PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jubilejna številka
ob petletnici "Primorskega dnevnika
Naše uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhajanja «Primorskega dnevnika« posebno jubilejno številko. Prosimo vse sodelavce in iitatelje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša jubilejna številka čim popolnejši pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu.
UREDNIŠTVO
|*to VI . Štev. 98(1489)
gotovini gr.
TRST, četrtek 11. maja 1950
Cena 15 lir
Delovno ljudstvo Jugoslavije žanje uspehe na vseh področjih svojega dela
Tekmovanje strojevodij za racionalno uporabo železniškega parka-V Sloveniji dela že 4000 frontovcev v briga-dah pri sečnji lesa - Razstava lokalnega gospodarstva v Solkanu - Izjave švedske napredne pisateljice o HPJ
(Od našega poročevalca)
MUBUANA, 10. — Ob pro-,avi .5. obletnice osvoboditve jkffčfa iijesta Slovenije Ljub-ftne so y Ljubljani odprli ob-ilegalno tiskarno, ki 'e >ela veliko vlogo p.cpula-ttafj Osvobodilno borba v ki vojni. Tiskarna nosi Toneta Tomšiča,.ki je Pa_ vojni in je bil orga-niza-■pi tajnik centralnega komi-I KP Slovenije.
/B jtmija 1942 do februarja jP SQ y tiskarni tiskali dve JJtpti «Dela», glasila KP Slonje V. 5000 izvodih. Tu so tudj glasilo Osvobodilne 2®le Slovenije ((Slovenski po-^valec,,.
A proslavi je govoril kandi-. * ta člana CK KES tov. Ivlir. ^ Zlatnar, ki je prikazal tež-a Pogoje, y katerih so delali /V^tni partizanski grafični 1 avci, in vlogo, ki jo je ime-£ 3[ narodnoosvobodilni bor-.. Vogalna tiskarna «Tonr Tom-‘k».
35 italijanskih parki je prisostvovala
Skupina
jJiiOUOUVUVV.«
^otnajsklm proslavam V Ju'
, ~viji jn gi ogledala razne šje Jugoslavije, je včeraj od-v?Vala iz Ljubljane v Italijo. s' jugoslovanski listi piše-
0 tekmovanju strojevodij za
i!? ^čionalnejie izkoriščanje J^zniškega parka. »Borba«
Vod
da je neki hrvatski stroje
obt|
‘Ja postavil nov rekord v
ai'enitv-> lokomotive, ko 1e
peljal
.-	. a svojo lokomotivo
d 2 km dolg vlak s slcup-
" tezo 5184 ton. Preko 30 stro-" ^‘j iz Zagreba je sprejelo
Poziv
. . na tekmovanje kolekt:-a železničarjev iz Ljubljane
« so sklenili, da bodo redno 0j'li za tretjino težje vlake,
kakor je bilQ do sedaj odrejeno v normi. Strojevodje so to obvezo takoj izvršili in so prevozili kompozicije vlakov s preko 2000 ton.
Tekmovanje se širi tudi na druge proge in Po vsej državi in tako tudi na ozkotirne pro, ge. Včeraj popoldne je neki strojevodja prepeljal jz Zaloga v Zagreb kompozicijo vlaka, ki je bil težek 4797 ton; imela je 213 voz in dolžina vlaka je znašala 2150 m.
Vzporedno z borbo za čim večje izkoriščanje lokomotiv se vodi borba tudi za skrajšanje časa- vožnje.
V Sloveniji se vsak dan večje število frontovcev vključuje v frontne brigade, ki odhajajo na sečnjo lesa. Iz ljubljanske oblasti dela do sedaj v brigadah že 1830 frontovcev. v mariborski oblasti 1524 frontovcev, v goriški oblasti je najboljši goriški okraj. V ponedeljek je skupno že delalo v gozdovih 3960 frontovcev, včeraj pa jc narastlo število nad 4000.
V Solkanu je že od 1. maja odprta okrajna razstava lokalnega gospodarstva, na kateri se prikazuje celotna lokalna industrija in obrtništvo, deloma pa je zastopano komunalno go. spodarstvo, turizeim in gospodarstvo ter lokalni promet. Za razstavo vlada veliko zanimanje.
V okviru «Titove štafete« v čast rojstnega dneva maršala Tita je danes iz Ulcinija ob skrajni južni točki jugoslovanskega primorja odlšla štafeta »Pozdrav Jadrana«, ki nosi pozdrave ljudstva iz Dalmacije, črnogorskega in hrvatskega primorja maršalu Titu. Štafe-
ta bo pretekla vso jadranrko obalo in se bo n’a Reki združila s štafeto iz Istre in Slove nije, ki bodo skupino nadaljevale Pot proti Beogradu, kamor bodo prišle skuppo z ostalimi štafetami 25. maja
Iz Stockholma javljajo, da posveča švedska javnost veliko pažnjo izjavi znane švedske književnice Marije Seanstedt. ki je 1- maja v svojem govoru v nekem predmestju Stockholma kritizirala politiko Sovjetske zveze in se izrekla za ne odvisnost komunistične partije Švedske od vodstva Sovjetske zveze.
Knjiievnica, ki je do sedaj dvakrat izvoljena za predsednika. Združenja švedskih književnikov in kj je s pozdravnim
govorom otvorila zasedanje švedskega komiteja pristašev miru y Stockholmu, je v svojem- prvomajskem govorom med drugim dejala;
((Komunizem ni blago za izvoz, ,kakor to smatrajo mnogi komunisti. Želela bi, da bi imela na Švedskem komunistično partijo, ki bi bila svobodna in neodvisna od’ Moskve in Kominforma, in sicer jako, ka-kor Komunistična partija Jugoslavije. Mislim, da bo maršal Tito imel uspeh s svojo linijo. . V. vsakem primeru upam, da b-o ta neodvisna linija imela uspeh.
Glede raznovrstnih komentar, jev švedskih listov o govoru knjževnice je Seanstedova podala pojasnila na nekatera
vprašanja. Tako objavlja list ((Svenska dagbladet« od 3. maja njend izjavo, v kateri je rečeno:
«Odkar sem začela politično misliti, sem imela jasen socialistični pogled na svet in v tem se ni nič spremenilo. Se dalje ostajam na pozicija levih socialistov, čeprav nisem bila nikoli članica kake partije«.
Nato je izjavila, da ni kritizirala švedskega socialističnega gibanja kot takega, pač pa njegovo vodstvo, ki se ravna po Kominformu. Pripomnila je, da ima mnogo podatkov, da številni ljudje x naprednem taboru Švedske soglašajo z njenim mnenjem, ki ga bo začela objavljati v tisku
MILAN SULCIC
Szakasitz prisiljen
podati ostavko tudi na poslansko mesto
BUDIMPEŠTA, 10. — Szaka. sits, ki je moral 24. aprila zapustiti mesto predsednika Pre-zidija, je prav tako moral podati ostavko na svoje mesto poslanca v parlamentu. Ne ve se še, če bo moral odložiti tudi predsedniško mesto delavske stranke. Državni minister Ernest Gero je bij, imenovan za ministra za zunanjo trgovino namesto Aleksandra Ronoia, ki je bil v ponedeljek izvoljen za predsednika Prezidija.
MOSKVA, • 10. — Angleški veleposlanik v Moskvi David Kelly je danes popoldne obiskal namestnika sovjetskega zunanjega ministrstva Gromi-ka in se razgovarjal z njim v zvezi z zaplembo ribiške ladje aEtruria« s strani sovjetskih oblasti.
O
ZAGREB, 10. — Avstrijska telovadna zveza je sporočila, da bo jutri v petek odpotovalo 8 avstrijskih telovadcev v Zagreb, kjer se bodo pomerili z jugoslovanskimi telovadci. Trener avstrijskih telovadcev je Hysek.
Namen Schumanovega predloga ie pospešiti priprave za novo vojno
trygve Lie
ftotuje danes v Moskvo
AHAGa 10 — Danes nekaj 1° 7- Ur, 'zjutraj je glavni ta-j-OZN Trygve Lie z letalom SS^a Zenovo in okrog pol-ietaiH A^el v Prago. Liea s.o na v‘:Au V Pragi sprejeli uor'
bSn,-?081^ Aage Bryn, na-ceskosiovaskega ml"
»Mstnica
Ša, Tatije zadeve Ger-ter r= n*nova ter dr Rit-
Centi- rv?ate(j informacijskega
tajna? N v pragi' Gl;>vnega
ZiVjala, spremlja na P°t; iv?stn!?- dod'ulni tajnik; Van
njeni. Gasilci, ki so pritekli na pomoč iz bližnjih 6 mestec, so se borili 8 ur proti požaru. O genj je nastal v skladišču neke žage- Nato pa se je zaradi močnega vetra naglo razširil. V 15 minutah namreč se je skoraj vse mesto spremenilo v gorečo baklo. Pogled na mestece je obupen. Iz ruševin se že vedno kadi, mestece pa je zavito v dim.
Li-“‘fSa sveta. Med potjo se je L TT*tavil v Zuerichu. Jutri nadaljeval svojo pot z PortUi ,y Moskvo.
ie Trygve De imaI vn„ konferenco. Izjavil je, ViA nobenc zveze med njego-
io?f Potovanjem v Moskvo in
tlenje zadeve zahodnih si
r-enc° treh ministrov za v*'
>da
“tii
idi
[JhCo
vUn '* le. ae- “a Je na to poto-i mtslil že dolgo časa m lt.rLp slučajno istočasno s kon-
h a tiskovni konferenci je pri-ajanjšega incidenta, m-ig “kojevski novinarji nam; Eg, SO s svojo gonjo proti tMu vili in z ostalim svojim LjUiom pisanja pripomogli k V; ■ da je prav gibanje Pn" Za mir postalo navadno *Se kojninformistične i",??"
j|t->ka vojnohujskaške politi-llSp se začeli posmehovati it«. Vlm izjavam, da so v vseh GhA gibanja za mir V jlfne8a tajnika pričakujejo iffc^kie&ovskem letališču ob t, .‘. y sovjetsko prestolnico Wrle Potoval s sovjetskim le-krogi so
DipiojngtsKi ki ligi »J ifek. )a. da bodo v Moskvi Liea
k lQ vrv*.,.:-imi. \; cnovovn iOi
Da‘U. sprejeli. Tuji opazovalci '»ie ‘io, da precej pretira-V^t Važnost njegovega poi>v
t^tve Lie se je popoldne sti-JTf s češkoslovaškim minl-tljtoi J? zunanje zadeve Siro-'t w 7Tyave Lie je izjavil, du ij ^govor trajal poldrugo uro W,a ie bil strogo zaupen kot
to i razgovori, ki jih je unel
f^h >,«th evropskih prestolni-kin;, jjub temu pa je glavni
sfo;, mjud temu pa je s--------------
ViJ* OZN v odgovoru na ne-\	pojasnil, da je b‘-
tAraianie kitajskega zastop-
.n . -j sini e —a fO« * OZN predmet razgm JV. 2 raznimi ministri s ka-M, :1 se je sestal. Končno Jc n pdal, da po razgovorih ki imel s Trumanom, Att-
Bljaultojn in Aurioloji'
IjJA -Tv _ j... x,,a: .. Sta
se bo sestal tudi s Sta
obisk v Londonu je bil ivbredTnet debate v spod ^nici Laburistični po
ftaS5., Blacicburn je namreč h 'ititil Attleeja, nai pove. kaj Na gSQrii na predloge glav v vih, (“'ka OZN v zvezi ? Pji 7, Poskusom, da bi ustva-Nbd^-orstvo nad atomske « irht-j Adee je odgovoril, da rvor le kratek in zaupen ra.‘-š h{ u Lieom, vendar P? da ai ta(kega predlagal.
BUENOS AIRES, e — Stavka delavcev prehrambene mesne industrije in onih zaposlenih v hladilnicah, ki se je začela nocoj opolnoči, ie že pokazala posledice. Deio v pristaniščih je namreč zamrlo, občuten udarec pa je doživela tudj argentinska gospodarska dejavnost.
Zahrbtni teroristični napad
kominformistov na tov. Laurentija
ZahtBvamo kaznovanje teroristične škvadre, ki je zahrbtno napadla tov. Laurentija, v kateri je bil tudi znani kominformistični škvadrist Pinguino!
Predlagani francosko - nemški industrijski trust, ki bi ga nadzoroval severno -ameriški kapital, naj bi zvišal industrijsko proizvodnjo jekla in s polno paro deloval za oborožitev atlantskih držav in Zahodne Nemčije
Ko se je sinoči pred polnočjo tov. EUGENIO LAURENTI vračal s tovariši z nekega sestanka, se je pred odhodom zadržal v znanem buffetu «Costa-rica», kjer ga je opazila skupL na kominformističnih pretepačev na čelu s Ferdinandom Zidarjem, urednikom «L’UNITA’» in «IL LAVORATORE«, ki je v tržaški izdaji od 5. maja objavil hujskaški članek, v katerem direktno poziva na fizično iztrebljenje s tržaških ulic tov. Laurentija in drugih pristašev Slovansko-italijanske ljudske fronte. Deset minut pred polnočjo, ko se je tov. Laurenti nahajal že skoro pred svojim stanovanjem, na stiku ulic Ginnastica in Farneto, ga je iznenada iz temne zasede napadla teroristična škvadra treh kominformističnih razbojnikov. Tov. Laurenti je med njimi spoznal znanega škvadri-sta in pretepača PINGUINA. Trije razbojniki so pri napadu tov. Laurentija verjetno z nekim železnim predmetom udarili po desnem očesu. Kljub temu, da je bil sam, mu je uspelo ubraniti, se napadalcev, tako da so nato »hrabro« zbežali.
s tih, ki jih kominformisti, imenujejo «titiste» pod naslovom
LONDON, 10. — Acheson in Bevin sta d.anes nadaljevala razgovore. Jutranjim razgovorom sta prisostvovala tudi ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy in šef nemškega oddelka državnega departmana Henry Byroade. Obveščeni krogi javljajo, da pri razgovorih ne sodeluje Stafford Cripps in noben predstavnik zaklada. Vendar pa pravijo, da je verjetno, da sta Bevin in Acheson razpravljala o britanskem načrtu o plačilu angleškega dolga v funtih v okviru ameriške «pcmoči».-. južnovzhodni Aziji.
V francoski skupščini pa je danes poslanec republikanske stranke svobode iz Alžira general Aumeran predložil vprašanje o ((težkih posledicah, ki jih lahko povzroči predlog francoske vlade glede skupne francosko-nemške proizvodnje premoga in jekla«. Predložil je tudi komisiji za zunanje zadeve resolucijo, v kateri zahteva, naj se ne sprejme noben sklep brez pristanka parlamenta.
Zunanji minister Schuman pa je medtem odpotoval v London. Pred svojim odhodom je izjavil, da je ((zadovoljen nad odmevom, ki ga je izzval njegov predlog«. Glede britanskega stališča je Schuman dejal: «Naši angleški prijatelji imajo navado premisliti, preden govorijo«. In res so v londonskih vladnih krogih glede teh pred-
Truman ^rozi
* atomsko bombo
POCATELLO, 10. — Predsednik Truman je najavil podpis ukaza, ki predvideva ustanovitev ameriške državne znanstvene ustanove, ki bo Skrbela za znanstvena raziskavanja. Truman je ob tei priliki izj«" vil da bo ta ukaz pomogel ZDA, da bodo še naprej »ohra-
nile prvo mesto v
znanosti« ter
da bo pomagal »k razvoju one sile, ki je najbolj sposobna ohraniti mir«.
Govornik je omenil tudi eksplozijo prve atomske bombe leta 1945 v Novem Meksiku ter dejal, da je kljub vsem dogodkom on še vedno istega 1?rl,e' nja, kakor je bil tedaj, ceš da treba storiti vse mogoče, da
v Arco nedaleč od Pocatello pripravljajo prostore, kjier bodo preizkušali generatorje, katere bo gonila atomska sila. Te bi nato uporabili v industriji pri motorjih za ladje in letala.
Govoreč P mednarodnem po loža ju je Truman izrazil mnenje, da se bo hladna vojha nadaljevala še dolgo časa.
Glede prvih dveh atomskih bomb, ki so jih vrgli na Japonsko, je dejal, da so s tem. ohranili življenje 200 tisoč Ameri-čanem, ki bi padli v primeru izkrcanja na Japonsko. Truman je končno še napovedal, da se bo spet poslužil atomske bombe, «če ne bo šlo drugače«.
log zelo rezervirani in izjavljajo samo, da je francoski načrt «važen». Predstavnik zunanjega ministrstva ni hotel odgovoriti na vprašanja novinarjev glede britanskega stališča. Ko so ga vprašali, ali je francoski predlog všeč ali ne britanski vladi, je dejal, da nima nič pripomniti svojim izjavam. Vse kaže, da je britanska vlada užaljena, ker je bila obveščena o francoskem predlogu le zadnji trenutek. Na vprašanje ali bodo o tem predlogu razpravljali v Londonu, je omenjeni predstavnik dejal: »Predvideva se, da bo gospod Schuman, ki je predlog postavil, zopet govoril o tem«. Konservativci pa bodo v zbornici zahtevali pojasnilo o vladnem stališču.
Konservativni poslanec Ec-cles pa je izjavil, da je pesimist glede možnosti francosko-nemškega industrijskega zavez ništva, v katerem ne bi Velika Britanija sodelovala, ker bi v tem kombinatu nemški industrijski potencial požrl franco skega, kar da je treba za vsako ceno preprečiti.
Seveda, so industrijski krogi v Porurju z zadoščenjem sprejeli, Schumanov predlog, ki bo omogočil sestavo enotnega proizvodnega načrta za železo in jeklo v vseh državah Marshallovega načrta, kar bo v korist fabrikantom orožja.
Jasno, da so tudi v Washing-tonu vedno z navdušenjem pod. pirali tak načrt za ustanovitev tega ogromnega trusta, ki bi ga Američani nadzorovali s pomočjo svojih kapitalov, naloženih v Nemčiji. Vsekakor se za tem Schumanovim načrtom skriva ameriška roka. Acheson je danes na tiskovni konferenci brezpogojno «odobril» ta predlog in dejal, da ZDA že dolgo podpirajo te načrte.
Dalje je Acheson pozval zahodni svet, naj sprejme zahodno Nemčijo kot «del naše družbe«. Izjavil je tudi, da bo potrebna «kaka žrtev nacionalne, ga interesa za vse, če se hoče izvesti gospodarska obnova zahodnega sveta po prenehanju Marshallovega načrta leta 1952». Ni pa govoril o podrobnostih. ((Zopetna vključitev Nemčije v zahodno civilizacijo«, je nadaljeval Acheson, «se mora izvesti s sodelovanjem, kjer naj si vsi delijo riziko in odgovornost«. Pripomnil je, da so tudi ZDA pripravljene ((nositi neugodne žrtve, ki da ne
bi bile manjše kakor one, ki bi jih lahko zahtevali to stran Atlantskega oceana«.
Predsednik socialdeinokra-tične stranke v zahodni Nemčiji Schumacher je glede Schuma-novih predlogov dejal, da so ti samo okvir. «Ne moremo se izjaviti je dejal Schumacher
glede okvira, dokler ne vidimo podobe«. Dejal je, da se mora Francija pogajati z nemško zvezno republiko. Schumacher je še dejaj, da vstop zahodne Nemčije v evropski svet na podlagi odločitve dvomljive večine parlamenta ne porneni še vstop nemškega ljudstva v strasburško skupščino. Schumacher je nato pripomnil, da vprašanje Posarja obstaja še vedno v vsej ostrini, in je izrazil bojazen, da bo evropski svet prisiljen odstopiti večji del svoje pristojbosti atlantskemu svetu. Končno je Schumacher zahteval, naj se zahodni Berlin vključi v zahodno nemško republiko kot dvanajsti Land.
Kakor vsi ameriški sateliti tako se je tudi Sforza takoj požuril in izjavil Za ta predlog in dejal, da je treba ta predlog takoj izvesti tudi »če se odreče delu državne suverenosti«. Italija da bo takoj pristala na ta predlog, ki da bi omogočil čim hitrejši razvoj francosko-italijanske carinske zveze.
Francoski tisk zelo obširno piše o Schumanovem predlogu, vendar pa ne zavzema še jasnega stališča. »Figaro« govori o ((revolucionarni pobudi«, «Hu-manite« pa piše: »Novo izdajstvo, nov korak v vojno« in poudarja, da je ta predlog izdajstvo nad neodvisnostjo in svobodo Francije.
Tudi ((Liberation« piše, da ni Schuman napravil drugega, nego da je ubogal ameriške ukaze in da Francozi zgubljajo ne samo narodno neodvisnost pač pa tudi življenje.
«Populaire» smatra, da je francoski predlog gotovo »prvenstvene važnosti predvsem pa ambiciozen«, ter pripominja, da načrt lahko «uspe le s predhodno odobritvijo Anglije in ZDA«, kakor da ne bi bilo jasno, da je Schuman postavil ta predlog na ameriški ukaz.
«Combat» pa se zanima za stališče Velike Britanije in pravi: «Kako si je mogoče predstavljati, da bi se London, ki se upira sleherni evropski denarni unifikaciji in ki ga pred-
vsem skrbi, kpko bi povečal
izvoz in vzdržal funt šterling, vključil v ta evropski kombinat. Ali bi Anglija, ki je odklonila evropsko plačilno zvezo, vključila svojo valuto in svojo industrijo v kombinat, kjer bi bila v manjšini?«
V Italiji je reakcionarni tisk seveda z navdušenjem sprejel Schumanov predlog, «L’Unita» pa pravi, da bi ta načrt spravil italijansko težko industrijo pod pokroviteljstvo drugih ve. lesil da bi italijanska industrijska proizvodnja, enako kakor francosko-nemška, služila izključno v vojne namene in da bi načrt dovedel neizbežno do likvidacije male in srednje industrije.
Londonski tisk pa je zaradi pomanjkanja uradnih izjav precej rezerviran in poudarja, da je Schumanov predlog »preše nečenje za britansko vlado« ter da ni bil napovedan na londonski pripravljalni konferenci. Diplomatski dopisnik «Daily Telegrapha« pa je mnenja, da je Acheson «vedel» za to in da je o tem obvestil Bevina v zasebnem razgovoru. »Times« pravi, da je težko verjeti, da bi Schuman postavil ta predlog, ne da bi prej vprašal za mnenje drugih okupacijskih držav, brez katerih pristanka ne more Nemčija pristati na predlog. «Daily Graphics ugotavlja, da smatrajo francoski izvedenci, da je usoda tega načrta odvisna od Velike Britanije, ki kot okupacijska država lahko postavi svoj veto.
Schumanov predlog, ki je bil najavljen takoj po njegovem razgovoru z Achesonom in ki ga Schuman skuša prikazati kot miroljuben predlog, ni me dru-figgii ncfi>® nevarna vojna pobu-da. Neizbežna posledica tega načrta bi bila zvišanje nemške proizvodnje jekla. Porurje bi s polno paro delovalo za oborožitev atlantskih držav in za zo-petno oborožitev zahodne Nemčije. Francoski večji industrij ski trusti, ki bi se združili : nemško industrijo, bi se sicer rešili, toda manjša in srednja francoska industrija bi izginite. Ta trust bi dominiral vse gospodarstvo zahodne Evrope in ameriški kapital bi tako lahkoto zajel in kontroliral vse zahodno evropsko gospodarstvo. Namen vsega tega pa je pospešiti priprave za novo vojno.
Nobenega dvoma ni, da je tudi ta najnovejši razbojniški napad kominformistov posledica hujskanju kominfermistič-nega tiska, ki je prisiljen posluževati se terorističnih napadov ob pomanjkanju argumentov za opravičilo svoje najnov.ejše fašistične politike. Višek hujskanja pa je omenjeni tisk dosegel z objavo odkritega poziva na fizično iztrebljenje vseh ti-
«NESRAMNOST T1T1STOV» in ki smo ga v našem dnevniku dobesedno prevedli v številki od 6. t- m. V članku se govori o vvišku potrpežljivosti)), dalje o tem, da «titisti» «svobod;tO krožijo po mestu kot stari fašistični zločinci z brezbrižnostii, ki neizbežno razburja delavstvo. Članek nazivp nato tov. Laurentija «poosebljenje izdajstva in zagovornika titofašistič-nega šovinizma in protiitalijanskega sovraštva, ki si upa izzivati ljudsko ogorčenje; in priti pri belem dnev.u v, stavbo v VI. Montecchi kot kateri koli pošten meščan!» Končno članek odkrito poziva, da morajo obiti odstranjeni in tudi bodo ostra-njeni Titovi hlapci» kot «roparska in uzurpatorskp banda)).
Zelo je verjetno, da je o me njeni hujskaški članek napisal znani hujskaški urednik «l'Uniti« in »II Lavoratore» Ferdi-nand Zidar sam, ki je verjetno tudi organiziral naPad na tov Laurentija, ko ga je videl v «Costarica» predvidevajoč, da se bo t»v. Laurenti sam vračal ponoči na svoje stanovanje.
Okupacijske oblasti, ki vsiko zahtevo kominformistov, naperjeno proti demokratičnim organizacijam, ki sestavljajo Slovansko - italijansko ljudsko fronto, s svojo policijo tako pripravno in hitro ter učinkovito izvajajo kot je na primer slučaj s izvršenjem se-kvestra stav.be p Ul. Montecchi in drugje, oblasti, ki tako očitno pratežirajo kominformistič-ne javne prireditve pred prireditvami organizacij naše
Velike izgube
francoskih okupatorjev v Vietnamu
SAIGON, 10. — Vietnamska informacijska agencija javlja, da so vietnamske enote, ki operirajo v južnem Vietnamu, v prvem četrtletju letošnjega leta izvedle vrsto večjih napadov v oblasti Kaolan in v okrožju Kaunan, južno od Saigona. Francoske kolonialne čete so. imele velike izgube.
V istem razdobju so enote vietnamske demokratične armade s pomočjo partizanov razbile 103 utrjena francoska oporišča, ubile ali ranile okrog 5000 francoskih vojakov in oficirjev, ujele pa 950. Uničenih je bilo 52 francoskih tankov, 8 letal, 6 lokomotiv, 25 železniških voz, 2 vojni ladji, 4 motorni čolni in 4 tovorne ladje s premogom. V istem času so vietnamski borci zaplenili 2300 pušk, 300 lahkih mitraljezov in 45 težkih mitraljezov ter 3 metalec min.
Izid volitev v bernskem kantonu
Palestini, da začne pod okri ljem komisije neposredna pogajanja z arabskimi državami za sklenitev miru.
Podoben predlog je poslala komisija vladama Egipta in Sirije, ki sta te dni obvestili komisijo, da sprejemata njen predlog s pogojem, da bo izraelska država izvajala resolucijo OŽN iz leta 1948, se pravi, sprejela nazaj arabske begunce.
BERLIN. 10. - Bivši funkcionar KP Zahodne Nemčije Jodp Schappe je izjavil, da se je število članov zadnje leto znižalo za 160 tisoč. Tak padec članstva je po Schappejevih besedah treba pripisati stališču VKP (b) in Sovjetske zveze dc Max Reimanove stranke.
Ljudske fronte, se kaj malo razburjajo tudi ob n upadih kominformistov na naše tovariše. Naš dnevnik je bil n. pr. že trikrat sojen in krivično obsojen pred višjim vojaškim sodiščem, češ dij jg; kršil vojaški proglas štev. 2~ Obsojeni smo bili no krivične kazni od 100000 pa do 2 milijona 800.000 lir ter celo na zaporno kasen od treh mesecev,, vse pod pretvezo kršitve omenjenega proglasa, proglasa, po. katerem je med drugim prepovedano tudi vsakršno hujskanje proti redu, det ne omenjamo nevojaških zakonov.
Dokaz, da tukajšnji oblastniki — medtem ko naše. glasilo krivično obsojajo — ne opažajo ali pa nočejo opaziti prikritega in odkritega hujskanja na nered klerofašističnih in koj minformisfičnih glasil, pa je, da klerofašistični in kominformistični listi če nadalje nekaznovano s sadističnim zadovoljstvom poročajo n. pr. o pretepanju, ki je trajalo skoraj osem dni ob prihodu koprske ladje v tržaško pristanišče, pri Čemer omenjeni tisk hkrati odkrito hujska in svoje pristaše ščuva na nadaljevanje terorističnih dejanj. Današnji oblastniki očitno ne vidijo ali nočejo videti hujskanja niti v tako odkrito hujskaškem članku, kakršen je omenjeni članek v «L’UNITA’» z vsemi posledicami tega hujskanja in odkritega pozivanja na nerede.
Se več! Oblasti celo dovoljujejo izdajanje kominformistom takšne zbirke laži in hujskaških člankov, kakršni so zbrani v bružuri, ki sta jo izdala kominformista Gasparini in Spadaro pod naslovom «Zona B terra senza legge». Pri tem pa hujskaški kominformistični pisci istočasno v samem Trstu postopajo tako kot, da v mestu-vlada zakon džungle ter tako rekoč osebno organizirajo teroristične napade, na katere svoje pristaše na najbolj odkrit način ščuvajo. Dejstvo pa, da za vse to svoje početje, ki je že začelo prekašati najhujši fašistični teror, niso bili oblastveno poklicani na odgovornost, jih seveda pri vsem tem le hrabri, tako da postajajo vedno bolj predrzni, ko gre za metanje bomb na naše ustanove, bodisi ko gre za napade na naše tovariše.
Zato je že skrajni čas, da oblasti ukrenejo potrebne korake, da se teroristi, ki so povzročili znane bombne atentate kaznujejo! Skrajni čas je tudi, da se kaznujejo tudi kominformistični teroristični napadalci na tov. Laurentija z znanim pretepačem in škvadrk stom Pinguinom vred!
BERN, 10. — Danes so bili objavljeni rezultati včerajšnjih volitev v bernskem kantonu za pokrajinski parlament.
Agrarna stranka je izgubila 5 mandatov in ima sedaj 79 mest v parlamentu. Socialisti so obdržali svojih 68 mandatov, liberalci pa so dobili 6 novih, tako da imajo sedaj skupno 32 poslancev. Ostalih 15 mandatov odpade na manjše skupine. Ko. munistična partija je izgubila vse 3 mandate v parlamentu bernskega kantona, ki obsega petino švicarskega ozemlja.
M za mama
z arabskimi državami
TEL AVIV. 10. — Izraelska vlada je sprejela predlog komisije OZN za pomirjenje v
Primer Joliota Curieja
ij bUu ta nova iznajdba izkori-
ščena samo za ((boljšo bodočnost«. Truman je omenil že. da
Uilaisla Ijiulsb iška
pred izkrcanjem na nlnkih Čušan
TAJPEH, 10. — V najkrajšem času pričakujejo, da se bo ljudska vojska izkrcala na otokih Cušan. Topništvo osvobodilne vojske v Kingtanu in. na drttgih otokih pred . Tinghajem •je danes zjutraj pojačalo streljanje Topništvo ie koncentriralo ogenj na otoke Cušan ze pred nekaj dnevi, danes pa je ogen-j tako močan, da pričakti. jejo napad v nekaj uran.
vka Velik požar
padskem mestecu
twelik	10. (Qucbec) -
hnSt<*U cJg ki ie izb«1111'1 v , *hO> ie uničil ulav-d- ^ i* ,150 hišami. Brez 'dtaYa°!lalo 1500 ljudi. Sko-
pl
120 milijonov
za vojno na Malajskem
LONDON, 10. — Po pisanju londonskega »Timesa« je uradni predstavnik britanskih oblasti na Malajskem izjavil na tiskovni konferenci v Kvala Lurr.puru, da bo letos za borbo proti narodnoosvobodilnemu gibanju malajske, ga naroda potrošenih 120 milijonov dolarjev. Medtem ko so zna-šali izdatki za vojno na Malajskem leta 1948 samo 24 milijonov, pa so lani narasli še za 85 mili; Jonov dolarjev. Uradni predstavnik je končno poudaril, da bodo
Odprto	pismo	Gi
k^r^Stih 2 ‘bilijona dolarjev.
letošnji izdatkt še znatno večji.
Dovoli mi, da ti povem, da sem se pri čitauju članka o ustanovitvi brigade »GARIBALDI - TRIESTE«, ki Je bil objavljen s tvojim podpisom v »Uniti« od 5. t. m., zate sramoval ob misli na vse tisto, kar si prisiljen delati. Resnično si se mi zasmilil za smešno stališče, ki si ga zavzel, in ker sem moral ugotoviti, kaj je iz tebe napravil Kominform:	na-
pravil je človeka, ki nima vet svoje glave, svojega stališča, napravil je iz tebe cunjo, av-tomat, ki mehanično, ne aa 01 kaj dal od svojega, dela, kar se mu ukaže.
Se danes mi je nemogoče doumeti, kako imaš ti, prav ti, pogum pisati, kar si pisal. Prav tl, ki ne samo, da sl doživljal opisane dogodke, ampak si bil naravnost pri tem prvoborilec in početnik. In sedaj, s tako lahkoto vse vprek blebetaš in mečeš blato na te dogodke in na osvobodilno borbo in Jih s potvarjanjem njihove zgodovinske resnice prikazuješ kot krivdo, ki naj se pripiše drugim. Verjemi mi, smiliš se mi; toda lz ljubezni do resnice ti bočem osvežiti spomin, da sl v bodoče prihraniš še bolj žalostno vlogo, kakor si jo imel do sedaj
Pri čitanju članka sem kot prvo stvar ugotovil, da niso tvoja navajanja nič novega. Reakcija jih je namreč že uporabljala in zlorabljala v toliki meri, da so se obrabila; ti nisi napravil nič drugega, nego da si jih zopet privlekel iz naftalina in se jih kot pravi komin-formist polastil.
Ker imam dokaj dober spomin, sem se spomnil knjige « PARTIGIANI ITAL1AN1 DELLA VENEZIA GIULIA», ki jo je napisal BRUNO STEFFE’ in jo je izdala API. Ni potrebno, da ti govorim, kdo je Bruno Steffč, kajti ti si mi ga ne prav laskavo označil, ker ga Jaz nisem nikoli poznal. Tako tudi mislim, da ti ni potrebno osveževati spomina, kaj je API, kdo jo Je ustanovil, in tudi ne kakšen je njen sestav in njena funkcija. To pa zaradi tega ne, ker si mi januarja -februarja leta 1948 ti sam o tem govoril in mi svetoval, naj napravim oceno o omenjeni knjigi.
Spomnil sem se vsega tega in tudi tvojega takratnega zgražanja proti klevetam, ki jih knjiga vsebuje in ki so te osebno prizadele. Listal sem po tej knjigi iz dveh vzrokov: v prvi vrsti, ker se mi je vzbudil sum, da si ti v celoti posnel kak od-
stavek; v drugi vrsti pa, ker sem vedel, da sem imel med listi knjige spravljene nekateče zapiske, ki si jih ti lastnoročno napisal, (če se slučajno ne spomniš, ti povem, da je teh za štiri zelo goste male strani) ko sl bil razjarjen proti temu, kar si je Steffe upal pisati o osvobodilni borbi. Te beležke sl napravil, ker si imel namen osebno odgovoriti, dočim sva nato ob skupnem razmišljanju in razpravljanju smatrala, da je bolje, če to napravim Jaz, ker nisem bil naravnost prizadet.
Sedaj pa ti dolgujem priznanje, kar vedno rad napravim; moj sum, da si enostavno prepisal nekatere odstavke omenjene knjige, se je izkazal za neutemeljenega, v kolikor sl jih samo povzel in objavil le njih bistvo.
Ali Je po vsem gornjem pogrebno, da pobijam tvoje trditve? Mislim, da ni potrebno, ker sem to že napravil pred dvema letoma v članku, objavljenem v št. 3 revije «IL COMUNI-STAa, ki Je izšla marca 1948 in Id si jo ti tedaj vodil, in sl bil .sad omenjenim člankom navdušen ter si povsem odobril.
Spomnil te bom samo na kako zgodbico, le da ti dokažem,
kako nizko si padel, in ti povem:
1. Za to, da se naborniki letnikov 1924 in 1925, ki so prišli v hribe, ko Jih Je bil gau-leiter Reiner pozval na nabor, pošljejo v varne kraje, si se zavzel ti sam, ko si med drugim organiziral in se sestal na Krasu z nekaterimi člani CLNa, da jih prepričaš o potrebi te premestitve in da dobiš njihovo odobritev.
To, kar si napravil, ni zate kaka' krivda, pač pa zasluga, ker spričo pogojev in predvidevanj, ki so se nato v celoti uresničila, Je bilo absolutno potrebno in nujno izvesti to premestitev.
2. Za dejstvo, da Je bilo na stotine mož poslanih preko Soče, si odgovoren — če hočemo tako govoriti — samo tl, ki med drugim veš, kako si zagovarjal to tezo pri komandi IX. korpusa, ki je ni hotela načelno sprejeti in je pristala samo zaradi tvojega vztrajanja.
In tudi to absolutno ne predstavlja nobene krivde zate. Predstavlja pa zate krivdo — in ne majhno — dejstvo, da si prav ti in nihče drugi izvršil to premeščanje z res neodpustljivo lahkomiselnostjo in z ne-
ocenljivo brezvestnostjo in je zaradi tega posledice — med drugim smrt komisarja Sparta-ca in razpršitev ljudi, ki Jih je vodil Ticca — pripisati tebi, samo tebi in nikomur drugemu.
Bolje je, da se pri tem ustavim, ker mi je hudo metati v žrelo reakcije dejanja in takratne dogodke, ki so sicer bili spričo položaja deloma neizbežni.
Hotel bi ti samo priporočiti, da molčiš, da v miru prenašaš težo sramote, v katero si padel, v upanju, da Imaš vsaj še trohico sramu, da to lahko napraviš.
To ti povem z opozorilom — v primeru da si pozabil — da poznam stvari in zgodovinsko stvarnost kakor ti In ti ne bom nikoli dovolil, da bi metal blato, klevete in podtikanja na slavno in junaško osvobodilno borbo. Zato čutim za svojo dolžnost, da te razkrinkam, tako da te do kraja osmešim vsa-kikrat, ko boš ponovil take poizkuse. Sicer pa dobro veš, da imam možnost to napraviti in se tega niti najmanj ne bojim.
Ponavljam ti, žal bi mi bilo samo nuditi reakciji možnost, da se smeje za našim hrbtom.
EUGENIO LAURENTI
Francoska vlada je v zadnjih dneh aprila odstavila slavnega fizika Frederica Jo-liot-Curieja s položaja visokega komisarja francoske komisije za atomsko energijo in ga hkrati izključila jz najvišje francoske znanstvene ustano ve — komiteja za znanstvena raziskovanja. Ta primer je povzrečil v Franciji veliko razburjenje. Francoska vlada je utemeljila svoje ravnanje z motivacijo, da je Joliot-Curie član Komunistične partije Francije in da je sodeloval nsf zadnjem partijskem kongresu, ki je tudi z njegovim podpisom sprejel resolucijo, »da se Francija ne bo nikoli borila proti Sovjetski armadi«.
Ime Joliot-Curie kot. velikega znanstvenika je znano. Ž*nano pa je tudi zaradi njegove politične funkcije kot predsednika izvršnega odbora svetovnega kongresa miru. V tej funkciji je Joliot-Curie zvesto sledil politiki Informbi-roja. Sodeloval je pri izključitvi Jugoslavije iz kongresa pristašev miru, kljub temu, da je bil še, posebej opozorjen na krivico, ki j0 delajo in-formbirojevske agenture so. cialistični Jugoslaviji. Lani oktobra mu je prorektor beo-grajske univerze in član Nacionalnega komiteja pristašev miru Jugoslavije, akademik Pavle Savič, ki je skupaj z Joliot-Curiejem delal pet let pri raziskovanju uporabe a-tomske energije, v osebnem pismu jasno razžožil stališča Jugoslavije m škodljivost in-formbirojevske gonje. Kljub temu je Joliot-Curie prispevaj svoj delež v krivičnem ravnanju z Jugoslavijo. S tem ni pomagal samo ustvarjati zme, do v svetovnem demokratičnem gibanju, temveč je škodoval tudi naprednim silam v svoji domovini. Z agenturno irtformbirojevsko politiko, kj jo vodi Komunistična partija Francije, je napredno revolucionarno gibanje v Franciji utrpelo veliko škodo. Rezultat
te hlapčevske pdlitike je vsak dan manjši vpliv Komunistične partije Francije. Vladajoča buržoazija je dobila v roke močno orožje v borbi proti Komunistični partiji s tem, da so si francoski informbirojev-ci nadeli geslo revolucije — z bajoneti Sovjetske armade. In končno — tudi odpustitev Jo-liot-Curie-a je samo posledica prav te napačne politike, ki hromi revolucionarno gibanje, demobilizira francoske delovne množice in olajšuje delo francoski reakciji.
V zgodovini so znani primeri preganjanja kulturnih in znanstvenih delavcev. Nacistična Nemčfja je izgnala Einsteina in brata Manna, Mussolinijeva Italija Toscaninija, poleg neštetih ■ drugih kultur, nih in znanstvenih delavcev, ki so jih preganjali protiljud-ski fašistični režimi. Svobodoljubni svet se je zgražal nad takimi dejanji. Brez dvoma je vse obsodbe vredna tudi diskriminacija znanstvenika Jo-liot-Curie-a po buržoazni francoski vladj in njenih gospodarjih. Toda protesti KPF in samega Joliota nimajo resnič. ne mor.alne sile. Lažna, škodljiva In nemoralna gonja proti socialistični. Jugoslaviji, ki se bori za pravične mednarodne odnose in proti delitvi sveta v interesne sfere velesil, je odvzela udeležencem te gonje in tudi samemu Joliot-Curieju moralno legitimacijo, da v Imenu resnično napredne sile protestirajo proti diskrimina. cijskemu ukrepu francoske vlade.
OXFORD, 10. — v 56. letu življenja je umrla znana a-meriška književnica Agnes Smodley. Zaradi svojega naprednega stališča in podpiranja osvobodilne borbe kitajskega ljudstva so Agnes Smo-dley lani obtožili, da je «k», nvunistični vohun«.
MNOŽIČNI SESTANEK OF NA PROSEKU-KONTOVELU
Naše ljudstvo obsoja laži
ki so kominformistom potrebne „za dosego cilja"
Sinodi je bil na Preseku .množični sestanek OF podružnice Prosek-Ronfovel. Na sestanku so razpravljali .o Pajettovi izjavi glede na tržaško vprašanje in q Enotnih sindikatih, katere je njihovo izdajalsko vodstvo pripeljalo na pot paktira-nja Z delodajalci in zastopanja njihovih koristi. Ljudstvo se je zgražalo nad politiko Sovjetske zveze glede na tržaško vprašanje, ki .pa ni nič novega, in jo je tudi samo predvidevalo po tem, kar se je dogodilo s Slovensko Koroško,
Prvič v zgodovini delavskega gibanja v Trstu se je zgodilo, da so delavej stavkali skupno z delodajalci in dobili za to še plačilo. V tako stavko jih je seveda pripeljalo sedanje vodstvo Enotnih sindikatov, ki so mu koristi delavstva deveta briga, temveč mu predstavljajo koristi delodajalcev edino skrb. Samo tu je razlaga polurne stavke proti tako imenovanemu terorju na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja, tu je tudi razlaga pojma internacio-nalizima, ki pomeni za komin-formiste zanikanje slovenske narodnosti. Vse seveda z edinim ciljem — priključitve ce-lotiftega Tržaškega ozemlja k Italiji za okrepitev pozicij italijanskega imperializma.
V diskusiji sp tovariši navedli tudi poročanje lista «11 Lavoratore«, ki je pisal o ljudstvu iz Istrskega okrožja, ki naj bi se po njegovem udeležilo prvomajske proslave v Trstu. Ugotovili so, da je pri tem značilno dvoje: na telovadišču V Kopru je bilo 2400 telovadcev in toliko ljudi, da mnogi niso moglj niti zraven- Od kod so se V®i ti ljudje vzeli, če je pa tak teror? Od kod naj bi prišli v Trst, če jih teror ljudske oblasti tako preganja? Ali bi ne bilo bolje, da bi «11 La-voratore» raje pisal o avtobusih. ki so pripeljali ljudi iz Italije na kominforjnistični prvi maj, kot da piše laž za resnico? Ljudje, ki ga čitajo, ne morejo mimo nje in se tudi sprašuje-
risalj ponekod fašistični sveženj, ki je njim in njihovi politiki vsekakor zelo blizu. To so komentarji našega ljudstva, ki se v svoji sodbi ne moti.
Sestanek ie zaklju-čila slovenska naredna pesem. Zapel jo je kvintet Pevskega društva Prosek-Kontovel,
Počitniške kolonije
ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE obvešča starše, da bo tudi letos organiziral počitniške kolonije v Sloveniji za otroke s Tržaškega ozemlja.
Letovališča bodo v naslednjih krajih: Kranj, Lesce, Gornja Šiška, Vič, Bovec in Ptuj. Prijave za letovanje bo začel zbirati v najkrajšem času. Kraj in čas zdravniškega pregleda bo pravočasno sporočen. Otroke, ki so bolj šibkega zdravja, bodo poslali v zdravstvene kolonije v Bovec, Lesce in Kranj.
jo, zakaj laže. Kominformisti
pa jim v duhu svoje taktike odgovarjajo. da je to potrebno za dosego cilja. Za dosego cilja so tud; preko naših lepakov na-
Hijenske mahinacije in Doiearjanje dejstev
llllednahodni
Tudi letos FLRJ - Italija
za Davisov pokal ?
ZAGREB, 10. (ATI) — Jugoslovanska teniška zveza je objavila, da bo srečanje z Belgijo v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal v Zagrebu v dneh 19., 20. in 21. maja. Cc bi Jugoslavija Belgijo premagala in če bi tudi Italija eliminirala kneževino Monaco — kar je skoraj gotovo, — bi se v naslednjem kolu zopet srečali Italija in Jugoslavija, in sicer v Zagrebu v času do 20. junija. Tekma z Italijo bi bila v Zagrebu zato, ker je bilo lani srečanje med reprezentancama teh dveh držav v Rimu.
Sesiavljatiie repreienlstceFLRJ
za svetovno nogometno prvenstvo
BEOGRAD, 10. (ATI) — Ob koncu pomladanskega tekmovanja za državno nogometno prvenstvo je zaradi bližnjega skupnega treninga za igralce, od katerih bo izbrana reprezentanca za svetovno nogometno prvenstvo v Rio de Ja-neiro, jugoslovanska nogometna zveza sklicala naslednje igralce:
Mrkušič in Beara (vratarja); Horvat L, Horvat /L, Golič, Stankovič in Broketa (branilci); Čajkovski 1., Polji, Radov-nikovič, Katnič, Jovanovič, Ja-kovetič in Djajii (krilci); Og-njanov in Rupnik (desni krili); Mitič, Zivanovič (desni spojki); Firm in Tomaševič (vodji napada); Bobek, Čajkovski II. in Zlatkovič (leve spojke); Vukas in Atanackovič (lezi krili). Skupno torej 25 igralcev.
V propagandi za, komemoracijo zapoznelih sovjetskih partizanov na, Opčinah, 'so vidali-jevci raznesli glas, da pride tudi ruska delegacija. Riko, ki se je navadil kominformovsko lagati, je menda pozabil, da bo marsikateri radovednež razočaran, ko bo namesto ruske delegacije zagledal ravno onega poslanca Pajetto,	ki	je.	V	rimskem parlamentu	ožigosal	gro-
fa Sforzo, da ne dela prav. ko podpira tristranski predlog z dne 20.3.1948.. ampak da je le politika italijanskih kominfor-mvstov pravilna in le na ta način bo STO gotovo priključeno k Italiji. Riko je	še	po	resoluciji IB zatrjeval,	da	je	še	ved-
no na isti liniji in je izjavljal, da bo delal proti Vidaliju, če bo ta krenil v italijansko smer. Sedaj vidi vsak otrok to izdajalsko linijo, a Riko ne vidi tega? Propagandno komemoracijo je otvoril Riko in da ugodi svojim gospodarjem je v svojem govoru zelo poudarjal, kako so Titovi izdajalci pozabili na grobove sovjetskih partizanov. Riko je gotovo menil nas, ki smo ostali na liniji, katero nam je on tolmačil še v stari »sramotni preteklosti)).' " Však vaščan se lahko prepriča, da mi nismo pozabili žrtev NOB, ter da so ravno naše žene lansko leto dvakrat in letos enkrat okopale in očistile, grobove naših in ruskih partizanov in jih v novembru okrasile z venci. To so naše žene napravile iz hvaležnosti in spoštovanja do padlih v NOB in ne iz propagandnih namenov ket, je napravil on to komemoracijo. Vkljub vsem tem Rikovim uslugam se njegovim gospodarjem ni zdelo vredno. da bi v poročilu te komemoracije v »Lavoratore)) poleg svojih slik objavili tudi njegovo. Ako jim hoče Riko hlapčevati na lastni
zemlji, naj jim le hlapčuje, a ni treba z lažmi in potvarjanjem dejstev delati sovraštva med lastnim ljudstvom.
Ko so ustanovili Delavsko zbornico - kaj je vsega slabega izrekel Riko o tej šovinistični delodajalski ustanovi! Sedaj je na prvomajskem zborovanju «sindikalist» Tominez priznal, da so povabili Delavsko zbornico na sodelovanje in obžaloval, da jih je zavrnila. Radi bi vedeli, kakšno bo Ri-kovo utemeljevanje. No, cn bo že «krit)>. Ko je namreč uničil kulturno delovanje v naii vasi in mu je vaška ■ delegacija to očitala, se. je izgovarjal, da njega »krije» partija. Sedaj si naša napredna kultura s trudom in velikimi žrtvami a z uspehom utira pot in za prvomajsko Proslavo je sodelovalo lepo število kulturnih delavcev iz naše vasi. Naša mladina se ie vadila v kleti, medtem ko dvorano «Prosvetnega doma», ki so ga vaščani s trudom in žrtvami popravili, Riko uporablja za sprejeme poslancev, ki prav nič ne skrivajo, da hočejo spraviti to naše ozemlje zopet pod Italijo.
Riko. kako bož našel opravičilo za svoje početje takrat — ko bo tržaško delavstvo spoznalo, da ga skupno z'ostalimi tiraš v gospodarsko propast, kaj boš odgovoril svojim sovaščanom, morda te bo tudi takrat krila partija? Kje so vsa gospodarska in nacionalna ute-meljčvanja o pripadnosti Trsta, ki si nam jih tolmačil do resolucije IB? Vedi, da je onih 246 borcev JA, med katere so všteti domači partizani, pokopani na Opčinah padlo za eno pravično rešitev tega ozemlja, pri kateri mi vztrajamo in od katere si ti odpadel.
Večer Prežihovega Voranča
s La priredili prosvetni društvi Simon Jenko" in ,,Vojka Smuc
n
//
V zadnjem času smo imeli že večkrat priliko ugotoviti, da so kulturne prireditve PD »Simon Jenko» in «Vojka Smuc)> zelo skrbno, smiselno in skladno pripravljene in da je zaradi tega izvedba vsakikrat prav zares na dostojni višini. Prav posebno pa je še razveseljivo dejstvo, da sodelujejo vedno mladi člani obeh društev. Tudi večer posvečen spominu Prežihovega V o ranča •— Lovra Kuharja, ki je bil v torek 9. t. m. v društvenih prostorih v Ulici R Manna 29, nas je povsem zadovoljil.
Ves spored se je razvijal naravno. Besedo predavateljice so zamenjavala branja odlomkov iz pisateljevih del, ki so kot vložki živo ponazarjali pre-davateljičina tolmačenja. Bilo je občutiti, da je predavateljica tov. SLAVA PAHORJEVA globoko občutila vso lepoto Vo-rančeve besede in njegove misli; tehtnost njegovega prizadevanja Za slovenstvo Koroške in za pravico bednih ljudi, kar vse naravno navdihuje njegovo literarno delo. To svoje občutenje je z naglasom, z živo besedo prenesla na občinstvo, ki je lahko jasno dojelo živi je-, nje in delo Prežihovega Vo ranča; Videti je bilo, da občinstvo zaverovano sledi predavatelji-činim izvajanjem in branju recitatorjev. Odlomke iz pisateljevih del so -brali tovariši MARIJAN OBERSNEL, OLGA PETELIN - SMERALDIJEVA, SASKO KOSOVEL in LIDIJA KOBALOV A. Mesta iz pisateljevih del je izbrala predavateljica .od povsod po malo iz njegovih pripovednih spisov, iz
njegovih umetniško stvorjenih potopisov in razglabljanj. Teli-ko lepote je v pripovedovanju Prežihovega Voranca, da človek ne ve, kje bi zagrabil. Imam vtis, da je predavateljica zbrala lepa, pomembna, izrazita in učinkovita mesta. Bralci so se globoko vživeli v vsebino in lepoto pisateljevega pripovedovanja, ki so ga podali z lepim, čistim in toplim branjem, kar je zel0 naravno vplivalo na vse navzoče
Ob branju iz pisateljeve proze in ob predavačeljičinem pri. p ovedovanju	o pisateljevem
življenju, delu in njegovi umetnosti je v srcih vseh prisotnih nastala jasna slika pisateljevega duševnega lika.
Prišla so do veljave njegova povezanost z njegovo ožjo domovino, Koroško in s slovenstvom, njegovo realistično gledanje na svet, njegova borbenost, trdoživost, vztrajnost in lepota, skladnost in prirodnost njegove umetnosti.
Lep zaključek so bile štiri koroške narodne pesmi, ki jih je zapela tov. Rožica Kozem. Pri klavirju jo je spremljala tov. Ema Vrabčeva. Petje je bilo lepo, dovršeno, pristno narodno. Sproščeno in resnično je tolmačilo čustva pesmi. Menim, da se je ob tem petju pisateljev lik 'še globlje ukoreninil v dušah poslušalcev. Ni čuda da je iz tega koroškega slovenskega ljudstva, pri katerem so nastale tako občutene pesmi, izšel tako kremenit pisatelj.
Ič predavanju je prišlo mnogo občinstva' vše tam od Grete pa do sredine mesta. So.
Razni novi zakoni odvzemajo pravico do izplačil celi vrsti zavarovancev
Koliko je že bilo vseh mogo- Ida bi stanje izboljšali, temveč
čih pritožb glede poslovanja in delovanja tukajšnje bolniške blagajne; človek bi po v-;em tem upal, da se bo položal vendarle nekoliko izboljšal ter da se bodo odgovorni krogi nad takim stanjem zamislili ter skušali naiti rdšitev; IjUbi’ uoo-števala upravičene zahteve članov te bolniške Klagapie. No. ugotoviti moramo, da je položaj iz dneva v dan bolj kritičen; še bolj nevzdržen pa je postal po zadnji stavki uslužbencev INAM.
Nameščenci tovarn, ustanov in obratov, ki so člani bolniške blagajne, so se že ob raznih prilikah pritoževali nad njenim poslovanjem, predvsem nad načinom zdravniških pregledov, ki so bili (in so še) več kot površni. Toda v zadnjem času so se tem pritožbam pridružile še druge, ki jasno kažejo, da odgovornim krogom ni na tem.
Smrtna prometna nesreča
Dež, ki je včeraj zjutraj zmočil tržaške ulice, je bil zopet vzrok hude prometne nesreče, ki je zahtevala smrtno žrtev angleškega podoficirja R. Clin-ona, ki je takoj po prevozu v vojaško bolnišnico izdihnil za posledicami’ hudih notranjih poškodb. Prav tako je bil pri isti nesreči hudo ranjen 25-let-ni Di Castri Ennio iz Ul. Marconi 2. ki sj je zlomil stegnenico leve noge ter dobil še nekaj drugih poškodb po vsem telesu.
Okrog II dopoldne je bilo, ko je po D'Annunzijevem drevoredu proti Garibaldijevemu trgu yoziil avtovlak XV L.225, ki ga je šofiral 27-letni Adel-ino Miati iz Salgareda (Trevi-so). Ko je avtovlak privozil do višine Ul. Gregorutti, je zaradi splozkega asfalta nenadoma premenii smer svoje vožnje. ] istem trenutku je z nasprotne smeri privozil neki avtomo-
AvsIriisK) telovadci * FLRJ
ZAGREB. 10. (ATI) — Avstrijska telovadna zveza je sporočila jugoslovanski telovadni zvezi, da bo osem avstrijskih telovadcev, ki bodo sestavljali avstrijsko reprezentance v dvoboju z Jugoslavijo, odpotovalo v Zagreb v petek. Dvoboj bo 13. t. m.
Nogometne tekme
v nedeljo 14. maja
ZA PRVENSTVO TRŽAŠKE GA OZEMLJA. Montebello -Brtonigla na stadionu »Prvi maj« ob 16; Aurora - Piran v Kopru ob 16: Novi grad - Sv. Ivan v Novem gradu ob 16; Opčine - Umag na Opčinah ob le-
NOGOMETNE TEKME ZA »MLADINSKI POKAL*. Skedenj - Dinamo na igrišču na Opčinah ob 10.30; Koštalunga -Bazovica na Opčinah ob 14.30; Dijaki - Opčine na openskem Igrišču ob 12.30; Sv. Ivan -Montebello na stadionu «Prvi maj» ob 14-30; Polet - Prosek na Opčinah ob 9.
bil »Standard«, katerega je šofiral neki angleški vojak. V istem avtomobilu so se peljali tudi R. Clinton, Di Castri ter 28-letni Herbert Schneider. Šofer »Standard«, je v zadnjem trenutku opazil, da je avtomobil spremenil smer vožnje ter z vso prisotnostjo duha takoj pritisnil na zavore. Slednje pa mu zaradi spolzkih tal niso prijele, avtomobil »Standard« pa se je zaletel v zadnje kolo av-tovlaka. Sunek je bil strašen, saj je iz avtomobila v velikem loku vrglo pokojnika R. Clintona ter Di Castra, Ponesrečenca so takoj po nesreči prepeljali v civilno odnosno vojaško bolnišnico. Dočim so zdravniki za Di Castra mne. nja, da bo v kakšnih 60 dneh zc-pet zdrav, je R. Clinton, kakor smo že zgoraj omenili, takoj po prevozu v vojaško bolnišnico umrl, ker je imel prebito lobanjo.
mirno prenašajo vse kritike, in pritožbe ter nadaljujejo svojo pot. Pred dnevi se je zglasila na našem uradu tovarišica, ki je morala zaradi bolezni zapustiti službo za dva meseca. Ko se je po preteku ten mesecev zglasila na' bolniški blagajni;' da bi prejela izplačan denar, ki bi ij pripadal, je dobila otT-govor, da je pred kratkim stopil v veljavo zakon, ki predvideva, da se denar ne izplača vsem tistim, katerim mora po pogodbi delodajalec plačati polno plačo. Zgoraj, omenjena tovarišica je sicer zahtevala, da ji ta nov zakon pokažejo ter bolj natančno obrazložijo, od kdaj je stopil v veljavo, toda uslužbenec ji j]e kar na kratko odgovoril, naj ng meti poslovanja, češ da čaka za njo še mnogo drugih ljudi, ki bi prav tako hoteli rešiti svojo zadevo.
Izvedeli smo tudi za drug primer. V navadi je bilo, da so žene. ki so rodile, prejele nekak «premio di natalita«, katerega je izplačala bolniška blagajna nekako štiri tedne po porodu. Ko se je pa pred.približno mesecem dni zglasila neka tovarišica na bolniški blagajni V Ul. Nordio. da bi prejela to nagrado, so jo uslužbenci najprej poslali na vse mogoče u-rade, češ da ji manjka podpis tega, ali še žig onega urada. Ko se je tovarišica že dodobra naletala ter zbrala vse zahtevane žige, dokumente in podpise, so ji pri blagajni odgovorili, da nagrade ne more prejeti, ker je stopil v veljavo nov zakon, ki predvideva, da se ukine izplačevanje nagrad vsem tistim ženam, ki so zaposlene in katerim plača podjetje tudi v času po porodu polno plačo. Ni nam potreba še posebej poudariti, da ni prejela tudi ta tovarišica nobenega pojasnila, kdaj in kako je stopil ta zakon v veliavo.
Pa še drug tak zakon je prišel pred Časom na dan. Gre za zakon iz leta 1939, ki pravi, da ima član pravico do socialnega
zavarovanja le tedaj, če njegova plača ne presega vsote 1500 lir. C e je bil ta zakon v velja-.vi leta 1939, potem nam Je:to še razumljivo, toda da ga uveljavljajo tudi dandanes, nam ne gre v glavo.
In "še koliko takih primerov «pravilnega» poslovanja bi lahko pasteli. Ne pozabimo na primer tudi na to, da še vedno ni rešeno vprašanje povračila stroškov, ki.so jih imeli člani bolniške blagajne zg časa, ko je trajala stavka uslužbencev INAM.
Dobro in potrebno bi bilo, da bi vodstvo bolniške blagajne take in podobne primere proučilo ter skušalo položaj izboljšati v korist včlanjenih; s tem bi pray gotovo pripomoglo k izboljšanju poslovanja bolniške blagajne same ter k pomiritvi razburjenih duhov.
SLAVA PADLI BORKI
Zm. l/l/lauel drnca
se je rodila na Konkonelu 28. junija 1926. Bila je kurirka pri komandi mesta Trst. 2. maja 1944 so jo smrtno zadele nacifašistične krogle, ko je pri vodnjaku domače hiše dajala vode partizanom.
Siam njenemu spominu!
ZBOROVANJE PEKOVSKIH DELAVCEV. Sindikat, ni akcijski odbor opozarja pekovske delavce, da bo zborovanje zanje točno ob 18. uri. Zaradi obravnavanja važnih problemov, ki so na dnevnem redu, in pa zaradi sklepov, ki jih je treba sprejeti, priporoča Sindikalni akcijski odbor kar največjo udeležbo in točnost.
KOLEDAR.
^iedali&e - ‘96mO‘-'3ladifr
ČETRTEK 11. maja
Frančišk, Ljerka
Sonce vzide ob 4.40, zatone ob 19.23. Dolžina dneva 14.43. Luna vzide ob 2.31, zatone ob' 13.54.
Jutri petek 12. maja
Pankracij, Stojmir -
OSVOBODILNA FRONTA V DOLINI obvešča vse člane in prijatelje, da bo v soboto 13. t m. ob 20. uri odprta v društveni dvorani knjižna razstava. Razstavljene bodo slovenske knjige, starejše in nove-jše izdaje. Qb tej priliki bo tudi predavanje prof. Nade Rupel «0 slovenski knjigi«.
Vabljeni vsi člani in ljubitelji slovenske knjige.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO V PLAVJAH vabi članstvo na društveni sestanek, ki bo v soboto 13. V 0b 20.30 uri v dvorani. Izredno zanimivo predavanje bo imel profesor Tone Penko. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* ima danes 11. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih važen članski sestanek s predavanjem. Predaval bo tov. dr. Andrej Budal o zapadnih Slovencih in italijanski ustavi.
Člani, pridite polnoštevilno in točno!
Rok za prošnje
za popravilo po vojni poškodovanih slavb podaljšan do 31. maja 1950
TRST, 10. (AIS) — Z ukazom ZVU št. 90 se podaljšuje rok, katerega določa ukaz št. 32 z dne 24. novembra 1947 za predložitev prošenj za popravo po vojni poškodovanih zgradb s pomočjo tehničnega urada (Ge-nio Civile), do 31. maja 1950.
Tozadevne, po žoločilu ukaza 122 z dne 14. junija 1949 pri civilnem tehničnem uradu (Ge-nio Civile), vložene prošnje morajo biti opremljene z listinami, ki jih našteva člen II. ukaza št. 90. Ze vložene prošnje morajo biti dopolnjene z istimi listinami v zgoraj označenem roku do 31. maja 1950, da bodo veljale kot pravočasno vložene. Ukaz št. 90, ki je stopil v veljavo z dnem podpisa, bo objavljen v prihodnji številki uradnega lista ZVU, ki izide verjetno 11. maja 1950.
Zveza prosvetnih delavcev
priredi v četrtek. 18. t. m., izlet v Koprščino. Izletniki si bodo ob tej priliki ogledali tovarne v Izoli in prosvetne ustanove v Piranu in Portorožu. Vabimo člane, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Prijave sprejema odbor do vštevši 12. t. m. na sedežu sindikata.
Preusmeritev prometa
za pešce in vsa vozila zaradi gradnje novega Zelenega mosta
Zaradi gradnje novega Zele. nega mosta čez Veliki kanal, je ves promet za pešce in vozila čez ta most ukinjen ter preusmerjen S druge ulice. Administrativno poveljstvo policije je v ta namen izdalo naslednje predpise:
ZA PEŠCE je čez kanal postavljena zasilna brv; po njej je prepovedan prehod vsakršnim vozilom, vstevši kolesa, četudi bi ga lastnik samo spremljal.
Promet MOTORNIH VOZIL Z NOSILNOSTJO POD 35 STOTOV, koles, vprežnih vozil itd. j.e preusmerjen z Ob-, režia 3. novembra v Ul. . Ni-colo ter v ulice Roma, Ghega in Cellini. ali pa v S. Spiridio-ne, Filzi, Milano in Carducci ter na Trg Dalmazia do- Trga Liberta
MOTORNA VOZILA Z NOSILNOSTJO NAD 35 STOTOV oa morajo zaviti z Obrežja Mandracchio v Ul. del Merca-to vecchio;1 od tod lahko vozijo po ulicah Pozzo del mare. Teatro Romano, s. Spiridipne, Milano in Carducci ter nato Do običajni predpisani poti do Trga Liberta
Ker bosta zaradi te oreusme. ritve prometa ulici S. Nicolo in Mazzini preobremenjeni (čez Zeleni most je šlo dnevno 4500 vozil), se uvede Za ti dve ulici samo enosmerni promet. Iste velja tud: za Ul. Roma od Ul. Mazzini do Ul. Corso.
Administrativno poveljstvo policije ie za reden in varen promet postavilo Po važnejših točkah omenjenih ulic nove
Glavni vzrok pogoshih samomorov iežke življenjske razmere
Med samomorilci je veliko število upokojencev, ki so obupati nad svojim bednim življenjem
Groza spreleti človeka ob či-tanju vesti 0 vedno bolj pogostih primerih samomorov v našem mestu. Nekateri časopisi so se sicer v začetku trudili, da bi dokazali, da gre v večini za primere nesrečne ljubezni ah pa za primere neozdravljivih bolezni. Izkazal« pd se jc na žalost, da ne gre v glavnem za take primere, temveč da so vse bolj pogost vzrok samomorov težke življenjske razmere, v katerih se danes nahaja tukajšnje prebivalstvo, še prav posebno pa brezposelni in upokojenci.
Lokalno dnevno časopisje prinaša vesti p teh samomorih
niiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiniiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii
OB NASI OBALI
z več ali manij vidnimi naslovi; ali se odgovorne oblasti pij či. tanju teh vesti vprašajo, kje jc vzrok, da se epidemija ta-iiiomcrov vedno bolj širi? Prepričani smo, da sp odgovornim oblastem vzroki prav taki, dobro poznani kot nam vsem; za. kaj torej ne ukrenejo ničesar, da bi končno izboljšali pelo/n 1, v katerem se nahaja na primer ena najbolj prizadetih kategorij, .to so upokojenci?
Raz.nl odgovorni činitelp »n Zc ob neštetih prilikah obljubili, da se bodo za rešile r V-ga vprašanja zavzeli, a kljub vsem obljubam moramo u celoviti, da ril bil položaj zg tržaške upokojence še nikoli tnfco
kritičen kot je to danes. ICo
V kontovelskem portiču, v Cedasu, ribiči popravljajo V Sesljanskem zalivu je nastalo poleg starinskega ko-
svoje čolne. Ni lahko in tudi ne prav poceni vzdrževanje pališča tudi lepo novo kopališče z moderno restavracijo. Se-čolnov in vseh ribiških potrebščin in ogromno je dela tudi veda je to le bolj za ljudi, ki se tjakaj pripeljejo v svojih takrat, ko ribič ni na sinjih gladinah morja. In ko je s tru- lepih avtomobilih in lahko razsipavajo tisočake. V pristanišču dom ribič nalovil obilnejši ali pa skromnejši plen, tedaj bo pa neke čudne vrste ladja (ki jo kaže slika) poglablja dno, imel od visoke cene rib le skromen del, ostalo pa je za pre- da bodo tamkaj lahko pristali parniki, ki bodo vozili goste, kupčevalce.	ki si bodo izbrali morsko pot,
ltko je na primer med upokojenci takih, ki so bili za 3a*a fašizma kazensko upokojeni. Si delavci so se dolga leta zaman trudili, da bi svojo zadevo rešili ter dokončno uredili vprašanje izplačevanja pokojnine Kljub njihovemu D) Izadevnn rn Je ostala zadeva nerešena m marsikdo med njimi je medtem že umri. ne da bi dočakal, da bi prejel svojo pokojnino. Kako težko je bilo tem ljudem pri srcu, ko so uvideli, da ne bodo dosegli uresničitve svoje zahteve, pa čeprav imajo polno pravico d0 pokojnine, nam ni treba še posebej poudariti. Ali je torej čuda, če se je kdo izmed njih naveličal klavrnega življenja ter iskal y samopio-ru končne rešitve? Kdaj nameravajo torej odgovorne oblasti rešiti vprašanje teh upo kojencev, ki so bili kazensko upokojeni v času fašističnega terorja? Kdaj nameravajo rešiti tudi vprašanje vseh tisoč in tisoč upokojencev, ki preje majo mesečno okrog 4000 lir pokojnine.
Naš časopis je v svojih člankih že neštetokrat postavil to vprašanje — a odgovora do sedaj še bilo.
prometne znake in potrebno število prometnih stražnikov Obenem vabi vse, da a) strogo pazijo na novo postavljene prometne znake in se drže navodil prometnih stražnikov; bi vozila, ki vozijo počasi (n. pr. vprežna a’li ročna), naj se str-go drže desne strani ulice v smeri vožnje, ker je samo tako omogočena motornim vozilom večja brzina; c) šoferji naj vozijo s primerno brzino, da se tako prepreči vsako prehitevanje vozil Cas postanka vozil, posebno Po zelo prometnih ulicah in ulicah z enosmernim prometom, naj se čimboli skrajša.
PoStenjak
Kljub temu da je zadnja strašna vojna mnogo ljudi pokvarila, je še vedno veliko takih, ki se ne okoristijo z najdenimi stvarmi. Med slednjimi je tudi Groberi Rudolf iz Ul. S. Laghi 4, ki je v torek prinesel na policijsko postajo v Ul.-Hermet denarnico s 14.214 llrariii .fei- osebno izkaznico na ime Brezavšček Marije iz Ul, Carpaccio 5. Denarnico z denarjem je našel v ponedeljek 8. t. m. v poštnih uradih v Ul, Ce-sare Battisti.
Nova motorna ladjica
civilne policije namenjena za«zaščito ribolova*
Predvčerajšnjim dopoldne je poveljstvo pristaniške policije povabilo novinarje tukajšnjih dnevnikov na ogled nove 55 tonske motorne ladjice. Dolga je 20,30 m, široka 5,40 m, njena hitrost pa znaša 19 milj na uro. Ladjica je angleške izdela ve ter jo j.e marca letos pripeljal iz Gibraltara preko Malte v Trst njen poveljnik Škerl Aurelij z Grete. Pod njegovim povejstvom je še kakšnih 14 policistov. Namen ladjice pa je ščititi ribiško ladjevje cone A Tržaškega ozemlja. Njena baza je v Stari luki na pomolu imenovanem «Molo O«. Pred kakšnimi nevarnostmi pa naj bi ta' ladjica ščitila ribiče, pa si dane3, 5 let po končani narodnoosvobodilni vojni, res ne moremo razlagati. Poleg težke strojnice smo na njej opazili tudi napis v treh jezikih — angleščini’ - italijanščini in hrvaščini. — Seveda so zopet pozabili na slovensko prebivalstvo, katerega ob vsak; priliki in kjer le morejo načrtno zapostavljajo in prezirajo.
Novinarjem so nato razkazali tudi radijsko oddajno in sprejemno postajo pristaniškega oddelka civilne policije, ki je tudi v nekih prostorih v pomolu «Molp O«, potem pa so jih povabili na kratko vožnjo z motorno ladjico, kjer je bila servirana tudi majhna zakuska.
PLEZALNI TEČAJ PDT V GLINSCICI
V nedeljo 14. t. m. se nadaljujejo vežbanja v alpinističnem plezanju v Glinščici. Zbiranje in odhod v skale ob 9. uri dopoldne iz Klunovega mlina. Mladi planinci, tudi začetniki in prijatelji, naj prineso s seboj plezalnike ali telovadne čevlje z gumijastimi podplati (za silo so dobri tudi gorski čevlji z gumijastimi podplati).
Ob tej priliki se vrši tudi‘izlet Planinskega društva v Glinščico po vseh poteh. Najavljene so večje skupine.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7050 . 7100, papirnati šterling 1480 - 1600, 100 češkoslovaških kron 100, dolar 633 - 636, dolar (telegrafski) 639 - 640, švicarski frank 147 - 148, 100 francoskih frankov 178 - 182, avstrijski šiling 22 - 22,5.
CEPLJENJE OTROK PROTI D A VICI IN KOZAM
Občinski higienski urad v Trstu sporoča, da se je pričelo spomladansko cepljenje otrok proti kozam in davici, ki bo trajalo do 31. t. m. Cepljeni mo. rajo biti vsi otroci rojeni v letu 1948 in v^prvem trimesečju 1949 (na splosno vsi otroci, ki so dopolnili 1. leto starosti) ter oni otroci, ki so bili rojeni pred navedenim rokom in niso bili do sedaj cepljeni iz kakršnega koli razloga. Cepljenje je obvezno in se vrši dnevno od 16 do 17 v prostorih higienskega urada v Ul. Cavana 18, vhod z Ul. Duca d’Aosta.
NOČNA SLUŽBA LEKARN :
Oavanzo. Ul. Bernini 4, tel. 94819; Millo, Ul. Buonarroti 11, tel. 90488: Minerva, Trg sv. Frančiška 1, tel. 6862; Mizzan, Trg. Ve-nezia 2. tel. 4905; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7, tel. 7623; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA
SMRTI IN POROKE
Dne 10. maja 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 10. umrlo so 4 osebe.
Poročili so se: mehanik Milan Sosič in učiteljica Licinia Čanarutto, vodja trgovine Seve-rino Pavan in gospodinja Noe-mi Lonzar, delavec Alojz Simo. netti in modistka Nerina Kocjan, čevljar Josip Srabito in gospodinja Novella Zaro, podoficir CP Ivan Narducci in šivilja Rosa Fuligno, industrijski volja Jurij Casaccia in slikari-ca Aliče Francesca Psacharopu-po, uradnik Karol Carratore in uradnica Marija Reni, industrij, ski izvedenec Italico Francesco Bonifacio in gospodinja Barto-1omea Fragiacomo, prodajalec Edvard Coenazzo in šivilja Albina Sandrini, delavec Josip Dobrigna in prodajalka Elda Pitacco.
Umrli so: 28-letni Nino Fa-vretto, 36-letni Mario Bordeny, 2 dni stari Sergij Loi, 5-letni Claudio Jurinčič.
IZLETI V MESECU MIHI
28. in 29. MAJA • ^ dvodnevni IZLET
v LJUBLJANO
28. in 29. MAJA dvodnevni IZLET
v MARIBOR in CELJE
28. in 29. MAJA' dvodnevni IZLET
ne BLED
Vpisovanje do 13. maja El1 vseh potovalnih uradih l* pri «Adria-Express» —
F. Severo 5, telefon 29-243-
■II RADIO II*
JUGOSL. CONE THSlJ
(Oddaja na srednjih valB* 212.4 m ali 1412 kc>
ČETRTEK 11. 5. X»5»
6.45: Poročila v ital. i® va sporeda; 7.00: Napoved P":;
poročila v slov.; 7.15: jutrw glasba.
12.00: Iz opernega sve^fl}^l
Igra violinist Jeduha 12.45: Poročila v ital. in «Wf; sporeda; 13.00: Napoved poročila v slov.; 13.15: PoFA grebški vokalni kvintet - n
lahka glasba: 13.45: Našim <cv-M. (ital.); 14.00: Igra kapela Stj>L na Stenoviča; 14.30: Pregled 111 v v ital.; 14.45:	Pregled	tiska
slov. -Jv 17.30:	Politične	aktual»°fi
(ital. R ‘ 17.45-" Ritmična'
glasba; 18.00:	Samospevi	.	M).
Osterca; 18.20: Schubert: simj*. ja v h molu »Nedokonianji,. 18.45: Poročila v hrvaščini; Glasbena medigra; 19.15: P°LV; la v ital.; 19.30: Poročila v s'®" 19 4?v 7ahavna olngha1 9.0.00
id v udi., ijž.ou. rurucii« '
19.45: Zabavna glasba; 20.06 s j. cert opernih pevcev; 20.20: „^30; kovni pogovori (slov.); ,,30: Komorni zbor iz Trsta; ^ Obzornik (slov.): Poljsko KPJj darstvo, privesek S Z; Skladbe nordijskih skladate1!;
Skladbe nordijskih sklada^;;;.; 22.00: ^ Potovanje po socia®^)
-š.uv. ruuvY«lIIJC	Sl	v/v
Jugoslaviji (ital.); 22.20:
glasba; 23.00: Zadnja por
■očii»:
rt¥lT”23705:" Zadnja" poro#'*.', slov.; 23.10:	Objava	dn	ev®»
sporeda; 23.15:	Serenade	in
mance.
LJUBLJANA. MARIBOR*
rel. postaja NOVA GOBP
(Oddaja na valih 327,1; 212,4; 202,1 m.) ČETRTEK 11. 5. 1950
6.15: Napoved časa, Por“fjVi vremenska napoved in oDI^j
dnevnega sporeda; 6.30: 1^3 narodov. Jugoslavije; 7: NaRJLr časa, poročila in radijski *•
dar.
.jjf
12: Iz opernega sveta; ‘ti: Napoved časa in poročila: %• Lahka glasba raznih 13.20: Oddaja za pionirja
vitev); 13.40:	Pojo	priljuft,*
slovenski pevci; 14: Igra Stenovič s svojo kapelo; Ljudska univerza (ponov®Lt; 14.40: Nekaj Chopinovih val,
15: Napoved časa in poro#1'^ ;
nes. Samospevi Slavka 18.20: Pogovor s pionirji; IB Orkestralne skladbe fran£°;,ji skladateljev; 19:	Napoved	i,e
in poročila; 19,15:	Ciklus	pst
thovnovih violinskih sonat: ^
nata št. 9. («Kreutzerjeva»).fl(^ Politični komentar radia jLf grad; 20.15: Partizanski sai®?r; vi; 20.30:	Petletka	naša '5L(
20.30: Skladbe za gibčne P1?* 21.10:	Fizkulturno	pre'dava j.
21.15:	Simfonični konceh. * j
Mendelssohn :	Intermezzo	f
scherzo iz «Sen krasne n°r!
acnerzo iz »sen »rasne ji Chopin:	Klavirski, koncert,
Prenos poročil Zvezne P?sp Beograd: 22.15: Lahek nečm m red; 23.30:	Najnovejša	P°r
KINO
Hossetti. 16.30: »Vojak iz de«, Nelson Eddv.	#
Excelsior. 16.30; »Karel Sve«||r David Niven, Margareta v ton.
Fenice. 16.30: «Južnjak s SevC Red Shelton.	-ai
Filodrammatico. 16.00: nec», J. Mc. Crea, B. 8'
.d*
Alaharda. 16.00: »Carmenaf
Haywort, Glen Ford. Jpl,
Garibaldi. 15.00: «Velika g-Dennis. 0’Kee/e.
Ideale. 16.00: «Na planin3*!
* 1
tvoia« B Grable, ■j7>ayl50>
sH’1
S holasa ie padel ter si zlomil koleno
Kot vsak dan, tako se je tudi včeraj 38-letni Fajdiga Henrik iz Bazovice 169 peljal na delo s svojim kolesom. Med vožnjo proti kraju, kjer je uslužben, pa mu je nasproti privozil neki avtomobil, kateremu se je hotel kolesar umakniti ter je pri tem z vso silo pritisnil na zavore. Slednje pa so premočno prijele, tako da se je kolo na mestu ustavilo, pri čemer je sunek vrgel kolesarja s kolesa. Pri padcu si je Fajdiga zlomil koleno leve noge ter se bo mora! zdraviti od 30 do 40 dni. Ponesrečenca so takoj po nesreči pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
V šoli se je ponesrečil
Včeraj ob 8 zjutraj so na I. kirurški oddelek tukajšnje bolnišnice sprejeli 10-letnega Ferfoljo Romea iz Ul. Moreri 138, ki se bo moral zaradi rane na desni strani čela zdraviti od 5 do 10 dni Ponesrečil se je v slovenski šoli v Rojanu, kjer ga je med odmorom njegov sošolec Zlobec Diego tako sunil, da je izgubil ravnotežje in uda. ril z glavo ob šolsko klop.
PROMETNA NESREČA NA CESTI OPČINE - TRST
TRST, 10. (PIO) Preiskava. ki jo je izvroila ameriška vojaška policija o nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zjutraj, 7. maja na cesti ki vodi z Opčin v Trst. je ugotovila, da se ie vojak, podčastnik prvega razreda John Labock. ki je pripadal četam nastanjenim V vojašnici v Banah, smrtno ponesrečil, ko se je vozil z Lambretto in da s to nesrečo nj v zvezi nobeno drugo vozilo ali cseba.
Podčastnik Labock se je vozil proti severovzhodu, ko je z Lambretto zadel ob neki obcestni kamen na desni strani ceste. Pri udarcu ga je odneslo, da je obležal ob naslednjem obcestnem kamnu. Medtem oa je vezilo nadaljevalo svojo pot in mu zdrobilo glavo ob kamnu. Priče dogodka so bili . potniki iz avtobusa, ko je vozil, mimo.
Podčastnik Labock. star 29 let, je iz Buffalla. Ne\v York.
Impcro. 14.00: «K vragu . Miša Auer.	$
Italia. 16.00: «Priui in živi f j® noj«. Hedy Lamarr, Jank5
wart.	J«
Via.c. 16.00: »Rdeči
-	—	-	ir	;~
qucs Sernas in Tamara \
M V- .> ui.1 nuj l||	4 plim1 * a
Vittorio Vcneto, «Povrni 5
mov, Lassi». Tehnikolor.
Adua. 16.00:	«Bitka	za	a"
bombo«.	.	(r
Armonila. 15.00:	»Pogum®1
narjl:,', F. Voamark. „,n t®1 AzzUrro. 16.00: »Nocoj .
jaz zmagal«, R, Ryan. ctra>‘ w -čaj ft
•.limfni«, IV, 1VJ	.
Belvedere. 16: »Ubijajoča > O. Brien - E. Ranies- v*
dtx.	..je
Lumiere. 16.00:	»Smrt	P'
Scotland Yarda»
»Ob morju«. Danes zaprt- s(i Marconi. 16.00: »Ko bi,s>rei la!« C. Colbert, J. M- £)IJ‘ Masslmo. 16.00: «žlati šKOr» Bob Hope.	sir<
Novo Cine. 16.00: «Dvt Toto.	or	liP
Odeon. 16.00:	«johnny J^ne
Radio. -30:	»Trije 'nu
Mlssou.lia«.	tr]0rnarJa,
Savona. 15.00: »Dva mojj' a eno dekle«, Frank Sm3 tarine Grayso. „ . .ndis Vcnczia. »Zanka«. .C. “j jo' Vittoria. 16.00: Ljubije®1 j nik«, Merle Obero® Aherne.	„	v	!;i
Sv. Vid. 16.00: «Kratj v stvu«, D. Fairbanks,
tez.
MEHANIČNA DELAVNICA
DNI
M
T R S 1
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odločne cevi ter inštalira
vodo in
11. maja 1950
*e pred časom je bila v Go-'lci ustanovljena posebna ko-katero so sestavljali -KOStavniki Trgovinske zborčke. župan dr. Bernardis in "e®ednik pokrajinskega od-panstva odvetnik Culot. ka-"e naloga je bila, da zbere 'p Podatke, ki kažejo, da je Sp* gospodarstvo po drugi v^pi Vojni zaradi meje, ki tik pred pragom Gorice, "•Padlo. Komisija je to delo pvila jn izsledke poslala v 'Sl' kjer so, bili predloženi ita-"“*! vladi.
|a osnovi teh podatkov je |Wno, da nosi naša pokra-Sslostnoin vendar eno prvih * med italijanskimi pckra-ffMi. ki spadajo med take , ie> kj niso gospodarsko to-
;<0 življenjski, da bi se mogli j^stojno, to se pravi * ,Pst' 2?'' proizvajalnimi sredstvi 'Ovijati,
Postavitvijo nove meje je .Mika pokrajina izgubila ve-Predeie zemlje. Medtem ko i,, Ji ena površina merila pred "jTOSitvijo 2725 kvadratnih ‘^metrov," se je po priključit-( mižala na 240 kvadratnih *-iotiietix)v. Število občin *p i(! ®«alo od 42 na 9. Tem deveti® občinam je bilo nato pri* flučeaih nadaljnjih devet, med J‘ ere spada tudi fržiško podale.
levilo prebivalstva je svoje. sPo-znašalo 207.750 ljudi; se-j Pa se je znižalo na 79.039. j Priidjučitvijo tržiške občine j le Pa število ponovno zviša
^ Približno 137.000.
t 3-610 industrijskih pod' 1,5.'j*!1 ie ostalo v goriški po-plini samo še 1-582 medtem j? je število trgovskih podje-‘J Padlo od 4.225 na 2.201. .Goriška pokrajina je poleg izgubila tudi velike pre-'*? gozda, ki so ga bivše lasti temeljito izrekale, saj letno posekanih okoli •°00 kubičnih metrov lesa.
. Slede gospodarske nezmožni* italijanskih pokrajin,, ki Jftb po tem . kriteriju uvr-J? 'V posebno lestvico, je zadala Gorica četrto mesto M zadnjim. Sledila so samo ■ Snna, Sondrio in Nuoro. Tudi glede državnega letne-™ dohodka ni bila Goriška do
leta?*- bolišem
Vedno je
bil
. dohodek izredno majhen, ta iona* se je v odnosu do le-
'totkov. ZniŽal Criih 26 °d‘
v našem listu že večkrat poudarili, da je bila z novo državno razmejitvijo razbita gc-spodarska celota, ki jo je pred. stavljala goriška pokrajina, ko še ni bila okrnjena, in da je ravno y tem razbitju gospodarstva te. pokrajine iskati poglavitni vzrok nesamostojnosti i.n življenjske nezmožnosti naše pokrajine v novih pogojih Tega se je treba zavedati in ravno tega bi se morali najbolj zavedati oni, ki so svoječasr.o delili usodo tem krajem. Vedeti bi morali, da je nemogoče razdeliti gospodarstvo nekega o-zemlja, ki se je skozi stoletja naravnega razvoja ustvarjalo, ne da bi bili pri tem najresneje načeti glavni pogoji gospodarskega življenja tega prebivalstva, ne da bi bili najresneje ogroženi osnovni življenjski interesi tukaj živečega ljudstva.
Ker takrat pač mešetarji s tem ozemljem niso pokazali razumevanja za te stvari, se morajo pač prizadeti ukvarjati s tem vprašanjem in ga reševati kakor vedo in znajo, čeprav je vsem, najbolj pa goriškemu ljudstvu jasno, da taka ali drugačna rešitev ne bo mogla nikoli korenito rešiti ^ gospodarskega vprašanja naše pokra, jine
Poleg zgoraj navedenih podatkov, ki jih je posebna komisija poslala italijanski, vladi. pa je tukaj 5e poseben člen štev. 20 zakona Turpini z dne 3. avgusta 1949 št. 539, ki predvideva posebne olajšave za javna dela onih občin, ki so priznane kot «pasivra cona».
Tudi v senatu in v poslanski zbornici je bilo lansko leto govora o priznanju goriške pokrajine za pasivno cono. V zvezi s tem so sprejeli resolucijo, naj se fondi ERP-n razširijo tudi na goriška1 pokrajino.
Pod pritiskom dokaznega materiala, predvsem pa zaradi dejansko slabega življenjskega standarda ljudi, je vlada te dni uradnp priznala gojriško po-krajino za pasivno .cono.
Koliko -bo .uvrstitev go;\iške pokrajine rtied pasivne cone, torej finansiranje naše pokrajine s strani vlade, pripomoglo k dvigu ljudskega blagostanja, lahko že danes pribijemo, da je vse skupaj preveč govoričenja in premalo konkretnega dela za dejanski dobrobit prebival stva. V goriški pokrajini je še vedno deset odstotkov prebival-
stva brezposelnega in njegove zaposlitve ne bo mogoče doseči samo z -izvajanjem javnih del, to je z gradnjo stanovanjskih hiš, cest itd., ampak bi bilo to možno predvsem z zgraditvijo industrije. Kaj takega , pa vlada niti Oblasti ne morejo doseči, ker ne morejo vplivati in uravnavati iniciative privatnih kapitalistov, ki ne gradijo ne dajejo delavstvu in vsemu delovnemu ljudstvu niti najosnovnejšega življenjskega minimuma, če jim že v naprej ni zagotovljen masten dobiček.
Zato ostaja vprašanje rešitve brezposelnosti v Gorici jn vsej pokrajini še dalje nerešeno.
m
/Piimolblu dnemikl
Matajur
Najprej revnim vojno odškodnino
Pri nas je bilo med vojno odpeljane precej živine, ki je naš glavni vir dohodkov. Vendar pa pristojni organi do seda i še nikomur niso izplačali odgovarjajoče . voine odškodnine, niti niso dali kakšnega predujma. Ljudje vedo povedat!, da so nekaterim bogatim posestnikom v Furlaniji že izplačali precej denarja na ta račun Ali tudi tukaj ne velja enaka pravica -za reveže? Mi, ki bi imeli najbolj potrebo, da bi-pripravili [k hiši-kakšnn kravico s-p,opaočjo katere■ bi,,vsaj za1 silo lahko 1 preživih svoie družine, nismo dobili ničesar, medtem ko so izplačali voino odškodnino tistim, ki bi prav lahko počakali. Cas bi torej bil, da se pristojne oblasti zganem in pomislijo tudi na revnejše, ki jim je vojna odnesla še tisto malo, kar so posedovali.
Gošnjak Avgust iz načp vasi je v jeseni prodal za šolo okrog 300 kg drv, katere i'e naročil občinski tajnik iz Sovodenj. Ker je bilo drv premalo lih ie pozneje naročil neki občinski svetnik se nadaljnjih 300 kg, ki jih je Gošnjak tudi v redu dobavil. Občinski tajnik pa mu te druge dobave noče
izplačati pod pretvezo, da jih on ni naročil. Drva pa so vkljub temu v šoli sprejeli in jih tudi porabili. Zato bi jih morala občina Gošnjaku plačati in naj potem uredi račune s šolo, kakor pač ve in zna. Naravno sc nam namreč zdi. da se blago, ki sp je prejelo in porabilo, tudi plača.
Seja občinskega upravnega sveta i Seia davčnih svetov
Pred dnevi sta se v prostorih občinskega davčnega urada
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32
ludi s tem ne bodo odpravili brezposelnosti v Gorici
Iflada uradno priznala
jSarisho iinhrajinn zn „pasiino cono“
Nekaj podatkov, ki kažejo gospodarsko nazadovanje teh krajev
Najglavnelše pa je, in to smo
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da je te dr.i dospela v našo pokrajino tretja pošiljka unrrinega ma-nufakturnega blaga, in sicer odeje za dve postelji iz najboljše volne po 9900 lir, za eno posteljo po 4000 lir, polvolnene odeje za eno posteljo po 1700 lir, moško blago po 2700 lir in 2500 lir.
Omenjeno blago lahko dvignejo vsi, ki imajo zadevno nakazilo, in sicer od 11. do 21. maja t. 1. Od 22. maja dalje bo preostalo blago naprodaj tudi brez nakazila. Vsaka oseba bo lahko kupila blago za eno obleko. Pri nakupu bo treba pred. ložiti osebno izkaznico in se podpisati v poseben seznam.
V vseh drugih občinah pokrajine bodo z razdeljevanjem pričeli 15. t; m:
V torek zvečer se je v beli dvorani goriške občine sestal občinski upravni svet pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa. Na tej seji so odborniki pretresli vprašanje preureditve in popravila občinskega igrišča v Ul. Baiamonti.
Odborniki so ugotovili, da je občinska uprava že neštetokrat pričela s popravili na igrišču, a da to ni dosti pomagalo, ker je pač igrišče skoraj dnevno zasedeno. Iz tega izhaja, da je treba urediti njegovo uporabo in odborniki so v tej zvezi preučili način, s katerim naj bi igrišče pripravili do tega, da bi bilo dostojnejše.
Nocoj se bo odbor zopet sestal in preučil sledeči dnevni red:	Prispevek pokrajinski
ustanovi - za turizem za leto 1950: nadomestitev enega člana v upravnem svetu zavoda ((Dante Alighieri«, nadomestitev članov občinske komisije za kmečka dela:	nakup raznih po-
trebščin za zavod Lenassi, šolo v Ločniku in zelenjadr.-i trg: postavitev električne svetilke na stopnicah, ki vodijo na grad, napeljava razsvetljave v Ul. I. Brass, gen. Škodnik, in drugo. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili jutri,
v
Ul. Crispi zopet sestala oba davčna sveta goriške občine. Seji je prisostvoval občinski zastopnik za družinski davek dr. Polesi. Predvsem so člar.-i komisije razjasnili nekatere točke, ki se tičejo postopka za ugotovitev dohodkov. Nocoj se bo zopet sestal davčni svet za okolico, jutri- pa oni za mesto. Vsi davkoplačevalci že lahko predložijo podatke o svojih dohodkih.
STEVERJAN
    —-----
Kmečke delavce
za košnjo in škropljenje
Zastava jim je tudi tu bila v napoto
KINO
17:	((Zadnji
s in variete’.
samčevi
VERDI.
dnevi
VITTORIA. 17: ((Greh lady Con-sidine«, I. Bergman. CENTRALE. 17: «Maio prista-nišče», G. Rogers in J. Mac Crea.
MODERNO. 16.30:	((Tajinstve-
ni vitezi), V. Gassman.
EDEN. 16.30: ((Sporočilo Gar-ciji», W. Beery.
Spomladansko ‘ vreme je' do-1 dobra zbudilo naravo, ki je I vzcvetela in se razbohotila v vsej svoji lepoti. Vse naokoli ie zeleno, povsod kamor seže oko vicfi.š presnavljanje in življenje. Narava- se prebuja na vso moč in človek, k; urejuje njene sile ter jih izkorišča v :voj prid, ima s. tein veliko ipravka.
V Brdih kakor tudi v drugih okoliških vaseh kmetje že pridno obirajo prve češnje in jih prodajajo na trgu. Tudi v Ste-verjanu je tega sadu letos precej obrodilo, škoda le, da so preveč vodene. Sicer pa se ne more niti zahtevati, da bo imel sad, ki dozori v tako kratkem Času, še kaj vej kot prijeten občutek za oči
V Steverjanu pa se ne bavijo samo s skrbjo, kako bodo pobrali pridelek češenj, ampak je še kup drugih skrbi, ki jih povzroča nagel korak prebujajoče se narave. Tudi trava je že precej visoka. Ko bodo stebelca bolj trda, bo čas, da jo kosci pokosijo in posušijo. Prav tako je z vinsko trto. Vsa je ozelenela, in tudi razcvetela se bo kmalu. Zato bo kmalu nastopal čas, ko jo bo treba škropiti z modro galico.
Spričo tolikega dela, ki ga
imajo Steverjanei vsako leto, Je P^i njih že v navadi, da so najeli za krajšo ali daljšo dobo peljske delavce iz. Benečije, ki so pomagali kmetom pri delti. Tudi letoš so nekateri kmfet. je že izrazili željo, da bi bilo čimprej mogoče dobiti poljske delavce, ki bi lahko pomagali
Ko sg po eni strani ljudje trudijo, da se lahko kolikor toliko dostojno preživijo skozi vse leto, pa so tukaj oblasti, ki mislijo, da je njihova naloga šikanirati, ljudi in žaliti njihovo politično prepričanje. Prav te dni je namreč nekaj k.ara-binerjev tamkajšnje karabiner-ske postaje podrlo enega od treh mlajev, ki so jih za 1. maj postavili skoraj izključno samo števerjanski mladinci, tel- odnesli zastavo, ki je od 1. maja1 dalje plapolala na mlaju.
To je že tretji primer, kako organi javne varnosti preprečujejo slovenskemu ljudstvu v. Italiji, da dostojno proslavi praznik 1. maja. Vprašamo jih, zakaj jih toliko moti proslava tega praznika, in še nadalje, ali je to, kar oni delajo po slovenskih vaseh, toliko opevana svoboda izražanja političnega prepričanja in svoboda politič".
ne delavnosti.
17.PRED SODIŠČA
Nepoboljšljiv pijanec že desetič pred sodniki
Štafeta «Pozdrav Jadrana»
bo krenila iz Kopra in nesla maršalu Tilu voščila
V počastitev rojstnega dne maršala Tita na dan 25. maja bo okrajni odbor Zveze antifašistične mladine organiziral iz vsega okraja mladinske štafete, ki bodo r.esle voščila vsega našega ljudstva maršalu Titu.
Med drugimi bo startala tudi štafeta pomorščakov, katero bodo tvorili ribiči, veslači, itd. Štafeta se bo imenovala ((Pozdrav Jadrana«'.
Zjutraj ob 7.30 uri 16. maja bo odšla štafeta od Debelega rtiča (Punta grossa) skozi Ko-, per, Izolo, Piran, Portorož, Sečjole, Savudrijo in dalje skozi Istro do Reke.
Štafeta «Pozdrav Jadrana« bo pretekla 496 morskih milj. Tako bosta obe ti dve štafeti izrazili maršalu Titu čustva delovnega ljudstva ob Jadranu, od Trsta do Crne gore. ’
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Odziv za Titovo tekmovanje je v vsem okrožju vedno večji
Po vsem okrožju imamo te dni po vaseh množične sestanke na katerih razpravljajo bivši borci partizani, mladinci in mladinke, članice ASIZZ in ES n tekmovanju v proslavitev letošnjega Titovega rojstnega dne. Kljub temu- da ima ravno v tem mesecu naše ljudstvo polne roke dela, prevzema vseeno prostovoljne obvez-
PocitnišKa letovanja
^od.nik dr Ballarin na goriški | ne svojima odjemalcema. Toda setjj
je” imel "včeraj* že* de-1 Vrek, kakor Teodesco sta odgo-
jji °Pravka z nepoboljšljivim
30-letnim Radova-
it ,„Tomsičem iz Ul. Cocevia ■ «2.
jj .jminil mesec dni, odkar 1(,n U Tomšič zadnjikrat obso-r zaradi pijančevanja. Za Im6!1’ ki so mu jo naložili, je ),j ’k odredil pogojnost in mu ^ em napravil dolgo moral-y Pridigo. Posvaril ga je, naj tjhančuje in naj svoje živ-j.Je Preusmeri sebi in dru-(J,vv korist. Tomšič ga je po-lloa n° Poslušal iri mu pred od-tg v!'1 tudi obljubil, da se bo it jSe'eJ odpovedal vinu, ki ga Peš te tokrat privedlo v
hij; . dl Pa se je mladi mož za-Pet lstega prekrška znašel zo-istim sodnikom. Ob-^ očit mu ostala, da je 2. t. Sra n° vinjen hotel na ples v \ n° «Alla pergola«. Ker pa S jas£otlar ni dovolil vstopa, uj Tomšič zagrozil s pestjo !Sjjst glasno zabrusil: «Stari 'o b°š videl, kako mi boš Hiu al>>' Pri tem se mu je
k l. a^ent javne varnosti, ^ J kakor lastnik plesišča >'iir..jin dobili psovk. Na vče-'azPravi mu je isodnik, Jm J111 je Tomšič zatrjeval, i 1 h razžaliti nikogar in j^iv. Pijan, izrekel za nov 2%.1 sv<>je sožalje in ga ob-tPO i. a G mesecev zapora in t, 'lr globe.
vodi brezposelnost
3,1% i.
2asedel zatožno klop h V tScremln Alojz iz Ro- | vse koščice i ' le bil obtožen, da
vorila, da nista or.a naročila nikomur, naj za njiju dvigne blago. Tako sta Trevisanova in Gandolfi spoznala, da ju je neznanec opeharil. Mesec r.a to pa ga je Gandolfi srečal na zelenjadnem trgu. Cim ga je neznanec opazil, jo je hotel po. pihati. Toda Gandolfi se je obrnil do dveh mestnih straž, ki sta neznanca legitimirala in odpeljala na policijo. Tu je najprej trdil, da se imenuje Don-da, toda pozneje je le pokazal svojo izkaznico in je policija zvedela da gre za 30-letr.ega Scrumina Alojzija iz Romansa Pri izpraševanju je povedal, da se je domislil tega, kar je sto ril. v skrajni potrebi, ker je bil namreč že več let brezposeln in je nameraval dvignjeno blago plačati, čim bi prišel do dela in denarja. Isto je povedal tudi včeraj r.a sodniji, in upoštevajoč vse zakonske olajšave so ga obsodili na 1 mesec in 6 dni zapora pogojno.
Dvoboj za štandreško dekle
Januarja letos sta se zaradi nekega dekleta iz Standreža spoprijela v gostilni Hmeljak v Sovodnjah 31-letni Petejan Albin iz Rupe in Masten Franc iz Sovodenj. Nekaj časa sta se pošteno pestila in ko sta imela že oba otekle oči, sta za nekaj trenutkov prenehala. Toda ker si nista mogla tako zlepa odpustiti. da hodita oba za tistim dekletom, sta se zopet zaletela kot dva vročekrvna petelina in hotpla drug drugemu
zdrobiti
je
u!tViI)a^,ni prišel v skladišče
>i r
9b|ajjJ se mu predstavil kot
Ul.
uClLnec trgovca Vreka Ru. 'M«..;? W
V i Mi J1*
‘gnil )roansa ter pri njem Je j. kosov salame, sla-
10.oo^,rdgo blago v vredr.o-lUfti v trgovino Cro-
Nekaj časa nato
8k:h
V, j**.
j/Rtitii j revisan Ane v it<>Dai|cn Se ji predstavil kot (M^tisa lrg°vca Teodesca iz v ^Sei j, J r-a njegov račun ihVrcdnn.,trgovine 6 kg masla fi750 lir. Trgovec Ml n sta Po dvigu blaga
Ul.
Mezna
hca poslala raču-
Pomirili so iu šele orožniki, ki so ju prijavili tudi sodnim oblastem. Včeraj pa sta bila oba oproščena, ker nista zakrivila kaznivega dejanja.
Nezakonit prestop meje
Zaradi obtožbe nezakonitega prestopa državne meje med Italijo in Jugoslavijo je prišel nato pred sodne oblasti 21-let ni Stibel Jožef doma iz Rago-gr.e. Stibela, ki je bil že enkrat obsojen zaradi istega prestopka, so jugoslovanske obmejne oblasti izročile Italijan skim- Obsodili so ga na 4 mesece zapora in 19.333 lir globe
Približuje se turistična sezona in z njo počitniška letovanja, na katera se k veseljem pripravlja na stotine in tisoče delovnih ljudi. Letovanja v obliki, kot se organizirajo danes, so nov pojav in so značilna za razvoj našega ljudskega turizma, katerih kapitalistični turizem ni poznal. Gre za ..to, da se omeaoči letovanje delovnim ijuajem.
Prvi pogoji za letovanje so dopust in materialna sredstva, da more delovni človek uživati naravne lepote >n zanimivosti. Delbvnemu človeku je omogočila letovanje šele socialistična družba To je brez dvoma ena pridobitev socialistične revolu-
v zvezi s tem je ljudska oblast z raznimi organizacijami in ustanovami organizirala za delovne ljudi počitniške domove in s tem ustvarila možnosti preživeti redni letrji dopust v teh domovih. Namen oddiha je pred vsem v tem, da delovni človek spremeni začasno svoje običajno okolje ter sl nabere novih fizičnih in duhovnih sil za nadaljnje ustvarjanje. To je potrebno za uspeh pri delu m iz zdravstvenih vidikov. Novo okolje prinese spoznanje z novimi ljudmi, z njihovimi običaji in navadami, zbližuje pripadnike raznih narodnosti ter pospešuje prijateljstvo in brat rt v o med njimi.
Glede na način organizacije počitniškega letovanja poznamo danes troje vrst. Prvič leto vanja, ki se organizirajo izrazito po sindikalni liniji v okviru ene same podružnicc za njene člane. Drugič letovanja ki jih organizira višja sindikalna enota za širši krog članov iz več delovnih kolektivov in tretjič letovanja, ki se organi zirajo po turistični liniji.
Letovanja, ki jih organizirajo sindikalne podružnice za svoje člane imajo to prednost, da običajno najhitreje in naj bolje rešijo vsa vprašanja \ zvezi z organizacijo oddiha. Tu are za manjši delovni kolektiv, poleg tega sodelujejo pri organizaciji letovanja neposredno prizadeti, kar pospeši delo. Tako opazimo, da se Je takoj po vojni pričelo organiziranje letovanj v okviru posameznih podružnic. Te so uredile vzorne domove oddiha in kot bi tekmovale med seboj so prvo-vrstnp rešile vsa potrebna vprašanja. Vsekakor prispeva ta način organizacije k razvoju letovanja in turizma. Pomanjkljivost tega načina je v tem, da je enostranski.
Temu nasproti obstajajo dovršeni počitniški domovi oddiha, kot jih organizirajo sindikati v Jugoslaviji. V te domove pridejo delovni v ljudje iz vse države iz najrazličnejših delovnih kolektivov. Tu imajo priliko bližjega spoznanja, da
izmenjajo svoja delovna in življenjska izkustva ter podobno.
V teh domovih je preskrbljeno za kulturne prireditve vseh vrst, na razpolago so knjižnice in razne igre za razvedrilo. Tako se vodi skrb, da se delovnemu človeku nudi čim več.
Tretji tip letovanja se organizira po splošni turistični liniji. V Jugoslaviji je to nalo-«Putnika», ki rezervira V ta namen potrebno število mest hotelih, kopališčih in zdraviliščih. Plan letovanj se izdela skupno s sindikalnimi podružnicami že čez zimo, planirajo se dopusti, prostori in prevozi.
Značilnost teh letovanj je ta, da , nudijo izbiro turističnih krajev, dočim je letovanje po sindikalni liniji omejeno le na sindikalne domove, dasi so tudi ti razstreseni po vseh turističnih centrih.
Letovanje Po turistični liniji je bolj nevezano, letoviščarji so prepuščeni bolj samim sebi. o njihovi duhovni izgradnji se ne vodi posebnega računa, kot na primer v sindikalnih domovih. V turističnih centrih se organizirajo kulturne prireditve splošnega značaja. Brez dvoma so sindikalni domovi višji tip letovanja. Med vsemi tremi vrstami obstaja vedno tesnejša povezava.
Ljudska oblast Se trudi danes, da podaljša čas oddiha na pred sezono in po njej in izkoristi tudi zimski čas, da omogoči letovanje Čim večjemu številu delovnih ljudi. S tem izkoristi istočasno do naj višje mere storilnost obratov.
'Pri nas v Istrskem okrožju se organizirajo letovanja vseh treh vrst. V 1'iessu imamo domove oddiha sindikalnih podružnic, raznih ustanov.in podjetij, poleg tega centralne domove, ki jih organizira glavni odbor ZSS - Zveze sindikatov Slovenije. V Portorožu prevladuje tretji tip letovanja po turistični liniji. Povezavo med vsemi tremi oblikami letovanja vodi potovalna pisarna « Adriaturist » v Portorožu Medtem ko bodo nešteti delovni ljudje iz Slovenije našli oddih na naši obali, bodo naši delovni ljudje preživeli svoj odmor v planinskih predelih Slovenije. Pri nas organizira to letovanje okrožni odbor L notnih sindikatov v Kopru, posamezne sindikalne podružnice za svoje kolektive, po turistični liniji pa potovalna pisarna
«Adriaturist».
Letovanja za naše ljudi se pripravljajo v najlepših predelih Slovenije, kot so na primer: Bled. Bohinj, Gozd - Martuljek. Bovec, Rogaška Slatina, Dolenjske in Šmarješke toplice. Tako bodo imeli priliko spoznati lepote Slovenije, on-dotne ljudi, ki gradijo s socialistično zavestjo lepšo bodočnost.
nosti. ki jih bo izpolnilo do 25. maja.
Tako so se zbrali v Glemu v soboto 6. maja, kjer je tov. Jerman E. pokazal navzočim važnost letošnjega tekmovanja «za Tita« in podčrtal, da bo tudi ta uspeh pokazal nasprotnikom, da je istrsko ljudstvo pod simbolom Titov« osebnosti, ki predstavlja NOB. osvoboditev in vse naše politične in socialne pridobitve, pripravljeno vgelej na žrtve. Tako ie bil sprejet sklep, da bo vsakdo napravil v tekmovalnem roku po 20 ur prostovoljnega dela. s čemer bo vas Glem prispevala k izvedbi enoletnega plana skupno najmanj 700 ur.
Ob tej priliki je tov. Jerman sprožil tudi idejo, naj- bi se čim več domačinov prijavilo za mesec dni na delo v brigado. V času odsotnosti posameznega domačina, pa bi mu drugi sosedje pomagali pri obdelovanju njegove zemlie.
Tudi v Vanganelu so imeli ta dan množični sestanek, katerega so se udeležili vsi družinski poglavarji in drugi domačini, tako da je bilo prisotnih 90 o-seb. Tudi tu so sprejeli obvezo, da bodo napravili v proslavo Titovega rojstnega dne po 20 ur prostovoljnega dela. Takoj drugi dan 7. t. m. se je u-deležilo prostovoljnega dela 25 oseb, ki so prispevale 175 ur. in sicer v korist zadružnega doma, dne 8. t. m. pa 15 oseb. ki so doprinesle 120 delovnih ur. Posamezne družine so se obvezale, da bodo skopale od 1 do 2 prostorna metra Karana ter opravile razno drugo delo Enako obvezo so sprejeli na sestanku člani množičnih organizaciji v Babičih. Vsakdo bo žrtvoval najmanj 20 ur udarniškega dela kot voščilo tovarišu Titu. Zadnjo nedeljo je na raznih vaških objektih delalo 70 oseb, ki so dosegli 420 delovnih ur aktiva.
V Pobegih in pri Sv. Antonu so z enakim navdušenjem sklenili, da bodo vložili v tekmovanje «za Tita« vsaj J30 20 ur na osebo. Poleg tega so ve na se stanku pri Sv. Antonu javili za frontno brigado 3 tovariši iz vasi Kavaliči in enako števili v Pobegih.
Brez oklevanja so v Pučah sprejeli enako obveznost in pri tem že izvolili komandirja in njegovega namestnika za četo vaške brigade SIAU. Mladina pa je že pred časbm sklenila da bo šla, čim vsaj maio poneha poljsko delo, do zadnjega na
udarniško delo v proslavo Titovega rojstnega dne. Med drugimi so se prijavili v frontno brigado Hrvatin Viktorija in Benčič Marija. 2e v času od 1. do 6. maja je 17 prostovoljcev prispevalo 120 ur udarniškega dela, 2 voza pa sta prevažala kamenje in vodo za apno.
V Manžanu se je zbralo na množičnem sestanku 42 vaščanov. Soglasno so sprejeli sklep, rta bodo počastili Titov rojstni dan 5 tgm, da bodo najmanj po 20 ur prostovoljnega dela prispevali za popravita cest in čiščenje vodnjakov. Mladina pa se je na svojem sestanku obvezala, da bo organizirala v ta namen osebno štafeto.
Okoli 100 oseb je bilo na zborovanju v Šmarjah, na katerem so razpravljali o Titovem tekmovanju. S pravim zadoščenjem so se navzoči odločili, da bodo za to priliko napravili po 20 ur prostovoljnega dela. In res. takoj drugi dan, to je v nedeljo, 7. t. m., j,e sodelovalo 14 tovarišev pri prevozu kamna za obnovo, 40 tovarišev pa pri kmečki delovni zadrugi,- kjer so kosili in kopali. Vsega skupaj je delalo tedaj 54 oseb, ki so pod geslom «Titu na čast«
ter «Vsi in vse za gospodarski plan« napravili skupno 324 u-darniških ur.
V Novi vasi, kjer je šlo mnogo mladincev y mladinsko delovno brigado, so se člani Ljudske fronte obvezali, da bodo 'pomagali njihovim domačim pri obdelovanju polja. Nadalje so sg na sestanku pogovorili o vseh točkah Titovega tekmovanja. Sklenili so, da bodo vložili po-20 ur prostovoljnega dela v objekte, ki so predvideni v krajevnem planu za leto 1950. Hkrati so določili, da bodo pričeli s tekmovanjem že takoj naslednjega dne.
Na sektorskem sestanku so si tudi baze sektorja Vanganel zadale nalogo, da bodo sodelovale pri tekmovanju za počastitev Titovega rojstnega., dne. Poleg Vanganela, o katerem smo že poročali, bo dala baza Centur 700, Bonini 1300, Montinjan 600 in Potok 700 prostovoljnih ur.
Podoben se glasi poročilo iz Loparja, kjer se je poleg drugega javilo 12 tovarišev za frontno brigado, dalje iz Tribana, iz baze Kampel, Pirana in Sv. Lucije. Delovni kolektiv v opekarni «Nardone» 'v Izoli je prevzel 640 prostovoljnih ur, da Titu na čast še bolj. dvigne produkcijo obrata in s tem go-spodarštvo Istrskega okrožja sploh.
Ze iz teh kratkih podatkov se prepričamo, da bo 25. maj v Istrskem okrožju za vse ljudstvo res pravi praznik.
Sv, Anton
KLO ho imel u nem suoi sedež
V zadnjih poročilih smo že omenili, da naša vas Sv. Anton ni imel lastnega krajevnega ljudskega odbora in da je bil upravno pod krajevnim odborom v Cežarjih. Z osamosvojitvijo je bilo treba misliti na to, da dobi novi krajevni ljudski odbor tudi svoj lastnj sedež. V tem oziru so vaščani ob pomoči ljudske oblasti že davno ukrenili vse potrebno- za stavbo ki so jo svoječasno požgal} fašisti in katera-bo v nekako 20 dneh docela končana Pri tem je še važno, da nam •je ljudska oblast že naklonila ve3 potreben inventar. Tako bn imel naš krajevni ljudski odbor zares dostojen in reprezentativen dom.
Naša upravna neodvisnost nam seveda že sedaj nalaga nadaljnje doižn:sti. Misliti moramo na lastno komunalno o. spodarstvo. S tem v zvezi smo že izvolili pripravljalni odbor kmečke zadruge, ki bo vs kakor predhodnica bodeči del-vne zadruge. Kot dobro znamenje smatramo lahko okolnost, da je bila udeležba vaščanov na ustanovnem občnem zboru zelo dobra. Vsi so pokazali veli ko zanimanje 'za to prevažr.o
ustanovo. Izvolili smo v odbor ljudi, katerih preteklost nam •jeporok, da bodo delali yselejza koristi delovnega ljudstva. Samo Bordon Emil bi bil napravil bolje, da ai prišel na to zborovanje. Svetujemo mu. da miruje in prične spoSlovati pridobitve n-arodno-osvohodil-ne borbe. Z nazori nazadnjaške tako imenovane ((krščanske demokracije« med nami ne bo prišel daleč. Naše ljudstvo je V preteklosti preveč trpelo, da bi se pustilo kdaj premotiti in šlo po poli nazaj, namesto dalje po poti napredka. Saj je sa-- mo naša vas imela v zadnji vojni 50 žrtev. Idealov, za katere so se borili oni in mi, ne moremo in ne smemo izdati!
Uspehi zadnjih volitev so dali pobudo tudi na kulturnem področju. Pridobili smo nič manj kot 40 novih naročnikov za Istrski tednik in Primorski dnevnik. Ljudstvo spoznava, da mu daje demokratičen tisk potrebno vzgojo in da mu širj duševno obzorje. Ravna se pač po načelih ljudske oblasti, ki pravi, d-a mora imeti vsaka naša hiša liste in knjige, če hočemo, da bo napredek naših mno. žic popoln.
"Morala,, novinarjev klerofašističnega in kominformističnega tiska
Nesrečno smrt 4-letnega otročička izrabljajo pisuni za blatenje naše oblasti
V pomanjkanju človeškega cula jim ni svela niti bol matere in očeta ob izgubi ljubljenega otroka
Cene povrtnini in sadju
Fructus v Kopru in Vino-plod v Bujah, obveščata vse nabavne zadruge v okrožju, da kupujejo poljske pridelke po sledečih cenah, ki veljajo za notranje tržišče:
Grah «verdon» po 20 din za kg. Grah navaden po 18 din za kg. Zgodnji kriknpir po 18 din za kg. Češnje po 18 din za kg. Vrtne jagode I. po 80 din za kg. Vrtne jagode II. po 70 din za kg.
Fructus in Vino-plod priporo, čata vsem kmečkim delovr.-im zadrugam in kmetom, da pripravijo za trg čim bolj izbrano blago!
Današnji tržaški reakcionarni italijanski dnevniki, v prvi vrsti «Giornale di Trieste» in večernik ^Le Ultinie Notizien, so se razpisali na dolgo in široko o žalostnem dogodku, ki je zadel družino Jurinčičevo iz Kopra. Po naključju se je njihov nekaj nad 4 leta stari sinček Jurinčič Klavdij opekel, da ja na poškodbah v tržaški bolnišnici umrl. Ta žalostni dogodek je reakcionarni tržaški tisk vštevši kotninjormistične-ga ’takoj izrabil in napadel naše’ oblasti zlasti varnostne organe na ’bloku v Škofijah z očitkom, da niso imel‘ nobenega sočutja z ubogo materjo in očetom In da jih kljub dolgotrajnim prošnjam niso hoteli pustiti čez blok, da bi spremili svojega nesrečnega otroka v bolnišnico.
Naš dopisnik je dobil zaenkrat pona-lke pri ambulanti bolniške blagajne v Kopru in pri Jurinčiču Petru, to je bratu Ju-rlnčiča Ivana, očeta nesrečnega, otroka. Stafšev na žalošt ni
dobil doma, ker so odpotovali v Trst na pogreb syojega otroka.
Bolničarka am-bulante kopr-ske bolniške blagajije ie našemu dopisniku izjavila, da sta v torek okoli U. ure dopoldne pvinesla Jurinčič Ivan in njegova žena Jurinčič Angela, katerih do tedaj ni poznala, svojega nekaj nad štiri leta, starega sinčka Klavdija v ambulanto. Bil je opečen po vsem telesu. Otroka jc sprejel zdiav-nik ambulante dr. Hladnik Leopold, ki je takoj ugotovil, da gre za opekline I-, II. in III. stopnje. Dr. Hladnik je dal otroku takoj prvo pomoč, teda ker koprska splošna bolnišnica
nima potrebne oprcjne za zdravljenje tako hudih opeklin. je odredil takojšnji prevoz, v tržaško bolnišnico.
Otrokovi starši niso znali povedati, kaj se je otroku pripetilo, ker se niso utegnili pozanimati, kako se ie to zgodilo. Po izjavi matere Je 41etni Klavdij bolestno zatrjeval, da ga je opekel njegov nekaj let starejši bratec. Mat; otroka je dodala samo še to, da le bila doma sama s tremi otroci, In sicer s Klavdijem, s ie starejšim fantkom in z enim komaj dve leti starim otrokom. Pripravljala je kosi To ln skočila v bližnjo trgovino po nekaj stvari v prepričanju, da bo čez. nekaj minut že nazaj m da se v njeni odsotnosti ne more otrokom pripetiti nič hudega. Ko Pa ?e je če^ približno komaj 10 minut vrnila domov, je našla Klavdija že v postelji vsega opečenega. Takoj ga je vzela v naročje in tekla z njim v ambulanto.
Materi, k: Je zopet 'noseča, Je postalo v ambulanti od vse-ga dogodka še slabo. Otrokov oče se ir v vsej naglici, zlasti Je, ko je med tem časom pozval zdravnik dr. Hladnik že rešilni voz in ker je ambulanč-ni bolničar pozival, da treba otroka takoj odpeljali, in da s« ne sine zgubiti nobene minute, odločil, da ne bo šel z otrokom in jc priporočil otroka bolničarju, naj ga on sajn spremlja v tržaško bolnišnico. Poškodbe so bile tako hude, da niso dopuščale nobenega trenutka *>• klevanja. Oče se je poleg vsega odločil, da bo šel v Trst za avtomobilom. Toda čez nekaj časa, ko se je že vrnil domov.
je prišel zopet v ambulanto in je dobil tam zdravnika dr, Panjana Zdravka. Tega je prosil naj mu izda potrdilo, da je Žena slaba, da bo njena mati lahko dobila potno dovoljenje u Jugoslavije.
Te podatke je prejel naš d« pisnih v ambulanti bolniške blagajne.
Poleg tega je obiskal dom Jurinčičevih v Kalegarijj št. 27 V drugem nadstropju ]e uale tel na starejšega in najmlajšega Jurinčičevega fantka, ki s'1« se v otroški nedolžnosti igrala m od srca smejala, v kuhinji, kjer se je dogodila nesreča, i‘-našel Jurinčiča Petra, strica otrok, in njihovo staro t.etu Oba sta našemu dopisniku izjavila, da so šli starši Klavdija na pogreb v Trst in,da,,jih še ni domov. O dogodku samem sta znala povedati naslednic
Starejši fantek, ki ima okoli / let, je takoj, kakor hitro Je njegova mati odšla v trgovino, zlezel na kuhinjsko omaro in vzel tam stekleničico, v kateri je- bifo: 5č za dober prst bencina. S KiaVdijem sta seveda takoj hotela še bolj podkuriti ogenj. Zato sta vlila na odprti nn nekaj te tekočine. V tem trenuku je puhnil zubelj v ma. lega Klavdija, da je bil takoj v plamenu kot živa bakla. Starejši bratec -je hitro zajel vodo in začel gasiti-ogenj, tako z vedo. kakor tudi z rokami. Mali Klavdij pa jč ves goreč zbežal na hodnik. Ko sc je starejšemu bratcu posrečilo pogasiti ogenj, je kričečemu m jokajočemu bratcu začel trgati obleko s telesa in ko ni mo-; gel' vsega tega storiti z rokami i je po njegovem pripovedovanju šel po nož in na nekih
mestih mu je moral oblekico razparati. Mali Klavdij, ki je bil od, opeklin pb koži ves oliipf Ijen, Se je še sam spravil v posteljo m tam čakal svojo mamico. Starejši bratec je medtem ko se je vrnila mati. vrgel skozi okno na dvorišče ostanke oblekice: Ko je mati prišla h Klavdiju, jo je ta v joku prosil samo to, da mu da malo češenj. Mati je samo zagrabila otroka in tekla z njim v' ambulanto. Po poti je srečala se moža, ki se ji je nato pridružil.
Otrokov stric Jurinčič Peter, je bolničar pr; IRAS-u v Kopru, je nadalje izjavil, da .ie dr. Hladnik v vsej naglici napisal še spremni list za, bolnišnico in medtem že poklical rešilni avto. Otrokov oče se ie najprej odločil, da bo šel v Trst čez -kako uro, ioda brat Peter mu je svetoval, naj ne gre tako hitro, ■ am-pak naj počaka preje sporočila iz Trsta po telefonu. Pri tem sklepu je ostalo, medtem pa sta Jurinči-čeva pozvala po telefonu mater iz Kubeda, to je vas, ki leži v Jugoslaviji. Otrokova mati, ki je pred porodom, sploh ni mislila na to, da bi spremljala Klavdija v Trst. Ko ni bilo “e nobenega sporočila iz bolnišnice je Jurinčič Peter dobil okolj 18. ure bolničarja, ki je spremljal otrokg v Trst, od kateuga je zvedel, da je otrok meri tem umrl na posledicah opeklin.
Otrokov stric in stara teta sta našemu dopisniku v vsej žalosti še pokazala na tleh pred štedilnikom veliko liso ožganega poda, na kuhinjski omari pa njegovo' 'lepo sliko s pripombo, da je bil Klavdij ljubljenček staršev...
Izjalovljenje gospodarske blokade
proti Jugoslaviji
Delovni kolektivi na državnih posestvih v Sloveniji se dobro zavedajo vloge kmetijstva pri izvedbi petletnega načrta
Naglo
Ljudski
rastoča industrija v republiki Sloveniji upravičeno zahteva od slovenskega kmetijstva, predvsem pa od socialističnih kmetijskih posestev čim več "kmetijskih pridelkov za izboljšanje prehrane delovnega ljudstva. Sirotanovl-čevo gibanje je z vso širino zajelo področje industrije ter si utira pot tudi na področje kmetijstva. Nešteto je delovnih kolektivov, brigad, ki tekmujejo v borbi zd povečanje kmetijskih pridelkov na hektar in jim je to tekmovanje postalo stalen način dela. Zasluga gre predvsem delavcem — udarnikom v kmetijstvu. Kljub temu da je ta borba težka, dosegajo vsak dan vidnejše rezultate. Vsi tisti, ki So hoteli in bili v svoji kratkovidnosti prepričani, da bodo z gospodarsko blokado prisilili jugoslovansko ljudstvo na kolena, so se kruto razočarali. Dosegli so prav obratno. Enotnost in predanost ljudstva sta njihove podle namene odločno prekrižali.
V Ljudski republiki ' Sloveniji je 460 državnih kmetijskih gospodarstev, od katerih je 47 republiških in oblastnih državnih posestev in 413 ekonomij raznih družbenih organizacij in okrajnih ljudskih odborov. V Sloveniji zavzema državni sektor v kmetijstvu že približno 37.000 ha obdelovdlne površine in >e je v primeri z letom 1048. povečal za 10.000 ha.
Naloga državnih posestev je, 'da vzgajajo kvalitetno semen-sko blago, ki ga oddajajo kmečkim delovnim zadrugam m tudi kmetom privatnikom, dalje, da skrbijo za dvig kmetijske proizvodnje z uvajanjem agrotehničnih ukrepov in končno, 'da se bavijo z znanstvenim raz. iskavanjem kmetijskih kultur.
Danes je v Sloveniji 5 državnih posestev, ki se bavijo izključno z živinorejo, 10 poljedelsko - živinorejskih, IS vinogradniško - sadjarskih, 4 vinarska državna posestva, ostala Pa se bavijo z mešanimi kmetijskimi panogami.
Državna posestva, ki se bavijo s poljedelstvom, so raztresena predvsem v ravninah: na Dravskem polju, v okolici Maribora, ob Savi, pri Brežicah, Slovenjgradcu, Marenker<jj, v okolici Kočevja in na Primorskem, v okolici Neve Gorice in v Vipavi. Ta posestva so v lanskem letu oddala 101 vagon semenskega žita, medtem kc sc v letu 1948. oddala samo 38 vagonov.
Vinogradniška državna posestva so nastala povsod tam, kjer uspeva vinska trta in posedujejo 95 odst. vseh matičnjakov in trsnic Za razmnoževanje vinske trte. Institut za vinarstvo v Mariboru vodi poskusna dela v vseh vinskih predelih Slovenije in sicer v načinu vzgoje vinske trte, oblikah trsa, v vinskih sortah samih in v raznih vrstah sajenja. Državna posestva so lani pridelala 139 vagonov vina, kar je za 24 vagonov vina več, kakor leta 1948. Najboljša vinska trta je v radgon-sko-ljutomerskih vinogradih, kjer so doma aromatična bela vina in jih zaradi izredne kakovosti izvažajo v vse evropske države. Najboljša črna vina pridelujejo na Goriškem. Posebno znana sta kraški teran in merlot, ki ju izvažajo posebno v Trst in Švico.
Sadjarska državna posestva so lani pridelala 350 vagonov sadja, kar je za 179 vagonov sadja več kakor leta 1948. Najboljše sadje pridelujeta v Slo-
venskih goricah, v okolici Maribora in Šmarju pri Jelšah. Po vsem svetu so znana štajerska jabolka, ki so že leta 1890. na svetovni razstavi v Parizu prejela prvo nagrado. Za zbi; ranje sadja imajo v Sloveniji dve Pulpni postaji in sicer v Murski Soboti in v Celju. Od tod odpošiljajo sadje v tovarne, kjer ga predelajo v marmelado, ali pa_ga kot pulpo izvozijo. Sadje slabše kvalitete pa posušijo v sušilnicah, ki jih je 50 v Sloveniji. Ves izvoz sadja gre v Sloveniji preko državnega podjetja eSlavenija sadje«.
Na državnih posestvih, ki se bavijo z živinorejo gojijo plemensko živino sledečih pasem: montafonce, sivo - pšenično alpsko govedo, marijadvorce, po-murce, simentalce, pincgavce itd. Vse živali na državnih posestvih so pod nadzorstvom veterinarjev. Pri vseh pasmah vršijo strokovnjaki stalno selekcijo glede povečanja mlečnosti.
Tudi svinjegojstvo je Ha dr-lavnih posestvih na zelo visoki stopnji. Gojijo predvsem jorkširske pasme. Veliko važnost polagajo vzreji baconov, po katerih je veliko povpraševanje v Angliji. Za povečanje živinoreje gradijo po vsej Sloveniji večje objekte. Tako so v lanskem letu državna posestva povečala svojo zmogljivost za 2900 glav goveje živine, Ji.800 prašičev, 350 konj, 9000 komadov kokoši in preko 2000 ovac.
V januarju 1950, je ministrstvo za kmetijstvo sestavilo komisijo za ocenjevanje najbolj-
tatov v živinorejski proizvodnji. I Plač in Kapela sta prejeli za-
To je tudi prvo državno po■ sestvo, ki je uvedlo Sirotano-vičev sistem dela v živinoreji. Na podlagi njihovih izkušenj se širi isti sistem dela na ost.; lih državnih posestvih.
Drugo mesto so dol čili državnemu posestvu.Jeruzalem, ki je Prvo v Sloveniji uvedlo t vinogradništvu nov način dela in to ob priliki trgatve in rigolanju novih površin.
Tudi vinogradniški posestvi
služeno priznanje, saj visoko presegata proizvodne plane. Sledijo jim še državna posestva Apače-Crnci, Radgona, Cvi-šlerji, Rakičan in Vinomer, na Primorskem pa je najboljše državno posestvo Nova Gorica.
Delovni kolektivi na državnih posestvih v Sloveniji s svojim požrtvovalnim delom dokazuje, jo, da se v polni meri zavedajo važnosti kmetijstva za izvršitev petletnega plana.
MAKEDONSKO DEKLE V PESTROBARVNI NARODNI NOSI
gospodarstvo
j~ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCf ]
RUMENA
izgublja	svojo
Od jeseni se je zlato v Evropi pocenilo za 2554
Nekaj časa sem že zaznamujejo mednarodni trgi nazadovanje cene zlatu. To je postalo v Evropi bolj očitno po septembrski devalvaciji funta šterlin-ga, na Daljnem vzhodu pa pred nekaj meseci, ko je ustvaritev Nove Kitajske odtrgala to ogromno tržišče za zlato špekulacijam mednarodnih finančnih krogov. Beg kitajskih z rumeno kovino obloženih kapitalistov je povečal ponudbo zlata, po-
NAŠIM VINOGRADNIKOM
ŠKROPIMO TRTE,
PREDEN	JIH	NAPADE
vpraševanje je skoraj odpadlo in zato je cena tudi na Japon. skem padla. Na splošno dosega ta padec po poročilih ja, ponsfcega tiska v. zadnjih treh mesecih okrog 50 odstotkov, tlako da sedaj trgujejo z zlatom po uradnih cenah.
V Evropi je od lanske jeseni cena zlatu padla za okrog 25 odstotkov, torej nekaj manj, kakor je nazadoval tečaj dolarja-. Na italijanskem trgu je bil razvoj naslednji (cena v lirah);
Najbolj nevarna bolezen na naših trtah ie peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen napravlja po naših vinogradih, kakor po vsej Evropi, kjer gojijo trto, največ Škode, odkar so naši očetje preprečili škodo trtne uši z nasadom vinogradov z amerikansko podlago.
Trtna strupena rosa se je pritepla k nam iz Amerike preko Francoske, kjer so tudi najprej dobili iz prekonorja trtno uš ali filofesero. Na Francoskem so poznali peronosporo že okrog leta 1870. Ker se ta bolezen pojavlja najbolj močno po rosnih in toplih dnevih, oziroma po slab epi dežju s soncem, so naši
PET MtJ H0UE ŽELEZI1IŠHE FROBE
Načrt za železnico Trst (Sv. Andrej) - Zavije (Acjuila)
Področje v Zavljah, ki *a osušujejo in se razvija v »industrijsko pristanišče«, je zdaj zvezano s Trstom le z eno sa-
./
m :
sedanji progi ter bo tako mo- čela, bodo trajala dve leti in
goce povečati dnevni maksimum tovora od 2000 na 20 tisoč ton. Dela, ki so se ze pri-
ših državnih posestev v Ljud-, . ,.	.	,
ski republiki Sloveniji. Prvo ocetje mis lh- daJ° take/ose
mesto je pripadlo državnemu f"” -H"* tejt^olezm ln  ,	...	., .no zaradi tega tudi imenovali
IZ Mlak“ -JrhT P? »strupena ES«, ker »ortrupi« Kočevju zaradi odličnih re-ul- [ a(. ^ ^	^
To pristno slovensko ime te bolezni je še danes y rabi prj naših, vsaj pri starejših slovenskih, vinogradnikih.
Kmetijski strokovnjaki so natančneje pregledali pod drobnogledom (mikroskopom) - vidne znake bolezni, to so sivorja-ve pege na B-pcdnji strani napadenih listov, ter so dognali, da SO te pege povzročene po podgobju in po trosih ali sejne-nu glivice, ki so 'ji dali latinsko ime «peronospora seu pla-
zaposlila 400 delavcev.
(t jard -3 čevlje 0,914 metra; I milja -1609 m)
STRUPENA ROSA ALI PERONOSPORA NA TRTI
TOPOGRAFSKI ORIS NOVE ZVEZNE PROGE MED RANŽIRNO POSTAJO ČAMPO MARZIO (SV. ANDREJ) IN AQUIUNIJO (ŽAVUE)
MERILO MOOOO
C BOA
® J
Industrijsko pristanišče
V GRADNJI
FANlAltON
LEGENDA
(Mf LK>Q*C//BJ
Srdani« pr»g*
Projektiran* proga Srdaaja proga. M h« čl.to poroten
RijOMlNiKA Olj*
® Ojačeni 'K/ Ojačeni betonAl p»d<
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA MED TRŽAŠKO RANŽIRNO POSTAJO IN ŽAVLJAMI (AOUILA)
fkST (RA N URNA POSTAJA)
TltiASkO IftSNO iHJDISČ*
IHSf dj/UUM/A (Ut Ul)
PODOLŽNI PREREZ, KI KAZE VZPETINE IN NASIPE V ZVEZI S PREDVIDENIMI GRADBENIMI DELI
smopara viticola«.
Ta škodljivka zajeda in uničuje s svojim podgobjem rast. linske celice pod površino oziroma v notranjosti listov. Napada pa tudi druge nežne in zelene dele trte, posebno še zelene, mlade' jagode. Peronospora napada torej največ trtno listje, ker nudi pač to trosom glivice največjo površino prj infekciji ali okuženju. Vinogradnik jo tudj najprej zapazi na listu, ker je drugih delov rastline razmeroma manj in so navadno njegovim očem bolj skriti, kar velja če posebno za mlado grozdje. Na listih trte, ki so napaden; od te bolezni zapazimo najprej »kroglaste pege — s premerom od 2 do 3 cm, — ki so podobne kaplji olja raztegnjeni na papirju. Te pege dobijo pozneje sivorjavo barvo. Ako pogledamo tako pego na špodnji strani lista od blizu, tedaj vidimo, da ie ta prevleče, na z drobno, sivo mrežico. To mrežico napravljajo prav drobni, drevesasto razvejeni troso-nosi,
Trosonosi zaplodijo v svojih vršičkih drobno trosje, ki je tako lahko, cia ga more vsak najmanjši vetrček, ki nastaja že pri menjavanju toplega zraka ob zemlji z onim hladnejšim na rastlinah, prenašati na druge liste in dele trte, ter s trte na trto in tudi iz vinograda v vinograd. Trosje skali na mestu, kamor ga je veter zanesel, če tam dobi ugodne pogoje za svoj razvoj. Na podlagi novejših strokovnih ugotovitev so ti po-goji; toplota mora biti več kakor 10 stopinj C, pasti mora dcv.olj dežja, v 1 dnevu vsaj 10
mm, in list trte mora biti širok
vsaj 2 cm.
Ca pr (de Los, ki ga je veter zanesel na list, v kapljico vode in znaša toplota več kot 10 stopinj C, tedaj se njegova vse. bina razdeli čez kake pol ure na več trosek, ki se premikajo po vodi in iščejo odprtino v listu, da se temi zarijejo vanj. Najlaže se zarijejo var.-j skozi dihalne režice ali luknjice, ki So vedno le na spodnji strani listov. To dejstvo je zelo važno za uspešnejšo borbo proti tej tako škodljivi bolezni, ker nas peučuje, da bomo dosegli naj. več uspeha, če bomo dobro škropili spodnjo stran listov.
Ko so se troske zarile skozi dihalno režo v list razvijejo tam med celicami svoje podgobje. Iz tega počgobja izrastejo v približno 10 dneh — najmanj 4 največ 15 dni, kar je odvisno od vremenske toplote in vlage, že zgoraj opisani trosonosi s sivo mrežico v podobi sivorja-vih peg. Dobo, ki traja od dneva okuženja, pa do dneva, ko se stvorijo trosonosi, imenujemo ((inkubacijsko dofco». Pri srednji dnevni toploti od približno 22 do 24 stop. C, ki jo imamo pri nas navadno julija meseca, traja inkubacijska doba samo 4 do 5 dni. Pri toploti od 12 do 14 stop. C, ki jo imamo pri nas večkrat že v začetku, Pa traja doba inku-bacije 12 do 14 dni.
Na podlagi inkubacijske dobe je mogoče precej natančno izračunati dan, ki je najbolj primeren za uspešno š/kropljenje proti strupeni rosj, upoštevajoč
seveda poleg že poznanih čini-teljev posebno £e tega, da s škropljenjem nikakor ne moremo uničiti podgobja. Škropljenje je najbolj učinkovito tedaj, ko so stvor jeni trosonosti in se trosj raznašajo po trti in vinogradu, ter čakajo primerne vlage in toplote za kaljenje.
Ce je vreme suho, ali imamo po dežju hitro suh ali mrzel veter, tako da .toplota pade na 10 stopinj, tedaj se nam ni bati dkuženja. Ravno tako ni nevarnosti za okuženje, če toplota pTesega 29 stopinj C, troske pri tako visoki toploti-ne skalijo, tudi če bi bilo dovolj vlage na njihovo razpolago.
Izkazalo se je, da so troske, ko so zapustile matično lupino trosov, zelo občutljive in hitro poginejo, če vsebuje kapljica vode. v kateri plavajo še naj-neznatnejši deli raztopine kakšne bakrene snovi. Tako na pr. poginejo troske že v raztopini enega samega grama bakrene .ali modre galice na 15 hi čiste vode.
Pri praktičnem škropljenju proti strupeni rosi trte pa se niso obnesle tako šibke raztopine galice, najbrže zaradi tega, ker listje vinske trte hitro vsrka šibke raztopine bakra. Od tod tudi izvira močna temnozelena barva listov trte po škropljenju z modro galico.
Zaradi navedenih okoliščin uporabljamo v praksi sicer močno raztopino bakrene galice, navadno okrog 1 kg galice na 100 1 vode, ampak ne več sajne galice, temveč moramo prirejati tej raztopini zadostno količino kakšnega luga. Lug nevtralizira gi; uniči kislino galice in napravi tako raztopino neškodljivo rastlinam. Kot najprimernejši lug za pripravo škopila v galico se je izkazalo čisto gašeno apno. Na mesto apna Pa uporabljamo lahko tudi navadno, kuhinjsko sodo, ali pa tudi čisto Solvaj-sodo.
Škropimo raztopino, ki je pripravljena z vodo, z modro galico im z apnom imenujemo »bordoška zmes«, ono pa, kjer apno nadomestimo s sod0 »burgundska zmes«. Ti imeni izvirata iz francoskih krajev B»r-deaux (Bordo) in Bourgogne (Burgonj), kjer so najprej uporabljali te zmesi proti perono-spori, tn kjer je vinogradništvo od nekdaj na najvišji stopnji.
Pri nas in drugod na splošno se je praktično najbolje obne' sla pri uporabi bordoška zmes, bodisi pri pobijanju strupene rose na trti, bodisi proti mnogim drugim rastlinskim boleznim. Zaradj tega bomo v eni naslednjih številk našega lista opisali natančneje samo pripravo te zmesi. Glede burgund ske zmesi pa pripominjamo, da je njena priprava podobna prvi kjer pride na mesto apna na vsak k,g raztopine modre ga lice 1.150 kg navadne sode, ozi roma samo 0,450 kg (450 gra mov) čiste Solvaj sode.
	tečaj	gram
	dolar.	čist.zl.
15. okt. 1949	680	1120
15. nov.	672	1050
15. dec.	663	936
15. jan. 1950	660	955
15. febr.	668	900
15. marca	668	884
17. aprila	644	834
26. aprila	634,50	818
Dolar je tedaj	v poslednjih	
šestih mesecih	nazadoval za	
43,5 lir ali za 6 odst. svoje po-četne vrednosti, zlato pa je nazadovalo za 302 liri ali za 25 odstotov. Ta razlika obenem kaže strogo povezanost italijanskega trga z mednarodnim; zlato je na mednarodnem trgu padlo za 20 odstotkov, za toliko kolikor znaša razlika med padcem dolarja in zlata v Italiji. Ali z drugimi besedami; v lirah je zlato padlo za 25 odst., v dolarjih pa za 20 odst. Splošno pričakujejo, da bo nazadovanje,še trajalo. Dne 28. pr. m.
je bilo zlato 802 in dolar Na zunanjih trgih oznacujej cene zlata v unčah: 15- 0 1949 je veljalo 50 dolarjev J® čo, 15. februarja letos je P? že pod 42 dolarjev, 26. pn* seca le še 39,1 dolarjev m * Tangerju celo le 38 dolaH®** Nazadovanje dolarja P«I® .
jejo pritisku preprodajalcev, *
običajno spreminjajo . dolar, hočejo pa ohraniti o*-ček na prejšnji višini.	1 ^
seveda ni popolnoma uspelo, prav se je tečaj «svobodB^ dolarja (pravijo mu tudi 05 vi» ali «modri») močno P®-žal uradnemu tečaju za to J luto skoraj povsod. Vi
je razlika le še 2 Ofl- .. V bodoče je možno, da ** nazaduje hkrati z zlatom sli tj da gre zlato svojo pot ni7, l samo in ostane dolar na “\T danji višini, malce nad ®*l nim tečajem, kakor kaže P® ' žaj na franeeskem trgu!
Padec zlata pripisujejo!
IZLETI > A SLAVNIK (1088 ni)
Do najbližjih narcis
Slavnik je bil ena najbolj priljubljenih in obiskovanih izletov za tržaške planince, namreč takrat, ko še ni bilo meje gori za Opčinami. — Nič čudnega, saj je to Trstu najbližji, res mogočni gorski hrbet, viden z morja in z vsake bolj razgledne točke v mestu in okolici.
Takrat, ko Kraš še ni bil umetno razdeljen, je bila pot na Slavnik najnavadmejši nedeljski izletek. Pol ure vožnje z vlakom do Hrpelj-Kozine ali
bah rta Vremščico, — je šlo v še večji meri že pred $ leti na Slavnik in sicer v sT,g di maja meseca, ko cvetel narcisi. Mlajši tržaški f. ; največkrat ne ve, da narcisi £ velikih množinah ne cveto “ rastejo prosto V naravi le T Golici v Karavankah, tnarpP tudi pri nas na Krasu in cer ravno na Slamniku 4 Čudovit je ta majski na. mrh Slavnika, ko vse d&r po «majnicahn, šmarnicah je vse v prebujnem Pr-
PLANINSKI POMLADANSKI VRTOVI
do Podgorja in od tu poldrugo uro pešhoje ali kdor hoče bolj razgledne in lagodne hoje, s Kozine, tri ure hoda.
V oni dobi, ko se je planinarjenje v Trstu šele začenjalo v širših slojih, je bila po* - 7 Slavnik oravo ljudsko planiško slavje, vsakoletno romanje mladega in starega po dolgem zimskem dremanju na sveže vrhove. Kakor je lezlo na Nanos «ose kar leze ino grede» za binkošti, ali v bližnjih pomladnih do-
mo enotirno progo, ki pa služi sedanjemu pristanišču in mestnemu industrijskemu področju. Zato so izdelali načrte za gradnjo pet milj dolge nove proge, ki bi vezala žaveljsko pristanišče z glavnimi tržaškimi ranžirnimi postajami.
Ta načrt Je zadel na znatne tehnične probleme. Da bi se izognili gradnji dragih predorov so odločili držati se splošne trase obstoječega tira. Zaradi tega bodo izravnali kakih 25 čevljev visoko in 2.700 čevljev dolgo vzpetino, kar pomeni, da bodo odstranili skupno kakih 1,950.000 kubičnih čevljev zemlje in kamenja. Zgradi, li bodo tudi zidan in železobe-tonski viadukt z jeklenimi mostovi v dolžini nad 1400 jardov izvrtali in opremili 800 Jardov dolg predor odrezali več vzpetin in naredili več nasipov. Ker bo proga izravnana, brez vzpetin, bo lahko ena lokomotiva prepeljala po njej 1000 ton v primeri z največ 190 tonami po
illllljlllllllll|||||l||||||||||||||||IUIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllWllllllllllllllllllllll|llllUIIII!ll!llllllllllllllll^
nje težkih verig. Spet zapišem: Jezus, usmili se me! župnika. Tik svoje proštije je Gospod Urh je kmalu prišel opravljal službo grajskega ka-
Poslovil se Je: «Pa glej, da I mladi gospod Urh Faienič, neti glava z rame ne uide, potem čak nekdanjega poljanskega ne boš nič opravili In preveč
Odrinil je in videlo se mu Je, da Je rad zapustil mojo druž. bo, ker je prejkone sodil, da bom pričel povpraševati po A-gati, kateri je bil ječar. Iz njegovih besed pa sem sklepal, da bo moja pot na grad še bolj trnova, nego sem sl mislil. Kaj naj zapišem? Bog se me usmili!
Pred mestno pisarno sem čakal, da bi prišel mestni pisar Boltežar Fueehrnpleill. Ko Je
prišel, se Je podal na grad ter mi potem pri VVohlgemuetu naznanil, da je s pomočjo mladega prošta pregovoril milostljivega gospoda škola, da bom smel ob dveh k njemu v sobo, da ga morda pregovorim, da ne bo dal sežgati Agate, katera Je obdolžena tako grozne hudobije. Ta strašna beseda me ni mo. gla več potlačiti, ker sem bil že takrat potlačen do zemlje!
se ne boj; visoki gospod je sicer grenkih besed, a ne misli tako hudo! Vsaj prošt mi Je pravil tako! Pogum naj ti torej ne zleze pod pete in naj gospod Joannes Franciscus še toliko po francosko kriči!«
Ko je odhajal, je še dodal: »Pridi točno, ker si drugače takoj v zameri! Pozneje pa pridi povedat, kaj si opravil «
To je govoril z namenom, ki rai ni bil prikrit: za svojo službo je pač zahteval plačila, katero mu Je tudi šlo in za kar sem že imel v žepu par zla-tov, ki mu jih pa na trgu nisem mogel izročiti Točno ob dveh sem stopil na grajsko dvorišče. V velikem poslopju ni bilo čuti življenja Samo po hodniku pred škofovim stanovanjem Je korakal gor in dol gospod prošt od Sv. Jakoba in bral v knjigi. Bil je
nlana, kadar je prišla njegova milost na svojo graščino. Opazil me je ter takoj prihitel k
meni.
»Prav je, da si točen,« me je nohvalil, uker naš gospod nerad čaka! — Tukaj počakaj!«
Pustil me je na hodniku. Srce rai Je tolklo kakor še nikoli v življenju, ker še nikdar nisem govoril z resničnim škofom, kakor je bil milostljivi gospod Joannes Franciscus, ki menda ni bil dosti manj od nemškega cesarja. In kakor o-ster nož mi je presunilo srce, ko sem pogledat na široki, črni grajski stolp, ki se je ravno pred mano vzdigoval proti nebu. Pred mojimi pogledi so se odpirale globoke, temne ječe, v katerih Jetniki niso mogli ne stati ne ležati, in kar zdelo se mi je, da čujem rožija-
ter me peljal v nekako predsobo. Govoril je:
»Naš gospod je čuden! Po vsej sili se je naselil v sobi, kjer sta hlapca umorila svojega škofa Konrada, Hoče se voj. skovati s strahovi in vsako noč spi na postelji umorjenega mučenika. Pa se preveč ne boj, Izidor, je vendar dober gospod!«
Tu se je obrnil do nekega človeka z veliko kodeijo na glavi , ter mu ukazal: »Valet de chambre, naznanite naju njegovi presvetli milosti!«
Ta človek Je bil prejkone tisti »vole«, o katerem ml je pravil Schvvaiffstrigkh. — S tihim korakom Je pristopil k vratom, Jih odprl in nekaj spregovoril, nakar mi je namignil z roko, da naj vstopim.
Gospod Urh je ostal v predsobi, Jaz pa sem vstopil v ško-
fovo čumnato, ki se od tedaj, kar sem jo videl, ni bila spremenila. Križ na steni Je bil še tu in tudi neznatna postelja. Pri oknu je bila miza in nekaj stolov okrog nje. Na enem Je sedel novi naš gospod škof.
Joannes Franciscus, kako krivo bi te človek sodil, če bi te bil sodil po trpkih tvojih besedah!
Zapisati moram, da sem si mogočnega gospodarja velike škofije predstavljal drugače, ka kor ga Je ugledalo moje oko tisto popoldne. Na širokem stolu Je sedela naznatna oseba, tanka kakor bilka sredi senožeti, v obnošeni obleki, ki je kazala obilo lis, tako da bi bil I lahko pričal, da so poljanski župniki hodili v boljšem talarju ko ga je nosil Joannes Franciscus tisti dan. Kar je kazalo na naslednika apostolov, so bili rdeči obšivi, s karerimi Je bil obrobljen talar, in pa gumbi, ki so bili tudi rdeči. Okrog vrata
14'
zen že omenjenim vzrok«®'L di večjim prodajam te ki jih je izvršila Južnoafr^ unija in sicer v industrij*?, namene. To je delno tudi izjava južnoafriške®4 nančnega ministra v parla® tu. Na vsak način je,ra4t®*L da bo tečaj zlata v Evr°Pl . nazadoval, zlasti v kolikor ostal položaj na trgih Dalfc*" vzhoda neizpremenjen t. )• razliko okrog 25 odstotkov 8* vzdol.
ni nosil zlate verige, kakor Jo nosijo navadno gospodje škofje, samo izmed gumbov na prsih mu je gledal velik, zlat križ, ki pa še ni bil posebno posut z dragimi kantnl. Okrog vrata sta mu tičali dve mali beli zaplatici, ki sta pričali o njegovi duhovniški veljavi.
Taka Je bila podobica našega novega škofa! Njegov drobni obraz pa, katerega bi bil lahko z dlanjo pokril, Je govoril vendar o celem škofu. Vsaka črtica na tem obrazu Je govorila, da Joannes Franciscus ni mož, s katerimi bi se človek smel šaliti. Ta obrazek, ki ga je obdaja la majhna, siva lasulja, je nosil železne črte in, dasi so oči prijazno gledale v svet, sem se kmalu prepričal, da tanka usta pod nosom, ki je bil nekoliko bakren, vedo zapovedovati, kakor lahko zapoveduje višji cerkveni pastir svojim podložnikom.
Nadaljevanje sledi
gled pa seže preko fn
jugu, malone do P,il> vzhbdu do Koarnera. hC ^e du pa tja v Alpe,
Julijce ali še dlje na v Karnijske Alpe, rovzhodu Pa 9ori Vfjrv<it^C ške planine in na eiebit*K Zagorje in doli v rfoV*-
in dalmatinske sive ^0sežel. malim trudom semarsM*
torej, aa m	.„	se
kandidati prebude pridružijo.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St, ». 111. nad. - Telefon štev. #3- 808.
. ... nal, _	  -	UPRAVA:	ULICA	SV.	FRANČIŠKA	št.	20	-	Telefonska	St.	73-38
OGLASI- od 8 30-12 In od ^18 • Tel-^V? CenS oglMOv” Za °vsak mm višine v Strin, , stolpca: trgovski 60. fmančno-upravnl 100. osmrtnice 90 tir. OGLASI, od 8.30-12 in ou	iti	m- 7. u.alc mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Peillco l-II.. Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. .
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, ines'c"0	.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložnlSt-o tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozemskeg’ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri KomunaltJl banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°^_
svežem zelenju. Najbolj* j;
vedo tržaški rastlinosloVci'jt
je Slavnik prebogat 2. mogočim cvetjem, tudi ^ redkim, kot so poleg sov posebno divje, ned0' orhideje, anemone itd■
Slavnik pomeni Prav2<ZgiP
prebujenje iz zimskega s^t'i mestnih planincev. To je' e pomembnejši izlet, — gore se v tem letnem ^1, še ne more. Saj je to še r ko lezejo v planine še w>l čarjt (Pokljuka ima ^e metra snega, Komna Pa kot meter). Kakšna Pr'Lfict nos t je torej planina, P resnična planina, ki jc dehteča v pomladnem cl Da niti ne govorimo o
gledu s Slavnika, po>e0 J)l0r radi neposredne b^nenv Pv
ja, ki daje razgledu Pr grs^ seben,' čisto tržaški, 0 čar. Kras je tu naokž„t7fl$ dovolj nizek, za'o ga * pir čisto z vrha otTviadul •(rf,
vse " ^
do mej uikpj£; ^
večji razgledi kot ’"“'ein0 j*
ogromno večjim, .^ind ° torej, da sc naši P ,