaschine) sprejmem takoj. Jager Anton, čevljarstvo, Celje, Ostrožno 79. 23529-1 Postrežnico mlado, čedno in pošteno, iščem za 1. september od 6. ziutraj do pol 3- popoldne. Plača po dogovoru. Naslov » vseh posl. Jutra. 23175-1 Lesostrugarskega pomočnika sprejmem takoj, hrana ln stanovanje v hiši. Babič, Rečica, Laško. 23078 1 Družabnica Izobraženo k starejši osam jeni dami Iščem. Ponudbe pod »Starejša« na ogl. odd. Jutra. 23072-1 Dve mladenki epi, veseli, iščem za damsko kapelo. Imeti morata dober glas za petje in voljo učiti se glasbe. Dobita stanovanje ln hrano ter 250 din mesečne plače. Nastop takoj. Ponudbe s sliko na: Njegovan Helena. kapelnica. hotel Novak, Daruvar. 23009-1 Perfektno stenografinjo in strojepisko, zmožno sLovenske ln nemške stenografije sprejme odvetniška pisarna v Celju Sprejme se samo izvežbana moč, ki res obvlada oba jezika in obe stenografiji. Pismene ponud/be na podr. Jutra v Celju pod »Perfektna stenograf inj a«. 23531-1 Izvežbano postrežnico Mlada natakarica | Boljše dekle iTigovski sotrudnik1 Vajenca delavna, z dobrimi spriče- sposobno zi vsa hišna dela | verziran manufaktu-e. galan za pleskarsko in slikarsko vali, z nekai kavcije in kakor tudi kuhanie, zmož- i terije, pošten, zmožen obrt sprsjmem takoj. Ste iščemo za dopoldne, brez ; zn3njem nemščine .dobi me- na nemščine, želi 'namesti- j mostojnosti. premen. " mesto lan Borosvet-ska 16, tel. 32-83 23374-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajan ie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Moderno Nemščino in AnglcšUino uči najbolje in posebno po ceni doktor pedagog. Pismene ponudhe na ogl. oddel. Jutra pod »Hitra metoda«. 23296-4 Nemščino angleščino, francoščino, itn lijanščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11 pritličje. Informacije dopoldne. 23298-4 Profesor poučuje za popravne izpite vseh predmetov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izboren metodik«. 193 Klavir in teorijo od 1. sept. t. .1 dalje po- Brivsko frizerski pomočnik z znaniem železne, trajne in vodne ondulacije, soliden delavec, išče službe za takoj ali po dogovoru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23233-2 Trgovska pomočnica želi mesta v špecerijski ali manufakturni trgovini. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro: »Poštena in zanesljivi 286« 23286-2 Mehanik bi se rad naučil šofirati, zato bi delil zistonj v »v-topodjetju ali privatno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delam zastonj«. 23146-2 Elektromonter rtar 33 lrt, vešč vseh del na nizki in visoki napetosti, gre tudi v strojno delavnico. Delal je več let v inozemstvu ter obvlada več jezikov. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Visoka napetost«. 23133-2 Natakarica išče službo, stara 21 let, pridna in poštena, za takoj ali s prvim septembrom. Ljudmila Val, Stražišče, Kalvtrija Sil. Kranj. 23219.-2 Mlada zakonca poštena in zanesl;iva, iščeta mesto hišnika v manjši hiši _ -...., . ali vili event. proti neka, j ufmem. učni .ezik s oven-doplačila. Ponudbe na ogl. j 'n ?emški Znčetek po-odd. Jutra pod »Hvaležen , uka poliuben Cena zmer-v jeseni«. ' na- Grem tudi na dom. — 23413-2 D°P'se na ogl. odd. Jutra pod »Vešča v pouku«. 23277-4 Mlado dekle išče mesto sobarice v Zi-grebu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23519-2 imiBBgt^CV Valenci(ke) jnHasmtia c. Učenko za manufakturno in modno trgovino, ter 2 učenki za šiviljsko obrt, sprejmem. — Stanovanje in hrana v hiši, proti malemu plačilu. Mel-her, Jesenice, Gosposvetska cesta 13. 23225-44 Trgovsek obrti v trgovini x mešanim blagom ali v manufakturi, se želim izučiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Marljiva učenka«. 23255-44 Vajenca za mehanično delavnico, sprejmem. S. Rakoš, Zaloška c. 51. 23263-44 Vajenec e lletno učno dobo Išče službo v trgovini z mešanim blagom. Cotar, Kladezna 19, LJubljana. 23346 44 Vajenca za trgovino z mešanim blagom, s primerno Šolsko Izobrazbo sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Marljiv 38.. 23526-44 Iščem mesta za mehaniškega vajenca, najraje z vso oskrbo v hiši. Drago Pink, Rovte št. 127 nad Logatcem. 23301-44 Učiteljica daje po'-.k v nemščini. Hiter uspeh. Vprašati od 15. do 20. ur?: Go-rupova ul. št. 3 parter I 23402-4 nt. trn im^i 'iJM Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali da:a 38 pritličje. 23424 6 Štedilnik na 3 p o?*?. 2 pečrjaka, prosto stoječ za vzida-nje prodam. Drmastja, St-ožice 15-1, Ježica 23461-6 Ur.dervvood pisalni stroj, velik, zelo do^ro ohrarJen, pc.-erj prod-m. Naslov v vseli poslov. Jutra. 23454-i Kotel z ognjiščem, pri- eren za kuho ml'a, masti. marme ade itd. v.godno oroda »Metalia«, Gc-no švetska 16, tel. 32 Vi 23372-6 Radioaparat i cevni in gramofon ugodno proda ali zamo-nja za karkoli Skok, Gosposvetska 16. tel. 32 88 . 23373-6 Omnro, zefo prodim. Poizve se C?rkv*-na ulica 13. Trnovo, od 3. dalje. 23412-6 Peč prenosna za sušenje sad*« ali kot krušna naprodaj. F. Toman, Resljeva c. 30. 23416-6 Dobro ohranjene predmete najbolje p"^ate ali ^u pite pri ABC, Ljubljana Medvedova c. R po.eg kolodvora v Si^ki 22878-6 Kleparske stroje in orodje radi bolezni prodam a'l ocčna prodamo Rešit k ' • nai pošljejo po-m: Ik" ni ogl. odd. Jutra pod »Dna«. 231 2 15 Beseda 1 Dm. davefc Piti 'fl Mfro aH dajanje aaslova 5 Din Nalmanl&l znesek 17 Din. ADI FR AFTOMOBTET aovi modeli d<-^pe!i. Vsi eh dim—usij dobite pri Jigoprom*'t. Go'ob Ivan Celje. Krekova 11 23110 10 Rabljene avtogume p'ašče m zračnice sa mo velikosti 4 5C do 5 25-17 ln 450 5.00 ciO f 00 16 kupuje do naj-vi?J1 ceni DKW ze.,=top Etvo I Lovše, O1 >všks c. 93 23C30 10 Motoma kolesa rabi'er.a tudi karar.bo Iirana 150—200 ccm kupi Ludvik Ileršič, Ljub-iJanii. Cesta 29. oktobra 13 22401-10 Avto debro uvožer, v brezhibnem stan;u do 20.000 km vožn e, kupim. V poštev pride:o znamke: Steyer, Ope! Olimpia. Skoda: O. Farčnlk. Ljubljana - Moste Slapničarjeva ul. 5. 23297-10 Avto mali v dobrem stanju prodam ali Z3men:am za večjega. Vincek, Celovška 42. 23147-10 Prodam ali Jamenam za motorno kolo avto Chevrolet tipa 1926.. pripraven za predelavo. motor v zelo dobrem stir. u. po zelo nizki ceni. Naslov: — Vladko Majcen, Trbovlje II. 23234-10 Motorno kolo Ari o' 500 ccm športno v eelo dobrem stanju pro dam. Naslov na i?ranič r.i četi M. Sobota. Žara.".1 odhoda poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23075-10 Opel super 6 cil., 4 sedežni, v dobrem stanju naprodaj. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23452-10 Dostavni avtomobil tovarniško nov, 4 pnevmatike ln 1 rezerva, z zaprto karoserijo, nosilnost do 1 tone, proda Splošna trgovska družba z o. .z. Ljubljana, Tvrševa 33 (Javna skladišča). 23441-10 Tovorni Diesel avto 5—7 tonski, s priklopnim vozom kupi Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29- oktobra 15. 23417-10 Prodam gume 12 X 4% kompletne s platišči, po nizki ceni. — Maistrova 10. 23404-10 Tovorni avto 5 tonski, rabljen, kupim. Dam v račun ali prodam motorno kolo BSA 500 ccm s prikolico v dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicami Jutra. 23475-10 Tovorni 1 in pol tonski avto m odjprt Ford A n-odel, oba v odličnem stanju, oocenl prodam. Jenlč, T 'ubljana, Poljanska c. 69. 23554-10 Auto blok S cll za Alfa Romeo kupim Stanter. Sv. Peter v Sav dol. 23522-10 , sA> S'** Beseda 1 Din davek 3 Din za Mfro aH daianie naslc-a 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din fC"Tniie' Prodata: Hranilne knjižice aank m nranilnic cer vrednostne papirje !>-> najugodnejših cenah Bančno kom zavod Maribor 188 16 Vojno škodo tn vse druge drž. pa pir'e kupujemo ln pro dajamo. " Tudi posamezne komade. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12. 22972 16 Kdo pomaga eospodlčni s posojilom 3000 dtn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri tisoč«. 23323-16 Financierja kateri bi na svoje ime prevzel trgovino z gospodarskimi stroji, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska izobrazba ni potrebna«. 23362-16 Večje posestvo ne predaleč od železnice, katero je prezadolženo po možnosti z večjim vinogradom ali z lego pripravno za ureditev vinograda, kupim takoj. Lastnik lahko dobi dosmrtni užitek in lahko ostane za gospodarja. Ponudbe s točnim opisom celega posestva na F. Mihe-lin, Zagreb, Zerjavičeva ul. 9. 23214-16 Hranilne knjižice Prve Hrvatske štedionice in njenih podružnic vsako količino in vsako vsoto, kupujem, ter plačam takoi v gotovini. Ponudbe z nazna-čenjem točne cene in vsote na F. Mihelin, Zagreb, Zerjavičeva 9. 23265-16 Pekarno na prometnem kraju vzamem v najem takoj aH pozneje. Pismene ponudbe je poslati na podr. Jutra Celje pod šifro »Prometna pekar na«. 23054-17 Trgovina z meš. blagom r večjem industrijskem trgu z inventarjem se odda radi družinskih razmer ta koj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: i»St. 84«. 23248-17 Zmožen gostilničar ; išče prlme-rno r^ostl no j v najem. Obširnejše po-| nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko«. 23324-17 i ________ Gostilno i na promotne-n kraju, tudi na deželi, vzamem i v najem. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Go-i stilna 100«. I 23336-17 Iščem posojilo din 6 do 7 tisoč za povečavo obrata. Vrnem mesečno po din 500. Za obresti dam event. stanovanje samski osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. Vid«. 23438-16 Knjigoveza družabnika za otvoritev nove knjigoveznice Iščem. Prostori na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miklošičeva«. 23366-16 Posojila dajemo našim članom m varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom*, Ljubljana, Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Mlada žena prosi gospoda malega posojila proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijatelj« na ogl. odd. Jutra. 23535-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Na1man1št znesek 17 DJn V najem oddam večjo mizarsko delavni co z Inventarjem, s pre cej prevzetim d<»'om ln dvema vajencema. na prometnem kraju na Gorenjskem. v bližin! postaje pod ugodnimi bogojl. Pojasnila ln naslov: Slejka Jo?e. Sv Petra c. 3. LJubljana. 23160 17 Dobro idoča gostilna na zelo prometnem kra ju na deželi, po eg far ne cerkve se odda na račun zakoncema, po možnosti brez otrok. Predpogoj dobra kuhinja. prevzem gostilne takoj aH v nekaj mese cih. Detajlne ponudb-na o? odd. Jutra ood oAsrilna 125«. 23125 17 Hišo z vrtom na Poljanski cesti 71 oddam v najem. Priprav na za trgovino, mlekarno prl-rmo aH slišno Več se Izve isto tam. 23102 17 Hranilne knjfžice vrednostne napirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah ir. takojšnjemu p ačllu RUDOLF ZORE LJubljana. Gledališka ul. štev 12 22971-16 Kot družabnik ?rem s 50-60 tisoč din. Slepimo podjetje. Tudi sodelujem. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »Dober delavec«. 23083-10 Tranzitno skladišče vr iko. ob Cfstl na Go renjsltem >>iz.u rnttnt ce .-•dd.srr v nal«m. Naslov v vseh poslov .Tu tra 23005 17 Gostilna na Hajndlu blizu Ormoža se odda v nvem. Vprašajte pri Ivanu Hojžarju. Vciika Nedelja. 2319417 Gostilno v okolc; Pti-.ia aii Maribora na ra/-un ali v najem na ime lastnika Iščem. Ponudbe pod »Urrodnost.«, Aseruura Pichler, Ptuj. 23074-17 Gostilno prevzamem na račun v najem na dežeii aH bližini mesta po dogovoru, kavcije zmožna Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor — kavcija«. 23073-17 Dobroidoča trgovina z mešanim blagom se odda zaradi preselitve v najem. . Ugodni pogoji! Prevzem zaloge v gotovini a inventar brezplačno na razpolago. Same agilni trgovski pomočniki (pomočnice) pridejo v poštev. Ponudbe pod »Vpeljana trgoyina« na podružnico Jutra jMaribor. 23508-17 Kmečki valjčn' mlin na vodni pogon. 2 dnevno kapaciteto do 2000 kg, vzamem v najem Franc Priršek, Rnzvanje 122 p. Hoče, Maribor- 23500-17 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro s.H dajanje naslova 5 Din Na1man!ši znesek 17 Din. Lokal s pritiklinami na prometni točki Ljubljane iščemo za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zračno«. 23092-19 7.a sklf>d?«?e alt obrt oddam velike prostore na Tvrševi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliki suhi prostori«. 23163-19 Lokal s stanovanjem, vpeljan za trgovino z mešanim blagom ali drugo obrt, takoj oddam. LjubHana, Bežigrad, Guštin, Staničeva 6/1. 23273-19 Slaščičarna brez de avnice v centru ugodno naor^daj. Po nu-dbe na offl. odd. Jutra ix>d »Nizka r.at^m nina«. 23456-19 Delavnico iščem v sredini mesta za mir^o obrt. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »479«. 23479-19 Beseda 1 Din davek • Din za Mfrt. ali daiame rta.«lnvn c Din Nalman1' 17 Dm »Posest« r«5&!ltetns pisarn« LJubl-Mn? rtfik c*-3 ta vn :zci»'6 'astri, si silo »ff' sest« ki izbaja »»aleeens J v mesecu v !f n* ponud bo <7»liko 't.pvtV hi« "11 ter paicci v mestu in na deft^.l krr.ot£!iipnt «a. 94-20 Trgovska hiia 'epa, voga_na. na naj bolj prometni točki, s 6tanovanji v prvem nadstropju (ca. 350 m zazidane ploskve in ca 1050 m nezazidanega btavblšča) v renemira nem kopališču celjskega okraja. Je naprodaj. Resni interesenti naj se Javijo pod šifro »700.000 na og.. odd. Jutra v Ljubljani. 23022 20 Posestvo v celjskem okraju ali blizu Slov Bistrice, ev. tudi hišo ali viio kupim proti takojšnjemu plačilu (Cena 100 do 250.000 din) Posredovalci so izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Donosno«. 23084-20 Malo posestvo na katerem je stanovanjsko poslopje z gostilno in trgovino in z vsem inventarjem prodam. Primerno tudi za upokojenca. Naslov v vseh posl. Jutra pod »Gotovina«. 23114-20 Vinograd 1000 trt, vinska klet s stanovanjsko sobo ugodno prodam v Semiču v Belikraji-ni. Vprašati pri Jakobu Go-lobiču, Gradnik, Semič. 23116-20 Veliko hišo r gostilniškimi in trgovinskimi prostori v Slovenjem Gradcu — bivii Narodni dom — na najlepšem kraju sredi mesta naprodaj. Prodaja se tudi velika žaga v neposredni bližini mesta. Po drobnejše informacije daje: R. Druškovič, Slovenji gradeč. 23172-20 Prodam hišico v mestni jami ob Vodovodni 30, isto tam motorno kolo po ugodni ceni, zaradi preselitve. 23164-20 Sončno parcelo suh teren, elektrika, vodovod, 791 kv. m, v mestu, Šmartinska cesta ugodno prodam. Naslov ▼ vseh posloval. Jutra. 23165-20 Hišo s 3 lokali v Ljubljani prodam. Naslov v vseh posl. Jutra . 23157-20 Parcelo blizu Kranja na Primsko-skovem prodam. Poizvedbe na Hugo Singer, Jugočeška, Kranj. 23101-20 -stanovanjska hiša dobičkanosna, naprodaj v bližini glavnega kolodvora za 260.000 din. Informacije Maribor, Aljaževa 5. 23193-20 Malo posestvo z zdravo iv.Sico v bvžl r.i Domža n ceste Trojan« — novrJa',e kupim in plačali lah.,,.; Ponud be na ogl odd. Jutra pod šifro »Malo pose stvo«. 23071-20 Prodam ker odpotujem. hlSo. ?. sobi. kuhinja, shramba, klet, neusahljiv stude nec in gospodarsko ; o-s'op je. vrt. dvorišče, rodovitno njive. v.-:e v •tr.cm kosu. 10 r.mut od mesta BreJi.-:. M-s rt ja OAina. Brežice. Za-kot 25 2303S-2C Novo hišo dvostanovanjsko, z velikim vrtom (1700 kv. m) v Te-harjah pri Celju prodam. Pojasnila daje Paulič Alojz Teharje. 23197-20 Hišico ki se da prestavljati, prodam za 4000 din. Poizve se na Šmartinski cesti 16. 23203-20 Trgovsko hflo center Ljubljane. 10 stanovanj. cena 950.000 din čisa donoe 9 odstotkov, proda: Hinko Prlvšek, Ljub Jana, Tyrševa 12. (Buffet »Na Na«). 23545-20 Novo hišo trgovsko gostilniško v Ljubljani proda Hinko Prlvšek. Ljubljana. Tyr-ševa c. 12. 23546 20 Večja zemljišča v LJubljani, severni del, zaradi poznejše parce a-cije ugodno proda Hinko Prlvšek, Ljubljana, Tyr6eva c. 12 (buffet »NaNa«). 23547-20 Večstanovanjsko hišo z lokalom proda hranilnica za 750.000 ln 150.000 v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na obroke« 23558 20 Prodam eeeno enostanovan jsko trosobno hišo v Ljubljani z vrtom. Posredovalci Izključeni. Cena 160.000 din. Naslov v vseh poslov Jutra 23540-20 4 stanovanjska hiša v Šiški, cena din 440.000 -novozgrajena 5 stanovanj, hiša na Kodeljevem, cena din 350.000.- nova hiša za Bežigradom, 5 stanovanj. Cena 6*0.000.. din, stara donosna dvonadstropna preurejena stanovanjska hiša ob prometni cesti s 6 stanovanji cena 750 000 din, starejša večstanovanjska hiša v centru, večje število parcel in kompleksov na vseh delih Ljubljane naprodaj. Informacije daje realitetna pisarna Kunaver Ludvik. Cesta 29. okt. št. 6. telefon 37-33. 23467-20 Na Vrhniki v bližini kolodvora se pro da lepa stavbena parcela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19499-20 Kupim hišo v mestu, plačam takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. 23252-20 Dvo- ali trostano- vanjsko hišo kupim ▼ okolici Ljubljane. Ponudbe s približno ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Takoj plačam«. 23251-20 Nova hiša (krčmo) mariborska periferna, na prodaj. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 23192-20 Dvostanovanjsko hišo v dobrem staniu z vsemi pritiklinami ir. 400 rr? vrta podam za din 105.000. — Marija Nunar, M< ■■•t,--.na. 23228-20 Hišo • moderno ure enim loka'om v cenr->i industri skega kra-la prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 23132-20 Parccla 2000 m2 po nirki ceni na prodaj. Cesta v Zeleni log št. 5. 23282-20 Kupujemo gor. lovc srednje in večje, vs?ke vr^te v predelih med Zidanim mostom in Litijo ter med Zidanim mostom in Celjem. Ponudbe na »Dubravka«. Zagreb, Uica U. 23289-20 Din 7.000.000 Rentabilna palača, center Zagreba. 6 trgovskih 1 ka-lov, bančn; in pisarniški pretori. naprodaj. Vukma novi<* Hiis. pos*ediik, Zagreb, Nodilova 3 U. 23221 20 Parcele f St Vidu polec Škofijske ga zavoda nadalie ob dr- ! žavni cesti in v Vižmaruh j na prodal. Poizvedbe Viž ; mane 78 (nasproti Mi/arske 1 zadruge). 22000-20 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Motor 200 cm rabljen, kupim na vknjižbo na hišo. Plačam, ko jo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Rabljen motor«. 23207-10 Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikl; pnevmatike. - Ceniki franko' TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 AVTOMOBILISTI - POZOR! Kupujem stare avto-gume vseh dimenzij po najviSji ceni. Prodam tovorni avto Opel Blitz 3 tonski Mod. 35. Cena 22.000.— din in DKW tip. Maister cabrio limouslna. -r- Avtomobili se lahko ogledajo pri OPEL zastopstvo, ŠOLMAN, Celje, Mariborska 5, tel. 241. 5978 Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-^ VZORCI BREZPLAČNO! Din 3,500.000 Rentabilna palača, center Zagreba, s štinsibnini, dvosob., enosobnimi komfortnimi stanovanji, lift. vozni uvoz, proda Vuk-manovič lliia, posrednik, Zagreb, Nodilova 3'II. 23222-20 Prodam kompleks v Ljubljani, oral parcel, hišo, poslopja, kozolec, živ in mrtev inventar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Celovška cesti«. 23381-20 Enonadstronno hišo v okolici St. Vida-Vižmar-je, kupim. Plačam takoj. — Posredovalci izključeni. Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod »Enonadstropna«. 23246-20 Kupimo: Posestvo na Dolenjskem za relo 40 g'av živine in 100 prašičev. — Sta-novanisko hišo okrog Prul. Doleniske ceste, gotovina 350 drur« hipoteka — Noveifo hi '.o. bllSina bolnice. — Večstanovanjsko. novo hišo. Šiška, med Celovško cesto ln progo do 000. — TTi*o v centru ?,1 okolici Ljubi 18-ne fd* st."ro do 190.000 'r.' driir-o ''o 400 000 — Posestvo pa Dolenjskem r bližini LJtibMane. večina polja, nekaj gozda. FTtša ln tr^Tvyiarsko po-'■ioule i&hko staw>. Ce-^a RP0 W0 — Dvo-stanovanjsko vilo (oeem \T'r'p, Rožna do-do 500 000 — Uiše . Dra' ltah, St. Vidu do 200 000 — Donorno hi-*o v bližini kavam? \Trtci'n 'Bežigrad), go tovina 20° CO0. drugo •i'TV>t»>*ft. — Vilo Ko-D-pl do 8 nlHjoncv itd. V najem: fiost.;ina s tujskimi so b&ml, hror konkurence. ! Drl tovarni s 2000 delavci r p odda v najem j uradi starosti, ali vza weai kompani^nko a kapitaiom ?O.OČO. »RcalUeta« posre Prostorno—cen trum«. 23320-21a Dvosob. stanovanje blizu tramvaja la 1. oktober išče drž. uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Finančni št. 240«. 23240-21a Enosob. stanovanje s kabinetom ter kopalnico iščem za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve mirni osebi«. 23348-21a Enosob. stanovanje iščemo za takoj ali 1. september. oPnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno in suho«. 23360-21a Enosob. stanovanje za oktober iščeta zakonca bres otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped iifro .-Mirna 300«. 23384-21a Dvosob. stanovanje lepo, sončno, po mož nosti v bližin! mesta. Išče mlad zakonski par, oba drž uslužbenca, za 1. september. Ponudbe n3 og" odd Jutra pod »Hlglenlčno stanovanje-23425 21 a Dvo- ali trisob. stanovanje s kopalnico Išče za 1 oktober driavnl upokojenec z ženo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Mirna stranka«. 23433 21 a Dvo- ali trosob. stanovanje komfortno. iščem za takoj al kasneje. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Samo odrs-ie osebe'. 23331 21a Fno^Ab ctnjiov^n^c suho in ?'ačno. iščem samo nr-lcie v Šiški za oktober. P irjbc na oel odd. Jutra pod »Tofen plačnik do I jOO din«. 23414-21a Izdelovanje lesenih isTa?!' lukrativnih — množinskih predmetov, tehnično dovršen strojno-rr.otorni pogon, s prvovrstnim nemškim izdelovanjem v Zagrebu, prodamo z uporabo koncesije za 55.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica broj 144. 23210-20 Trgovine, industrije hotele, restavracije, bufete gostilne, kavarne, bonboni-jere, parfumerije, pekarne, mesnice prodajamo in posredujemo nakup vestno in uspešno: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 23211-20 Parcela sončna, elektrika, vodovod naprodaj. Iz prijaznosti dnevno: Tvrševa c. 99 od 15. do 16. 23556 20 Gradbene parcele oblastveno dovoljene od 655 do 965 kv. m, sever ni del Ljubljane za Tyr-ševo cesto, sončna lega. peščen teren, proda: Hinko Prlvšek, Stofcice St. 180 poleg gostilne »Pod Upoo«, aH: LJubljana, Tyrševa cesta 12 (buffet »NaNa«). 23544-20 Prodamo: Hišo šeststan -vanjsko. novo zldfno, netto donos. 30.000 Cena 600 tisoč — Ilišto petstono-vanjsko. novo zidano, donosno. cena 400 000 — Hišo trlstanovanjsko. novo zidano, netto do-nc6 20000. Cena 350000. — Hišo dvostanovanjsko. vrt. cena 200 000 Hipoteke 20.000. Brezplačne informacije daje realitetna nišama Adamič, Gosposvetska 7, Ljub'Jana, nasproti Sla-mtča. 23440 20 Parcele za postavitev lepe hiie ali vile, v zdraviliškem in letoviškem kraiu, smrekovi nasadi, voda, elektrika, 20 minut od železniške ali avto postaje na Dolenjskem po nizki ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod '»Zdravje in počitek«. 23397-20 Vila dvostanovanjska, s gospodarskim poslopjem tn vrtom za sadovnjak radi preselitve naprodaj. Informacije Novo mesto, Zagrebška cesta 18. 23406-20 Proda se večstanovanjska hlža v surovem stanju. Goriška 35, Ljubljana VII. 23M5-20 Sobo s kuhinjo 7.3 t»k y*otl »*P.-» šten pb.čnik l-;9«. 231 '9 21 Fnr>«ob. stanovanje v neprsrcdn! bJiJini g!?«-ne oddam Prrdnosf član«*:: družini. N7:'.«'-)v v .-veh poslovalnicah 'utr.i. 23212 21 Enosob. stanovanje ■ dvo^'anska družina troseč oktober po .nožno ti v trnovskem ekraju. t>or.udbe na oe; c.Id. Jutra pod šifro Trnv.-rkl okraj« 23536 21a Enosob. stanovanje oddam dostoini in mirni stranki Florjanska 31. 23261-21 DvosoV stanovani" sončno, mirno, čisto, vse pod enim kliučem, oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23JOO-21 Trisob. stsnovanie s pritiklinami v Trdinovi ulici 8, oddam. Poizve se v Kmetski posojilnici 23304-21 štirisob. stanovpnje lepo urejeno, s kopalnico in vsemi pritiklinami, ueod no oddam. Pon-jdbe na ogl odd. Jutra poo »Stadion«. 23305-21 Naprodaj imam tri krasne parcele v sredini mesta (zida se 3—< "ad-rtr»p;a), trgovsko-stanovani-ske hiie, vile, gostilne v centru in na periferiji. Pojasnila: Jančar. Sv. Petra cesta 27. Telefon 47-38. 23480-21 Dvosob. stanovanje v bližini Tivolija, z veliko predsobo. veflko kuhinjo, kopalnico In vsemi drugimi pritiklinami oddam za novem ber mirni stranki. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »A. B.« 23459 21 Strnnvrmje d"osobno s kabinetom — solnčno, bližina Tabora ali bolnice v Liublani. išče mirm stranka *a 1. oktober P nudbe na podružnico f-it-a V-ribor pod »Soliden pl.-.čnik«. 23509-21a 3eseda 1 Din davek 3 Dni za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo oddam. Sprejmem tudi dijaka v vso oskrbo. Čopova c. 19. Izve se pri hišniku. 23064 23 Opremljeno sobo oddam gospodu. Strogo se-pariran vhod. Naslov T vseh posl. Jutra. 23186-23 Sončno sobo na BIeiweisovi cesti oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 23180-23 Sobo oddam gospodu ali dijaku četrtošolcu I. real. gimn. Bohoričeva 24-a. 23154-23 Sobo s posebnim vhodom oddam v bližini Tabora. Fugnerje-va ulica 13/11., vrata 15. 23185-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Marmonto-v* 36. 23182-23 Lepo sončno sobo v bližini glaT. kolodvora oddam boljšemu .gospodu. Naslov T vseh posl. jutra. 25184-23 Sobo aračno, sončno, s souporabo kopalnice oddam. Pri-voz 14. 23137-23 Opremljeno sobo veliko, sončno, oddam eni aii dvema osebama v strogem centru z ali brez zajtr ka s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23257-23 Sobo s souporabo kopalnice s celo oskrbo za dve osebi, oddam. Istotam sprejmem nekaj oseb na dobro domačo hrano. 23258-23 Garažo in dve opremljeni sobici z ali brez oskrbe se takoj odda na Mir ju. Strogo se-pariran vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23232-23 Sobo lepo, mesečno, oddam takoj. Kocenova ul. 12. 23292-23 Gospoda sprejmemo na stanovanje v centrumu s popolno oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23294 23 Prazno sobo v III nadstropju v sredini mesta, oddam v najem s 15. septembrom. 23309-23 Sobici vsaka separatna, odda«. -* Slomškova 23'I. nadstropje. 23241-2} Sobo » Linhartovi ulici, oddam gospodu. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 23262-2» Prazno sobo ihod iz stopnišča, oddam. Dravska ul. 1. 23259-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoi odd?.m, mirni osebi. Novak, Pred jamska 25/1. Rožna dolina. 23250-23 Sobo lepo opremljeno, ugodno oddam eni ali dvema osebama takoi ali s 1. septembrom. Cerkvena 21, I. nadstropje, vrata 14. 23367-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam 2 minuti od bežigrajske gimnazije. oPizve se: Kobe Tvrševa 63. 23349-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam. Kocenova ul. 6. 23332-23 Sobo lepo. veliko, mirno ln čisto, event. souporaba kopanlce. I. nadstropje poseben vhod. sončna stran, okna na vrt. oddam stalnemu gospodu takoj. Vprašati pri hiš niku. Rimska c. 13. 23343 23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Florjanska 31. 232*0-23 Garsoniero opremljeno, absolutno sončno, oddam s 1. sept. gospo dični ali gospodu za 300 din. event. zakonskemu paru za 400. ki sta oba v službi. Dvoržak, Drenikova 25 tik tramvaja in sokolskega doma v Šiški. 23239-23 Sobo s posebnim vhodom oddam 1. septembra. Cena nizka. Gregorčičeva 12/1. 23357-23 Opremljeno sobo solnčno, ▼ novi vili takoj oddam. Cena po dogovoru. Pod Rožnik, Večna pot 10. 23354-23 V novi vili pod Rožnikom se odda opremljena soba z souporabo kopalnice. Na razpolago garaža ia velik sončni vrt. Vprašati jfCi <5sdu pod Rožnikom. »247-23 TZaštita drveta«. 5930 KaKo se bo konča sedanja vojna ? ? ? Originalna Nostradamusova prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8.— v znamkah na naslov : Tajnovitosti života — Zagreb, pošt. pret. 140. Ml MASCHtNENFABRIK AUCSBVRC-NURNBERC'A-0* DIESEL MOTORJI stabilni in brodski PLINSKI MOTORJI SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! M.A*G ZAGREB Varšavsko ul. 11 Gospoda aprejmem na stanovanje B vso oekrbo. Livarska 7. Polzve se: Elnšpiler Jeva 15 pritličje 23389 23 Prazno sobo • posebnim vhodom od dam za 1. september. Cena 130 din. Polzve se v prodaja ni zelenjave pri gasilskem domu v Zgornji Šiški, Vodniko va cesta. 23390-23 Sobo prazno ali opiemlieno, za eno ah dve osebi, oddam takoj ali 1. septembra. — Planino na razpolago. — Bezrukova, Mestni trg 17, III. ievo. Ogled od 10. do 15 ure. 23415-23 Opremljeno sobo lepo, popolnoma novo, « posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddim blizu banovine. Ceni din 450. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23407-23 Inženjer višji državni uradnik, išče pri poljšl družini v Ljubljani oprem jeno. čisto, * svetlo in mirno sobo z uporabo kopal niče v bližini glavne po jte, sodnije a i plinarne za 1. september. Ponud be na ogl. odd Jutra >od »Inženjer«. 22806-23a Upokojenka išče za l. september prazno sobo z poseDnim vhodom, če mogočr 7 -.rane in postrežbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Zdrava«. 23287-23a Gospod išče lepo sobo s poseb nim vhodom v centru mesti. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 232S4-23a 2 akademika iščeta mirno ln snažno sobo b izu tehnike ali v centru, po možnosti 2 vso oskrbo za 15. sept Ponudbe z navedbo cene na ogi. odd. Jutra pod »Z navedbo cene . 23353 22 Lepo čisto sobo v strogem centru oddam gospodični ali diiakinii. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23394-22 Dve sclncni sobi oddam tako). Trstenjakova številka l/JI. 23472-23 Elegantno sobo l kopalnico, oddam samo bolišemu solidnemu gospodu oddam. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 23283-23 Lepo prazno sobo z balkonom in souporabo kopalnice oddam ' »eptem-bra na Malgajevi u! ie ln perzljance na Ijubljan -kem velesejmu Prevze mamo naroMla na dol ~orocna odplačila. 22582 37 155 kemičnih receptov odličnih Izkušenih (la kov. masti za obutev, epila. mazila. parfu-merija itd ) pošljr> -o interesen trm za din 96 po povzetju. Izdelovanje enostavno. Potreben kapital minimalen. Velik zasužek. Idealna eksistenca Strokovno i ;-nan ie nepotrebno Receptom so priložena na-I vedila za ved-tve ke-| mijskega podletja Z-i'r I ko receptov nar:>Mte pri Kemijskem zavodu, i Pašičevo. 23077 37 I ZA VtfAKO PRILIKO 'itijOoljSa in na. cenejša obiadin si nabavite pr- Preskerju, Sv. PETKA C H Kokaš »Brama« kupim. E. P. pošta Je žica. 23553 27 Beseda 1 Din. davek 3 Oin za šifro ali daianje naslova 5 D1n Na1man1ši znesek 17 Din Kislo zelje novo. prvovrstno v sodč kih. dobavila oo narc Miu ln namižji ceni Gu -tav Erklavec Ljubila na Kodellevo Povšet.o va 47. tel 25-91 186 33 Kislo zelje, repo -armo novo, prvovrstno po brezkor.kurenčn) ceni vsako mnižino do navijam. Homan. Ljub 1'ana, Sv. Petra 81, tel. J5-39. 185 33 Koroške brusnice dnevno sveže razpošilia od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libeliče, žel. postaja Dravograd - Meža. 185-33 Seseda 1 Din davek 3 nin za šifro ali dajanje •laslova 5 Din Nr.jmaniš? znesek 17 Din Mizarske streje vseh vrst priznano pr vovrstnih znamk »Tei chert«. »Pesto« itd ka kor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in ga-terske liste naročite na j bo'j ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljub ljana. Frančiškanska ul 4. Tel. 45-42. 197-29 Enostanovanjska vila v Celju z večjim vrtom 35 minut od kolodvora se odda v najem. Ing. Godec, Celje, Polule 52. 23057-20 Stružnico 1.5 do 2 m dolžine, šeping 400 do 500 maksim. hub, vrtalni stroj 25 do 35 mm svedrine. Po možnosti z vdelanimi motorji! Natančen opis vseh in ceno poslati na podr. Jutra na Jesenicah pod »Stroji«. 23122-29 Motor za žaganje drv in konja s koncesijo prodam. Poizve so pri Če-ponu Karlu, Jesenice. 23123-29 Stroji batna črpalka (kolbenpum-pe) na ročni pogon, z zrač nim kotlom in vodnim rezervoarjem, vsebina 1000 1 zelo pripravna za hišni vodovod, srednje velikosti, do bro ohranjena, malo rabljena, naprodaj za 1300.— Dev. Mar. v Polju pri postaji, Kijoditu. 23156-29 Izrabite priliko! 18 šivalnih strojev, pr vovrstnih znamk po Izredno nizkth cenah na prodaj pri Prometu nasproti križanske cerkve. Tel. 43 90. 23568-29 SB 11.000 Dobro dobiš vse. V po slovalnici Jutra v Mariboru dvigni pismo. 2314024 Gospodična 261etna, trgovsko nao-bražena, z 20.000 din išče sebi primernega znanja, najraje z državnim uslužbencem. 23041 24 Mlajši železniški uradnik želi spoznati gospodično od 18 do 24 let staro, čedne zunanjosti v svrho skupnih izletov. Slika zaželena in se vrača. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Železniški uradnik«. 21958-24 Samostojni sodar .teli poročiti sebi primerno družico z neka) kapitala zaradi poveča ve obrti. Naslov v verh poslov. Jutra. 22993 25 Državni uslužbenec 28 let star, išče dekleta z nekai gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Zenitev takoj«. 23280-25 Zenitve in možitve posredujemo najvestneje, otmeno in diskretno. Odlična izbira prvovrstnih partij oboiega spola. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znarrl-oh diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 23212-25 Slovenska gospodi "na bogate kmečke družine, inteligentna, s premoženjem 500i000 din. želi poročiti odličnega gospoda do 40 let, v sigurnem položaju. Informacije proti nakazilo 10 din v znamkah diskretno »REZOR, Zagreb, pošta 3. 23213-25 Nekadilec postanete v treh dneh z našim za nes"jivlm. popolnoma neškodljivim čred tvom >N!kotinol«. Velika steklenica din 70, mala din 60. pošl ja po povzetju »Jucropatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Išče mo zastopnike. 200 Revmatizem lšljas, nevrateijo. zama Učenost nsi^Pno zdravite z našim ma=ažnlm aparatom »Vibrator«. Izb®ren tudi za r,ego lepote. Cena din 420. Ju-eepatent. LJubljana. Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. 23569 37 Inteligentna gospodična resna, podjetna bi poročila istotakega gospoda do 45 let, z gotovino za pove čanje rentabilnega podietja. Le resne ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Iščem sreče«. 23512-25 Drž. uslužbenec ▼ uniformi želi poročiti do 30 let staro gospodično z nekai gotovine. Resne ponudbe poslati s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod »Resno misleča«. 2351-0-25 Inozemka rodom Slovenka vdova, 44 let stara, išče v Jugoslaviji , znanja z gospodom, ki ima j stalno službo ali vpokojen-: cem v svrho ženitve. Ponud-' be na podružnico Jutra "Maribor pod »Inozemlfa«. 23514-25 Nalivna peresa s prozornim držalom, zato pero. z desptlet-nim Jamstvom dobite od din 60 naprej samo pri Juzopatent, LjubMana. Dvoržakova 8. Ogled brezobvezen. ISčemo zastopnike. 23570 37 Počitnice doma Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma z našo patentirano ultra vloletno obsevalko Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo šport no rjavo pot. Zahte vaj te prospekte! Jugo patent, Ljubljana. Dyor žakova 8. Sprejmemo zastopnike. 23571-37 SREBRO, DRAGE KAMNE ln vsako^rstn« ZLATO kupuje po naiv.šiib cena* JOS. EBERLE ujubjana. rvrševa * palača hotela »Slon« OKAMA MAZILO u zdravi nib zelišč Čudovit uspeh pr: ranah opeklinah. ožuljenjlh volku, turih in vnetjih itd za nego dojenčkov, pri Kočnem vnetju, izpu 'ajih in hrastah na temenu za razpoi;?nt prsne bradavice Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerijah. "Ieimel'' HEROLD MARIBOR* 2 9 5 1 Vodno turbino približno 8 k. s. kupim Vekoslav Bablč, Rečica. Laško. 23079 29 Pletilni stroj št. 10'80 malo rablien, pim. Marica Rudolf, Kamen ščak 24. p. Ljutomer. 23216-29 Elektromotor 1 do 2 ks , 220 volt, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »380«. 23131-29 »Falzmaschine« za usnje, dobro ohranjen, naprodaj. Najlov v vseh poslovalnicah Jutra. 23279-29 Anker Šivalni stroj in Central Bobbin tt šivilje. krojače, čevljarje, tudi za entlanje z eno in dvema iglama za robčke. Rabljeni stroji z dolgim in okroglim čolničkom od 300 din naprej vedno na zalogi. Prodaja TRIGLAV., Resljeva 16. 23332-29 Gospod črn korenjak, najlepšihlet in lastnih dohodkov, nesrečen v zakonu, želi znanja z zna-čajno neodvisno, tudi starej; šo gospo ali gospodično, ki bi mu nudila iskreno prijateljstvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sporazum«. 23220-24 Gospa sndnjih let. ločena, ne po lastni krivdi, z lastnim zaslužkom, išče sebi sorodno dušo. Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko pod šifro »Varčen ln zvest«. 23328-24 1927 Pismo prejel, hvala! Piši zopet, hrepenim — zdravstvuj! 2356« 24 1940—1960 Le izprememba krajša Vam čas. Vič. Vič. Na videnje. K. O. 2354124 Gdč. s nokojnino in nekai prihrankov, želi spoznati resnega boljšega gospoda, državnega nameščenca, starost nad 50 let, radi možitve. Vdovci z otroci zaželjeni. Ponudoe z naslovom na ogl. odd Jutra pod »Zaželjeni dom« 23498-25 Posestnica gostilničarka mlada, čedna, bi se poročila s starejšim gospodom s kapitalom. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zanimaj se«. 23516-25 Rabljene čevlje moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje, kupujem in prodajam. Klavžer, Voš-ojakova 4. « 23317-37 F.T. KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OO 9-12,3-7 URI v HOTELU .SOČA' SV. PETRA CESTA Družabnika ■ za premogovnik (dober premog) blizu Zagreba sprejmemo ali rudnik tudi prodamo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod fit. 56745. 5874 Od Vas je Ivisno, da imate obleko vedno "">t novo zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiikanlca .^ERIRAJ V »JUTRU"! Koroški drobiž »Koroški Sknenoc« priobčujc v vsaki številki pisma slovenskih vojakov v nem-:ki vojski. V zadnji številki piše med drugimi akademik Janko \Vrulich, d<«na iz Radii: »Na vso utrujenost šestdnevne vožnje sem pozabili, ko se mi je ob vznožju Visokih Tur odprla dolina, po kateri se vije na:a Drava«. Njenim -umečim va'ovom naročam prvi pozdrav slovenski domovini. Ici me po velikih doživetjih za čas mojega dopusta ljubeče sprejema v svoje narečje. Brzovlak drvi dalje in dalje Toda dane« mi vozi mnogo prepočas'. . Stojim ob odprtem oknu :n g'ob<">ko vdihavam sveži or*r-r-ki zrak divne korofke zemlje, ki je že nad pol leta nisem videl. Tam daleč že dobro razločam ob''ke velikana Dobrača. ki loči Ziljsko in Dravsko do!-no ... Vzbujajo se mi silni spomini na doživljaje tam na daljnem severu, kjer smo na krovu male bojne ladje z drugimi tovariši srečno prevozili Skaderrak. Misel, da morski valovi vsebujejo marsikaj »živega« v svojih tcmn;h globmah, je marsikoga navdaja-'a s strahom. Sončni humor in šaljivost tovarišev pa sta kmalu prevladala. Alarm radi v bližini se nahajaioče s^vTa-žne podmornice je povzročil zopet nekoliko strahu, da nas morda kak torpedo ne pošlje ▼ globino mocja: toda nevarnost je kmaUi minula. Pri najlepšem vremenu smo nadaljevali pot ter se po 24-urm vožnj: izkrcali v Osilu, glavnem mestu Norveške. Mesto ima krasno lego ob fjordu Mnogo veilikih. šiest do sedemnadstropnih palač daje mestu moderno lice. Moda in kultura kažeta delno angleški vpliv. Iz Osla sme na Vnebohod z'<-teli proti »nebesom«. Transportna letala so nas nesla v Trondhjem. Lepše rajže si človek ne more želeti Celi dve uri srro brzeih skozi zračne višave ter preleteli 400 km. Pod nami v večernem soncu se lesketajoče morje, nepregledne snežne planjave, ledena jezera, beli vrhovi gora ... Po srečnem pristanku smo začeli naš vojni pohod, ki je trajal cel mesec maj. Naša pet je bila zaznamovana s sledovi modeme vojne: stotine razbitih vozov, avtomobilov motorjev in koles v cestnih jarkih in na cesti: ponekod ogrodja zgorelih letal Porušeni mostovi, zapuščene naselbine, bombardirana in pogorela mesta. Tu pa tam preprosti grobovi žrtev ob cesti...« ★ Podra\'lje. Predzadnji toek zjutraj so stanovalci našli tukaj službujočega železničarja Franca Topliča z zlomljenim križem ležečega na tleh pod oknom njegove v drugem nadstropju se nahajajoče sobe. Nesrečnež je imel ponoči hude sanje, da je v spanju vstal in šel namesto skrzi vrata, skozi odprto okno na prosto Sedaj leži v ceflovški bolnišnici. Blato pri Pliberku. Tukajšnji posestnik Rudolf Skias jc hotel hitro nareka ti za živino malo krme. Pognal je motor, a ga je naenkrat zgrabil jermen da se je zgrudil s težkimi poškodbami na g'avi m vratu na tla. Sele po dolgem trudu in umetnem dihanju so ga dobri sosedje ki so takoj prihiteli na pomoč, spravi'!: spet k zavesti Želimo mu da bi v dobri domač oskrbi in zdravniški pomoči kmalu okreval. Državne ceste v slo\'enskih krajih. Generalni inšpektor za nemške ceste ,e s 1. aprilom t. 1. določil v južni Koroški sledeče ceste za državne: št. 116 Celovec-Beljak (Trbiž); 116a Ričara ve.c-državna meja ("Korensko sedlo): št. 331 ^t. Andra.'-Veliko-vec- Celovec-Ljubelj (Ljubljana;) št. 334 Velikovec-Labud; št. 335 Velikovec-Zelez-na Kapla (Ljubljana). S tem prevzema vse stroške za vzdrževanje državna cestna uprava. Vzdrževanje mostov železniških prehodov itd., ki dosedaj niso b;!i v rokah cestne uprave, ostane tudi v bodoče obvezno za dosedanje vzdrževalce Skoz^ vasi pa vzdržuje državna cestna uprava ceste le v občinah, ki pri ljudskem štetju 22. marca 1934 niso dosegle števila 600U duš. Občine pa, ki so knele pri omenjenem štetju nad 6000 ljudi, morajo samt skrbeti za ceste skozi svoje vasi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ■ ' V" . . ' ' .'' - v"- V' ' ' . . ..-..v..'* • V -»v. v. '' /c v 'U&ž Občina Ljubljana Mestni pogrebni mto4 Naznanjamo, da nas je nenadoma zapustila na$& Vita Otoniiar absolventka trgovske akademije Dan in aro pogreba objavimo kasneje. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Gaspič, dne 24* VHL 1940. i MK * PCAl7AT0R!F!Cf0 Ustanovljena 18§7 ■ I TI^ST jč*iazza impero 5-6 kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pn: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. n, g03t Ilniearjem m© J isi in Ker imam še velike zaloge starega vina za dobivanje BERMETA, bom mogel za sezijo 1040/41 postreči svoje cenjene odjemalce še po starih nepovišanili cenah 13 din liter, originalno BERMET-VTNO z Fruške gore. — Ker ne vem če bom mogel osebno obiskati V3e svoje prijatelje, jih tem potom prosim, da mi pravočasno sporočijo svoje potrebe. 9 LASTNI PROIZVOD BERMET VINA Sremski Karlovci — Fruška gora. aitiice! Veselje za Vas in družino prinesejo naši vozički najnovejših modelov. Velika lsblra koles. Prodaja tudi na obroke ! U U 6 L JAN A MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Občina KOROŠKA BELA je razpisala na dan 19. septembra 1940 pismeno ponudbeno licitacijo za gradbena in obrtniška dela pri dograditvi nove šole na Koroški Beli v skupni proračunski vsoti din 1,958.978.76. Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Službenega lista« št. 68. in 69. Občina Koroška Bela. 5936 Razpis MESTNA OBČINA MARIBORSKA razpisuje oddajo restavracijskih prostorov v gradu »GRAJSKO KLET« z dnem 15. oktobrom 1940. Ponudbe za prevzem restavracijskih prostorov je vložiti najkasneje do 15. septembra 1940 na naslov: Mestna podjetja, Maribor, Orožnova ul. 2/L Vse informacije in pogoji za prevzem so na razpolago interesentom v pisarni Premoženjske uprave MP, Frančiškanska ul. 8/II med uradnimi urami dnevno med 8. in 12. uro. Predsednik mestne občine mariborske dr. ALOJZIJ JUVAN s. t. 5977 Razstava pohištva v Št. Vidu v lastnih prostorih tik zadnje tramvajske postaje Ogled brezplačen Velika izbira: Jedilnic spalnic stilske sobe, narodni slog, moderne oblike po lastnih načrtih. kuhinj UGODEN NAKUP — KVALITETNO BLAGO. Rudarski paznik z rudarsko šolo in večletno prakso na premogu, dober jamomerec, se sprejme za rudnik »BELAKRAJINA« v Črnomlju. Plača ob prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi po dogovoru. — Ponudbe s spričevali in opisom prakse poslati na: Rudnik »š EN T J AN 2«, Krmelj, 5959 V Zbelovem pri Poljčanah prodamo tovarniško poslopje, žago s polnojarmenikom in venecijanko. Poleg tovarne se nahaja enanadstropna stanovanjska hiša in 3 orale zemlje. Poslopja ležijo tik ob železnici Poljčane-Konjice. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: »Tovarniško poslopje«. 5935 PIL AKNA Ivan Figar Ljubljana * Stalna zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpiia) in rašpel Vošnjakova uL 12 Telefon 39-42 Prvovrstna izdelava ln konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust. Prevzamemo tudi stare pile v nakup. SOMIDI8 ZAGBEB, NIKOLIČEVA10 ^AHTEVAjTf^RESPtAtNI CINIK Trgovski poslovodja s 151etno prakso, 35 let star, vojaščine prost, s potrebno kavcijo IšCE primerne zaposlitve. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor, pod šifro »Poslovodja«. 5976 NAJLEPŠE CTI Ravijen. Klabund Ravijen: Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga. din 15.- Zgodbe brez groze Piotr-Ras&utin Črna voina Thompson Majerjeoa. Rudarska balada KONJAR ki je vešč nege konj ln dober jahač, potreben je za daljšo službo. Ponudbe s sliko poslati na Norveški Generalni Konzulat, poštanski pretinac 180, Beograd. 5919 „KUBO" BRZOPARILNIKI z bakrenim ali z jeklenim v ognju pocinkanim kotlom, KOTLI za ŽGANJEKUHO vseh sistemov ln velikosti. Pralni kotli. Asbest, FILTRI za VINO. Tovarniške naprave. Kotle za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. — Priporoča se: BOŽIČ IVAN „K O T L A R K A" KUK IVAN kotlarstvo in kleparstvo — LJUBLJANA — ključavničarstvo Tyrševa c. (Dunajska) št. 35 (bivše Strojne tovarne). Telefon 87-92 ZA MEHANIČNO DELAVNICO V SRBIJI potrebujemo nekoliko STRUGAHJEV (DREHER) (FRASER) (HOBLER) Pismene ponudbe z životopisom, a pod šifro »Strugar«, poslati na »SEDMO SILO«, Beograd, Frankopanova 28 pošt. pret. 728). 5947 ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 ZAHVALA Za premnoge dokaze sožalja ob smrti našega blagega očeta Uicarla iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, Sofcohi Bled, gasilski četi ter vsem ostalim, ld so dragega pokojnika spremili na njegovi poslednji potL Bled, 24. avgusta 1940. Žalujoči ostali ?ffl:CHEL ZSVACO: 192 iiOMAN. »Ste našli Loraydana?« »Ne, sire, še ne. Dobro se skriva, ako je v Parizu.« »Boji se. Treba mu je prej ko mogoče dopovedati, da bo v Louvru dobro došel. Potrebujem ga.« »Zgodilo se bo, sire... Da se vrnem k zadevi v Sekirni ulici: z gotovostjo sklepam, da se je Ponthus bal, češ, videti bi bilo, kakor da se je s predajo odtegnil dvoboju z Loravdanom. Ko bi bil grof tisti večer izdrl meč zoper njega, sem prepričan, da bi bil ostal Ponthus nato mož beseda in bi se mi bil dal v roke. Ta plemič je torej samo na pol odgovoren za vse, kar se je zgodilo. Ker je zelo hraber, Je imel njegov odpor nasledke, s katerimi nismo naprej računali. Kljuboval mi je. Več stražnikov je bilo ranjenih in ubitih. Nazadnje mi je celo ušel. Pariz se je temu smejal in se še smeje. Zaradi tega zasluži smrt. A ta upor priznava, nobene podrobnosti ne taji.« »Nu,« je zarohnel Franc I., »če se je Pariz smejal, bo Ponthus jokal, s tem je vse povedano!« »Da, kajti prav je, da se nihče ne upa norčevati iz oblasti velikega profosa. Vendar, sire, upor, ki ga krivec priznava, je s samo smrtjo dovolj kaznovan. Drugače je seveda z žalitvami, ki jih je ta človek izrekel proti vašemu kraljevskemu veličanstvu ... « »Opsoval me je, Croixmart! Sam sem ga slišal. In psoval me ni le z besedami: ves njegov nastop je bil psovka... « »V tem je pravi zločin!« je rekel veliki profos 8 svojim neusmiljenim glasom, polnim vroče vere v kraljevo vrhovno oblast. »Žalitev veličanstva je svetoskrunstvo. Psovati kralja je toliko kakor preklinjati Boga. Vprašujete me, sire, kaj mislim o Klotarju Ponthuškemu: vedite, da čutim do njega nekakšno dopadenjs. Ko bi ne bil veliki profos. bi ga poizkusil rešiti. Ker pa sem veiiki profos, tudi mislim tako, kakor se spodobi velikemu profosu. Oblast, sire, utegne trpeti škodo, ne da bi bilo prizadeto božje načelo oblasti. Nekdo utegne ubiti redarja ali razžaliti mene, toda oblast, ki jo :mate od Boga, ostane vkljub temu nedotaknjena. Ako pa kdo opsuje vas, tedaj niste razžaljeni samo vi, ampak z vami vred vsi vaši nasledniki. Cez sto, čez tisoč let, ako hočete, bo poslednji Valoižan podlegel, ker je kralj Franc, prvi tega imena, dovolil, da so ga psovali. Ponthusov zločin je treba kaznovati, aH pa bo rodil podobne zločine. Danes ie Ponthus sam. Čez dvajset let bo Ponthusov tisoč. Cez sto let bodo živeli na Francoskem samo še Ponthusi. Tedaj bi bilo konec kraljevske moč:. In kadar bi bilo kraljestvo mrtvo, kdo ve, ali bi potlej sam Bog še mogel živeti? Sire, to bi bil konec sveta, strahota vseh strahot za voditelje narodov, ki so Bogu odgovorni za svoje delo. In zato, s:re, vam pravim in bi vam rekel, pa da je Klotar de Phontus moj edini sin:. Dolžni ste ga uničiti, veličanstvo, nihče vam ne daie pravice, da ga ne bi uničili! Nedopustno je trpeti, da ne bi priznal svojega zločina. Razpnite ga torej na natezalnico, in ko prizna, ga predajte krvniku. To, samo to je vaša dolžnost. Tako vam kličem, in bi vam zaklical tudi tedaj, ako vam upornik ne bi bil samo všeč, kakor je meni, ampak bi bil vaše lastno, rodno dete!« Veliki profos je za trenutek umolknil. Nato je dodal: »Hvala Bogu, Klotar de Ponthus vam je tujec. Ničesar ne čutite do njega; niti dopadenja ne, kakor jaz, ki sem ga videl pri delu — dopadenja, ka- terega se obtožujem, zakaj takšno čuvstvo je že v sebi žalitev vašega veličanstva.« »Nikar ne pretiravajte, Croixmart,« je rekel Franc I. z maice porogljivim in malovernim nasmeškom. »Ne, sire. Oblast je samo ena. Poravnave ne more biti. Povedal sem vam svoje mnenje. Treba je, da natezalnica izvije Klotarju Ponthuškemu priznanje, in ko bo priznal, je treba, da ga zadene javna kazen za njegov zločin.« »Tako tudi bo. smrti mi božje!« je vzkliknil kralj. »Ni ie rešitve za tega ničvredneža.« Krdelo je bilo prijezdilo do Templa. Krenilo je čez dvigljivi most in zajahalo pod veliki vhod, ki sta ga branila dva mogočna stolpa. Kralj je razjahal na prvem dvorišču, pred tem-pelsko cei-kvijo, ter sprejel poklonitev zapovedni-ka de Guitalcnsa in njegovih častnikov. Gospod de Guitalens je hotel na dolgo in na široko pozdraviti njegovo veličanstvo. Toda kralj mu je segel v besedo: »Peljite me takoj v mučilnico in privedite upornika. ki bo zasbšan.« »Upornik že čaka, sire,« je odvrnil poveljnik. »Oho!« ie vzkliknil kralj in obstal. »Kaj ga mar že izprašujejo? ... « Gosnod de Guilalens je vidno osupnil. Prkl^nil se je in zamrmral: »O ne, sire vaše veličanstvo dobro ve, da je mučno zaslišanje brez vaše navzočnosti nedopustno... « »Kako to?« Kralj je prebledel. »Kdo vam je rekel? ... € Poveljnik se je začel tresti in jecljati. »Govorite brez strahu,« je prijazno nadaljeval Franc I. »Posebne vzroke imam. da se ne bom čudil ničemur, kar koli mi poveste ... « »Nu, sire,« je tedaj rekel gospod de Guitalens, »ko smo prejeli ukaz, naj denemo upornika na na- tezalnico, so se sodniki neutegoma zbrali, jetnika so privedli v mučilnico in krvnik ga je že hotel privezati, ko je prišel iz Louvra sel s sporočilom, da pride kralj osebno v Temple in mi ukazuje, naj odložim izpraševanje, ker hoče sam prvi zaslišati uoprnika. Najprej sem se zavzel, ker ni bilo pismenega ukaza. Nato pa sem sklenil p>očakati, dokler se ne izkaže, kako in kaj... « »Prav ste storili,« je z mračnim glasom rekel kralj. »Vodite me zdaj. Vse kaže,« je pomislil sam pri sebi, »da izkuša nekdo rešiti Ponthusa. Toda, na mojo dušo, zadnjo besedo bom imel jaz; zločin žalitve veličanstva mora biti priznan in kaznovan ... « Klotar Ponthuški je sedel na železnem stolen, ki je imel noge vzidane v tlak mučilne dvorane. Desno zapestje mu je uklepal širok okov, ki ga je močna veriga spajala z eno izmed stolovih nog. Veriga je bila tako dolga, da je mogel jetnik vstati in ceio storiti dva ali tri korake. Dvorana je bila somračna. V ozadju temnega prostora je sevala rdeča zarja bakel, ki so širile sajasto svetlobo. V njenih mrkih odsevih sta se risala jetnikov bledi obraz in njegova shujšana postava. Razločno si videl prav za prav samo dve beli lisi: njegovo srajco in nad to nekaj enako bledega: njegovo lice. Klotar de Ponthus se je mehko smehljal prividu, ki ga je gledal z notranjimi očmi. Ta smehljaj ni pomenil ne bahaštva ne skrajnega napora volje spričo bližnjih muk. Smehljal se je Leonorini podobi... Zakaj v resnici je bil daleč od mučilnice. Domišljija, vsemogočna obujalka radosti in bolečin, ga je zanašala kdo ve kam tja na perigorške goljave, v zapuščeno krčmo pri »Milosti božji«. Mladi človek je znova preživljal trenutek svojega prvega srečanja z Leonoro in v m^h blažen govoril* BERiRl DEHO Naraven les v zvezi s papirjem. Pripravno za pokrivanje zidov in za dekoracije. »ECHTHOLZTAPETE « za KAVARNE, KINEMATOGRAFE, RESTAVRACIJE, STOPNIŠČA, URADNE PROSTORE, STANOVANJSKE PROSTORE (kot lesena obloga) nadalje posebno vporabne za VEZAVO KNJIG IKK KARTONAŽO VSEH VKST. Dobe se v vseh barvah. Tapeciranje je mnogo bolj enostavno kakor s papirnimi tapetami ter trajnejše. — Lesene tapete »DEHO« se lahko navoščijo, naoljajo, pobarvajo ali lakirajo. Rajonske zastopnike iščemo. Vzorci na zahtevo zastonj. Zastopstvo za Jugoslavijo:* Ing. L. EHRLICH ZAGREB, Gunduličeva ul. 8/m. Ona se nič več ne muči z oteč enimi, vnetimi in do ran ožuljenimi nogami. Ta slika dokazuje, da se lahko hitro iz-nebite mučitelja svojih nog, če boste kupili v najbližji lekarni zavojček prave soli sv. Roka. To sol je treba raztopiti (eno veliko žlico) ▼ lavorju tople vode tako, da bo raztopina mlečne barve. V tej blagodejni raztopini kopljite noge najmanj 10 minut. To je treba trikrat ponoviti. Pravo čudo je, kako dobrodej-no učinkuje ta sol. Vsebina kisika v soli sv. Roka ozdravi noge in jim daje mla-deniški polet. Razmehča vam žulje in trdo kožo, da jih zamorete odstraniti kar z roko. Po uporabi se boste čutili tako ugodno, da se boste lahko po želji igrali, sprehajali ali se zabavali z vsakovrstnim športom. Ne boste postali utrujeni, Sol sv. Roka vas osvobodi ozeblin, otečenosti udov, vnetja in ran na nogah. Ona vidiva blagodejno ter vam bodo noge zdrave in v dobrem stanju. Nikar ne čakajte, kupite še danes zavojček prave soli sv. Roka, ki stane din 9, 16 in 25 in se dobi povsod. Verjemite, da ta denar zaleže in da vam bo pripravil mnogo zadovoljstva. — Dobiva se v lekarnah in drogerijah. DAIMON FOKUS ŽEPNE SVET1USCE EDINSTVENE SO V BLESKU IN MNOŽiNI SVETIL! Nov udolbljen reflektor! Stikalo za svetlobo in uravnavanje fokusa z enim kontaktom! Trgovci in mehaniki zahtevajte brezplačni cenik Dobava samo preprodajalcem RUDOLF P R P I Č ZAGREB Vrhovčeva 13. Tel. 9244 Posojilnica t Ribnici n/DoL ponovno razpisuje mesto zadružnega tajnika ln obenem skrajšuje rok za vlaganje ponudb na 5. september t. L V ponudbah je navesti pogoje, reference, eurriculum vltae ln priložiti dokumente. 5962 RAZNA ZASTOPSTVA ZA BEOGRAD sprejme firma „WA$m KLASIK" Miroslav Jevtič, Knez Mihajlova I. kat. Prvovrstne poslovne zveze in reference. 5950 KREMA ZA DAH TS NOČ. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah! britvica za britje Vas bo zadovoljila Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! Trstje za strope iz najboljšega materijala, vezano a pobakreno žico izdeluje ln dobavlja JOS. R. Pllh? Ljubljana ZALOGA RAZNE IZOLACIJE Gradaška ulica 22. Telefon 2513 pri al M O S K I 1 •polni nesposobnosti, pil spol-slabosti poskusit« bormonake pUule »HORMO-SEKS« Opbtnjo m ▼ vseh lekarnah. SO pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS -lilule! p« pošti diskretno razpo-iilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Olavno skladišče: Farm kem. laboratorij »VIS-VISIT« Zagreb. Lan sov trg 3. _Ogl reg S. Dr. 5646-3'j DOBI SE r vseh boljših trgovinah. Varujte se potvorb. GLAVNO SK L A OI &C£: E. LEVER Beograd — poštni predal 384 Prvovrstno konceptno z absolvirano srednjo šolo in maturo, s perfektnlm znanjem srbohrvaščine, nemščine ta po možnosti enega romanskega jezika, slovenske stenografije in strojepisja, v starosti do 30 let SPREJMEMO. Ročno pisane ponudbe z navedbo življenjepisa, honorarnih zahtev ter s sliko naj se vlože pri oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Konceptna uradnica«. 5914 DHAŽBA hlodov In drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1., PRODA NA JAVNIH DRAŽBAH 17. in 18. septembra 1940 lz območja svojih gozdov: L Plešič na Pohorju v režiji izdelanih ca 1.900 plm mehkih hlodov ln ca 400 prm bukovih drv. 2. Rogla na Pohorju v režiji izdelanih ca 1.700 plm mehkih hlodov. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi, pri šumski upravi v Črni ta revirnem gozdarju v Sv. Lovrencu na Pohorju ta na Hudem vrhu. AZP zidarskih in drugih del za palačo pokojninskega sklada Mestne hranilnice ljubljanske Pokojninski sklad za nameščence Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani razpisuje za svojo zgradbo na vogalu Gledališke ta Puharjeve ulice v Ljubljani, pare. št. 332. k. o. Kapucinsko predmestje težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska ta kleparska dela. Interesentom so v Mestni hranilnici ljubljanski, Prešernova ulica 3, na razpolago gradbeni pogoji ta po 2 izvoda tiskanega proračuna proti plačilu din 120.—. Ponudbe je vložiti najkasneje v zapečatenih kuvertah do 11. 4. septembra 1940 pri Mestni hranilnice ljubljanski. Kasneje vložene ponudbe se ne bodo vpočtevale. UPRAVA POKOJNINSKEGA SKLADA PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI Na Ruperčvrhu je preminul, star 91 let, naš senior šef in ustanovitelj podjetja, blagorodni gospod graščak in industrijalec na Kolovcu Pogreb bo v nedeljo, dne 25. avgusta ob 10. uri dopoldne iz Kolovca v rodbinsko grobnico na Rovih. Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. JARŠE, dne 23. avgusta 1940. Nameščenci tvrdke Grajsko kolovške lesne industrije Feliks Stare, Kolovec ■ •«3#r -i - BKgZv. i: /f-V > V globoki žalosti naznanjamo, da Je v petek umrla naša ljubljena žena, mamica, sestra, teta ta svakinja, gospa Pavla Solina roj. Ravljen posestnica in trgovka v Dolskem pri Ra jbenburgu Blago pokojnico bomo na danadnjo nedeljo apggaaaCB k večnemu počitku. Žalujoči soprog FRANJO SOLINA s sinom FRANCI JEM la družini RAVLJEN, SKOBEENE V »t t" z-\ \ • > ■- »v "vtl itfrZfgr&Str, •Sfe^R1 'v* '^»IP 'M Zahvala Za vse dokaze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela of> težki feguM svojega gospodarja, gospoda Zdi) Mihaela posestnika in prevoznih* kakor za poklonjene krasne vence ln cvetje se tem potom vsem naj topleje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam 6č. duhovščini, pevcem zrn lepo žalno petje In godM »Sloga« za žalne koračnice, vsem sosedom, prijateljem in znancem, M so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala ▼ ponedeljek, dne 26. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi svetega Frančiška v ŠiskL LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1940. Žaluioca Pepa Abunar rži- * ^tt - fi M ii t ■ ••» P- ' 'A ' r j - *-.<- Mf. MS« - 0 -'f • f . s* Urejuje Davorin Ravijeo. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskarno č d. kot tiskamarja Fran Jer&n — Za insaratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi * Ljubljani.