1*0 XLIII - št. 78 - CENA 8 din PROMETNA VARNOST POMENI ŽIVLJENJE Kranj, petek, 5. oktobra 1990 Obramba je klasična državna funkcija Beograjsko izganjanje slovenskega hudiča ljl^°vljica, 3. oktobra — Demosova poslanska pisarna je v sredo prvič odprla vrata. Na vprašanja vo-c?v sla odgovarjala poslanca Janko Pogačnik iz Kamne Gorice (levo na sliki) in dr. Avgust Mencin-m (desno). - Foto: G. Šinik zasedanju republiške skupščine Razglašen ustavni zakon Sli ^■ovenija se bo sama odločala o postopnem izključevanju zvezne *akonodaje. Mubljana, 4. oktobra - Danes so poslanci /borov Skupščine Republike Slovenije ViJaVnava'1 Pred'°R ustavnega zakona za iz-b'««>o 96. ustavnega amandmaja k ustavi *Publike Slovenije. Največ razprav se je ."'•i tokrat sukalo okrog lastninskih vpra-,nj do uveljavitve zakona o privatizaciji J^Jetij, vendar so ustavni zakon sprejeli z v*cino glasov. Ust avni zakon za izvedbo 96. ustavnega "^andrnaja k ustavi Republike Slovenije oloča, katere določbe zveznih zakonov, f"gih predpisov in splošnih aktov zvez-J.*1 °rganov se ne uporabljajo v Republiki •oveniji, razen zakonov in drugih predpi-■ °v s področja ljudske obrambe, za katere Je tr> določeno s posebnim ustavnim zakolji^-. Republiški izvršni svet je predlagal ločitev le tistih zveznih predpisov, ki so v J^Protju z ustavo in zakoni Republike " 'ovenije, pa Ustih, ki ne ustrezajo več dojenemu političnemu in gospodarskemu razvoju v Sloveniji in niso nujni za delovanje federacije v prehodnem obdobju do nove ureditve Jugoslavije. S takim pristopom je soglašala tudi komisija za ustavna vprašanja pri republiškem izvršnem svetu. Predlog ustavnega zakona je tokrat zadovoljil tudi poslance; izrazili so le nekaj pomislekov glede 5. člena, po katerem se v Sloveniji do uveljavitve republiškega zakona o privatizaciji podjetij obstoječa podjetja v družbeni lasti lahko organizirajo kot podjetja v mešani lasti z izdajo internih delnic samo s predhodnim soglasjem Agencije RS za prestrukturiranje gospodarstva. Vseeno se je 209 poslancev izreklo za predlog ustavnega zakona, zato je skupščina sprejela odlok o njegovi razglasitvi. V nadaljevanju skupnega zasedanja so dali poslanci zeleno luč tudi za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku, skupaj s tremi dopolnili. • S. Saje %<, k so '"»»»»ovili banko Slovensko hranilnico in poso-*%0v us«»»<»*"l skupščini so ustanovitelji svečano podpisali ,u P<»nodbc. Več na 12. strani.Koto: G. Slnlk Nogometaši Nakla z novim imenom \uklo, .?. oktohm - Nogometaši Nakla, ki letos uspe-Mm nastopajo v slovenski ligi, so v sredo podpisali spora/um / /ivili. lako se ekipa, ki ima na vsaki tekmi več privržencev, po novem imenuje Živila - Naklo. Sporazum 0 sodelovanju med športniki in gospodarstvom p<> iii4 m i sodelovanje, ki je zadnje čase nujno potrebno /a obstanek in napredek športa, hkrati pa predstavlja marketinški i//|v /a podjetja. Pogodbo sta podpisala direktor Živil Branko Kemie in predsednik Nogometnega kluba ti vi U - N*klo Dane .h.st. • V. S. Vzgoja za življenje Ni naključje, da je na kongresu in simpoziju Šport mladih, ki te dni poteka na Bledu, tolikorat slišati znano geslo "Zdrav duh v zdravem telesu". Geslo, ki smo ga zadnja leta, ko smo na šport mladih pogosto gledali kot na tekmovanja, kjer je pomembno Zgolj zmagovati ali biti med najboljšimi, prevečkrat pozabili Tisti, ki smo gledali na mlade športnike zgolj kot na tekmovalce, pa tudi tisti, ki so mlade usmerjali v življenje. O športni vzgoji, tako imenovani "telovadbi", so mnogi še pred kratkim (nekateri pa še sedaj) razmišljati in govorili, kot o nepotrebnem šolskem predmetu, ki mladim pomeni le zabavo. Sele v zadnjem času je vedno pogosteje slišati, da športna vzgoja ne koristi le telesu, ampak še kako vpliva na kakovost življenja. !\e samo, da je telesna aktivnost pogoj in mnogokrat zaščitni znak zdravja in da še kako drži, da so zdravi bogatejši od bogatih, je dozorelo spoznanje, da je zdravo telo tudi "temelj umskih sposobnosti in orodje duha". Če je ena od vrednot, ki odločilno oblikuje človeka, tudi športno življenje, in strokovnjaki trdijo, da je tako, ni nič manj pomembno tudi to, da šport pomeni povezovanje med ljudmi. Ne le med narodi, ampak tudi v družini, ki s športom, čeprav le s skupnimi sprehodi, postaja in ostaja družina. Res je, da za šport in dobre rezultate mladi niso enako sposobni, in da je narod, ki se hoče uveljavljati in biti tudi na področju športa enakopraven drugim, dolžan na vse načine podpirati dobre športnike. Nič manj pomembno pa ni, da v šport in zdravo življenje usmerja tudi vse ostale in jih uči zdravega Življenja. Športni pedagogi te dni, na podlagi raziskovanj in svojega dela, zato na prvem mestu poudarjajo velik prispevek športa k kvaliteti življenja. Če bodo njihova spoznanja glede vzgoje za življenje vsaj delno uresničena, je gotovo, da se nam ni bati ne za telo, ne za "duha". # V. Stanovnik V petek bodo znane terjatve Elanovih upnikov Iskre na kranjskem sodišču Kranj, 4. oktobra - Na kranjskem sodišču imajo te dni veliko dela s podjetji, ki jim grozi stečaj. Najbolj odmeven je seveda Elan, odprti pa so postopki prisilne poravnave za tri podjetja bivše Iskre Kiber-netike, dva že potekata. poravnave, v primeru stečaja bodo uveljavili svojo terjatev, ki predstavlja približno 30 odstotkov upniških terjatev. • M. V. Poravnalni senat, ki mu predseduje Dragica Pirihova, bo v petek, 5. oktobra, v nadaljevanju naroka za begunjski Elan povedal, katere prerekane terjatve so po njegovi oceni verjetne, in objavil sklep, kateri upniki nimajo glasovalne pravice za predlagano prisilno poravnavo. V sredo, 10. oktobra, pa bodo upniki o njej glasovali. Medtem se bo iztekel tudi rok, ki ga je sodišče dalo Elanu za pridobitev garancije slovenske vlade. Danes in jutri pa sta se na kranjskem sodišču začela postopka prisilne poravnave za dve podjetji bivše Iskre Kiber-netike: Sestavni deli in Vzdrže- vanje, poravnalni senat vodi sodnik Branko Lipovec. Najprej bodo ocenili ekonomsko finančno stanje obeh dolžnikov, kar bo odločalo o poskusu poravnave terjatev in glasovanju upnikov, v ozadju pa je seveda stečajni postopek, ki ga je po uradni dolžnosti predlagala SDK. V podobnem položaju je tudi RTC, tretje podjetje bivše Kibernetike, ki mora sodišču predložiti dokumentacijo, nakar bo postopek stekel. Kranjski izvršni svet pa je na sredini seji podjetju Vzdrževanje odložil plačilo prispevkov v višini 1.265 tisoč dinarjev za dobo dveh let, vendar s pogojem, da pride do izvensodne Kranjskogorci se boje zelene zime Razblinili strahove Kranjska Cura, 3. oktobra - Projekt umetnega zasneževanja v Kranjski (>ori je takorekoč tik pred zdajci zaradi intervencije zelenih postal vprašljiv, vendar so na dobro obiskani predstavitvi projekta več ali manj razblinili strahove, ostajajo le pomisleki, bo za umetni sneg na razpolago dovolj vode. Razpravo, ki se je zavklekla pozno v noč, je najbolje strnil Sašo Ceh, predsednik jeseniškega komiteja za urejanje prostora, ki je dejal, da morajo prisluhniti vsem, od fine violine do moškega kontrabasa, nato pa kot zrel človek sprejeti odločitev. Razbrati je moč, da je s fino violino označil nastop biologa in ekologa Igorja Maherja, ki je podrobno pojasnil, da umetni sneg pozitivno vpliva na vegetacijo in torej ni sporen, pomisleke je izrazil le o odvzemu vode iz Pišnice in Save, z. moškim kontrabasom pa hotelirje in domačine, ki se po treh bojijo ponovne zelene zime, saj bi bila za Kranjsko Goro katastrofalna. Sledila naj bi torej zrela odločitev, po vsem, kar smo slišali v štirih urah, na trenutne tudi nervozne razprave, lahko sklepamo, da bo Kranjska Gora letos imela umetni sneg, če bo seveda potreben, za začetek vsaj na pobočjih za Larixom. Več o projektu na 12. strani. • M. V, svetovanje finančne agencijske Tn druge storitve GL Global Kian), d.o.o. 64000 Kranj. C JLA 4 tel: (064) 21 320 ta (064) 28167 Seja Sveta Slovenskih krščanskih demokratov Za samostojno Slovenijo na plebiscitu Ljubljana, 3. oktobra - V sredo so člani Sveta Slovenskih krščanskih demokratov na svoji seji razpravljali o aktualnih problemih gospodarstva ter o vprašanjih glede konfederalne pogodbe. Predlagali so, da vlada pazljivo pregleda njihov gospodarski program, podpirajo pa tudi predlog, da se o vprašanju slovenske samostojnosti izvede plebiscit. "Gospodarstvo bo tisto, ki bo rešilo sedanje razmere, potrebno se je preleviti iz starega sistema v zahodni tržni sistem, pri tem pa ne smemo obupati, saj bodo spremembe zahtevale zvrhano mero poguma," je v uvodu povedal Izidor Rejc minister za industrijo in gradbeništvo in predsednik Sveta SKD, kar je v nadaljevanju podkrepil s sklepi slovenske skupščine, ki zagotavljajo, da bodo od zveznih organov zahtevali sprejem stimulativnih mer za izvoznike, prav tako pa si bodo prizadevali za znižanje prispevne stopnje federaciji. Člani Sveta SKD z njegovimi besedami niso bili najbolj zadovoljni, saj so Krščanski demokrati že sredi junija napravili gospodarski program, za katerega so ugotovili, da še vedno ni realiziran, čeprav je bilo že januarja jasno, da je dinar precenjen in še vedno je tako, slovensko gospodarstvo pa propada zaradi izvoza na zahod. Rešitev je usmeritev v tržno gospodarstvo, predvsem pa upoštevanje omenjenega programa. "Obstajali sta dve varianti, prva je usmeritev v konfederacijo, druga skrajna, pa odcepitev, vendar pa današnji razvoj dogodkov v Jugoslaviji zahteva drugačna razmišljanja, ki jih, ko govorimo o konfederaciji, ne smemo zanemariti," je dejal predsednik zbora občin Ivan Bizjak in hkrati postavil vprašanje, koliko je gornji scenarij v današnjem času še relevanten. Franc Miklavčič je menil, da so razmišljanja o konfederaciji šestih ali sedmih (s Kosovom) jugoslovanskih republik, le še stvar debatnega kluba. Možno je razmišljati o ožji konfederaciji Slovenije in Hrvatske, morda Bosne in Hercegovine, vsekakor pa je potrebno podpreti izziv Socialistične stranke, ki je pred dnevi predlagala razpis plebiscita za samostojno Slovenijo." Obstajata le dva možna odgovora, da ali ne," je dejal Franc Miklavčič. Izvršni svet naj bi obenem pripravil tudi popoln scenarij poti do slovenske samostojnosti, čimprej pa bo potrebno rešiti tudi vprašanje državljanstva. • Igor Kavčič Dobrodelna akcija za dojenčke še traja Bomo kupili aparat? Kranj, 4. oktobra - V agenciji PAN, ki je organizirala dobrodelni koncert v dvorani Gorenjskega sejma, zatrjujejo, da Gorenjci bomo napraskali skupaj 84 tisočakov, potrebnih za nakup sond za ultrazvok za slikanje kolkov pri dojenčkih, čeprav približno četrtina te vsote še manjka. Vendar akcija še traja, žiro račun gorenjskega zdravstva je še odprt za prispevke. Številka je 51500-603-32099, za ultrazvok. Tokrat izpolnjujemo obljubo in objavljamo sponzorje, ki so omogočili dobrodelni koncert s prispevki bodisi v denarju, storitvah ali materialu. To so: Gorenjski glas, Radio Kranj - Gorenjski megaherc, Gorenjski sejem, SGP Tehnik Skofja Loka, Merkur Kranj, ABC Pomurka Skofja Loka, Mercator - Vrtnarija Zlato Polje, Knjigoveznica Radovljica, Radio Triglav, Radio Ziri, Radio Tržič, Peko Tržič, Živila Kranj, Gostilna Sejem, Ideja Kamnik, Pregled, Tekstilindus, Trgovsko podjetje R 3, Kokra Kranj, Komunalno podjetje Kranj, Komunalno podjetje Tržič, Gorenjska oblačila, Mercator preskrba, Ljubljanska banka, KŽK Oljarica, Trgovina Sonček, Iskra Telekom, Tone Resnik -El. mehanika, ozvočenje, Mercator - Mlekarna, Sava Kranj, Kovinar Jesenice, Elita Kranj, Termo Skofja Loka, Zvezda in Triglav konfekcija Kranj. Prihodnji teden bomo objavili še preostale dobrotnike, med katerimi je doslej en sam samcat posameznik odprtih rok (bravo zanj!) iz Britofa, kot tudi končni obračun dobrodelne akcije. Popravljamo še prvi podatek o številu prodanih vstopnic za sobotni koncert. Prodanih je bilo 770 kart. • H. J. »GLAS Ob H ■Iriiik i je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno ive/do Uatanovitelj In izdajatelj f" P t.lnv, Kranj, tisk Ct,P Delo Ljubljana, TOZD !H Ljubljana 12 Predsednica Časopisnega sveta Kristusa Keba! naročnina i* IV. trimesečje je IMUHIdin tiorcnjski vil.is urci.imo in [ušesno Štefan Zarji (glavni urednik in direku>r), Leonoldina Bogataj i v d odgovornega uradnika), Vilama stanovnik (iport, turizam, poslov M i nI..i m.ii iji->. Danica Dolenc (/a dom in dru/ino. zanimiv. i 1'r/iC) Danica Za*rl - /lebir i socialna politika, Boramjah i kraji in ljudje), Andrej Zalar {gorenjski kraji ju ljudje, komunalna dejav nosu), i.«a Mencinger (kultura), Helena Jelovcan (i/nhr.i/evanje. i/ šolskih klopi, kroniku, Skofja I oka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljii i) DarinkaSedej(razvedrilo, lesenica), stojkan Saje (družbene ori>ani/.Ki|e. ekologija). Jože Košnjek (notranja politika. Iport), Marija Vole jak (gospodarstvo. Kranj), (iora/d Siaik (fotografija), Igor Pokora (oMiltOVanje), IvoSckae, Nada Prevc in Mirjana Draksler (lehnicno ureianje) in Marjeta Vozlič (lektOl ir mje) Naslov uredništva in upra»e: Kranj, Mose Pijadeju I, Kranj lekocl račun pri SDK: J1500-603 \\W9 telefoni: duckior in glavni urednik 28-46.V uredništvo 2\ »60 in 21-835, ekonomska propaganda 2J š>87. računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-s)60 Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. _ Prenos pristojnosti nad TO v Sloveniji t Vi i Zlonamerni očitki so neutemeljeni Slovenci nismo uzakonili paralelne strukture oboroženih sil! Ljubljana, 3. oktobra - Tiskovna konferenca v republiškem izvršnem svetu, na kateri so sodelovali poleg novinarjev republiški sekretar za LO Janez Janša, njegov namestnik Jelko Kacin, v. d. načelnika republiškega štaba TO Janez Slapar in republiški sekretar za NZ Igor Bavčar, je bila v sredo namenjena predvsem pojasnjevanju bistva pred dnevi sprejetega ustavnega zakona in dopolnil v republiški skupščini. Razlagalci so zavrnili očitke iz Beograda, sklep o dodelitvi poveljstva nad TO Slovenije V. armadnemu območju ocenili za neizvedljiv, možnosti vojaške intervencije pri nas pa so izključili. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je najprej pojasnil temeljne značilnosti ustavnega zakona in ustavnih dopolnil, ki se nanašajo na obrambna vprašanja. Gre za prenos pristojnosti nad teritorialno obrambo in vojaško obveznostjo na republiko, ki jih prej Slovenija ni imela. Glede očitkov, ki so se v zvezi s tem pojavili v zveznih organih in nekaterih jugoslovanskih sredstvih obveščanja, je nagla-sil, da te rešitve ne pomenijo uzakonjanja nobene paralelne strukture oboroženih sil v Sloveniji. Tudi očitki, da smo vpeljali vzporedni sistem poveljevanja, po oceni sekretarja Janše ne držijo. Za sklep predsedstva SFRJ, da od včeraj s TO Slovenije poveljuje V. armadno območje, je menil, da nima ni- Janez Slapar je med tiskovno konferenco povedal, da je na seji predsedstva 3. oktobra predlagal razrešitev 13 dosedanjih poveljnikov pokrajinskih štabov TO. Ker je Slovenija po novem razdeljena le na 7 pokrajin, je predlagal enako število novih poveljnikov, rezervnih oficirjev. Gorenjski štab TO bo odslej vodil rezervni major Peter Zupan iz Radovljice, dosedanji pomočnik poveljnika v pokrajinskem štabu. kakršne pravne podlage in je le sklep na papirju. Za ozadje tega sklepa zveznega predsedstva je ugotovil namen, da se ob zaostrovanju razmer v drugih delih države skuša Slovenijo iz- ključiti iz teh dogajanj kot moteči element, hkrati pa zaposliti del federalnih struktur s Slovenijo, medtem ko bi prazni prostor izkoristile druge strukture, predvsem del srbske politike. Republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar je obrazložil komunike, katerega bistvo je informacija o nadomeščanju nekaterih struktur TO z manevrskimi enotami narodne zaščite v nekaj preteklih mesecih. Kot je še obvestil javnost, je ta del narodne zaščite 2. oktobra 1990 prešel v sestavo teritorialne obrambe. Med številnimi vprašanj1 domačih in tujih novinarjev s° prevladovala ugibanja o moZ' nostih vojaškega spopada Sloveniji, čeprav je sekreta! Janša že v uvodni obrazložil' ocenil, da za to ni niti pravn osnove niti praktičnih možnosti. Nekateri sogovorniki so se zanimali tudi za kvaliteto oWj roženosti TO in razmerje sl med njo ter armado. Slišali so strokovno obrazložitev, da "e gre le za orožje, ampak ge elemente, ki dajejo pre Sloveniji. • Stojan Saje Janez Slapar za Gorenjski glas Sklep zveznega predsedstva je absurden! Pristava pri Tržiču, 2. oktobra - Novi vršilec dolžnosti načelnika štaba teritorialne obrambe Slovenije Janez Slapar nas je danes zvečer sprejel na svojem domu. Prosili smo ga, naj za naše bralce komentira aktualne dogodke okrog TO Slovenije in pojasni smernice bodočega dela. Dovolite, da vam najprej čestitamo k prevzemu nove dolžnosti! Kako sta minila prva dva delovna dneva v Ljubljani? »Oba dneva sta bila zelo dinamična. V tem trenutku gre predvsem za osnovno vprašanje, to je konsolidacijo razmer v teritorialni obrambi. Znano je, da so se razmere zlasti od maja letos, ko je nastopil problem premeščanja orožja TO v skladišča JLA, poslabševale predvsem v štabih TO. V tem obdobju je prišlo tudi do praktičnega prekinjanja normalne linije poveljevanja z republiškim štabom TO. Po današnjih in včerajšnjih informacijah pokrajinski in občinski štabi TO podpirajo sklepe republiške skupščine. Za pripadnike TO odločitve predsedstva in skupščine sploh niso sporne.« Kako pa komentirate današnje odzive zveznega predsedstva na slovenske od ločitve v zvezi z vodenjem in poveljevanjem TO? »Mislim, da je sklep predsedstva SFRJ absurden! Ni re- alnih osnov, da bi teritorialni obrambi Slovenije lahko poveljevalo V. vojaško območje. To ni mogoče tudi zato, ker kot vršilec dolžnosti načelnika štaba TO Slovenije poveljujem s podrejenimi štabi. V kratkem, morda že jutri, bomo opravili razrešitve in imenovanja komandantov pokrajinskih štabov TO. Na podlagi tega bomo izpeljali konsolidacijo v TO. Če pa predsedstvo SFRJ misli umetno vzdrževati aktivne vojaške starešine v službi TO, potem le-ti ne morejo odigrati funkcije republiškega štaba. Reči moram tudi, da je vrsta aktivnih vojaških oseb pripravljena sodelovali v naši TO; ne vem pa, ali jim bo to omogočeno glede na veljavno zvezno zakonodajo« Katere so osnovne poteze, ki jih nameravate storiti v republiškem Štabu TO v bližnji prihodnosti? »V pivi vi sli gre za normativno ureditev statusa republiškega štaba kot organa v šesta vi republiškega sekretariata za sko strukturo moramo pri'a^' diti sedanjemu trenutku; I0,1.1 se moramo tudi modernizaCVe' tako pri oborožitvi, kot pri in' formacijskem sistemu in U,SP^' sabljanju; pri slednjem bo i"1'' lo prednost usposabljanje s13' rešin.« Na sedanji vodstveni dolž""J sti v TO ste kot prvi rezerj" častnik, ki je povrhu vseg« ** kaj mlad. Najbrž to bolj PreS^ neča javnost kot vas? »Vse stvari se enkrat ttm ljudsko obrambo. Omenil sem že potrebo za normalizacijo dela v TO. Nadaljevati moramo začrtano usposabljanje v letošnjem letu; le manjši del programa je še neuresničen. Razrešiti moramo problematiko glede hrambe in varovanja orožja; k temu sodi tudi vrnitev orožja TO v skladišča, kjer so možnosti za hranjenje. Republiški štab TO se bo ob tem moral tvorno vključiti tudi v snovanje novega zakona o ljudski obrambi in zaščiti. Glede na določila ustavnega zakona bo TO prevzela usposabljanje do ločenega števila nabornikov, /a kar se moramo posebej pripraviti. Ne nazadnje, organizacij- jo prvič. Verjetno je šok za ^ šo državo pomenilo že Pff, imenovanje civilne osebe za q publiškega sekretarja za t(C. To pregrado je enkrat pać ba preseči! Teritorialnaot) ^ ba glede na popolnitev in "-jj ge nikakor ne more biti enot JLA.« t„t Ali bo nasprotovanje t ,s ravni oteževalo vaše tleh'7 (\. »Ce bi bila druga- stra« JJe. pravljena na dialog, bi P^jli me v zvezi leni a™ ■ ■• hitro ■ -t. Zal, Beograd ne pri/nava rrW ga imenovanja, vendar rna bodo morali spoznat'« K pravzaprav odgovor«" IO Slovenije.« ,*o Hvala /a pogovor !■ **jS uspeha pri bodočem delu!* sedilo in slika: Stojan S»Je Seja izvršnega sveta jeseniške občine Zaposlenost v občini stalno pada, število prebivalcev pa še vedno narašča. - Težke ekoiiomsko-socialne razmere. Jesenice, 3. oktobra - Včeraj je bila enajsta seja izvršnega sveta jeseniške občine, na kateri so med drugim obravnavali analizo socialno ekonomskih razmer v občini, poročilo komisije o ogledih stanovanjskih razmer prosilcev za pridobitev solidarnosinega stanovanja, problematiko zaposlenosti in nezaposlenosti na Gorenjskem in rebalans programa porabe turistične takse TI) Kratt|sk.i Gora za lelo ll>90. Ker se socialno ekonomski položaj prebivalcev občine Jesenice zadnja leta močno poslabšuje, je na pobudo Centra za socialno delo jeseniški izvršni svet že leta 1988 imenoval delovno skupino, ki spiemlja .lanje na lem področju. Junija letos pa so imenovali novo delovno skupi no, da bi ocenila stanje na tem področju. Obiskali so 35 delovnih organizacij v občini, v katerih je zaposlenih I I .SS*> delav cev in tako zajeli 86 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Izobrazbena struktura zaposlenih \ občini je slaba in ne zagola-vlja razvojne naravnanosti. Približno 50 odstotkov delavcev z višjo in visoko izobrazbo je zaposlenih v družbenih dejavnostih, v upravnih organih Skupščine občine, carini, zavarovalnici, kjer je skupaj zaposlenih le 1620 delavcev, druga polovica pa v vsej materialni proizvodnji, kjer je zaposlenih 9890 delavcev. Nagla rast brezposelnosti je značilna za vse gorenj ske občine in za vso republiko. Konec julija 1990 se je v jeseni ški občini število brezposelnih skoraj podvojilo glede na enako obdobje preteklega leta I >e lo je iskalo 780 ljudi, na Gorenjskem pa je bilo tačai nezaposlenih že 3520 oseb. Med nezaposlenimi je 20 odstotkov ta kih, ki iščejo prvo zaposlitev, skoraj polovna od njih je mlaj 5ih od 20 let. V prvi polovici leta je zaposlenost padla za 3,2 odstotka, napovedujejo pa, da se bo do konca leta povečala \sa| na 7,8 odstotka. Število uveljavljenih socialno varstvenih pravic jc v prvi polovni lita 1990 ze doseglo realizacij«) celega leta 1989. Delovna sku pina za pripravo socialnega programa v občini Jesenice meni, da bi bilo potrebno nekate re denarne pomoči povišati, hkrati pa tudi upoštevati načrte delovnih organizacij s odstotkov j občini le *a i______^ke ra*.fli zaposlenosti ter za to ti potrebna sredstva. I*1,1 $ ročilo komisije o ogh'J' novanjskih razmer pros pridobitev solidarnostni!^ $ ".. rt optimizem. 45 lilcev živi v čas. Čeprav ekonomske n- niso dovoljevale Jo o Jft zaposlovanja, so nekate"" ^ jelja sprejemala v redno ^ vno razmerje delavce. |v imeli v občini niti zasilne*^ vališča. To so delavci V )J nih organizacij Po i/<>n,;>|1' strukturi je 94 odstotkov p ^ cev, ki imajo manj kot s|l|(Ji' izobrazbo. Srečujejo *e ($? problemi podstanovab*' ^ merij, saj se dogaja, da P^nii1 novalci nimajo žago10,*/ niti osnovnih higic"** tarnih pogojev. • M* petek, 5. oktobra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS snovno soočenje delavcev in krajanov o usodi LTH Vincarje Podjetje in kraj v ognju občinske politike »odo krajani sprožili ustavni spor v zvezi z lokacijo Orodjarne ,n livarne? le l t* ^oka' oktobra " P° 'etu dni je kislo jabolko, ki se mu re--y ~«H Orodjarna in livarna v Vincarjih enako kislo, kot je bilo. vo i e Za de'avce te8a podjetja, ki že enajst let zaman čakajo na no-tov ° ■i0 m /(^aJ v*dijo edino rešitev v tehnološko-ekološki obnovi . ,aTie, in ne le za krajane, ki vztrajajo pri dolgoročnejši rešitvi, to ^izselitvi tovarne izpod gradu, ampak tudi za novo občinsko vlado, iev podobno nehvaležni vlogi, kot je bila prejšnja; obe strani na- ec pričakujeta, da bo ravnala preudarno, odgovorno, njunim ar- ^ntoni v prid. Zal na ponedeljkovem delnem zboru krajanov letnih krajevnih skupnosti Stara Loka-Podlubnik in Skofja Lo-'liH'eSt0 msmo sl'^aM nobenega novega argumenta v prid takšni j „drugačni rešitvi, ki jih ne bi že na zadnjem podobnem "spopa-aPrila letos. I ^udi tokrat sta bila glavna žJasP.rotnika" Mirjam Jan-Bla- > direktorica Orodjarne in li-v*rne, ter Slavko Gaber, zago- 011 k interesov kraja. ladati mora razum "ijam Jan-Blažič se je stri- Jj - -J**«*l \l l l " 1)1(1/ l\. 3t 3111- J )a> da bi bilo za podjetje in 1 ^raj najbolje, če bi se tovar- Preselila izmesta. Vendar je j. tem treba upoštevati pro-e°.rske zmožnosti občine na ' strani ter finančno sposob-°st občine in podjetja v pri-meru< da bi vendarle našli pri-Snejšo Akacijo. Podjetje je ploško sanira tudi v Vincar-'če preselitev ne bi bila mo-!j?ea- Ogled podobne tlačne li-S(rtle v Munchnu, vpete v me-I ' Je vodilne škofjeloške mo-; 0 tem prepričal, prepričljivo |n.tudi poročilo skupine SEPO vnst|tuta Jožef Štefan k uredit-enernu načrtu. v^'rektorica Orodjarne in li-»/nc je v svoji razpravi pose-jttv zgodovino. Dejala je, da rj5lovarna v Vincarjih že štiri- v dlti bloke na Novem svetu, ?KCe 'n šole. Vse to je bilo p*)eno tudi z denarjem tega Itof'ia- V letih od 1979 do prai.Se je podjetje resno pri-%\i |lal° /a preselitev iz mesta, "letii nih 'c bil° vcć ,okaciJ' $ki nJ'mi tud' dve v industnj sni H°ni na Trali- Obstajajo pi-U0 u°ka/i, da so prosili obči-Ht'^J P°skrbi za nove površi-v0j.lukrat je podjetje imelo do-(jj denarja za preselitev. Ob-H0v4Je.l9Š5. leta ugotovila, da b0 'ndustrijskih površin ne naro?|lcta 1986 in Je PodJetJu nacn izdelavo ureditvenega £na z ekološko sanacijo, tfureditvenim načrtom se je pro v Vincarjih prilagodila v pQ?.rsk'm danostim, dostopu ievn JetJe, tudi zahtevam kra-dCve '^Upnosti. Načrt predvi-WJehnološko in ekološko go^1!0 (zgolj ekološka ni mo-tr\t i:'Uradi prenizke hale tla-^orjrVarne). Po kateri bi se vsi 'Hi 'Jivi '"•isal, vplivi na okolje 0(1 J■.V'djeije je tudi odstopilo Ja te? lClnv>kega modela razvoji ^ u8pdilo krajanom Vinca Upr...Utl1|koiii od gradnje nove Vn« stavbe. ttir^--- nnenheft/ahteva dodatne ce- ^Ost.f sn°r'H-ga enosmerne-*rne do i ).odjarne in li-Mi KaP"^'^kega mo-;v.|„ Jirjam lan Blažič z.ago- Ia*oloiPdje^' oh tchnol°-t> ^oh.,, sanaciji ne zahte-%, d;tne CestncJ povezave, *rske ' kcr »e bo obseg li-J,v^"zvodnje z leti s '-d'1'K'č. ker se bo l|'la j, ^»iKor.icno vt-ndaile !>«ll„ l k" bjelje v občini liiiJ40** n ot"° dobili %KW,?ti,SUtH- ^ '..... raa- * ,,a> telili samo li- varno, po nasi oceni niso sprejemljiva iz več razlogov. Za realnost nismo krivi mi. Podjetje ne more na lokacijo, ki je ni. Čeprav bi bila, vprašujemo, kdo jo bo plačal. Mi je finančno ne zmoremo. Po enajstih letih imamo tudi delavci pravico biti nestrpni in terjati hitrejše rešitve,« je dejala Mirjam Jan-Blažič. Lanski sklepi krajanov še veljajo_ Slavko Gaber pa je ponedeljkov avditorij spomnil na lanski 26. oktober, ko so bila v podobni zasedbi sprejeta tri stališča. Prvič: krajani podpirajo sanacijo objektov v Vincarjih z doslednim upoštevanjem zahtev komisije SEPO ter maksimalnimi omejitvami negativnih vplivov na okolje; drugič: krajani so proti, da bi z izgovorom sanacije v Vincarjih gradili novo tovarno in jo s tem za vedno obdržali v Vincarjih, zato ne dajejo pristanka za graditev novih objektov; in tretjič: občina mora najti novo lokacijo za izselitev do leta 2000. »Sklepi, sprejeti v starem političnem sistemu, so obvezujoči tudi za novo oblast. Skupna dolžnost občine in tovarne je, da najdeta novo lokacijo ter ne ogrožata normalnega dela tovarne in normalnega življenja krajanov. Zato smo začudeni, ker nas prepričujete, naj odstopimo od sklepov, ne da bi slišali vsaj en nov dokaz, da tovarna ne ho ostala v Vincarjih tudi po letu 2000. V dveh, treh letih bi se lahko dogovorili za novo lokacijo!« je menil Slavko Gaber. "Prevladati mora razum, ker trenutni položaj ne pomeni nobenega koraka k izboljšanju, za katero bi morala biti zainteresirana tako kraj kot podjetje. /. mirovanjem \e že dela gospodarska in družbena škoda." Kakšen razvoj občine? Slavko (iaber je tudi opozoril, da se Skofja I ok.i ob ne spametnem ravnanju lahko kaj hitro spremeni v provincialno odlagališče odpadkov. Tej nevarnosti se tla ogniti, če bo občinska oblast imela vizijo, kaj hoče, če bo ljudi, ki se zdaj vozilo v I .|tih|j.ino, uspela obdržati Imeli mora |.isno začrtan program razvoja občina, da bo lahko nastopala tudi pred republiško vlado. Skofja loka je vredna več, kot se |i danes pripisuje /ato livarna ne more ostati v njej. (ilede tega je povsem jasno tudi stališče skupine SEPO. Drug protiargument je bližina Ogromnoga števila ljudi. Sole in vrtci so se gradili takrat, ko je "gospoda" \ Skolji I oki na črtovala, da tovarne v Vincarjih ne bo. Rekli so Bernarda Podlipnik, ZSMH Kranj, ekološka služba: »Ob dosledni izpeljavi sanacije lahko pričakujemo minimalno onesnaženje vode, zraka in hrupa. V projektu pogrešamo predvsem zagotovila o zmanjšani prometni obremenitvi ter prometno ureditev do podjetja.« Alma Vičar, Zavod za družbeni razvoj Skofja Loka: »Strinjam se, da se bomo morali odločiti, kakšne so razvojne usmeritve in možnosti občine, vzpostaviti tak razvojni koncept, ki ga bomo sposobni uresničiti. Skofja Loka je še vedno opredeljena kot izrazito industrijsko mesto. Zato smo v dolgoročnem planu tudi načrtovali industrijsko cono pod Godešičem. Menili smo, da moramo najprej porabiti notranjske prostorske rezerve ter v tem srednjeročnem obdobju še ne poseči na nove površine. Zato smo sprejeli stališče, naj se LTH v Vincarjih obnovi. V industrijski coni na Trati, ki je prerasla v mešano industrij-sko-stanovanjsko območje, je še okrog petnajst hektarov prostih, sicer razdrobljenih, površin. Vendar bi vsako novo lociranje na tem območju predstavljalo nov konflikt s stanovalci. Konflikti so se pokazali tudi za Go-dešič.« Dr. Štefanija Križnar, pedia-trinja v ZD Skofja Loka: »Kar se dogaja v okolju, se odziva na zdravju otrok, predvsem na boleznih dihal, na kar je opozorila tudi petletna raziskava. Od 600 do 800 otrok v občini rabi stalno preventivno zdravljenje, ob napadih tudi večkrat na dan zdravniško pomoč. Prvič najpogosteje obolijo otroci v starosti do dveh let. Največ obolelih je res na Trati, vendar pa je hitrost naraščanja obolevnosti vsaj enkrat večja v mestu kot na Trati. Cena zdravljenja je visoka, lahko pusti trajno invalidnost. Res ni samo LTH tista, ki onesnažuje. Vendar smemo ljudje, ki zastopamo naše otroke, zahtevati, da se zdravje kot osnovna gospodarska vrednota upošteva pri gospodarskem načrtovanju. Zahtevam, da nepristranska institucija opravlja večkratne nenapovedane meritve v podjetju v polnem obratovanju!« Franci Feltrin, Zeleni, republiški poslanec: Zelo nespameten gospodar bi bil tisti, ki bi vlagal v tovarno in jo leta 2000 zapustil. Ob volitvah sem se zavzemal za izselitev LTH iz Vincarij, svojega stališča pol leta kasneje M morem spreminjati.« Ines Hlaznik: »Ali je povišanje proizvodne hale s 4,5 metra na 10 metrov obnova ali gradnja nove tovarile? Ali tovarna ne bi imela večjo perspektivo kje drugje?« Marija Pogačnik, LTH: »Nihče se ne vpraša, kaj povzroča dodatno obolevnost otrok. Pri ureditvenem načrtu sem se zavzemala, da bi sanacija upoštevala vse, kar je mogoče, za čim čistejše okolje.« Pater Stanko, Kapucinski sa mostan: »Sliši se, da bodo zaradi ceste do LTH podirali naše Plečnikovo stopnišče. Smo proti nadaljnjemu uničevanju podobe mesta in zdravja ljudi.« Zoran Thaler, republiški po-llanec: »LIH Vinearji, Bandag, Klavnica so vprašanja samospoštovanja Škofje Loke. Zanjo, torej tudi za Vincarje, je treba postaviti visoko ceno.« "Edina pametna možnost je iskati novo lokacijo, sicer bomo prisiljeni sprožiti ustavni spor. Po naših informacijah tega spora ne moremo izgubiti. Ne kaže se igrati z usodo delavcev. Z njo se igrajo tisti, ki niti zadnje leto niso iskali lokacije, ampak so se sprijaznili s sedanjo. Nova oblast naj resno razmisli, koliko velja delo ljudi, ki so pred leti kreirali politiko prostora, danes pa jo spet, ki so razlagali, da je nova industrijska cona Go-dešič, danes pa pravijo, da industrijske cone nimamo. Oblast bo morala počasi začeti prevzemati več odgovornosti nase in poskrbeti, da bodo strokovne službe znale pripravljati predloge za odločanje. Krajani ne bodo poiskali nove lokacije, predlagati mora stroka!" Epilog Vincencij Demšar, predsednik občinskega izvršnega sveta, je uvodoma dejal, da izvršni svet namerava predlagati ureditveni načrt LTH Vincarje v sprejem skupščini. Delni zbor krajanov je bil sklican predvsem kot pomoč, vodilo izvršnemu svetu za odločitev. Za kakšno odločitev, ko pa je že na dlani?! Morda je takšna za trenutne gospodarske razmere res edina sprejemljiva, čeprav se z njo oddaljuje edinstvena priložnost, da se mesto otrese še zadnjih ostankov industrije, ki vanj ne sodi, in zaživi z višjo kvaliteto. O tem bodo kritično razsojale prihodnje generacije. Škoda je le, da na "bojnem polju" padata nedolžna, podjetje in kraj, ki sta dejansko žrtvi nedosledne, nespametne in neodgovorne občinske politike. Saj poznate: ministri odhajajo... • H. Jelovčan TOVA! INA POHIŠTVA AJDOVŠČINA oŠ oaroara STORITE TUDI NEKAJ ZASE ME BO VAM ZALI NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Svet norosti in bolečin Najnovejša srbska vstaja na Hrvaškem je Jugoslavijo spet potisnila na prve strani svetovnega časopisja, nam, ki moramo živeti v tej čudni združbi še bolj čudnih narodov, pa je vlila dodatno mero pesimizma pri upih, da je neskončne zaplete mogoče rešiti po pametni in predvsem miroljubni poti. Srbi, ki so pred meseci Albancem na Kosovu dobesedno anulirali njihovo avtonomijo, sedaj enako zahtevajo zase in sicer na hrvaškem ozemlju. Ne le, da jo zahtevajo, pač pa so si jo že kar razglasili. S tem so prilili dodatnega olja na ogenj jugoslovanskega kriznega žarišča. Ali gre za skrbno načrtovane scenarije? Ali pa je vso državo zajela vsesplošna in brezglava evforija, v kateri so pamet potisnili v najbolj temačen kot. Dejstvo je, da si trenutno stojita nasproti dva narodna, že do sedaj globoko obremenjena z zgodovinskimi nasprotji (ustaštvo - četništvo), v času sodobne Evrope in celo zavezništva med ZDA in Sovjetsko zvezo pa v to mednarodno "idili-ko" vnašata nove količine smodnika. Obnašanje Srbov je prav tako nevarno kot nore poteze Sadama Huseina, ki zažigalno vrvico prižiga v svoji puščavi. V jugoslovanski puščavi pa so še druge igre. Do tako globokega sovraštva med Srbi in Hrvati je lahko prišlo samo zato, ker je bilo prebivalcem Jugoslavije po vojni dobesedno vsiljeno geslo o "bratstvu in enotnosti", izražanje najbolj nedolžnih nacionalnih čustev pa so najstrožje kaznovali. To, kar se je v notranjosti nabiralo več kot 40 let, je sedaj dobesedno izbruhnilo na dan. Končno je jasno, da je bila idilika jugoslovanstva čisto navadna utopija, kije prinesla več škode kot koristi. Na srečo so nekateri ljudje to laž čutili že v času njenega največjega razcveta in se ji odločno uprli. Slovencem so verjetno še znane polemike ob poskusu uvedbe skupnih programskih jeder, dovolj blizu je tudi proces proti četverici. Zatiranje nacionalnosti in propagiranje razrednosti sta ena od glavnih vzrokov za sedanjo krizo v državi. Do nje je namreč lahko prišlo ravno zdaj, ko se je komunizem v vsem svetu pokazal kot ideologija, ki ne le da ne zmore rešiti družbenih protislovij, ampak celo rojeva nove. Z elito vladajočih nosilcev ideje, ki so se imeli za edine poklicane (in naj bi jim ravno zato tudi pripadali številni privilegiji), je naša družba (kot vsi socialistični sistemi) razpadla na še globlje socialne razlike od tistih pred vojno. Delavski razred se nikoli ni vzdignil nad vladajočega. Celo obratno -sedaj je sam v želji po odrešitvi kapitalizem priklical nazaj. Razpad Jugoslavije se zato dogaja predvsem na liniji razred-no-nacionalno, saj je nedvomno, da hoče sedanja srbska komunistična elita pridobljene privilegije ohraniti. In to za vsako ceno. Privilegije jim je prinesla revolucija, zato branijo tudi njo. Revolucije pa so bile od nekdaj nasilne, zato se tudi tokrat toliko žvenke-ta z orožjem. Na drugi strani se je v ljudstvu zbudil zatirani nacionalni čut. Na Slovenskem in Hrvaškem se je to končalo z ustoličenjem vlad, ki nacionalno postavljata v ospredje, razredno pa ukinjata. V Srbiji pa so procesi še vedno zapleteni. Opozicija seveda lahko igra samo na nacionalno, saj na razredno prisega sedanja oblast. Z igro na nacionalno pa se seveda na najbolj nemoralen način podžigajo neizživete strasti v prebivalstvu, kije popolnoma izgubilo zdravo pamet. To je toliko bolj nerazumljivo, ker je ljudstvu očitno dovolj komunistične diktature. Toda srbska oblast z Miloševičem na čelu je še izredno močna in vplivna. Navsezadnje v popolnosti obvladuje ključne medije, zgradila pa sije tudi učinkovit "podložniški" sistem. Opoziciji je s tem popolnoma onemogočila njen glas preko medijev, zato je ta toliko glasnejša preko ljudstva. V Kninu in drugih kriznih žariščih na Hrvaškem se ne odvija vojna med Srbi in Hrvati (lahko pa kot posledica vsak hip nastane), temveč kar vojna med Srbi samimi. Oziroma konkretneje - med sedanjo oblastjo in opozicijo. Ne smemo pozabiti, da se tudi v Srbiji navkljub vsem Miloševićevim manipulacijam vendarle približujejo nujnim demokratičnim spremembam. Današnji svet ni več svet komunizma, temveč demokracije. Če bi nahujskani ljudje to znali doumeti, potem rešitev problema le ne bi bita tako brezupna, kot se kaže sedaj. Marko Jenšterle Odprto pismo IS RS in slovenski javnosti Socialdemokratska stranka Slovenije, območni odbor Kranj ugotavlja, da je sprejetje Markovičevega zakona o družbenem kapitalu pomenilo tiho legilizacijo divjega lastninjenja družbene lastnine. Dopuščanje divjega lastninjenja družbene lastnine pomeni pristajanje na slabe ekonomske rezultate, ki jih prinaša lastninjenje brez nadzora (na meji kraje). Nenadzorovano lastninjenje z internimi delnicami naglo povečuje socialna nasprotja v podjetjih. Neracionalno in do delavcev nepravično je da z izplačilom prevelikih osebnih dohodkov poslovodnih struktur v obliki internih delnic prav tisti ljudje, ki so pripeljali slovensko gospodarstvo na rob bankrota, sedaj spreminjajo slovenska podjetja v svojo zasebno lastnino. Zato socialdemokrati Kranja izražamo ogorčenje nad dejstvom, da ustavni zakon, ki bi ta vprašanja (in še mnoga druga!) začasno razrešil, v Skupščini Republike Slovenije ni bil sprejet. Socialdemokrati Kranja zahtevamo takojšnje sprejetje ustreznega zakona o zaščiti družbene lastnine, ki bo zagotovil stalni nadzor države nad procesom lastninjenja. Zakon mora trajno preprečiti divje lastninjenje družbenega kapitala in omogočiti odpravo že nastalih anomalij. Za predsedstvo območnega odbora Socialdemokratske stranke v Kranju: dipl. ing. Branko Crims CHia STREICHER brother PFAFF HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.817.- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd... CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR. 22 TEL : 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR V nedeljo osrednja prireditev v Gozdu - Po različnih, predvsem športnih prireditvah, ki so že ves teden na programu v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično pod Kriško goro v tržiški občini, bo v nedeljo še osrednja prireditev letošnjega skupnega praznovanja. (Zaključna bo v torek, 9. oktobra, ko bo ob 15.30 v Seničnem deseto prvenstvo v krosu). Proslava v spomin na požig vasi Gozd v krajevni skupnosti Križe pred 46 leti bo ob 11. uri pri zavetišču PD Križe pred Gozdom. V programu bodo nastopili šolarji, slavnostni govornik pa bo predsednik tržiške občinske skupščine Peter Smuk. Med uspehe in pridobitve v krajih pod Kriško gori sodi tudi urejena in v dobršnem delu tudi že asfaltirana cesta cesta v Gozd (na sliki). - A. Ž. Delovni in prizadevni člani Fotokino kluba Radovljica Radovljica - V Radovljici že 43 let uspešno deluje Fotokino klub, katerega člani so razstavljali tako v domači galeriji v pasaži radovljiške graščine, kot na gostovanjih po drugih krajih Slovenije in Jugoslavije in so za svoje fotografije prejeli že več priznanj in nagrad. Dolgoletni člani Edvard in Jaka Gnilšak, Ivan Pipan, Adi in Justi Fink, Jože Poljane in Franc Jenstrle imajo prav gotovo največ zaslug, da klub, kljub prostorskim in drugim težavam še vedno uspešno deluje. Radovljiški fotoamaterji Jaka Gnilšak, Justi Fink, Ivan Pipan, Franc Ferjan, Mihael Polda, Edi Gnilšak, Janez Senica, Zdravko Lukan, Joži Lukan, Benjamin Vrankar, Matej Rupel, Tadej Rupel, Peter Čadež in Rok Razboršek trenutno razstavljajo v Dolikovem razstavnem salonu na Jesenicah, kjer je od 21. septembra do 10. oktobra na ogled 57 del. V fotogaleriji Pasaža v Radovljici pa je od 14. septembra do 19. oktobra na ogled 29 fotografij na temo "Javorniški Rovt danes", članov foto krožka OŠ Karavanških kurirjev NOB pod mentorstvom Andreja MalenŠka. Obe razstavi sta lep zgled medsebojnega sodelovanja med jeseniškimi in radovljiškimi fotoamaterji. • J. Rolc Dve veliki akciji obeležujeta praznovanje pod Krvavcem Avtobusna postaja in asfaltirana cesta Že od minule sobote so v štirih krajevnih skupnostih pod Krvavcem različne prireditve ob skupnem praznovanju. Cerklje, 5. oktobra - Tudi letos v krajevnih skupnostih pod Krvavcem - Cerklje, Poženik, Šenturška gora in Zalog - v spomin na 4. oktober 1944 in takratno akcijo drugega bataljona Šlan-drove brigade v Zalogu praznujejo z različnimi športnimi in drugimi prireditvami. Se posebno slovesno pa bo jutri in v nedeljo v Cerkljah in na Šenturški gori. V Cerkljah bo jutri (v soboto) ob 19. uri v kinodvora-ni proslava s kulturnim programom in podelitvijo priznanj krajevne skupnosti, na Šenturški gori pa bodo v nedeljo ob 13.30 slovesno odprli in proslavili prek tri kilometre dolgo, urejeno in asfaltirano cesto Ravne - Šenturška gora - Poljane. Med nedeljskimi dogodki pa velja omeniti tudi ribiško tekmovanje RD Domžale, pododbora Pšata ob 8. uri na ribniku v Lahovčah. Ivan Mlakar, eden od treh podpredsednikov sveta krajevne skupnosti Cerklje in poslanec (Demos) v občinskem zboru krajevnih skupnosti, je pred dnevi poudaril, da je z zadovoljstvom prevzel zaupano nalogo na volitvah v skupščini in svetu krajevne skup- nosti. "Menim, da se je v minulem mandatu pod vodstvom sedanjega predsednika sveta krajevne skupnosti Janeza Martinčiča veliko naredilo. Če pomislim samo na mrliške vežice. Veliko se je dolga leta glede njih govorilo, ugotavljalo, v minulem obdobju pa je potem želja širšega območja postala obveza v programu krajevne skupnosti in bila tudi uresničena. Na tak način naj bi tudi v novem mandatu uspešno uresničili vse tisto, kar smo si in si bomo še zastavili za naslednje srednjeročno obdobje. Kot poslanec v občinskem zboru se bom za to odločno zavzemal in sem tudi vedno pripravljen prisluhniti krajanom. Sicer pa Janez Martinčič, ki je bil ob zadnjih volitvah ponovno izbran za mandatar- ja in predsednika novega sveta krajevne skupnosti (in je ob letošnjem občinskem prazniku dobil medaljo dela s srebrnim vencem), ugotavlja, da so z uresničevanjem za letos začrtanega programa dobro začeli. "Kot mandatar za sestavo novega vodstva sem za zdaj zadovoljen. Uresničujemo dolgoročno zastavljene cilje še iz prejšnjega mandatnega obdobja kar zadeva turizem, obrt, kmetijstvo... Naše X Ivan Mlakar de tega meseca predloge kray janov, kakšen naj bi bil novi srednjeročni program do leta 1995." Predstavniki krajevne skupnosti Šenturška gora pa so pred dnevi in pred nedeljsko svečanostjo poudarili. da pomeni asfaltirana cesta tretji mejnik v zgodovini ob; močja te krajevne skupnosti Z novo avtobusno postajo bodo Cerklje dobile urejeno sredi«' če... Takle paradajz, paradižnik ali kako se že reče tisti rdeči zelenjavi, ki je tako dobra "ukisana", raste, boste rekli, samo v paradižu, raju, nebesih ali kako se že reče tistemu kraju, kjer je vsega dovolj. No, tokrat so nekaj pridelka od "/gor" poslali dol v Srednjo vas pri Šenčurju na vrt Jožice Miloševič. Vsem, ki letos niste imeli tako dobre "paradajzletine", priporočamo, da še pred novim lelom napišete kaj prijaznega onim zgoraj, ali pa pojdite vprašat Jožico, kako vzgojiti take "dondeže". • I. K., foto J. C. nedeljo bodo na Šenturški gori proslavili ureditev ceste... usmeritve za naprej so še posebno jasne glede Krvavca in bodočega razvoja turizma pod njim(!). S strpnostjo in brez poudarjanja, kakšne barve je kdo, pač pa s pripravljenostjo za skupni napredek KS oziroma območja pod Krvavcem -za katerega menim, da ima vse možnosti, da se uveljavi in organizira kot občina - bomo beležili tudi nadaljnji napredek. Zdaj smo pred obnovo avtobusne postaje. Spomladi bo gotova. Razčiščujemo stvari okrog nove telefonske akcije. Sicer pa pričakujem do sre- v kranjski občini. Prvi je približno leta 600, ko je zgrajena cerkev, drugi v r bil bila za- bil* to četku tega stoletja, ko je zgrajena šola, letos pa je 'l cesta. Ob pomoči bivše ce stne komunalne skupnosti* Cestnega podjetja in občine ter z lastnim delom in pn' spevkom sojo naredili. Vmes so v minulih letih podobno urejali elektriko, vodovod, telefonijo... Tako krajevna skupnost Šenturška gora spe' postaja kraj, iz katerega mladi ne odhajajo več množično V dolino. • A. Zalar V Zgornjih Bitnjah poplavlja Potok Štajna ne presahne več SREDNJA ŠOLA GOSTINSKE, TURISTIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE BLED Prešernova 32 v sodelovanju z DELAVSKO UNIVERZO TOMO BREJC KRANJ Cesta Stanega Žagarja I organizira v Kranju izobraževanje v oddelku za odrasle po programu GOSTINSKA DELA smer KUHAR in NATAKAR (IV. stopnja zahtevnosti) Pogoji za vpis v začetni letnik: dokončana osnovna šola. Prijave za vpis sprejema Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Stanega Žagarja I do 15. oktobra 1990. Izobraževanje bo organizirano v Kranju, če se bo za program prijavilo najmanj 30 kandidatov /gornje Bitnje - Po sledeh pisma, ki je pred dnevi prispelo v naše uredništvu, sva se s fotografinjo odpravila v Zgornje Bitnje pri Kranju in se oglasila pri hiši s številki* 248, kjer živijo Dolinarjevi. Probleme s potokom Štajna da imajo tamkajšnji stanovalci, in res jih imajo, da le-ta poplavlja, česar posledice so vidne v kletnih prostorih njihovih hiš, da je na travniku za njihovo hišo nastala mlaku-ža, iz katere neprijetno zaudarja, pa mrčes, žabe... in še je bilo povedanega tistega popoldneva v Zgornjih Bitnjah. IZDt.l AV A OBNOV \ IS 1'KIIIHH -I / >HV .11. t\ iiimihii ki" nt 11>\ STANt 1'USriNIAK M4HM) KRANJ Jaka Platiše 13 Tel.: 064/36-238 PRODAJA REZERVNIH AVTO DELOV Z 750, Z 126 P JUG0 Z 101, LADA NOVO: REZERVNI DELI ZA RENAULT 4, GOLF SE PRIPOROČAMO! DEL ČAS OD 14 -19 URE SOBOTA OD 8.-12. URE "Ko smo pred šestnajstimi leti dograjevali našo hišo ni bilo niti močvirja, niti zamakanja v kleli, potok Štajna je "obratoval" le ob večjem deževju, dan, dva zatem pa se je izsušil," sta pripovedovala zakonca Doli nar: "Potem so zgradili novi naselji Pot v Bitnje in Bantale v Stražišču. Potrebna je bila čistilna naprava, ki so jo zgradili oh cesti iz Stražišča v Zgornje Bitnje, "očiščeno" vodo iz nje pa so speljali v Štajno. Le-ta je tako dobila stalni vodotok, ki se ob večjem deževju nenormalno poveča." Po kakšnem kilometru svoje poti se potok razlije po (ravniku, naraste za pol metra in preko ceste n.ul.iljuje v garaže in kletne prostore his v i.un k.i|šii|i soseski Ko deževje mine, voda sicer odteče, a ne presahne, kot je to bilo nekoč V kleti pri Dolinarjevih so domala vse stene vlažne, na več mestih pa odpada omet. Za njihovo hišo je na travniku nastala mlakuž.a z vsem. kar spada zra ven: žabe. mrčes, močvirsko rastlinje, smrad... Kmet le še s težavo pokosi preostali del travnika, korenine dreves v sa dovnjaku pa so nagnite, in tako veje pridno "odpadajo". Kdo jih bo rešil te nadloge, sc sprašujejo stanovalci ob štajni? Ze večkrat so poskušali pri pristojnih občinskih orga-nih. Saj so prihajali ljudje na oglede, pa nič več kot to k.i pacitete čistilne naprave so premajhne, res pa je, tla bi od tok iz lete lahko speljali v večjo Zabnioo. Mogoče bi bilo dobro Stajno "spraviti v cevi". I )olinai |c\ i so se tokrat obrnili na kranjske Zelene in na vodjo Inšpekcijskih služb za Gorenj- ih rusko. "ObStajnčani" torej «J b0 so obupali, saj upajo, da J sf nekdo vendarle rešil P°P *rgvi' bo že našel denar za to, P ^ jo. Kakorkoli že, jesen ne p3 več na vrata, je že tu, t W tudi dež in... • lK»r K Foto: Katja Premru Po plin tudi v Senično Poleg gostilne v Seničnem je že kakšen mesec mi^!^Ji^' zno plinsko jeklenko zamen).iti za polno Deset in pet (lilpo'' ske jeklenke se dobijo takoj, manjše pa je moč pustit' 111 J^efl njene prevzeti čez dan ali dva. Po želji organiziralo tudi 0 ^\\-pregled jeklenk ( ene so enake kot \ \seh enotah UUDjj*!uj|j tU^1 narne, v Seničnem pa je tako kot \ plinarnah moč do yjries druge plinske pripomočke. Na voljo je celoten program ki ga izdcluic slovenski izseljenci v Argentini . fiMe^' lastnica Zdenka Kalan je hkrati odprla tudi N'1' 0 majhno trgovino i Uvill Domačinom bo zd.ii prihranjen ^^o- Golnik ah v Kn>e, potrošnike od drugod pa bo pri\ab' ^ji** dnevno (tudi ob nedeljah) svež ki 11 ti in pecivo i/ pekarni ( Orehka ter možnost telefonskega naročila blaga in «os t ^ dom na razdalji do 20 kilometrov ob nakupu nad tisoč •'ll|n# se ohliku|C|o, se\eda pa bodo nižje kot v družbenih proO" '* eV (C/ kakšen mesec bodo kupcem ponudili tudi osnovno 111-^kr. ne vrste moke iz domačega mlina, ki bo i ene|ša od indus ^ (fi Menjava jeklenk in nakup v trgovini je možen vsa ' do .'o ure in od nedeljah od S do II ure • I J- ^tek,5. oktobra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (g©KM^©IMGLAS Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku Nismo invalidski geto Kamniški zavod za invalidno mladino smo že večkrat obiskali, nazadnje lani, ko se je v njem z mošnjo denarja "glasil znani dobrotnik Kramberger. Tokratna priložnost za obisk pa so bili obnovljeni prostori, ki obetajo hladim invalidom višjo kvaliteto življenja. ^Kamnik, 3. oktobra - Kamniški zavod ima že dolgoletno tradicijo, Je8a tja v leto 1947,na sedanji lokaciji pa domuje že četrt stoletja. e Je nekdaj nudil dom in šolanje obolelim za otroško paralizo in ^Putirancem, dandanes šola zlasti tiste, ki jih je prizadela miši-distrofija ali cerebralna paraliza, pa tudi paraplegike na inva-lldsk»h vozičkih. Letošnje šolsko leto je v zuvo-đu 146 otrok, 82 v osnovni in 64 na srednji šoli. Dokaz, da se ne *aP;rajo kot invalidski geto, so udi zunanji učenci iz okolice, ki lu obiskujejo enega od programov srednjega izobraževanja, 'udi vsi invalidni srednješolci ne 0staJajo med zavodskimi zidovi, ^udi jim pač domovanje, med-e.m ko obiskujejo bližnjo sred-"1° šolo Rudolfa Maistra ali štu-dlraJo v Ljubljani. Resda jih ni vj-»ko, vendar jim to druženje z Pravimi vrstniki pomaga dojeti skušnje iz vsakdanjega življe-^ za katero so pogosto prikraj-ani- Ker mlade invalide skušajo Pr,v'aditi na čimbolj samostojno 'n kvalitetno življenje, ne pa dr-• atl v ponižujoči odvisnosti, so Jl£ za novo šolsko leto obdarili z onovljenimi internatskimi pro-d0ri- ki jim tovrstne pogoje brez :v°*a nudijo. ^nica Justinek. ravnateljica ža- lske srednje šole, nam je nani- za vrsto programov, v katerih »y'^"ražujejo njihovi gojenci: skrajšanem programu šolamo "Jontažo električnih .. naprav, Cetrti zahtevnostni stopnji elektrotehnike in za administrativno dejavnost, na peti pa upravne tehnike. Imamo tudi individualne skrajšane programe, kjer za delo na računalnikih usposabljamo predvsem dekleta, za katere sicer ni rednega skrajšanega programa. Učence pošiljamo na delovno prakso v tovarne bodisi v kraje, kjer so doma, bodisi v Kamniku. Veliko razumevanja kažejo zlasti Svilanit, Utok in kamniške osnovne šole, medtem ko se nas ostale tovarne skorajda izogibajo ali pa zaradi arhitektonskih ovir za naše otroke v njih ni možnosti za opravljanje prakse. Podobna usoda jih čaka tudi pri kasnejši zaposlitvi. Še največ možnosti imajo štipendisti.« V zavodu je kajpada tudi osnovna šola z 82 živahnimi šolarji, ki se od vrstnikov razlikujejo samo po omejeni možnosti gibanja, hrupni in radoživi pa so prav tako. Le peščica mladih v zavodu je intelektualno manj sposobna, zalo pač ne nadaljujejo šolanja, temveč jih začasno zaposlijo v skupini delovnega usposabljanja. Kot nam je povedala Anica Justinek, v zavodu domujejo otroci iz vse Slovenije in tudi iz Istre ter oddaljene Bosne, čeprav je slednjim bližji podoben zagrebški zavod. Našteli so nam tudi 13 gojencev iz gorenjskih občin. Ko smo se z nekaj mladimi pogovarjali o tukajšnjem življenju, so se najbolj radostih spričo preurejenih prostorov, ki jim omogočajo več samostojnosti, intimnosti in vsega tistega, kar je za njihove zdrave vrstnike samo po sebi umevno • D. Z. Zlebir, Foto: G. Šinik Radenko Lazić iz Kranja: »Že osnovno šolo sem obiskoval v zavodu, zdaj sem v sdrugem letniku elektrotehnične šole, ta-^ko da mi teče že deseto leto zavodskega ^življenja. Prihodnje leto bom končal in upam, da bom dobil zaposlitev kje blizu doma, morda v Iskri.« Marija Pogačnik iz Podbrezij: »Letos sem začela hoditi v upravno šolo, sicer pa sem v Kamniku od svojega enajstega leta. Temu življenju sem se kar privadila, na vozičku se večidel premikam sama. Kako bo z mojo prihodnostjo, ne vem. Letos sem v Kranju zaprosila za štipendijo iz združenih sredstev, odgovora še ni. Sicer pa je za misel na zaposlitev še nekaj let časa.« I Midhet Lskić iz Prijedora: »V zavodu I sem novinec, sem pa sem prišel po reha-| bilitaciji v Soči. Ker imam v bližini tudi 1 sorodnike in ker se vsaka dva tedna vra-| čam domov, mi ni pretežko. Sicer pa sem I tu našel družbo vrstnikov.« Danijel Peterlin iz Novega mesta: »Dru-I go leto prebivam v zavodu in moram reči, da je v obnovljenih prostorih neprimerno bolje, kot je bilo. Tudi jaz sem pr-vošolec na upravni šoli, razen učenja pa nam veliko časa vzame tudi fizioterapija, prosti čas pa si krojimo kot vsi drugi: z glasbo, televizijo, odhodi v mesto. Sam sicer v Kamnik ne zahajam pogosto, raje sem kar v zavodu, kjer se lahko sam vozim z vozičkom. Za v mesto navadno potrebujem spremljevalca.« Sladjana Grdjan iz Kopra: »Maja bo deset let, kar živim v zavodu. Tu sem opravila vso osnovno šolo, zdaj pa se šolam za upravnega tehnika. V prostem času se ukvarjam z ročnimi deli, rada se udeležujem tudi koncertov v Ljubljani, kamor nas odpeljejo vzgojitelji, in raznih izletov. Zadnjič smo na Vršiču srečali alpinista Toma Česna, ki nam je obljubil obisk, in predsednika vlade Peterleta, ki je Da-niju dal svoj avtogram.« V ese'je škofjeloških malčkov ob igricah in risanju zadovoljni otroci in starši '* $k . *' oktobra - Teden otroka je letos nekaj posebnega tudi U|tg°f!?lo*'le malčke. Zveza društev prijateljev mladine občine Skofja *> 'Hfchli °' sodelovanju loških vrtcev in zasebnikov, pripravila ^"Irnive popoldneve. da so prostori v hotelu Transtu-rist pretesni, ravnateljica škofjeloških vrtcev pa je obljubila, da bodo Marka in Tačka v kratkem povabili tudi v vrtce. Tako bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki so morali iz ozadje poslušati za- Za otroke so te dni pripravili ogromno krede, s katero so porisali okolico hotela Transturist, prav tako pa so se zabavali ob igri in glasbi. Tako so v ponedeljek vzgojite- nimivo predstavo. m ■z traškega vrtca so zaigrale igrico "Kdo je napravil Vitku a(inV ' V rt'Mav|n^iji hotela pa se malčki vse dni lahko posladkajo s ka««, krofi, sadnimi kupami... Ijicc iz traškega vrtca Pcdenjpcd zaigrale igrico "Kdo jc sešil Vitku srajčico", v sredo pa sta prireditveni prostor pred škofjeloškim hotelom obiskala tudi Marko in Taček. Na obeh predstavah je bilo toliko otrok s starši, da so prireditelji presenečeno ugotavljali, Danes, v petek, 5. oktobra, pa otroke in odrasle čaka še eno prijetno popoldne. Škofjeloški trgovci in obrtniki otroške konfekcije namreč pripravljajo veliko modno revijo. Po 16. uri vabijo pred hotel Transturist. • V. Stanovnik vuc* otroka Otroštvo, ne miniaturni svet odraslih '»ktobra - Ta teden so vsepovsod v Sloveniji prireditve, na-^0^W"|O,r°'lOm- 've'a društev prijateljev mladine v Kranju pa se k^***nl ^" k" ta ,i'('cn *K°U vrhunec otroških aktivnosti in pri-Nieu i1 0 tem 1 RAN< I KRZAN, sekretar kranjskih prija Gladine >ktobra naj Svakkwi,° srede 1 v lo): '»»ercsnih dejavno-'"'l.i „ 1,1 ob Soli odvijala doga-2 »kolio mo v-'">^.i m zdrave No i J'1 otroke fcvijSf* otroci risa.,. S'Pravi, s,,|sk.h glasilih, in se v sPi('sv da 0 lemaliki otro K j° IuiT 111 'skreno sprego-ptyjl| "a javni tribuni V h!Uhli..„ K'tl M "ktohia * i 16 ,T'' sd<-' prve din decem-°Vt hr<1 oodo imeli pri-PreKi>voriti i udi na ob- k.ikor veli Uroka. O risali, pisali, ob- činskem srečanju otrok, nekakšnem otroškem parlamentu, katerega pokrovitelj bo kranjska skupščina. Tedaj naj bi v kranjsko skupščinsko avlo prenesli tudi razstavo ob tednu otroka, ki so jo za zdaj prnedili v Čopovi šoli, prav pa bi bilo, ko bi jo mimo otrok videli tudi drugi Otroški parlament na republiški ravni pa se bo sestal l'> oktobra, kjer ho gostitel| dr, I rance Bučar.« V imenu otrok pa naj bi ob teh priložnostih odrasli pritisnili tudi na jugoslovansko skupščino, naj vendarle da na dnevni red ratifikacijo konvencije o pravicah otrok, ki jo je svetovna organizacija sprejela Že pred letom dni. Niti uradnega prevoda, ki bi ji v naši državi dal primerno težo, še ni, zato so se pri reviji Otrok in družina, da bodo oktobra kot prilogo izdali neuradni prevod konvencije. »V Sloveniji delamo, kot da bi bila konvencija o pravicah otrok žc ratificirana, iz nje slednjič izhaja tudi geslo letošnjega tedna oiioka Zdravo« varno, dobro.« pravi Pratici Kržun. »Geslo je izpisano tudi na priponkah, ki jih bomo te dni izdelili prvošol-cem. Zanje bi radi pripravili nekaj posebnega, da h, se čutili enakovredne starejšim vrstnikom, da bi nekako vendarle občutili prehod v svet odraslih. To ne bo nadomestilo nekdanjemu ideološko obremenjenemu sprejemu v pionirsko organizacijo, pač pa veselo doživetje, ki naj bi ga v Kranju pospremil lutkar. Cveto Sever z uprizoritvijo Andersenovih Ce-urjevih novih oblačil, nagovor in pogostitev.« Vsa ta dogajanja namerava izkoristiti tudi Zveza prijateljev mladine, da se bo preoblikovala v sodobnejšo organizacijo, manj formalno, z več širine. Hkrati z javno tribuno o varnem, zdravem, dobrem za otroka, ki bo zaokrožila dejavnosti ob tednu otroka, bo tudi volino-program-ska seja Zveze prijateljev mladine. Vendar o njej kdaj več ob drugi priložnosti • D. Z. Zlebir, Prispevek h gibanju za otrokove pravice pri nas Psihološke pravice otroka V torek je bila v Pionirski knjižnici v Ljubljani promocija zbornika Psihološke pravice otroka. Delo je nastajalo kot gradivo 10. mednarodne šole sekcije za skupinsko dinamiko Društva psihologov Slovenije. Vsem avtorjem je skupno angažirano razmišljanje o položaju otroka v sodobnem svetu. Zbornik želi zbuditi zanimanje za vprašanja psiholoških pravic otroka v naši javnosti. Prispevki so nastajali v različnih okoliščinah, avtorji so tako slovenski psihologi kot tudi strokovnjaki iz drugih držav. Osvetljujejo različne dele problematike, vendar brez predhodnega dogovora, zato tudi ne celovito. Knjigo je najprej predstavila Saša Vegri, nato pa so o njej, oziroma o tematiki nasilja nad otroki, govorili priznani slovenski psihologi in socialni delavci, navzoči so bili tudi nekateri avtoriji člankov, med drugim Zoran Pavlovič, Vito Fla-ker, Mirjana Ule in Elzbieta Czyz, Poljakinja, ki v zborniku piše o zanemarjenih otrocih v družini zasvojencev z mamili. Predstavila je delo poljskega Komiteja za zaščito pravic otroka, kjer se ukvarjajo z raziskavami družinskih konfliktov, ločitev, alkohola in drog, s težavami pri učenju in pomagajo težko prilagodljivim otrokom. Posredujejo v primerih ekonomske, fizične in spolne zlorabe otrok in jim skušajo pomagati doma, v šolah in bolnišnicah. Zavzemajo se za šole brez tepeža, za vzgojo brez telesnega kaznovanja nasploh. Tudi v Sloveniji imajo ljudje, ki se zavzemajo za pravice otrok, podobne cilje. Pravice otrok niso nekaj naravnega, o njih se sproti dogovarjamo in tisti, ki se dogovarjajo, so spet odrasli. Udeleženci razprave ob predstavitvi knjige so opozorili, da se premalokrat vživimo v otroško psiho, da se prevečkrat le sprašujemo o tem, čigav problem so trpinčeni otroci - problem določenih slojev, strokovnjakov ali vendarle nas vseh. Zbornik, ki govori o zgodovini psiholoških pravic otroka, starševskem etičnem kodeksu in ideologiji kot prikritem nasilju nad mladino kot tudi o vzgoji brez udarcev, preprečevanju zlorabe otrok v Ljubljani in pravici do znanja, je lahko tudi praktični pripomoček strokovnjakom in laikom pri njihovem delu z otroki. • M. A. VESTI Krvodajalske akcije oktobra in novembra Rdeči križ Slovenije tudi oktobra in novembra vabi krvodajalce, naj darujejo kri za bolne in ponesrečene. Oktobra bodo krvodajalske akcije za 18 občin, med njimi tudi za Tržič. Tr-žiški krvodajalci bodo lahko izkazali svojo humanost 16. in 17. oktobra. Novembra pa bodo krvodajalske akcije za 15 slovenskih občin. Kar šest dni so pri Rdečem križu namenili krvodajalcem iz radovljiške občine, ki bodo lahko darovali kri 13., 14., 15., 16., 19. in 20. novembra. Prijave kot vselej sprejemajo pri občinskih organizacijah RK, oziroma poverjeniki po tovarnah in krajevnih skupnostih. Danes slovesno v domu v Smledniku Smlednik, 5. oktobra - V Vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku bodo danes dopoldne ob 11. uri odprli nove objekte. Da je trenutek resnično slovesen, priča tudi udeležba gostov, slavnostni govornik pa bo sam predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V kulturnem programu bodo nastopili otroci iz zavoda in osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika, člani KUD Ivan Novak Očka iz Tacna in plesalca akrobatskega plesa. Kolesarski izlet za upokojence Društvo upokojencev iz Škofje Loke vabi svoje člane, da se udeležijo zadnjega kolesarskega izleta v tem letu. Izlet bo v soboto, 13. oktobra, ob 9. uri, in sicer v dolino Ločnice. Če bo slabo vreme, bo izlet naslednjo soboto, 20. oktobra. Organizatorji se bodo potrudili, da bo udeležencem izlet ostal v prijetnem spominu. Ob sredah kegljanje za upokojence Kegljaška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj obvešča vse upokojence, ki imajo veselje do rekreativnega kegljanja, da se pridružijo kegljačem na kegljišču kranjskega Triglava na Sejmišču 3. Za člane društva upokojencev sta ob sredah med 10. in 12. uro rezervirani dve kegljaški stezi. Podrobnejše informacije dajejo v pisarni društva na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Oktober - mesec boja proti sladkorni bolezni Človek je premagal številne bolezni in je na poti, da premaga vse, toda pod pogojem, da v tem boju sodelujemo vsi. To misel so zapisali ob mesecu boja proti sladkorni bolezni, za katero boluje vsak dvajseti prebivalec, nad 50 let starosti pa vsak deseti prebivalec Slovenije. Sladkorna bolezen je najpogostejša in najresnejša bolezen današnjega časa, bolniki pa ji skušajo kljubovati tudi z druženjem v socialno-humanitarnih organizacijah, ki posvečajo skrb članom, pa tudi svojcem. Ob oktobru, mesecu boja zoper to bolezen, pozivajo sladkorne bolnike, naj postanejo člani društev v občinah, vse ostale pa, naj prispevajo denarna sredstva za boj proti sladkorni bolezni v sklad »Ljudevit Merčun« (številka hranilne knjižice: 50100-620-107-014-82710-37680-23) in s tem pomagajo številnim bolnikom pri zdravljenju v bolnišnicah. Upokojenci v Istro Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane v četrtek, 18. oktobra, na izlet v Istro z ogledom cerkve v Hrastovljah, obiskom Istrskih toplic in Motovuna. Odhod bo ob 7. uri zjutraj izpred kina Center Kranj, vrnili pa se bodo okoli 21.30. Cena izleta s kosilom znaša 200 dinarjev. Prijave sprejema društvo upokojencev vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne, in sicer do 15. oktobra. (^1M1SMJ©SSGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 5. oktobra 1990 PREJELI SMO Slovenec s hrbtenico-sramota!? Že lani sem s pismom predsedniku predsedstva SFR Jugoslavije dovolj nazorno povedal, da je nezaslišana sramota za narod, ki ne premore enega samega človeka, ki bi ga pred svetom brez pomislekov prezentirat s svojo materinščino! Predsedniku ni mar, koliko Slovencev doma in po svetu od sramu zarde-va zaradi servilnosti in ritolizno-sti svojega predsednika v predsedstvu federacije. Država - ki nam je fasada, in jo kažemo pred svetom, v resnici ne predstavlja narodov, katerih govorica ni srbohrvaščina, saj vsi predsedniki govorijo srbohrvaško! Požvižgajo se na ustavo, ki predpisuje enakopravno uporabo materinščine vsem narodnim predstavnikom v državi! Za naše predstavnike pravila, kakršna veljajo za vse druge v svetu, niso dovolj. Navzven se delajo prepametni za vse druge okrog sebe, ker se za obrambo ali varstvo enakega med enakimi ne poslužujejo prevajalnih aparatur, torej vsi v slogu Pintar-ja, ki ga je za vse »neumne« sram, ker se teh aparatur pos'u-žujejo. Normalni kulturni ljudje po vsem svetu se za uradno komuniciranje poslužujejo prevajalskih aparatur. Tako delajo v Združenih narodih, na sedežu Evropske skupnosti, v EGS, na mednarodnih simpozijih in srečanjih, v združenju Alpe-Adria itn. Veliki državniki se ne bahajo v javnosti s prevajalskimi pret-nostmi! Ponosnim je znanje meč in ne sredstvo za beračenje in klečeplazenje, kakor delajo naši lakaji v vlogi narodnih predstavnikov. Na vseh mednarodnih srečanjih veleva protokol, da se za varovanje enakopravnosti vsak predstavnik poslužuje v javnosti samo svoje materinščine, oziroma govorice naroda, v čigar imenu nastopa! /> v intimnih srečanjih je dovoljena prilagodljivost, oziroma uporaba tistega jezika, ki ga slučajno oba protagonista obvladata! Nobena sramota pa ni, če takega jezika ne zna nobeden od navzočih! Tem manj, če se mora prilagoditi drugemu samo eden od njiju. Da ne pride do manj ali več-vrednostnega kompleksa, do občutka vzvišenosti ali ponižnosti, se taka gesta v javnosti ne toleri- Zal je za tako videnje slovenska univerza premalo, ker se doktorji - Drnovšek, Škof, Ude, Ribičič in inženirji - Pintar, Marine in še številni drugi akademiki tega ne zavedajo! Veliki državniki so v svoji vzvišenosti preveč zagledani vase, da bi se poskušali učiti še kakšnega tujega jezika. Sicer pa je res. da se v javnosti predstavijo le v svoji materinščini, tudi če znajo več jezikov. Tako počnejo tudi predstavniki manjših in majhnih narodov! Uporaba tujih jezikov je torej le praktična in koristna v mednarodnih stikih. Kot predstavnik naroda se v nobenem primeru ne bi smel spozabiti, da bi se ponižal pred drugimi in degradiral materinščino na neuporabno in neupoštevano narečje. Še toliko bolj žaljivo je tako ponižanje pred sogovorniki, ki narod, ki ga predstavljaš, prezirajo, kakor se dogaja pri naših sosedih in srbohrvaško govorečih narodih v Jugoslaviji. Kakor je pobalinsko iskal izgovor za srbohrvaški govor na kongresu ZKJ Emil Pintar, je osmešil le sebe. Če pa zanika enakopravnost slovenščine v jugoslovanski zvezni državi predstavnik našega naroda v predsedstvu republike in v zvezni skupščini, kakor je storil Drnovšek, pa je poleg nesramnosti tudi obsojanja vreden akt, ki posega na z ustavo določene narodne pravice! Da se je pred skupščino v srbohrvaščini najprej opravičil, ker bo govoril v slovenščini. Po njegovi predstavi je pregreha v zvezni skupščini govoriti slovensko? Potemtakem se pregreši vsakokrat, ko si drzne spregovoriti slovensko v zveznih institucijah.' Kaže, da svojih narodnih pravic, deklariranih v zvezni ustavi sploh ne pozna! Tudi če bi narodne pravice ne bile napisane v zvezni ustavi, mu narodne pravice do materinščine nobeden ne more kratiti. In kaj predstavlja predstavnik naroda v predsedstvu, če si take pravice ne upa vzeti? Menda ni le talec na dvoru v dokaz podložnosti naroda, čigar ud je ? Kot predstavnik predsedstva je avtoriteta, ki zasluži in terja spoštovanje vseh državljanov, katerim je predsednik! Ne pa. da si svoje materinščine ne upa uporabiti, ne da bi se čutil krivega pregrehe! Res je, da pravi pregovor: kdor z volkom živi, mora z njimi tuliti, toda človeka, ki v imenu naroda izkazuje ponižnost in la-kajstvo v predsedstvu, ne rabimo! Naš predstavnik se mora v zvezi počutiti enak med enakimi, če ne, ga ni treba! Da pa bi se že kdo od vladnih mož pri nas v Sloveniji ali v federaciji opravičil, ker bo govoril v srbohrvaščini, še nismo doživeli in tudi ni pričakovati! Manjvrednostni kompleks je pri nas masovna narodna bolezen! Duševna tesnoba duši številne ljudi v občevanju s tujci, predvsem tiste, ki se bojijo zamere ali bi se jim radi priliznili! Seveda se svojega stanja sami ne zavedajo povsem. Prav pride znanje tujega jezika, toda vselej povej naprej v slovenščini, da se legitimiraš in zveš, s kom se pogovarjaš! To velja tembolj tu, doma na Slovenskem! Tudi v Celovcu je doma na Slovenskem! Celovec, Gospa sveta, Karnski grad, Karnsko polje so bili prestolnice Karnov -Karantancev - Karantanije, ležeče pod grebenom Karavank, ki so ležale v sredini Karnije. Središče južne Karnije se je imenoval Karn. V izgovorjavi dežela-nov se je ogladil v Kran... To je že druga tema in o tem drugič! Če pretehtamo slovenske politike in njihovo obnašanje, pridemo tudi do zaključka, zakaj ima slovenščina tako majhno ceno celo pri slovenskih ljudeh. V srednjem veku je bila ljudska govorica tlačanov. Od upora Ljudevita Posavskega bavarskemu dvoru so upravne kneževine na Karnskem - Karantanskem dobile upravne grofije, ki jih je pooblaščal bavarski dvor. Ti grofje so govorili nemško. Šele v drugi in tretji generaciji so se toliko ponašili, da so s podložnik! in svobodnjaki govorili po karn-sko-kransko! Toda učitelji, ki so opismenjevaii grajske otroke so poučevali nemščino. S časom so se izobraževali na gradovih in v samostanih tudi otroci svobodnjakov in tlačanov. Otroci, ki so bili odprte glave, so šli naprej v nemške ali laške šole. Torej so tudi šolani tlačanski in svobodnjaški otroci, kot ugledni učeni ljudje svojo učenost znali le v tujem jeziku. Javno so začeli učiti slovenščino šele v času Marije Terezije v 17, stoletju, in še to najprej samo v nemškem učnem jeziku. Vendar so po samostanih poskušali opismeniti ljudi in jih učiti slovenske že tudi v Trubarjevem času. Trubar ni bil prvi, ki je opismenjeval našo karnsko (Karni so bili najštevilnejše pleme Vindov-Venetov, naših prednikov) kranjsko govorico, toda do takrat najtemeljitejši! V mozaiku naših slovničarjev je vrsta mož, ki so se skozi obdobje srednjega veka v neprijaznih razmerah mujali za kultiviranje ljudske govorice. Ko se je v času jrancoske zasedbe na začetku 19. stoletja formirala slovenska šola in jo je s slovenskimi učnimi knjigami opremil Valentin Vodnik, ji po ponovni avstrijski upravi po odhodu Francozov niso mogli več spodrezati korenin! Ko za uveljavitev in razširitev slovenske šole še ni bil dokončan boj, je na obzorju zatemnil luč razstavljenstva nov oblok, ki je slovenski govorici naredil izjemno škodo. Ta temna gmota je bila ilirizem. Ilirizem si je zastavil nalogo, da bi v vseh slovenskih šolah poučevali le v hrvaščini, da bi vsi slovenski pesniki in pisatelji svoja dela obelodanjali le v hrvaščini, ker bi se s številnejšim hrvaškim ljudstvom lažje zoper-stavili prodirajoči nemščini! Med slovenskimi literati je ilirizem naredil ogromno škodo in jih razcepil. Da bi ilirizem ne izgledal tuj zvarek, se govorica ni imenovala hrvaščina, kar je dejansko bila, ampak ilirščina. Ime ilirščina pa je govorica ljudstva, ki naj bi bili naši domnevni predniki. Ta domneva pa je zmotna, ker je med naše prednike Vidne-Venete prodrl le kulturni vpliv ljudstva, ki se je iz Italije naselil na južni del vzhodne jadranske obale. (Pod ilirskim kulturnim vplivom so Veneti začeli opuščati pokopavanje v žarnih grobovih. Veneti-Vindi so bili nosilci kulture žarnih grobišč v 2. tisočletju pred našim štetjem). Ilirski kulturni vpliv pa seže v čas 7. - 8. stoletja pr. Kr., to je v času kimerijskega vdora v Evropo ali še nekoliko pozneje. Pod parolo ilirščine so nekateri slovenski literati začeli pisati svoja dela v hrvaščini (Vraz), drugi so se omejili le na zamenjavo slovenskih besed germanskega izvora s hrvaškimi. Ta postopek - zamenjava slovenskih besed s hrvaškimi, pa se je zavlekel v celotno literarno dejavnost od druge polovice 19. stoletja, do današnjih dni. V povojnem obdobju je pohrvatenje slovenščine vzela v svojo osnovno dejavnost Slovenska akademija znanosti in umetnosti s serijo slovenskih pravopisov. Prvega pred njimi je naredil že profesor Franc Leveč 1912 leta za slovenske šole pod avstrijsko krono! On je bil namreč na položaju, kjer je svojo »ilirsko« predanost najbolj kvarno za slovenščino spremenil v meso in kri Znano je, da je slovenščina konglomerat besed iz ljudstev, ki si) na naš Vindovski - Venetski -Karnski - Kronski - slavinski -slovenski prostor prihajali za avtohtonimi Vindt. Vsako od števil-nih znanih in gotovo še kakšnih neznanih ljudstev je pri nas pustilo del svojih ljudi, ki so danes praviloma slovenska govorica, kultura, šega, navada, beseda, ne glede, od kod in od koga smo jo pred tisočletji in stoletji spontano prevzeli! Načrtno spreminjanje naše podedovane kulture in govorice je potujčevanje! To pa se je začelo z nastopom državnih šol. Z ustanavljanjem nemških šol še pred devetnajstim stoletjem, je v naših izobraženih ljudeh naredilo paniko, ko niso več zaupali v obstanek in rast slovenskega naroda, če se ljudje ne bodo učili v slovenskih šolah. Zato so se spričo svoje majhnosti, v začetku 19. stoletja nekateri začeli prištevali s Hrvati, da bi svojo (možgansko) majhnost pomnožili in se za ceno svojega jezika bojevali proti ponemčevanju v imenu ilirizma (beri Hrvatov). Pomnite, dragi rojaki, da so besede, govorica, kultura, šege navade, vse kar nas okarakterizira za Slovence - naša slovenska bit! Tritisočletna dediščina tega ljudstva je povsem naša-Slovenska! Nikakor pa ne sam0 slovenska! Praviloma je naš narod starejši, kakor spoznanje, da je naša govorica slovanska, ker so ljudstva, ki so se identificirala kot Sloveni in Anti. 1500 let pozneje prišla na prizorišče Evrope-V naš čas sežejo od evropskih prebivalcev le Balti in Grki. Une-tiska kultura, katere nosilci so bili Veneti, je razpoznavna l50v let pred Kristusom. Vindi so bili tudi nosilci govorice, ki je 2000 let pozneje, v začetku srednjegO veka bila imenovana slovanska-slovenska-slavinska-sklavinska-Čeprav to pismo zadeva predvsem nekatere nepravilnosti v zadnjih dogodkih, je obravnava namenjena vsem narodnim predstavnikom v vseh instit^cl' jah, ki v imenu naroda kontakti' rajo po Jugoslaviji. Evropi svetu sploh! Joie Kalan Tržič INFORMACIJA ZA JAVNOST /O LJUBLJANSKA BANKA - GORENJSKA BANKA d. d., KRANJ NUDI SVOJIM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM OB OKTOBRU - MESECU VARČEVANJA — nižje obresti na kredite — višje obresti za varčevanje — kredite za pospeševanje prodaje investicijske opreme Banka je s I. 10. 1990 znižala obrestne mere na področju kreditiranja gospodarstva, negospodarstva in občanov, tako da so obrestne mere: • na kredite za tekoče in investicijsko poslovanje nižje za 3 do 7 odstotnih točk • na kredite za stanovanjsko-komunalno dejavnost nižje za 1 do 4 odstotne točke • na kredite občanom nižje za 2 do 3 odstotne točke. Nova višina obrestnih mer je — na kredite občanom, ki upravljajo gospodarsko dejavnost na kratkoročnem področju 39%, na dolgoročnem področju 41 % — na kredite občanom za ostale namene na kratkoročnem p°-dročju 36 % in na dolgoročnem področju 38 % — za dovoljeni negativni saldo na tekočih računih 36 % IVu tako s I 10, 1990 pa je banka zvišala obrestne mere na nenamensko vezana dinarska sredstva občanov in sicer difeiencirano v razponu do 10 odstotnih točk za isto obdobje vezave glede na višino vezanih sredstev. Nenamensko vezana sredstva do 10 000 nad 10.000 do 50.000 nad 50.000 do 100.000 nad 100.000 nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev 13% 14% 16% 18% 20% 15% 16% 18% 20% 22% 20% 21 % 23% 24% 25% 23% 24% 26% 27% 28% Če se depozit, vezan nad 3 mesece, na željo občana razveže, se obrestuje po naslednjih letnih obrestnih merah: do 10.000 nad 10.000 do 50.000 nad 50.000 do 100.000 nad 100.000 nad 1 do 2 meseca nad 2 do 3 mesece 10% n % 11 % 13% 14% 17% 17% 20% B.ink.i sprejema dinarske depozite, če posamezni depozit /naša najmanj 500,00 din. Dfl bi podprla izvajanje investicijskih del in prodajo investicijska opreme svojih komitentov, ho banka v večji men spremljala kom1' tente s krediti in jim tako omogočila, da kar najbolj i/koristijo ir" žne možnosti za prodajo investicijskih storitev in opreme na blag0" vni kredit. Kranj. 3. 10. 1990 Direktor / Kavči* MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Tovarna obutve Planika v Kranju je postavila svoj obrat v Poljanah, vendar je tudi ta proizvodno halo kmalu prodala podjetju Termika v Skofji Loki, ki je potem z izgradnjo novega proizvodnega objekta zelo razširilo svojo proizvodnjo in je pomembno prispevalo k razvoju kraja. Zatem smo z vodstvom občine Gorenja vas in upravnim odborom Kmetijske proizvajalne poslovne zveze za Poljansko dolino in ob sodelovanju Kmetijske zadruge Sovodenj, predvsem pa z njenim upravnikom Tonetom Peternelom - Klemenom, ki je pri zadrugi ustanovil žagarsko lesno-predelovalni obrat, zasnovali ustanovitev večjega lesnopredelovalnega obrata v Gorenji vasi ali pa na Hotavljah. To bi bil obrat za proizvodnjo drobnega pohištva v kombinaciji z uporabo hotaveljskega marmorja in aluminija. Ustanovitelj tega podjetja bi bila Kmetijsko proizvajalna poslovna zveza za Poljansko dolino. Pretežna dejavnost obrata bi bila usmerjena na predelavo lesa listavcev, zlasti bukve, ki ga je v Poljanski dolini veliko in za katerega se lesno industrijsko podjetje »Jelovica« v Skofji Loki ni zanimalo. Drugače je bilo s smrekovim lesom, za katerega je Jelovica stalno navajala, da domača proizvodnja še zdaleč ne pokriva niti njenih potreb po tem lesu in da torej izgradnja novega obrata za predelavo lesa iglavcev sploh ne pride v poštev, kar je bilo tudi res. Predvideno je bilo, da bo glede na navedeno novi obrat predeloval v pretežni meri drobni tehnični les listavcev, ki se je tedaj (in se še tudi sedaj) uporablja za drva. Predvideno je bilo, da bi se poleg drobnega pohištva in drugih drobnih lesnih izdelkov iz luščenega bukovega lesa izdelovala tudi razna embalaža. Za obrat je bil že izdelan investicijski elaborat z vsemi potrebnimi kazalci. Izvedba progra ma pa seje zataknila pri zagotavljanju potrebnih kreditov. Nekaj kredita bi bila dala Zveza zadružnih hranilnic v Ljubljani, za druga, znatno večja investicijska sredstva pa smo računali, da jih bo dal okrajni ljudski odbor Kranj iz svojega investicijskega sklada, kar je bilo spočetka, čeprav ne povsem določno, tudi obljubljeno. Po več razpravah so potem z raznimi izgovori in ra zlagami dodelitev kredita zavrnili. In tako tudi iz tega ni bilo nič. Projektant, ki je izdelal investicijski elaborat, pa ga je kasneje uporabil pri sestavi proizvodnega programa za tovarno »Al-pos« v Šentjurju pri Celju, kjer so s pridom uresničili vrsto njegovih zamisli. Brez večjih zapletov pa nam je kasneje uspelo v Poljanah ustanoviti obrat industrijskega podjetja »Motor« iz Škofje Loke. Kakor je znano, se je to podjetje kasneje razvilo v loške tovarne hladilnikov, v katerih sestavo spada tudi obrat v Poljanah. V tem obratu že od ustanovitve izdelujejo razne elektromotorje oziroma elektrostroje. Ustanovitev obrata v Poljanah je omogočilo veliko razumevanje in sodelovanje tedanjega vodstva občinskega LO Skofja Loka ter vodstva industrijskega podjetja »Motor«, kije iz svojega osrednjega obrata v Vincarjah preneslo del proizvodnje elektromotorjev v novi obrat v Poljanah Za ustanovitev obrata je bil uporabljen velik nedokončan Zadružni dom v Poljanah, katerega lastnik je bila Kmetijska za druga Poljane. Velike v surovem stanju in pod streho zagrejene stavbe zadruga ni uspela dokončati in usposobiti za predvidene namene, ker ni imela za to potrebnih velikih finančnih sredstev Tako je v surovem stanju zgrajena stavba stala neizkoriščena več let. Za njeno dograditev in uporabo smo iskali razne možne rešitve, med drugim tudi v ponudbi Ljubljanskim mlekarnam, da bi v delu stavbe uredile svoj mlekarski obrat, oziroma za začetek posnemalno postajo. Hitro pa smo uvideli, da to ne bi bila prava rešitev, še zlasti ne zato, ker je v bližnji Skofji Loki že dolga leta obstajal in predeloval mleko v sire mlekarski obrat Kmetiji ^. druge Skofja Loka. Ta pa je imel zadostne kapacitete tudi za jemanje in predelavo mleka iz vse Poljanske doline. y0d- Rešitev tega problema se je pokazala v razgovorih z stvom občinskega LO Skofja Loka in tovarišem Vladimirom j-j, garjem, direktorjem industrijskega podjetja »Motor« \,hj$e Loki. To je bilo pripravljeno ustanoviti obrat v Poljanah, če ^. mu zagotovilo potrebne prostore. Takoj sem pomislil na ^ žni dom in začel voditi razgovore najprej / upravnikom, z pa tudi z. upravnim odborom Kinetii ke zadruge v Polja"11 ' ^ večkratnih razgovorih in prepričevanju navzočih, da ho na xA^. čin ' ulruge najvci pri ,p \ il i k nadaljnjemu gospodarskernU^j; voju lega območja in obenem posredno tudi k i.i/voju * siva, se je vodstvo zadruge res odločilo za to, da uedokon itaVOO Zadružnega doma ponudi industrijskemu podjetju » :f tor« v Skofji Loki. Toda ne s prenosom osnovnih sredstev. *■ 9 bil začetni pogoj tega podjetja, temveč z odkupom po razi"c ^ zelo ugodni ceni Pod|et|o »Motor« je ponudbo sprejelo ;$i, odkupilo. Zadruga je za dobljena sredstva zgradila nov. ]'u.^o njenim potrebam primerno velik Zadružni dom. Int,lJ ,sl'ur<: podjetje »Motor« pa je odkupljeni dom dogradilo in Pr ha"1 preuredilo tako, da so ustrezala tehnološkim in drugim P°. ^in za proizvodnjo. V obratu je dobilo zaposlitev okrog 80 dela delavcev i/ tega območja. . ,0l(3. Potem smo v sodelovanju z vodstvom občine Skofja h kateri se je medtem pripojila občina (lorenja vas. skuSaH ((. či in prepričati pristojne okrajne organe v Kranju. 4'a «" s|j \V konstrukciji tekstilne tovarne »Tiskanina« v Kranju Prc"c{(0}0 ločene, čeprav že precej iztrošenc stroje in opremo v Gjjj vas, kjer naj bi se zgradil objekt za bombažno tkalnico, ki ^ jC nekakšen dislociran obrat tovarne »Tiskanina«. Ugotovi.)«- „. bilo, da bi se pretežni del izločenih statev lahko uspešno P^j. bil za proizvodnjo bombažnih tkanin šc za najmanj 10 'e 0f& na Skofja Loka je najprej naročila izdelavo orientacijskega Uj^j vodnega programa, zatem pa je bil izdelan popoln ,l,vt |0yitvj elaborat I udi pri tem programu se je zataknilo pri z.a*0lCv. * potrebnega kiedita v znesku okiog *(>»> mili|ono\ l,H, ^t*' bombažni predilnici bi se po programu zaposlilo 1 It) oseb. |j. ga kar 200 žensk, kar bi bila velika pridobitev za PoljansM IIO KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN ©Q)IM1M©ISIIGLAS Kranjska alternativna gledališka scena ZNOVA NA ODER Kranj - Gledališče čez cesto ostaja v slovenskem merilu edino neprofesionalno alternativno gledališče. Prav zato bo tudi v novi sezoni delo tega gledališča in tudi Teatra ante portas deležno posebne pozornosti tako občinstva kot poklicnih spremljalcev gledališkega utripa. ..Kranjska alternativna gledalka scena živi še naprej. Sicer °staja kot kaže še naprej loka-ClJsko razdeljena na levi in de-Sni breg Save, kar pa privržen-Cev in tudi ustvarjalcev tega j^dališča niti najmanj ne moti. M°rda bo kot rahla motnja siji** delovalo to, da se je Gledalce čez cesto naenkrat znašlo fez dvorane in torej brez možati začetka gledališke sezone. vorana Delavskega doma je a/»reč oddana drugim upornikom, gledališčniki pa se' •"Orajo zato zdaj ozirati po no-'jj prostorih, za-katere bo, vsaj ako je bilo vse doslej, najem- nino poravnavala kranjska L- ' Prostora je sicer v kranj-slci občini kar nekaj, sicer ne v mes"J, pač pa v kulturnih domovih tik ob mestu in tudi dlje. '°da alternativna scena, ki je v Kranju "vžgala" s Plešasto pev-Ko pred osmimi leti in si že s WVo predstavo pridobila svoje °Dčinstvo, je z leti postala tako m°Čna, da ji bo občinstvo prav Sotovo sledilo ne samo v dvojno na Primskovo, ki naj bi 5°slej nudila gostoljubje Gledališču čez cesto, ampak še kam dlje. Sicer pa se igralska skupina PnPravlja na novo sezono z iz-?°s°jenim režiserjem. Jaša M.^riik, ki je prav zdaj postavil ."'šnika v Prešernovem gleda-J Je Pristal, da z ekipo Gledišča čez cesto v tej sezoni študira krstno uprizoritev jtovitete Barska mušica (Barf- Predstava minule sezone Mars Iztoka Alidiča v postavitvi Gledališča čez cesto je izzvenela kot ena najzanimivejših postavitev altera-nitvne gledališke scene pri nas. - Foto: Simon Uršič iy) ameriškega dramatika Bu- kovvskega; nekateri se bodo morda spomnili njegove filmske verzije. Igralska skupina se bo na prvih vajah začela zbirati konec novembra, premiero pa načrtujejo marca prihodnje leto. "Vozni red" je torej popolnoma enak, kot je bil v prejšnji sezoni, je povedal Iztok Alidič, ki v tem gledališču skrbi za program. Izkazalo se je namreč, da je program, ki ga je Gledališče čez cesto vzdrževalo prejšnja leta - po tri ali celo štiri premiere, nakopali pa so si pri tem še kakih 140 ponovitev uspešnic. Zato zadnje čase pripravljajo le po en gledališki projekt na sezono, s katerim pa - če vzamemo samo zadnjo sezono z Alidičevo futuristično dramo Mars prav tako odmevajo na slovenski alternativni sceni; in seveda tudi še kje drugje, saj je Mars obletel že kar nekaj festivalov doma. Konec tega meseca bo TV Slovenija posnela Mars Iztoka Alidiča. Predstavo bodo "gčcejevci" ponovili tudi v sredo, 10. oktobra. ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma na Primskovem. Drugi del kranjske gledališke alternativne scene - Teater ante portas pa začenja letošnjo sezono z multimedialnim projektom Prasket Jelke Zaletel. Prihodnji ponedeljek se bo v Stražišču zbrala gledališka skupina, ki je po novem večja za dva nova člana in sicer mlada igralca Jureta Franka iz Škofje Loke in Igorja Korošca iz Kranja. Lotili se bodo študija predstave, v kateri je avtorica združila v enakovrednih odmerkih svetlobne, zvočne, plesne in govorne elemente. Kot je povedal režiser predstave Iztok Alidič, gre za predstavo, v kateri se prepletajo štirje dogodki, ki jih interpretirajo štiri "neobstoječe" osebe, obstajajo le njihovi podznačaji. Vsekakor je pričakovati študijski eksperimentalni gledališki projekt, ki bo učinkoval povsem drugače kot klasična predstava, se razume. Za to bo poskrbela poleg osmih igralcev koreografinja Helena Arh, scena in kostumi pa bodo delo Borisa Benčiča. Premiero je pričakovati decembra, najverjetneje okoli božiča. Se prej pa bo Teater ante portas odpotoval v poljske Kato-wice na mednarodni festival, za katerega je ZKO Slovenije predlagala njihovo predstavo Norec in nuna Stanislavva Ignacvja Witkiewicza. • Lea Mencinger Filmsko gledališče KOPICA FILMOV V "SPICP *^ai>j - Ta teden se začenja sezona tudi za filmsko gledališče. Prva predstava jesenskega ciklusa devetih filmov bo že danes, v petek, v kinu Tržič, s ponedeljkom se vključuje tudi kino Sora iz Škofje Loke, ob torkih bo spored potekal v kinu Duplica, ob sredah v kinu ^•ezar na Jesenicah, ob četrtkih in petkih pa bodo predstave v kranjskem kinu Center. Šop novih, svežih filmov vsebuje tudi nekatere nagrajene filme, med drugim tudi Šoferja gospodične Daisy ovenčan s kar štirimi letošnjimi oskarji. 8or . ensl" filmski abonma v Ja a njsk'n kinematografih uva-v0:'friška vojna drama Žrtve Bria P0d režisersko taktirko Po n l>e Pa,me' znanega tudi W Str'Ptiz smrti- Bra_ 8'h "v0' Nedotakljivi in dru-Ifav ameriško vietnamsko ki j/J10 se je vključil s filmom, *aD| °h voiaškem dramskem tiov Vse /r,ačilnosti de Pal-e sPecialnosti - thrillerja. Ška J^'H'čni potnik je amen-8a d e,°drama, ki ji poleg vse V|ja,u.Bega gledljivost zagola-Hur,' '8rs»lca, kot sta VVilliam . ln Kathleen Turner, da ne omenjamo še z oskarjem nagrajeno stransko vlogo igralke Ge-eni Daviš. Tudi o letošnji uspešnici Čedno dekle z omamnim Richardom Gereom (Oficir in gentleman) ter živahno Julio Roberts kot sodobnima protagonistoma iz Pigmal-liona ne gre kaj dosti izgubljati besed: uspešni poslovnež in čedna prostitutka, ja, to je pač treba videti. Za ljubitelje morja in še posebej prostega potapljanja bo slika v francoskem pustolovskem filmu Velika modrina nekaj posebnega. Film so lani vrteli v Franciji in povsod po Hvropi z odmevnim uspehom -gre za film z dušo. Tudi avstralski thriller Nevarno morje ima opravka - z morjem in dramo dveh zakoncev, ki v iskanju miru po hudi nesreči tam najdeta vse kaj drugega kot mir. Ameriška komedija - drama Šofer gospodične Daisy je, kot že rečeno, ovenčan z oskar- ji in drugimi nagradami; tema filma je odnos med belci in črnci povedan skozi zgodbo gospodične Daisy in njenega zvestega črnskega šoferja. Ameriški Hidden ima celo vrsto oznak: znastveno fantastični akcijski thriller. Za dobre živce in za vse, ki radi družijo kriminalko s fantastiko. In za konec še ameriška komedija Starši in otroci. Poezija se ne da SREČANJE SLOVENSKIH PESNIKOV K p/^i" Vsakoletno srečanje slovenskih pesnikov v kadilnici ••rnovega gledališča - kljub poprejšnjim slabim obetom -■**-^^^^ vendarle bo. *, . s^hn< IC 't'l/a'°< da 'c,os tradicionalnega srečanja sloven-TC(jn^C8nikov v Kranju ne bo. Prireditev, ki je vrsto let sledila prCs. l'rame v spomladanskem času, je bila zadnji dve leti lato nV na 11,1 icscn 'lun b',(,s Je '»''^ »ajprej napovedana, ^u'tur'U i° °dp°vcdaiia. Vmes so namreč priletele restrikcije v fiim,^1, ' l"di takim že tradicionalnim prireditvam spodreie $rC£. ne 'emelje. To je .<■ po hej pomembno, kei so na tem PesnjJU Vt-'diio podelili tudi Jenkovo nagrado za najboljšo »led .i|," il,mko v i^o"' Žirije. Ko so poleti v Prešernovem a^ja Klani, ki je bil vse doslej V vlogi organizatorja src-*u ki,jt^r,|r| /aprte finančne pipe republiškega komiteja Zdi ' S° V ^^'dališkem listu objavili da prireditve ne bo rePuh|^LS<> s° slv"' "»ova obrnile Vendar pa se ni omehča oilh ' komiU' Al kulturo, pač pa so na sestanku uprav-r^e'cžeri .°ra l),Ustv'' slovenskih pisateljev sklenili, da pač arije S|0CI sa,n' ,l,di društvo nosijo stroške prireditve Sic villranisl(Vl,lsklh P'*«teU«v bo torej v ponedeljek, 22. oktobra, ,'Jali n;| l'ieseinou-ni gledališču Pesniki bodo razpra C*e Drir. ' lemo Poezija in tišina, za katero je uvodne 'Pri,v«l Janez Strehovec • L. M. Kranj - Zemlja s svojimi barvnimi odtenki kljub navidezni grobosti izraža vso toplino in plastičnost tega elementa, ki je lahko tudi slikarski material. Zanj se je odločil slikar samorastnik Milan Lampe i/. Ljubljane, ki te dni razstavlja v hotelu Creina. - Foto: Gorazd Sini k PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, 5. oktobra, ob 19.30 uprizorili Harolda Pinterja HlSNIK -za abonma petek I in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za abonma sobota II. in izven. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja avstrijski slikar Joe Sagdberger. V salonu okvirjev Gabi razstavljata Zlata in Jože Volarič. V vi-noteki hotela Creina razstavlja slike Milan Lampe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Radovljica. VRBA - Prešernova rojstva hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. Skupine se lahko naročijo po tel. (064) 802 - 092. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. Telefon: 802 - 168. BREZNICA - ŽIROVNICA - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v kulturnem domu pevski koncert, na katerem bosta nastopila mešani pevski zbor Wafios iz Reutlingena in mešani pevski zbor Svobode Breznica - Žirovnica. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij na temo Javorniški Rovt danes; razstavlja foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja Jože Horvat. V avli radovljiške občine razstavlja slike Jože Smolej iz Radovljice. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. TRŽIČ - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v Kurnikovi hiši odprli razstavo slik dr. Ivanke Bosanac iz Zagreba. Otvoritev bodo popestrile podoknice M PZ Društva upokojencev Tržič. V Paviljonu NOB razstavljata akad. slikarka Suzanne Kiraly -Moss in akad. kipar Ferenc Kiralv iz Lendave. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale je na ogled izbor likovnih del Mihe Maleša iz Maleševe galerije v Kamniku. VEČER Z NEŽO MAURER Skofja Loka - Danes, v petek, ob 19.30 bo na Loškem odru prireditev posvečena 60-letnici Neže Maurer ter izidu njene nove pesniške zbirke z naslovom Kadar ljubimo. O poeziji Neže Maurer bosta govorila Branko Hofman in dr. Denis Poniž. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Škofje Loke, zamislila pa sta si jo Janez Dolinar in Marko Črtalič, bodo poezijo Neže Maurer brali Alenka Bole - Vrabec, Marija Lebar, Marko Črtalič in Janez Dolinar. Sodelujejo še - s plesom Alenka Hain, z glasbo pa kitaristi Glasbene šole Skofja Loka: Kozma Ahačič, Matej Bertoncelj in Tadej Pintar. KONCERT BELGIJSKEGA _PIANISTA_ Kranj - Danes, v petek, ob 19. uri se bo v dvorani Glasbene šole s klavirskim recitalom belgijskega pianista Aquilesa Delle -Vigne pričela letošnja koncertna sezona. Kranjskemu glasbenemu občinstvu se obeta priložnost, da spozna umetnika svetovnega razreda, ki redno gostuje in snema v deželah Evrope, obeh Amerik in na Japonskem. Je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad. Za nastop v Kranju je umetnik izbral dela F. Chopina in F. Schuberta. RAZSTAVA DESSA ~ Ljubljana - V Likovnem razstavišču Rihard Jakopič je odprta tretja pregledna razstava članov Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev - arhitektov DESSA. Gre za tretjo pregledno razstavo v zadnjih nekaj letih, na kateri 125 članov predstavlja delovanje zadnjih let. Prva razstava DESSA je bila junija 1985 v Galeriji Eourna, druga pa maja 1987 prav tam. Arhitekturna galerija na Židovski stezi 4 je seveda za tako veliko razstavo premajhna, zato tudi selitev v razstavišče Riharda Jakopiča. Z razstavo, ki pomeni prikaz odgovornosti te vrste kulturne produkcije do javnosti, arhitekti opozarjajo na prizadevanja k boljši arhitekturi. Zato razstava ni zanimiva le za strokovnjake, pač pa tudi za laike. Razstavo pa bo ocenila tudi skupina strokovnih kritikov in pripravila ožji izbor avtorjev za manjšo potujočo razstavo. SPOMINSKA RAZSTAVA SLIK MIRKA POLAJNARJA Železniki - V Iskri Železniki je bila konec preteklega meseca odprta spominska razstava slik Mirka Polajnarja, ki je umrl aprila letos. Prav nenavadno je, da Mirko Polajnar za življenja ni imel samostojne slikarske razstave, pač pa njegovo ime najdemo le pri skupinskih razstavah. Razstava, ki je obenem posvečena njegovemu spominu in pregledu njegove ustvarjalne poti na slikarskem področju, je torej obenem tudi prva samostojna razstava. Nepojmljivo pa je tudi, da je celo pri skupinskih razstavah ostajal vedno nekoliko v ozadju, bil omenjen le z imenom in morda z naslovom slike, ki jo je razstavil. V peti številki glasila Iskra iz leta 1989 pa je zapisano: "Vladimir Polajnar se v zadnjem času ukvarja predvsem s pastelom in ga skuša obvladati do tiste mere popolnosti, ki ga je v slovensko umetnost prinesel Božidar Jakac. Dosegel je že tisto značilno mehkost, kakršno ta tehnika zahteva, vendar jo prekinja z risbo, da so mehki pastelni prelivi ujeti v risarsko konstrukcijo, s katero poudarja kompozicijo krajine." Ostro risbo je brusil s sprehodi po livadah in gozdovih, prej kot gozdar, pozneje kot lovec, saj je sam zapisal v svojem življenjepisu, da je imel izredno veselje do narave in kakor jo je doživljal, takšno je podajal v svojih slikah. Mirko Polajnar je imel prirojen dar opazovanja predvsem za krajino. Včasih se je v svojih slikah lotil tudi lovske motivike in tudi drugih tem, toda v slikarstvu ga je zanimala predvsem krajina. Večkrat se je odločal med risarskim in barvnim načinom predstavljanja videnega v naravi. Tako je enkrat črta zmagala nad barvo, drugič je barvno občutje prevzelo vodilno vlogo, dokler ni obojega združil v svojem slikarskem rokopisu in stopil na stezico ob široki cesti umetnostnega valovanja. • Andrej Pavlovec mmm^mmsiLAS s. stran TELEVIZIJA, RADIO Petek,5.oktobra 1990 TVSPORED PETEK__ 5. oktobra 9.00 TV mozaik 9.00 Kljukčeve dogodivščine 9.25 Slovenija, dokumentarna oddaja 9.50 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja 10.20 O. Osetinski - L Nehoro-šev Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka 14.25 Video strani 14.35 Žarišče, ponovitev 15.05 Slovenija: Poletje, dokumentarna oddaja 15.35 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20 20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija 21 20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Festival narečnih popevk Maribor '90 23.30 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Ciklus filmov Johna Fran-kenheimerja: Zgodba neke ljubezni, francoski film 1.45 Video strani _2. program TV Slovenija 17.30 Regionalni programi TV Slovenija 19 00 Videomeh v Ameriki, pono- vitev 2. oddaje 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20 30 Oči kritike 21.10 Veliki dirigenti: Lovro Ma-tačić 22.45 Skupščinska kronika 23.15 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 9 15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 10.00 Šolski program »Edukon«: Knjižnice, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.05 Satelitski program 14 30 Poročila 14 35 Program plus, ponovitev 16.35 Poročila 16 55 Pogovori o znanosti 17 25 Hrvaška danes, regionalni program 18.25 Številke in črke 1905 Risanka 19.30 TV dnevnik 2000 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 21 00 Krapina '90: 25 let festivala kajkavske popevke 2145 TV dnevnik 22 05 O sole mio, oddaja o kultu- ri 23 05 Poročila v angleščini 23 10 Program plus 1 20Poročila 1 25 Ekstra program plus - Para^, dokumentarna serija SOBOTA 8. oktobri 8 20 Video strani 8 30 Izbor tedenske program ske tvornosti 8 30 Nemščina 900 Muzzv. angleščina za najmlajše 9 10 Radovedni Taček 9 25 Lonček, kuhaj: Kremni krofki 10.15 Čebelica Maja: Maja in gozdni požar 10 40 Ek libris: 12 00 Večerni gost: Mano Boga taj 12 35 Oči kritike 15.05 Video strani 15 15 Karavana zapravlpvčkov Predjamski grad 15 50 Žarišče, ponovitev 18.20 Sova, ponovitev 17 00 TV dnevnik 17 05 Mladi Tom Edison, amen ški mladinski film 18.30 EP video strani 18 35 Zdravila, izobraževalna od- daja 19 05 Risanka 19 15 TVokno 19.30 TV dnevnik 1959 Utrip 20 20 Žrebanj 3x3 20 35 Kriikraž 2210 TV dnevnik 2230 Sova Zlata dekleta, ameriška na nizanka Pulaski, angleška nanizanka Mož brez domovine, ameriški film 1.05 Video strani _2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Danes skupaj, oddaja HTV 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice Smaragdni led, ameriški film 22.00 DP v košarki: Smelt Olim pija - Jugoplastika, posnetek iz Ljubljane 23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 9.25 TV koledar 9.35 Čebelica Maja, risana seri- 10.00 Šolski program 10.30 TV gledališče: Igralec in lutka 11.00 Nemščina - Alles gute 11.35 Poročila 11 40 Lov za srečo, kanadska na- daljevanka 12 30 Prezrli ste, poglejte 14 30 Lassie in Neeka, ameriški film 16.00 Rezerviran čas 16 50 Poročila 17.00 Folklorna revija 1990 17 30 Ulica strahopetcev, angle ška nanizanka 18 20 Sedmi čut, oddaja o pro- metu 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 15 Masters turnir Opatija'90 2120 Izbira orožja, francoski film 22.50 TV dnevnik 23.05 športna sobota 23.25 Poročila v angleščini 23.30 Program plus 1.40 Poročila 1.45 Ekstra program plus NEDELJA_ 7. oktobra 8 10 Video strani 8.20 Živ žav 9.10 Hov!, ponovitev angleške nanizanke 9.35 Gradovi: Palacij, ponovitev 10.10 Zgodba o Hollvvvoodu, ponovitev 11.00 'Alo, alo, ponovitev angle ške nanizanke 11.25 Ptujski videomeh, oddaja o letošnjem ptujskem festivalu narodnozabavne glas be 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 12.35 Pesem od rojstva, oktet LIP Bled 13.05 ONA + ON, ponovitev 14.40 M Brautigam Rosovvski, nemška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16 55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17 05 Pogreb v Berlinu, angleški film 16 45 Risanka 19.00 TV mernik 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 2005 Strategija srake, nadaljevanka TV Sarajevo 21 00 Jesenski 3x3- predžreba nje 21 30 Zdravo 22 45 TV dnevnik 2305 Sova: Doktor Doogie Hovv ser, ameriška nanizanka, Pulaski, angleška nanizan ka 0 20 Video strani _2. program TV Slovenije 10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA 13.00 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo:.pomagaj mo si, da bi vam pomagali 19.30 TV dnevnik 20 00 Čudežna čutila: Čudežni vonj, angleška poljudno znanstvena serija 20 30 Popotovanje ob reki Zali, dokumentarna oddaja 21 20 San Remo '90 tuji pevci, zabavnoglasbena oddaja 21 40 športni pregled 22.25 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 9.30 Poročila 9.35 Smrkci, risana serija 1000 Nedel|ski zabavnik, program za otroke 11 00 Kmetijska oddaja 12.00 Simfonični orkester RTV Sarajevo in Mario Penzar, orgle 12 45 Upor obešencev, španska nadaljevanka 14.00 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne: Sestanek brez dnevnega reda 16.05 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 16.55 Goldvvvnove norčije, ameriški film 18.45 Smrkci, risana serija 19.10 TV Sreča 1930 TV dnevnik 20.00 Strategija srake, TV nadaljevanka 20.50 Plesni orkester RTV Sarajevo in solista Duško Goj-kovič in Lala Kovačevič 21.20 TV dnevnik 2140 Športni pregled 22.25 Poročila v angleščini 22 30 Program plus Alf, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka. Rožnata nanizanka, francoska nanizanka 0 40 Poročila PONEDELJEK _8. oktobra 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev 9.15 Mačkon in njegov trop, risana serija 9.30 Da ne bi bolelo: Pomagajmo si, da bi vam pomagali 10.00 Nastop učencev baletne šole iz Ljubljane 10.20 Utrip 10.35 Zrcalo tedna 10.50 TV mernik 14.50 Video strani 15.00 Jesenski 3x3- predžreba- nje, ponovitev 15 30 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17 05 Zdravo, ponovitev 18 20 Spored za otroke in mlade 18 20 Radovedni Taček 18.45 Čebelica Maja 1910 Risanka 19.15 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.05 Stare meje očetovega imetja, drama TV Titograd 21.00 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 22.15 Veliki koreografi: Roland Petit, italijanska serija 23.10 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja Pulaski, angleška nanizanka 0 40 Video strani _2. program TV Slovenija 17 00 Satelitski programi - po- skusni prenosi 18 50 Letopis Popa Dukljanina, dokumentarna oddaja TV Titograd 19.30 TV dnevnik 20 00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, oddaja o športu 21 15 Karavana zapravljivčkov: Portorož, zabavnoglasbena oddaja 2150 Camel Trophy '90, doku mentarna oddaja 22 25 Satelitski programi - po- skusni prenosi 1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9 30 Ročk bajke: Rdeča kapica 1000 Šolski program 10 30 V iskanju glasbe: Trešnjev- ka Prečko 1045 Ustno izročilo v vsakda njem življenju 1115 Evropa danes 11.45 TV leksikon Brevir 12 00 Poročila 12.20 Satelitski program 14 30 Poročila 14 35 Program plus, ponovitev 18.45 Poročila 16.55 Šolski program 17.25 Hrvaška danes, regionalni program 18.25 Številke in črke 18.45 Morje, dokumentarna od daja 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Ni vse ljubezen, je tudi de nar, TV film 21.00 Argumenti, zunanja politi ka 21.30 TV dnevnik 3 21 50 Poročila v angleščini 21.55 Program plus Dragi John, ameriška nani zanka Pogodba, angleška nada hevanka Dober večer, Japonska, potopis Tajne službe: KGB 0 05 Poročila 0 10 Ekstra program plus TOREK _ _9. oktobre 8 50 Video strani 9 00 TV mo/dik 9.00 Zgodbe iz školjke 9 30 Portret znanstvenika 10.00 Boj za obstanek 1025 Nemščina 10.55 Sedma steza 11.15 Osmi dan 14.20 Video strani 1430 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.05 Šolska TV 18.00 Spored za otroke in mlade 1905 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka 21.00 Kavarna 22 00 TV dnevnik 22.15 Sova Dekameron, slovenska na nizanka Pulaski, angleška nanizanka 23.55 Video strani _2. program TV Slovenija 15.55 Svet športa, oddaja HTV 16.45 Sombor: Evropska super li ga v namiznem tenisu: Jugoslavija Nizozemska, prenos 19.00 Naša pesem Maribor'90 19 30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 2030 Žrebanje lota 20 35 Gradovi: Kako so bili zgra- jeni 21 00 Umetniški večer 22 35 Satelitski programi - po- skusni prenosi ____1. program HTV 9.15 Poročila 9 20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10 00 Šolski program 10.00 Zgodba za vas 10.20 Zgodbe iz muzeja 10.35 Glasbena srečanja v Istri 11.05 Stari Rimljani v naših krajih 11.35 Bioenergetska transforma cija hrane 12.00 Poročila 12.20 Satelitski program 13.55 Mali svet, oddaja za otroke 1435 Program plus 16 45 Poročila 17 25 Hrvaška danes, regionalni program 18.25 Številke in črke 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka 19 30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Lorca, smrt pesnika, španska nadaljevanka 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 22 35 TV dnevnik 22 55 Poročila v angleščini 23.00 Program plus Midva, angleška nanizanka Pogodba, angleška nada Ijevanka Skrivnostna Indija, doku mentarna serija Tajne službe: KGB 1.10 Poročila SREDA_ _10. oktobra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlad«: Živ žav 9.50 Stare meje očetovega ime tja, drama TV Titograd 10.45 Nespodobno vedenje, an gelška nadaljevanka 14 40 Video strani 14 50 Žarišče, ponovitev 15 20 Sova, ponovitev 17 00 IV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 18 25 Spored za otroke in mlade 19 00 Risanka 19 15 TV okno 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20 05 Film tedna: Pod vulkanom, ameriški film 22.00 TV dnevnik 3. Vreme 22 25 Ročk kompas 23 10 Sova Alf, ameriška nanizanka Pulaski, angleška nanizan ka Zgodba o Hollvvvoodu, an gleška dokumentarna sen j« 1 20 Video strani _2. program TV 8k>venlja 17 00 Satelitski programi 18 30 Slovenci v zamejstvu 19 00 Zdravila, izobraževalna od daja 19 30 TV dnevnik 2000 Žarišče 20 30 Operne zgodbe Mamin Lescaut. angleška serija 21 25 Svet poroča 22 25 Satelitski programi - po- skusni prenosi ___1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Hov!, ameriška nanizanka za otroke 10.00 Šolski program 10.20 Likovna akademija v Zagrebu 10.55 Od Križevca do Kalnika 11.25 Moje telo, francoska serija 12.00 Poročila 12.20 Satelitski program 13.55 Hov!, angleška nanizanka za otroke 14.35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila 17.25 Hrvaška danes, regionalni program 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Potopis 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 22.00 Moderni časi, oddaja o filmu in Blade Runner, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Program plus Smejmo se naprej, ameriška nanizanka, Pogodba, angleška nadaljevanka Clive James na Pariškem sejmu mode 1.20 Poročila 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Podmornica, nemška nadaljevanka 21 05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Pulaski, angleška nanizanka 23.05 Video strani _2. program TV Slovenija 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Ljubljana 19.00 Alo, 'alo. angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20 30 Slovenija, dokumentarna oddaja 20 55 Mali koncert nagrajencev 19. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije 21.10 Afera prisluškovanja 21.40 Barcelona: Košarka za pokal McDonalds, vključitev v prenos 0.00 Košarka za pokal McDonalds, posnetek iz Barcelone ČETRTEK 11. oktobra 8.50 Video strani 9 00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams 9 25 Oddaja za učitelje 9 40 Pustolovščina slikarstvo: Jezik slikarstva 10.05 Muzzv, angleščina za najmlajše 10.45 Zakon v Los Angelesu 14 35 Video strani 14.45 TV mozaik: Muzzy, angleščina za najmlajše 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV mozaik 18.05 Teleski '90, Pripravimo se na smučanje 18 35 Spored za otroke in mlade, "Čudežna leta, ameriška nanizanka 1900 Risanka 19.15 TVokno 1. program HTV zanka 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Smogovci, nadaljev. za otroke 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 14.35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila 16.55 Smogovci, nadaljevanka za otroke 17.25 Hrvaška danes, regionalni program 18.25 Številke in črke 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazjn 21.00 Erikini podvigi, angleška humoristična serija 21.50 TV dnevnik 22 10 Poročila v angleščini 22.15 Program plus Alf, ameriška nanizanka KERN KOZMETIČNI SALON IN SAVNA MARTA KERN KOROŠKA 5 64000 KRANJ (HOTEL CREINA) tel. (064) 23-650 MEDI - MYOTHERM NOVA UČINKOVITA METODA ODSTRANJEVANJA CELUTJTA [N PREKOMERNE TEŽE VSE UUBITEUE DOBRE GLASBE IN ZABAVE OBVEŠČAMO, DA JE NA JEZERSKEM V HOTELU KAZINA ODPRTA NOVA DISKOTEKA »PEGAZ« KI JE ODPRTA VSAK PETEK IN SOBOTO OD 20. 00 4. IN NEDELJO OD 20. DO 24. URE VSI, KI STE ZA ŽUR, PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE VIDEOTEKA PALMA Pa|«rJ«va 3. «4206 Švnćur AVTOMOBILI »REKAR« d. o. o. Export - import Na zalogi imamo: _ BMW 318 IS Mazda 323 11* HB Mazda 626 Mazda 323 f 1 ,S OTI Daihatsu Applauaa 1,6 LI Tel : 064/33 085 , 5. oktobra 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 9. STRAN GLAS RADIO oktobra: gETEK, S program *-30-8.00 Jutranji program - glas-a - 9.05 Z glasbo v dober dan 1 05 Petkovo srečanje + glasba 12.00 Poročila - na današnji dan 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP 7 00 Studio ob 17.00 in glasba -805 Vodomet melodij - 1900 'adijski dnevnik - 19.45 Z zabav-ansambli - 20.30-23.00 Slo-vencem po svetu - 23.05 Literarni fakturno - Vladislav Stres: Izgon faja - 23.15-4.30 Nočni pro-9ram - glasba !?BOTA, 6. oktobra: ^vi program J30-8.O0 Jutranji program, glas-• 8.05 Počitniško popotovanje strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober ,8n - 10.05 Kulturna panorama -E 05 Radijski kabaret - 12.10 Na-Sl Poslušalci čestitajo in pozdra-vliajo - 14.40 Radijski Merkurček jt ^p • 15.30 Dogodki in odmevi 15 55 Zabavna glasba - 16.00 Od podije do melodije + EP -'7.00 Tedenski aktualni mozaik -^8-05 Znano in priljubljeno - 19 45 *.*abavnimi ansambli - 20.00 Raji10 na dopustu - 22.00 Zrcalo Gneva - 22.30 Kratka radijska igra '23.05 Literarni nokturno - Harrv Pjnrer: Pesmi - 23 15-5.00 Nočni Pr°gram glasba oktobra: Prvi program ^00-8.00 Jutranji program, glas - 8.05 Radijska igra za otroke -3°5 Pomnjenja 10 05 Nedeljska "jatineja - 11.03-16.00 Naši po-*^Salci čestitajo in pozdravljajo 16 00 Lojtrca domačih - 17.30 Humska tega tedna - 18.00 Priljudne operne melodije 19.00 adijski dnevnik - 20.00-22.00 V "adeljo zvečer 2200 Zrcalo «neva - 2305 Literarni nokturno ie,js Tate: Pesmi ^°čni program, glasba 8 oktobra: /yj Program t-30-8.00 Jutran|i program 23.15-04.30 ... glasuj.." '00 Druga |utranja kronika -p> Počitniško popotovanje od "ani do strani 10.00 Dopoldan 1 dnevnik: lnformaci|e, gospostvo, glasba 1105 Izbrali uSn 12 30 Kmet'iski nasveti ■ -*0 Mladi na glasbenih revijah "tekmovanjih 15.15 Radio da-BJ- radio jutri - 15 55 Zabavna s!asba 17 00 Studio ob 17. in sba 18 05 Pihalne godbe vam ° aJo 2000 Sotočja (prenos iz mSu Radia Maribor) 21 05 Za 3»'l6 z nami 23.05 Literarni ^turno - Anka Pelričević Po jj"* te kličem 23.15-4.30 No Program, glasba 9. oktobra: prvj j. P'ogram 8 "8 00 Jutranji program, glas j " 8.05 Počitniško popotovanje danstrani do strani 10 00 Dopol »Dr>H dnev,1'k Informacije, go 11 ,Hrstv°' 9lasba 11 05 Človek o00 805 lovek 12 10 Pojemo in go kravje 12 30 Kmetijski nasveti dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17 00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23 15 4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 11. oktobra: Znanje za prihodnost Studio ob 17. in glasba Bg Za ljubitelje lahke glasbe jf,^ Z zabavnimi ansambli Eff Radijska igra 20 39 Glas rt!ni mtermezzo 22 00 Zrcalo j£*va 23 05 Literarni nokturno -v/l Kochanovvski: Pesmi 151 30 Nočni program, glasba 10. oktobra. ba o00 Jutranji program, glas *»05 Počitniško popotovanje v dv'ani do strani 9 05 Z glasbo 0bftf dan 10 00 Dopoldanski Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan 12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14 25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15 55 Zabavna glasba 18 05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18 30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20 00 četrtkov večer domačih pe srni in napevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina -23 15-4 30 Nočni program, glasba KRANJ CENTER 5. oktobra amer. kom. GREMLINI II ob 16 18. in 20 uri 6. oktobra amer. kom. GREMLINI II. ob 17. in 19. un, amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 21 uri 7. oktobra amer. kom. GREMLINI II. ob 17. in 19. uri, prem. angl polit, thrill. OBRAMBA OBLASTI ob 21. uri 8. oktobra angl. polit, thrill. OBRAMBA OBLASTI ob 16., 18. in 20. uri 9. oktobra angl polit. thrill. OBRAMBA OBLASTI ob 16., 18. in 20. uri 10. oktobra avstral. kom. MLADI EINSTEIN ob 16., 18 in 20. uri 11. oktobra avstral. kom. MLADI EINSTEIN ob 16. in 18 uri, amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 20. uri KRANJ STORŽIĆ__ 5. oktobra amer. trda erot. SUŽNJI SLASTI ob 18 in 20. uri 6. oktobra amer. kom. SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 16 uri. amer trda erot. SUŽNJI SLASTI ob 18. in 20. uri 7. oktobra amer fant kom COCOON ob 16. uri, amer trda erot SUŽNJI SLASTI ob 18 m 20 uri 8. oktobra Danes zaprto! 9. oktobra amer. krim. drama JUTRO NASLEDNJEGA DNE ob 18. in 20 uri 10. oktobra amer polit, thrill KOBILICA ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. znan fant. kom. COCOON ob 18 uri. amer trda erot VOYAER ob 20. uri ŽELEZAR GLAS ^gradna križanka tir^* ko- tW.?'.0rli2'ern' antracit, Amerika, LS, Ade, togota, SN, ded, an- *v Prejšnje križanka: vodoravno: skopolamin, spada, "'"nizerr Ruhr. urarna, tri, avla, srh, aerolil OBLASTI ob 21. uri 7. oktobra prem. amer. kom. SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 21. uri 8. oktobra Danes zaprto! 9. oktobra amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 18. in 20. uri 10. oktobra angl. polit, thrill. OBRAMBA OBLASTI ob 20. uri 11. oktobra amer. trda erot. SUŽNJI SLASTI ob 20 uri TRŽIČ 5. oktobra prem amer. akcij, filma OBCESTNA KAVARNA ob 18. m 20 uri 6. oktobra amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 17. in 19 uri, prem. amer. vojne drame ŽRTVE VOJNE ob 21. uri 7. oktobra amer. akcij, film OB CESTNA KAVARNA ob 17 in 19. uri, prem. amer. kom. LJUBIMEC PO NAROČILU ob 21 uri 8. oktobra amer. kom LJUBIMEC PO NAROČILU ob 18 in 20. uri 9. oktobra Danes zaprtol 10. oktobra amer kom LJUBIMEC PO NA ROČILU ob 18 uri, amer vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 20 uri 11. oktobra prem amer kom. i,Ml Ml INI II ob 18. in 20 uri _' DUPLICA_ 5. oktobra avstral kom MLADI EINSTEIN ob 18 in 20 uri 6. oktobra avstral kom MLADI EINSTEIN ob 17 in 19. uri, prem anal polit thrill OBRAMBA 5. oktobra amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 19 uri 6. oktobra hongkon. akcij, film SUPER NINJA ob 17. uri, amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 19. uri 7. oktobra amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 17. in 19.15 uri KOMENDA__ 5. oktobra amer. kom. SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 19. uri 9. oktobra amer. kom. GREMLINI II. ob 19. uri ĆEŠNJICA 5. oktobra angl kom. PLES V TEMI ob 20. uri KRANJSKA GORA 5. oktobra amer. akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 18. uri DOVJE 7. oktobra amer kom. EINSTEIN ob 19.30 uri SORA MLADI 8. oktobra amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 20. uri SKOFJA LOKA _ 5. oktobra amer kom PRSTE K SEBI - ONA JE ŠE MLADA ob 18. in 20. uri 6. oktobra amer kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri 7. oktober amer. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 18 in 20 uri 9. oktobra amer melodrama STARI GRINGO ob 20. uri 10. oktobra amer melodrama STA Rl GRINGO ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. kom. PLES V TEMI ob 20. uri ŽELEZNIKI 5. oktobra amer kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 19. uri 6. oktobra amer. kom. PRSTE K SEBI - ONA JE ŠE MLADA ob 20 uri 7. oktobra amer. kom. BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 19. uri 10. oktobra amer. kom. MAŠČEVANJE NERDSOV ob 20. uri _POLJANE 7. oktobra amer kom. MAŠČE-VANJE NERDSOV ob 18. uri _RADOVUICA_ 5. oktobra amer. karate KITAJSKA ZVEZA ob 20. uri 6. oktobra amer. krim. film BARVE NASILJA ob 18. uri, amer. zab. film PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20. uri 7. oktobra amer. zab. film PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 18. uri, amer. krim film BARVE NASILJA ob 20 uri 8. oktobra amer karate film KITAJSKA ZVEZA ob 20 uri 9. oktobra amer krim. film BARVE NASILJA ob 20. uri 10. oktobra amer. karate film KITAJSKA ZVEZA ob 20. uri 11. oktobra amer. film OBTOŽENI ob 20. uri _BLED_ 5. oktobra amer. akcij, film NAD ZAKONOM ob 20. uri 6. oktobra amer krim film POLICIJSKA ZASEDA ob 18 in 20. uri 7. oktobra amer. krim. film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 18. uri, amer. akcij, film NAD ZAKONOM ob 20. uri 8. oktobra amer zab. film PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20 uri 9. oktobra amer. zab. film PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20. uri 10. oktobra amer krim. film BARVE NASILJA ob 20 uri 11. oktobra amer. karate film KITAJ SKA ZVEZA ob 20. uri __BOHINJ_ 6. oktobra amer akcij, film NAD ZAKONOM ob 20. uri 7. oktobra amer krim. film POLICIJSKA ZASEDA ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. zab. film PRINC OD KRIVA AMERIKO ob 20. uri Import Exporr, do.o., Tržit Koroška 26, 64 290 Tržič tel: 064 50348 fax.:064 52-079 Mini Market Trg svobode 18, 64290 Trž/c tel : 064 52-378 N0RDMENDE GLASBENI STOLP MIDI MS 3002 samo 4.990,00 din • gramofon • radio • equalizer • 2 x 40 vvattov • dvojni kasetofon • daljinsko upravljanje mm 0RI0N GLASBENI STOLP MCD 120 samo 6.500,00 din • gramofon z magnetno glavo • radio • equalizer • 2 x 60 vvattov • CD plaver MOŽNOST NAKUPA NA 6-MESEČNO POSOJILO! Se priporočamo1 ©PUCIMA ©SVEŽOTiV m vroči DN Laci, Onon, Sabana arlar>US' ^T Tm' Nernst. priba, Ive, AD, Aare, Kar. anapest, Hr, a- RO, astrahanka, AK, Asir, veper, atona, trk, Opolo. La- 9rarja *v'.,mo: I nagrada Boris Mikolič, 4 julija 45, Tržič 2 na-F« l Pe,eh. Na Sretje 52, Medvode in tri tretje nagrade 5/a.nj j,?JU|I- Bri»of 304. Kranj. Edo Osabnik. Mose Pijade|a 44, C«»tiuL anc Sokllć. Hotemaie 91. Preddvor :%,t'tamoi dar V na0n**n'° čitanko razpisujemo nailedn|e nagrada: *■ r>a2'ttda: 300 din Cfi.*«: 250 din tr«t|a Qor^e P°*l|lta do srede. 10 "ograde po 100 din. 0re -"«.,,ie ao srede iu septembra, na naslov Uredništvo ^ŽanJS!*8* 0lMa" MoS° Piiade)a 1' 64000 Kran| (Za na9radn° (mjmmmmGLAs 10. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 5. oktobra 1990 Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: asa varnost so zavarovani \ sako leto / vašim partnerjem zagotav Ijata > arnost ko se \ ii 111 dobite dodatna miren začetek Zagotovili stt1 *o lanje Starosl v as ne skrbi, da boste uziv ali \areev a I ne Tudi. ee lm Slo kaj narobe, prebrodili / 1 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo. se povečujejo. življenskim si vzajemno skupnega življenja rodi otrok, sredstva za nov ega /iv ljenja. sredstva za otrok. ker že danes v este. sadn\ e razumne odločitve. v /iv ljenju kdaj boste krizo manjšimi teža\ ami Z ix|MJ)lllUvijjO BUVttrovtllllt* |M»lit*t% /i\I jrilvkr^M y,;i\Ull j;i »H aio\iililiH THjUfluV /. rniiii |MMl|lii*fittI L111 k 41 j/|tiiliiilc /gornjih Mtlrin lork. ^zavarovalnica triglav Aj HtlVl.fi mi n uri ki n VARM k57 STUDIO NIT KOPER AKCIJSKA PRODAJA TV —VIDEO — HIFI ----"-^'o CDA mednarodno podjetje d. o. o. videorekorder (SAMSUNG) videoplaver (SAMSUNG) CENTER I samo 6390,00 din I I samo 3990,00 din I Krani C. talcev 3 L-1 u"-1 tel.: 064/22-367 MOŽNOST NAKUPA NA 6-MESEČN0 POSOJILO %Z%$^;. 12 ^p50£ cekar BLED Obiščite delikateso CEKAR v Pristavi na Bledu, kjer vam po ugodnih cenah nudimo: JABOLKA ZA OZIMNICO: ZLATI DELIŠES in JONATAN 8 din/kg IDARED in GLOSTER 9 din/kg ČEBULA 10 kg 88 din ČESEN 1 kg 36 din KROMPIR 1 kg 6 din Prodajamo tudi ozimnico ETA. Bogato smo založeni z delikateso in ostalim prehrambenim blagom. Vsak delavnik in ob nedeljah imamo odprto od 7. do 11. in od 13. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 20. ure Dobra založenost - velik parkirni prostor! CENA:SAMSUNG VOR 55 1.099.- OEM Satelitske antene SAMSUNG TEHNOLOŠKI IZZIV SODOBNEGA ČASA v DUTY FREE PRODAJALNI v TRŽIČU na Deteljici (tel. 52-265) KO ZAHTEVATE NAJVEČ. IZBIRAJTE MED NAJBOLJŠIM: - daljinsko upravljanje - vgrajen PAL I RF modulator (UHF CH.35-CH 44) PLL frekvenčni sintetizalor - konstantni pomnilnih brez priključne napetosti - vgrajen euro scart konektor - 2 audio izhoda (HI-FI audio vmesnik) - vhodna frekvenca: 950-1750 MHz - LNB 1.3 kompatibilnost s 3 polarotorji (mehanični električni, feritni) - strokovna montaža m servis zagotovljena. 6 mesečna garancija, izdelan ATEST - Satelitske antene SAMSUNG omogočajo nemoteno spremljanje svetovnih dogodkov, veliko izbiro programov m kvaliteten prenos. Ponuja vam svet na ekranu! emona obala koper d.o.o. ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA CESTA JLA 12 - TEL (066) 22 751 22-581 21-373 _ Petek, 5. oktobra 1990 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (g©EHSS^©}EHGLAS «1 agrotehnika - gruda kranj • sip program • škropilnice • olt program • program creina • nahrbtne škropilnice 10% prav tako po ugodnih cenah nudimo: sodobno kmetijsko in gozdno mehanizacijo ter motorna vozila, ^neralna gnojila, sredstva za varstvo rastlin, hladilne tekočine za Motorna vozila in centralno ogrevanje, po izredno ugodnih cenah in ekološko neoporečne VSE DOBITE NA ENEM MESTU — V TRGOVINAH AGROTEHNIKE - Dražgoška 2, Kranj, tel.: 26-682 od 7. do 17. ure - Novi Svet 21, Šk. Loka, tel.: 622-166 od 7. do 17. ure - Skladišče Naklo, Kranj, tel.: 47-171 od 7.30 do 15. ure POMISLITE NA ZIMO DANES, DA VAM BO JUTRI TOPLO! Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: OLJNE GORILNIKE »ECOFLAM« MINOR R italijanski s predgret]em in avtom, loputo SAMO 5.300,00 DIN PLASTIČNE CISTERNE ZA OUE - 800 litrov dimenzije 70 x 110x120 za vsak prostor možna povezava do 3200 litrov SAMO 4.200,00 DIN MONTAŽNI PRIBOR »GOK« ORIGINALNI REZERVNI DELI MONTIRAMO IN SERVISIRAMO Cenjena naročila sprejemamo zvečer po telefonu 064/77-209 Se priporočamo! [petrol] TRGOVINA LJUBLJANA TOE KRANJ KRANJ, KOROŠKA 53 b OBRATOVALNI ČASI BENCINSKIH SERVISOV NA GORENJSKEM OD 1. OKTOBRA 1990 DO 31. MARCA 1991 SERVIS Delavnik Sobota Ned. — Opombe praznik 1 Zlato polje I., Koroška 53/b ** 2- Zlato polje II., Koroška 18/a 3. Kranj, Labore II., Ljubljanska 23 4- Primskovo I., S Žagarja 53b 5 Primskovo II, S. Žagarja 58/b non-stop non-stop non-stop 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19 20 Voklo I., Gasilska C 61" Voklo II., Gasilska c. 55** Cerklje, T. Fajlarja 3 Naklo, J. Poličarja 4 Jezersko, Zg. Jezersko 65/a Radovljica L, Kranjska 22 Radovljica II., Gorenjska 41/a Bled I., Ljubljanska 30** Bled II., Ljubljanska 15 Bohinj, Triglavska 52 Lesce, Hraška 13** Kor. Bela, Kidričeva 50, Jesenice Jesenice I., Kidričeva 1/a** Jesenice II, Titova 113 Kr. gora I., Borovška 102 6—19 6—12.30 — 6—20 6—20 6-20 6-19 6—12.30 *6—19 *7—20 7-20 7.-13.30 *7-20 *7—20 non-stop non-stop non-stop non-stop non-stop non-stop 7—20 7-20 — 7-20 7—20 — 12-17 12-17 — 6—19 6—19 6—19 7-20 7-12.30 — 7—20 7—20 7—22 6—19 6—19 7—20 7-20 7-20 7—20 7-20 7-20 — 6—19 6-19 — non-stop non-stop non-stop 7—20 7-20 7—20 7-20 7-20 *7-20 7-20 7-20 7-22 7-20 7-20 — 6-22 6—22 6-22 *vsak drugi mes. izmenično z BS Primskovo II. *vsak drugi mes. izmenično z BS Primskovo I. *samo v smučar, sez. *do odprtja servisa Tržič II. *obnova servisa 6—20 6-20 6—19 6—12.30 6—19 6—19 7-20 7-20 7-20 7—20 7-20 7—20 6—13 6-13 non-stop non-stop 7—20 '1'Kr. gora II., Savsko n. 8** *2- Podkoren, Podkoren 1 A** 2Z- Tržič I., St. Marie aux Mineš 13 * * !*• Tržič II., St. Marie aux Mineš 13 ** SJ šk. Loka I., Kidričeva 1 A ??■ šk. Loka II., Kidričeva 57 A *J Železniki, Češnjica 55 iS *irl- Tr9 osvoboditve 8 • korenja vas, Gor. vas 201 JJ- Medvode I., Gorenjska 14 J Medvode II., Gorenjska 1 Medvode III., Gorenjska 15** „ na teh servisih točimo tudi neosvinčen bencin ncAICii I' ^ČJe količine naftnih derivatov vam priporočamo oskrbo v skladišču v ^J^^-^1^1^ poročamo obisk naših dobro založenih trgovin z avtodeli in ostalim avtomaterialom na Laborah in v Medvo ah tor trgovine z darili na BC Voklo II. CENJENIM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO VOŽNJO! non-stop OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. Gosposvetska 10, Kranj TOZD ZDRAVSTVENI DOM JESENICE, b. o. Jesenice, C. Maršala Tita 78 Delavski svet temeljne organizacije razpisuje imenovanje individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA temeljne organizacije za mandatno obdobje 4 let. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, in pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba medicinske, pravne, upravne, ekonomske, sociološke ali politološke smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD zdravstveni dom Jesenice, b. o., C. Maršala Tita 78, z oznako »razpis za I PO«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. ODBOR ZA KULTURO PRI SKUPŠČINI OBČINE KRANJ objavlja RAZPIS ZA VELIKE IN MALE PREŠERNOVE PLAKETE, ki jih podeljujejo kulturnim skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij ter organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost. Predlogi z obrazložitvijo (s splošnimi podatki o kandidatu in s kratko utemeljitvijo predloga) morajo prispeti najkasneje do 20. oktobra na naslov: Skupščina občine Kranj, Odbor za kulturo. Trg revolucije 1, Kranj. Predsednik odbora: Jože Benedik, s. r. PRISPEVEK K TEDNU PROMETNE VARNOSTI ALI SO VAŠE ZAVORE ZANESLJIVE? V svetu in tudi pri nas namenjajo vse večjo pozornost razvoju motornih vozil. Izboljšujejo karoserijo, izkoristek motorja, nižajo emisijo škodljivih snovi itd. Pri tem posebno pozornost posvečajo varnosti vozil v cestnem prometu. Za varnost so ena najpomembnejših sestavin vsakega motornega vozila zavore kljub hitremu razvoju zavornih sistemov na vozilih (od bobnastih do ABS zavornih sistemov) je osnova še vedno hidravlična Silo z zavornega pedala na zavorne mehanizme ob kolesih prenaša posebni hidravlični medi| - zavorna tekočina, čeprav bi se olje moralo zamenjati na vsaki dve leti. se v praksi to ne izvaja. Toliko se že potrudimo, da preverimo nivo tekočine v rezervoarju, saj je vsem jasno, da brez te ni zaviranja, da pa lahko ostanemo brez zavor tudi pri popolnoma neoporečnih zavorah in polnem rezervoarju zavornega olja, ve le malokdo, oz. samo tisti, ki je nekaj takega že doživel, pa je pri tem bolj kot ne po naključju ostal živ in nepoškodoban, ali pa, da je nekaj takega slišal v tujini. Zakaj sploh gre? Zavorna tekočina je zaradi svojih tehnoloških zahtev (visoko vrelišče, čimmanjša stisljivost, antikorozivno delovanje, neagresivnost do kovin in gumijastih tesnil in viskoznost) tudi hidroskopična, kar pomeni, da nase veže ludi vlago, tako iz ozračja, kot tudi skozi gibljive gumijaste cevi, ki vodijo do zavornih cilindrov na kolesih. Nova zavorna tekočina ima vrelišče pri 250 - 280° C, kolikor več pa je nase vezala vlage, toliko bolj se znižu|e vrelišče, lahko pa pride tudi lako daleč, da se v njej tvori tudi prosta voda, kar pomeni vrelišče že pri 100° C. lahko pa tudi zmrzne pri dovoli nizkih temperaturah Zato ne smemo nikoli dolivati že rabljene zavorne tekočine ali tekočine, ki smo jo hranili v odprtih posodah. Seveda bi lahko zavorno tekočino vsakih 6 mesecev testirali in po potrebi zamenjali z novo. V tujini so se lotili testiranja in ugotovili, da se pri daljših ali pogostih zaviranjih predvsem na gorskih cestah z dolgimi spusti in ostrimi ovinki zavorni diski segrejejo preko 400° C, zavorni cilindri in s tem zavorno olje pa tudi do 200° C. Do nekaj blažjega, pa vendar še vedno nevarnega po|ava prihaja v mestni vožnji, predvsem pri visokih zunanjih temperaturah, ko je vozilo že zaradi zunanjih temperatur močno segreto V kolonah, ki se pogosto ustavljajo in ne razvijejo večjih hitrosti, se zaradi majhnega pretoka zraka zavore le malo hlade in zavorni cilindri lahko dosegajo tudi 135° C, kar pa v neoskrbovanem vozilu že lahko povzroči zavret je zavorne tekočine Tudi pri nas |e bil pred kratkim izveden pregled zavornih tekočin. Rezultati so pokazali, da je le 19,5 odstotka vozil imelo še ustrezno zavorno tekočino, 17,25 odstotka vozil je bilo v meinem področju. 63,25 odstotka je bilo v nevarnem območ|u in kar 12.4 odstotka vozil je bilo v izjemno nevarnem območju, saj je bilo vrelišče preiskane tekočine že pod 120° C. Za reševanje tega problema potrebujemo le ustrezna testiranja v določenih časovnih presledkih, ki bi zajela vsa vozila in bi onemogočila padec kvalitete zavorne tekočine pod določen minimum. Dokler pa teh testiranj še ne bo, se mora vsak voznik držati navodil proizvajalcev avtomobilov in zavorno tekočino zamenjati vsaki 2 leti PETROL Tehnična služba GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Menedierske plače Javno govorijo, da ne bodo mogli delavcem zagotoviti plač po kolektivni pogodbi, s svojimi pa hitijo v vrtoglave višine. Govoricam seveda ne smemo slepo verjeti, saj iz muhe narede slona, toda pregovor pravi, kjer je dim je tudi ogenj. Širijo se govorice, kako so si direktorji v nekaterih podjetjih popravili plače, bolje rečeno, kako so sijih dvignili v vrtoglave višine, saj si izplačujejo po 50 tisočakov in več, menda sije kranjski rekorder izplačal celo 100 tisočakov. Dokler ne bomo imeli v rokah natančnih podatkov, o imenih seveda ne bomo pisali, morda so v teh zneskih plačam prištete interne delnice, vendar pa že lahko rečemo, kjer je dim. je tudi ogenj. Direktorji so še pred kratkim jadikovali, kako delavcem ne bodo mogli zagotoviti plač po kolektivni pogodbi, zdaj pa večinoma o tem molčijo, v pogovorih te teme niti ne načno. V ozadju tega molka pa, kot vse kaže, hitijo uveljavljati izhodišča, ki jih je Gospodarska zbornica pripravila za kolektivno pogodbo mened-žerjev. V tem prehitevanju po desni pa je kot vse kaže dogajanje podobno divjemu lovu, saj si nekateri izhodišča tolmačijo po svoje in namesto napovedanega razmerja ena proti šest je menda najuspešnejši kranjski divji lovec že podrl trofejo v razmerju ena proti sedemnajst. Pri tem pa moramo seveda pripomniti, da to ni več razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju, temveč razmerje med povprečno in najvišjo, vsaj tako pravijo izhodišča zbor- Visoke plače seveda niso mamljive le same po sebi. v ozadju je lastninjenje, po tej poti ho družbeno premoženje hitro kopnelo in direktorji bodo po Markovičevem konceptu internih delnic postali lastniki z največ glasovi. Prav v tem pa tiči družbena in politična spornost tega dogajanja, če seveda pustimo ob strani vprašanje moralnosti tega početja. Ne gre namreč samo za vprašanje, da so bili pri nas direktorji doslej preslabo plačani in je potemtakem prav, da so bolje, seveda pa do meja, kijih slabo plačani delavci še lahko človeško prenesejo. Gre namreč tudi za vprašanje, ali je prav, da so vsi dobro plačani, torej tudi v podjetjih, ki so na robu preživetja. Predvsem pa seveda za vprašanje odprtega divjega lova. saj menedžerji nad sabo nimajo lastnika, ki bi fini gledal pod prste. V delavskih svetih, ki dvigajo roke za vrtoglave direktorske plače, sedijo delavci, ki se bojijo za svoje delovno mesto. Menda je v enem od kranjskih podjetij direktor prišel na zborovanje delavcev, ki so jih razburile visoke plače vodstva, in dejal: toliko in toliko vas je preveč, ima še kdo kaj proti.' Dogajanje torej naravnost kliče novo oblast, naj reagira. Reakcija seveda ne bo lahka, saj se je ob sprejemanju ustavnega zakona v slovenski skupščini ie pokazalo, kako močan je direktorski lobv. Vsekakor bo nova oblast pri tem lahko vnovčila tudi moralno karto, saj vsaj po plačah kranjskih občinskih mož lahko sklepamo, da so skromni. Septembrske plače so povečali za borne .t.4 odstotke in najvišja plača z vsemi dodatki vred znaša 15.900 dinarjev, brez njih pa 14.000 dinarjev. Najvišja je plača predsednika kranjske vlade, saj župan svoje delo opravlja volontanstuno. • M. Volčjak 1 IZ GOSPODARSKEGA SVETA Nakup deviz najavite Kranj, 4. oktobra - Te dni se mnogi, ki želijo kupiti devize pri Gorenjski banki,pritožujejo, da so vrste dolge, želenih deviz pa včasih tudi ni moč kupiti Pomočnik direktorja Jože Kristan je ob tem povedal: "V zadnjih dneh na področju prodaje deviz res prihaja do povečanega obsega, zato se pojavljajo primeri, da na bančnih okencih včasih zmanjka deviz. Predvidevamo, da bomo od Narodne banke Slovenije v naslednjih dneh zagotovili potrebno količino deviz in bodo občani nemoteno lahko dvigovali želeno vsoto deviz. Da pa bi v tem času omogočili nakup devi/ vsem občanom, prosimo, da v primerih, ko želite kupiti večjo količino deviz, te nakupe vnaprej najavite. Vsem, ki načrtujete potovanje v tujino, pa predlagamo, da opravite nakup devi/ nekaj dni pred načrtovanim potovanjem. Tako se boste izognili problemom, če na dan potovanja v jutranjem času še nimamo potrebne količine deviz. Narodna banka Slove mje dobiva devize tudi neposredno iz tujine." • V. S- Tekstilindusu ponovno odložili plačilo prispevkov Kranj, 3. oktobra - Kranjski izvršni svet je ponovno odložil Tekstilindusu plačilo prispevkov od avgustovskih plač v znesku 1,768.341,50 dinarjev, ki v plačilo zapadejo 4. oktobra. Odlogi se namreč pojavljajo vse pogosteje in postali so že tradicionalni, je dejala Marija, z njihovo pomočjo uspevajo v I ekstilindusii deblokirati žiro račun in tako nabaviti osnovni repromaterial in izplačati zajamčene plače, zdaj pa pravijo, da se bodo stvari obrnile na bolje, če jim bo uspelo prebroditi še dva kritična datuma H in IX oktober lekstilindus ima žiro račun neprekinjeno blokiran od V septembra, približuje pa se f>(). dan s prekinitvami v 75 dneh, deblokirati mora biti najkai neje v petek, 5. oktobra, ko bi blokada znašala 23 milijonov dinarjev, saj se bo le tako i/ognil zanki stečaja. Gorenjska banka ima na celotnem premoženju Tekstilin-dusa vpisano hipoteko, z njo pa ni moč zavarovati odloga plačila prispevkov. Zato iščejo rešitev, da bi Gorenjska banka od stopila od hipoteke na Tekstilindusovo zemljišče za bivšim In teksom. Kranjska občina namreč želi kupiti to zemljišče oziroma z nprn poravnati za 5,7 milijona dinarjev doslej odloženih plačil prispevkov ter ga nameniti za obrt Brez odlogov plačil prispevkov bi lekstilindus že moral v stečaj, o tem ni dvoma. V boju za preživetje mu torej občina resnično stoji ob strani, vse pogosteje pa se zastavlja vprašali ie, se bo lekstilindus dokončno uspel i/ogniti stečaju ali ne. Po besedah Vladimira Mohoriča, predsednika kranjske vlade, potekajo dogovori z mednarodno banko, ki naj bi Tekstilindu-III odobril« za 5 milijonov dolarjev ugodnega posojila. Ce bo do tega prišlo, bo nemara res rešen. Ustanovni zbor Slovenske hranilnice in posojilnice Nova banka v Kranju V navzočnosti uglednih gostov so obrtniki v Kranju ustanovili novo banko, ki bo odprta za vse, postati pa želi slovenska. Kranj, 2. oktobra - Ustanovna skupščina Slovenske hranilnice in posojilnice je bila svečana, prisostvovali so ji kar štirje slovenski ministri, ustanovitelji banke so svečano podpisali ustanovitvene pogodbe, i/volili so upravni in nadzorni odbor. V tem mesecu bodo postorili vse potrebno, da bo nova banka začela poslovati v prostorih trgovine na Likozarjevi cesti 1 v Kranju. Varčevalci nove banke lahko pričakujejo višje obresti, zlasti obrtniki in podjetniki pa cenejše kredite, saj bo nova banka racionalna, v primerjavi s poslovnimi bankami pa ne bo obremenjena z neizterljivimi naložbami iz preteklosti. Ustanovno skupščino Slovenske hranilnice in posojilnice so pripravili v kranjski Mestni hiši, k svečanosti dogodka je prispeval tudi uvodni nastop obrtniškega pevskega zbora. Poleg ustanoviteljev nove banke, približno 70 jih je iz vse Slovenije, večinoma pa z Gorenjskega, so se ustanovne skupščine udeležili kar štirje slovenski ministri: Izidor Rejc, Jožica Puharjeva, Viktor Bre-zar in Ingo Paš, kar je dogodku dalo toliko večji pomen. Svečanosti pa so prisostvovali tudi predstavniki gorenjskih občin. Uvodoma je spregovoril Franc Golija, ki je bil izvoljen v delovno predsedstvo ustanovne skupščine. Najprej se je ozrl v preteklost in dejal, da so gospodarske razmere na Slovenskem danes podobne, kot so bile na začetku stoletja, ko so se naši predniki pred vdorom nemštva in izkoriščeval-skega tujega kapitala ubranili tudi z razmahnitvijo zadružništva in z ustanavljanjem hranilnic in posojilnic, saj se je njihov pobudnik Janez Evangelist Krek dobro zavedal, da je vsak dinar, naložen v slovensko hranilnico korak več k osamosvajanju Slovencev in napredku na gospodarskem področju. Razvejano predvojno bančništvo, je nadaljeval Golija, je po drugi svetovni vojni zamrlo, centralizacija na tem področju je pripomogla k monopolnemu položaju poslovnih bank, ki zaradi svoje logične usmeritve na finančno spremljanje večjih podjetij, malim kreditojemalcem (občanom, obrtnikom, kmetom, podjetnikom) niso namenjale večje pozornosti. Praz- nino so skušale zapolniti interne banke in klubi, ki so sorazmerno poceni (neobdavčen) denar usmerjale nazaj v matično podjetje. Nenormalnost takšnega zbiranja denarja se je razkrila v polomu banke Les, ki je izigrala mnoge zaupljive varčevalce s tem, ko je denar nalagala le v eno podjetje. Ustanoviteljska vloga znaša 21 tisoč dinarjev, banka ima zdaj 70 ustanoviteljev iz vse Slovenije, med njimi so predvsem obrtniki z Gorenjske. Hranilnica bo za svoje obveznosti odgovarjala z vsemi svojimi sredstvi, ustanovitelji pa omejeno solidarno do višine ustanoviteljskih vlog. stranka, je dejal Franc Golija, z njeno ustanovitvijo skušamo hranilnicam in posojilnicam najti pravo mesto v bančnem tov. Njena osnovna usmeritev bo kreditiranje obrti in malega podjetništva na podlagi kakovostne presoje programov. Ustanovitelji iz raznih krajev Slovenije ste z vplačilom začetnih sredstev ustanoviteljskega sklada omogočili, da na tej osnovi začnemo graditi zaupanja vredno banko, ki bo s svojo poslovno politiko dosledno upoštevala vsa tri načela bančnega poslovanja - likvidnost, rentabilnost in varnost naložb. Želim, da se Slovenska hranilnica in posojilnica razraste po vsej Sloveniji in da nam bo čez čas vsem skupaj v ponos, je končal Franc Golija. Cenejši krediti in večje obresti Iniciativni odbor za ustanovitev Slovenske hranilnice in posojilnice je vodil Petfr Smuk, ki je dejal, da je ideja vznikla pred tremi meseci v maja letos ustanovljeni Slovenski zbornici obrti in podjetništva, ki trenutno vključuje Obrtno združenje Kranj in Tr; žič ter večje število podjetO-Zbirati namerava prosta sredstva obrtnikov, podjetnik"^ društev in drugih organizacij ter jih vlagati v obrt, podjetj3* turizem in kmetijstvo, hkrati pa naj bi nudila vse oblike finančnega servisa. Izpustili pa sm° Ustanovne skupščine nove banke so se udeležili kar štirje slovenski ministri. Izidor Kejc, minister za industrijo je pozdravil ustanovitev nove banke in dejal, da prav Kranj potrebuje novega duha, pogum in optimizem ter poudaril pomen varnosti naložb. Ingo Paš, minister za turizem pa je ustanovitev nove banke pozdravil z besedami, da je v gospodarstvu zdravo vse, kar zraste iz majhnega, banka pa bo lahko spodbujala tudi razvoj turizma, saj njegov koncept /daj temelji na ustanavljanju pen/ionov, ki jih lahko obvladuje družina. Koto: G. šimk V upravni odbor Slovenske hranilnice in posojilnice so bili izvoljeni: Gvi-do Trebeč. Peter Smuk, Franc Šuc, Ivan Krefl Vk tomir Gros. Franc Golija in Marjan Ciperle. V nadzorni odbor pa: Marija Jane, Viktor Brezar in Jakob Vreček. Pobudnik Liberalna, nekdanja Slovenska obrtniška stranka Pobudo za ustanovitev Slo venske hranilnice in posojilnice je dala Liberalna stranka, nekdanja Slovenska obrtniška sistemu, varčevanju pa vrniti nekdanji ugled. Nova banka si bo prizadevala dobiti od vlagateljev vsako, tudi najmanjšo vlogo, to vlogo pošteno obrestovati, kar ji zaradi precejšnje varnosti naložb omogočalo tU di sorazmerno nižji stroški rezerv, zbrani denar pa vlagati v množico perspektivnih ptojek definicijo "obrtna", je dejal Smuk, s tem želimo poudarit" odprtost hranilnice za sodelovanje z vsemi občani in gospodarstvom. Naloga hranilnice bo zbiranje prostih finančnih sredstev m njihova varna naložba. zato je logično, da bodo v sedanjih razmerah usmerjene predvsem v drobno gospodarstvo oziroma v zasebni sektor. Slovenska hranilnica in posojilnica n' obremenjena s političnimi, gospodarskimi ali neizterljivimi naložbami, zato ho lah"0 kreditojemalcem nudila cenej' še kredite, vlagateljem pa veCl obresti, je dejal Peter Smuk- • M. Volčjak Projekt umetnega zasneževanja v Kranjski Gori Bodo v Kranjski Gori delali zime Kranjska Gora, 3. oktobra - Po treh zelenih zimah je kranjskogorske hotelirje in turistične delavce resnično strah še ene, saj jih tuji turistične agencije gro/e, da v kranjsko Goro gostov ne bodo več pripeljati, če /ima ne bo zanesljiva. V strahu za preživetje so pozabili na nekdanje spore in strnili svoje vrste, privabiti so uspeli zasebnega podjetnika Matija .lagerja iz Ljubljane, ki je pripravil projekt dodatnega zasneževanja, v katerega menda namerava vložiti polovico denarja, za drugo pa naj bi najeli bančna posojila. Vendar se je zaradi intervencije zelenih zapletlo lik pred izdajo lokacijskega dovoljenja, razprava, ki so jo sklicali na pobudo domačinov, je strahove v glavnem razblinila, nekaj dvomov ostaja le pri oskrbi z vodo, vendar pa moramo v isti sapi dodati, da je investitor vodnogospodarsko soglasje že dobil. Projekt dodatnega zasneževanja v Zgornjesavski dolini, ki ga je pripravil podjetnik Matija Jager oziroma podjetje Kom preso rji Elektronika iz l jublja ne, so predstavili na pobudo krajevne skupnosti Kranjska Gora. Razprava je bila dobro obiskana, poleg hotelirjev, turističnih delavcev in domačinov so se je udeležili predstavniki jeseniške občine In Alenka Biz-jakova ter Jernej Strm h kot predstavnika slovenske vlade, saj se je povabljeni dr. l.eo Šešerko, podpredsednik slovenske vlade, opravičil Zal, saj je pred kratkim podpisal pismo Zelenih. ki je razburkalo Kranjsko Goro, posplošene obtožbe pa so zavrnili tudi pred stavniki lesemške občine. Verjamemo, da je dr. Šešerko zelo zaposlen, toda nemara si nje- govo odsotnost lahko razlaga mo tudi s spoznanicm, da |c |>i smo prehitro podpisal. Na i.iz pravi se je namreč izkazalo, tla [e /aiadi /aplelov ptiilo tudi zaradi pomanjkljivega pozna Vanj S projekta, dragoceno pa |c izzvenel nastop biologa Igoi ja Maherja, predstavnika slovenskega društva ekologov, ki se kot strokovnjak ljubiteljsko ukvarja prav z vplivi umetnega zasneževanja na vegetacijo in biološko ravnovesje voda. Projekt predvideva dodatno zasneževanie v Ki,ui|ski < ion. Podkorenu, Mojstrani m Mar t ii I j k ii. s pomočjo visokotlačne ga sistema, ki je prinieieu za večje površine. Kakor je pOVt dal Matija Jager, bodo objekti za zajem vode i/ 1'isiiuc in Sa ve skriti v bregu reke, kompre sorska postaja pri spodnji post .i 11 žičnice na Vitranc pa 00 vkopana, zato ne bo povzroči la hrupa. Vodo in zrak bodo dovajali pO ceveh pod zemljo, od komptesorske postaje na prej bodo horizontalno polože ne od žičnice Kekec proti Pod korenu, nanjo se bodo navezovali vertikalni jaški po smučišču, nanje bodo nameščeni topovi, bolje rečeno razpršilci Opazni bodo le razpršilci, ki pa I i ti DO moč sneti, kadar jih je ne bodo potrebovali. Pri z.asnež.e-v.iiiiu ne hodi) uporabljali ni-k.ikisinli kemikalij, sistem pa bo i.u unatnilko voden, zato bodo lahko predpisom prilaga jati hrup. ki ga povzročalo raz pršilci, uravnavali pa bodo se veda tudi kvalitet«) umetnega snega, /anj bodo potrebovali 65 litrov vode na sekundo, predvsem novembra m dečem bra, sa j / umetnim snegom na meiav.i|o |>odal|šali začetek in ne konca /nilske sezone S l°0 urnim obratovanjem sistema, pri minus treh fttOpinjatl < el/i ja bi pridobili 112 tisoč pro-storninskih metrov snega, s ka tenm bi pokrili 75 hektarov smučišč s 15 ccntnmetrov debelo snežno odejo. Igor Maher je podrobno spregovoril v vplivu umetnega in zasneževanja na vegetacij ^ svoj nastop strnil v lKX'n°'ete-umelneiini snegu lahko s P ^ žni meri da pozitivno oC^^ ni je snežna odeja /.tdostna. ^ mehanskih poškodb. da bo v Kranjski Gori "JJ^ problematična oskrba i flC saj analize Pišnicc in •>''.)S|.i upoštev ajo najnižjega voO ^ |.i oziroma ekstremne sU j-pi-kršna je bila v Podkorenu v mo februarja lani v, elika m' jetnost je, da probleme> af bo," |e dejal Mahei "*\\ pa bi bile potrebne točne • jj, /e. kako bo odvzem vo«e val na biološki svet ' . j- it- ( lb koncu i.t/puu 'l ' ,)■ kazalo, da mvestitoi vtK1,J ifl spodarsko soglasje že 1 .,$e' da naša zakonodaja se "l ^. huje bioloških zadržkov V . daianiu tovrstnih dovOU 11 Matiia lagei |>a |C dejal. za izvedbo pro|ekta še vas. ^ dat bodo morah Pohl<. .,, p<>' vpraš.inie. ali je pripravlj* slavili snežne lopove le ' v0' lelom I aiivom. |>a je piv nl. da bo izgradili' s,stl*M .jče; stopna m da bodo nalp11'' /{jojl II prav. tam. vendar p* J vjji-prva l.i/,i / ekonom .k 11 n. (prejemljiva • jak Petek, 5. oktobra 1990 13. stran mMmmmmGu^s JANEZU JANŠI MATEJU BORU SADAMU HUSEINU Vjužne kraje v°jakov več ne da. A Kadijevič prazni vojaška skladišča alPske dežele vsa! SRBIJA 91 S{obodan bo Sam ostal, SQJ narod krolja, bo izbral! SREČA S* vprašanjih v zvezi z našo armado, Jože Košniek se je o aktualnih razmerah v republiki podarjal z več znanimi politiki, Danica Zavrl-Zlebir pa s Tonetom Koširjem o problemih 2dravstva. objavljamo še več drugih zanimivih prispevkov. -^hodnji teden bodo svoje poglede na razne plati našega življenja predstavili gorenjski krš-knski demokrati. , ... Dn .. Leopoldina Bogataj 2lf>JAN SAJE p -odgovor z namestnikom republiškega sekretarja za LO Jelkom Kacinom Obramba je klasična državna funkcija *Qradi njene odtujenosti Slovenija vzpostavlja mehanizme za suverenost na tem področju ^j^jjana, 1, oktobra - Sprememba političnih razmer v Sloveniji je privedla do bi-i^p^Di!lpremikov tudi pri urejanju ljudske obrambe. Stvari, ki so se še pred krat-j^p^eje neuresnicljive, postajajo del naše vsakdanjosti. Gotovo največji korak >^erri doslej je nedavni sprejem dopolnil in ustavnega zakona v republiški —:-'—t--:-1-:——_=:_!- ^^scini, ki bo omogočal samostojno vodenje naše teritorialne obrambe. Na ta j^Odga aktualna vprašanja, ki v zadnjem času ne ostajajo skrita javnosti, za >J5^LGorenjskega glasa odgovarja namestnik republiškega sekretarja za Ijud- i^fambo Jelko Kacin, doma v Besnici pri Kranju. In .'°renjci niste povsem ne- for- b()s| ' Sem diplomiran obram- tudi «• s,ccr p;l sem končal ^Ulte[?8ram Rol>tologije na nov;netl za r>0,it'ici pn Kranju, zame t)e|. Vasi na Gorenjskem, v asl',Sem 'ačel kot pripravnik ,,t''",'"u /a ljud»k0 Je s ohčine Kranj. Pozne-1 Ml tam svetovalec za r*mb "° priprave gospodar ato Sa'riustojni svetovalec. •>h stv Na dje'" Scrr» prevzel funkcijo vo-^ćei ■ 1 /a civilno /asčito in civii'n ohcinskcga štaba za ? aWtO v Kranju Od namScni s<-- premaknil na mesti) sk0 jltn'ka sekretarja za Ijud-Viei. 0100 občine Kranj, od Pon,0.Sc.,n Pnšel junija letos za li»riu ,k'» republiškega sekre 'a ljudsko obrambo« fco/jj, naloge obširne in ce»Q . Va"» omogočajo uresni-HfcOf naPrednih zamisli, /w» MoM|-J J* WK znani le v prete-PoJQvf r " namre*> da *** u c,*'ikik ,Utii V Urokovni Punl'-Prqv . ?or pisec nekaterih raz-tih *,hroKU takratnih vodil-°4ok* ur naletele na - sekretarjem za ;>■> ,. I:""ho Janezom Jan JJfJSih |-ru/-lvn» sodelovala v HtfT&kp iebilon pred ,;"-l,,,|.,ni,1|siK- za SI O /S" "spubllike konl ' ia/ |>a član te k pn .fe ko- misije. Takrat smo sooblikovali mnoge, za tisti čas hudo bogokletne zamisli, danes pa jih, logično, uresničujemo. Seveda, družbene razmere, predvsem politične, so ta hip precej drugačne, zato so tiste zamisli danes povsem realne. To je prvi vidik, s katerega je treba gledati to spremembo. Drugo, kar je pomembno, je ekipa, s katero se stvari da uresničevati; da se bomo razumeli, ekipa republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je vendarle strokovna! (ire za visoko kvalificirano ekipo, ki ji je potrebno samo omogočiti uresničevanje teh zamisli. Vse zamisli sekre taija Janše ali pa njegovega namestnika so neuresnicljive, če za tem ne stoji strokovni aparat, ki omogoča izpolnjevanje vseh nalog. Tretje je načelni dogovor z mojim predstojnikom za tako imenovani lan play; v okviru tega najinega dogovora zelo dobro sodeluje va. Področje obrambe je ta hip eno od ključnih področij suverenosti države Slovenije. To je klasična državna funkcija, ki je bila v veliki meri naši republiki odtujena. Pomeni, da posta-vljamo ustavno in zakonsko podlago za celovito obvladovanje tega področja, oziroma, objektivno gledano, vzpostavljamo mehanizme za suverenost na tem področju. Stvari se do-g.i|a|o izredno hitro, so pred vsem načelne narave. Iako kot je preobremenjen sekretar, to velja tudi za njegovega namest nika, ki ga v vseh ključnih vpiašanjih nadomešča Prakti čno m področja, ni katerem se daj ne bi delal. Ker sem v pre teklosti delal v občini, poznam vsa področja, gledano iz žabje perspektive. Tako se zelo trudimo, da bi tiste načelne usmeritve, ki jih sprejemamo na republiški ravni, bile operativne, torej, uresničljive v občini.« Katere novosti snujete v sekretariatu pri urejanju obrambnih zadev? »Velika novost je pravzaprav bila izvedena prejšnji teden v skupščini Republike Slovenije, ko so bili sprejeti ustavni amandmaji in ustavni zakon za uresničitev dopolnil s področja ljudske obrambe. S tem dejanjem je Republika Slovenija resnično postala suverena na področju nadzora teritorialne obrambe v miru in izrednih razmerah. Z imenovanjem vršilca dolžnosti načelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo, rezervnega majorja Janeza Slaparja, ki je bil doslej komandant TO Gorenjsko, so izpolnjeni tudi osnovni kadrovski pogoji, da začne teritorialna obramba delovati kot sestavni del obrambnega sistema Republike Slovenije. Ie moje izjave ne gre razumeti, kot da je bilo doslej v TO Slovenije vse narobe. Drži pa, da so bili Sele z zamenjavo dosedanjega komandanta TO gene-i.ila Hočevarja in načelnika RŠTO generala Ožbolta dani pogoji za konsolidacijo razmer v republiškem štabu. Razmere so bile sedaj izredno mučne; general Hočevar je namreč dosledno izvrševal ukaze, ne da bi kot subjekt obrambe Slovenec izpolnjeval tudi svojo nuj no funkcijo Ultra za vsebino ukaZOV, I 'kazi, ki jih je izvajal, so objektivno peljali v razorožitev in uničenje TO Slovenije, na kar mi ne moremo pristati, seveda, iz več razlogov.« Zamenjava v vodstvu TO Slovenije je že povzročila negativne reakcije na zvezni ravni. Ali bo kljub temu moč približati teritorialno obrambo upravnemu organu za ljudsko obrambo? »Predvsem se izogibam uporabe termina upravni organ za ljudsko obrambo, ker že dolgo želimo biti obrambno ministrstvo; torej, organ, ki se ne bo ukvarjal samo z. upravnimi, ampak z vsebinskimi zadevami. V zvezi s tem je predsedstvo republike Slovenije minuli petek preneslo del svojih pooblastil, ki se nanašajo na vodenje TO, na republiškega sekretarja za ljudsko obrambo. Republiški štab TO je postal organ v sestavi našega sekretariata; s tem se močno približujemo naši predstavi obrambnega ministrstva. Teritorialno obrambo smo bili dolžni zaščititi oziroma ohraniti tudi zaradi ustavnega zakona, ki Republiki Sloveniji omogoča služenje vojaškega roka na njenem ozemlju, v TO in milici.« Ali se Slovenija z odločitvijo za lastno vojsko oddaljuje od demilitarizirane države? »V načelu z vsem srcem podpiram demilitarizacijo Slovenije, ker to pomeni velik napredek v zgodovini človeštva in tudi veliko olajšanje za slovenski narod sam. Toda, ne glede na to mojo načelno ugotovitev, pa moram priznati, da v tem trenutku enako z vsem srcem nastopam proti demilitarizaciji. Torej, sedaj si tega ne smemo privoščiti, ker je Slovenija trenutno v položaju, ko mora izkoristiti svojo zgodovinsko priložnost. Ta priložnost pa je so-oblikovanje pogojev nadaljnjega sobivanja na balkanskem prostoru. V vsakem primeru, ali bomo z nekom povezani ali ne, sobivali bomo; torej, Slovenci se iz Slovenije ne moremo preseliti kam drugam.« Zadnje mesece so zelo aktualna vprašanja glede pošiljanja slovenskih fantov v JLA. Kateri so pri tem bistveni premiki doslej in kaj se obeta v prihodnosti? »Bistven premik je pravzaprav povečanje odstotka Slovencev, ki služijo na ozemlju Republike Slovenije. V septembrski napotitvi smo na ozemlju Slovenije zadržali približno 20 odstotkov vsega kontingenta vojaških obveznikov, v katerem so poleg tako imenovanih navadnih vojakov tudi specialisti, ki gredo na urjenje v posamezne učne centre in se po njem razporejajo v borbene enote JLA, pa bodoči častniki, ki hodijo v šole za rezervne vojaške starešine. S prerazporeditvijo po končanem urjenju v učnih centrih se bo število fantov, ki služijo v Sloveniji, povečalo na približno eno tretjino. To je absolutno premalo, vendar se zavedamo, da sedaj ne bi bilo možno vseh obveznikov zadržati doma. Če upoštevamo, da pred slabim letom dni razmere skoraj niso dovoljevale, da bi kdo od obveznikov ostal v Sloveniji, je bil vendarle storjen korak naprej. Kot izgledajo stvari v odnosu do Beograda, predvsem do zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, gre za zelo trdega sogovornika. Z njim komuniciramo samo posredno; do danes se naš sekretar ni uspel srečati z zveznim sekretarjem za LO, vendar ne po svoji krivdi. Torej, na tak način je iluzorno pričakovati bistvene premike! Razen tega zvezno predsedstvo podpira usmeritev zveznega sekretariata za LO, ki si brezupno prizadeva ponovno prilastiti vse pristojnosti v zvezi z vojaško obveznostjo.« Gotovo je zaenkrat slovenska posebnost priznanje pravice do ugovora vesti vojaški obveznosti. Kaj pomeni taka rešitev? »Ustavni zakon nas je zadolžil, da v treh mesecih skupščini predložimo v sprejem zakon o vojaški obveznosti, katerega sestavni del je tudi ureditev civilnega služenja vojaškega roka. Ugovor vesti je pravica državljanov Slovenije, vendar nasprotujemo tolmačenju za tako imenovano neomejeno pravico ugovora vesti, kakršno je bilo podano na zadnjem zasedanju republiške skupščine, kar se lahko prevede kot konec splošne vojaške obveznosti. V Sloveniji gre za manj kot deset ljudi letno, ki iščejo tako pravico. Odkar je republiški sekretar Janez Janša, ni bil noben Slovenec izročen vojaškemu tožilstvu oziroma sodišču zaradi teh razlogov. Že sedanji zakon daje manevrske možnosti, da se tovrstnim konfliktom tudi v naslednjih treh mesecih izognemo. Potem bomo omogočili, da bodo "oporečniki", če lahko uporabim ta termin, lahko opravili svoj dolg do slovenske države, ne da bi jih oblekli v vojaško uniformo. S služenjem vojaškega roka v Sloveniji se bo močno zmanjšal tudi strah pri mnogih posameznikih pred bivanjem v vojski.« Morda želite posebej poudariti kakšno vprašanje za naše bralce? »Povedati želim le to, da je stalno navzoča potreba po pojasnjevanju naših načelnih stališč. Pri tem smo kar uspešni, saj pogosto javno nastopam, odkar sem v tej funkciji. Upam si trditi, da imamo načelno soglasje prebivalstva Slovenije za spremembe, ki jih sedaj uresničujemo. Upam tudi, da pojasnjevanje skozi tole pisanje v Gorenjskem glasu prispeva k seznanjanju o naših ciljih.» @®m®SMJ©IEnGLAS 14. STRAN Ć?đfct/s Mami JOŽE KOSNJEK Slovenija se skuša čim prej in zanjo čim manj boleče izviti iz primeža sedanje Jugoslavije Beograjsko izganjanje slovenskega hudiča Po torkovi seji predsedstva države, na kateri je bila Slovenija spet prikazana kot največji jugoslovanski problem in sklepi slovenske skupščine ožigosani kot rušiteljski za Jugoslavijo, je to kristalno jasno. Slovenski hudič, ki ob hrvaškem straši po Jugoslaviji, naj gre, če ne bo šlo drugače, čim prej iz Jugoslavije. Tudi vedno več Slovencev sodi, da postaja kakršnokoli skupno življenje v jugoslovanski državi utopija in nova zapravljena priložnost za samostojno Slovenijo. Slovenija in njeno politično vodstvo zagovarja pri reševanju jugoslovanske krize demokratičen in strpen dogovor pooblaščenih predstavnikov republik, saj niti zvezna skupščina, ki zaradi ukinitve kosovske, niti dopolnjena zvezna ustava, niso možen okvir za nov dogovor jugoslovanskih narodov. To je slovenska skupščina zapisala tudi v svoja stališča o urejanju bodočih odnosov med republikami in v Jugoslaviji, ki so bila pretekli petek sprejeta z dvotretjinsko večino. Slovenija zagovarja priznanje obstoječih meja med republikami, ustavne ureditve po republikah po volji v njih živečih narodov ter pri tem spoštovanje načel mednarodnega prava. Ne priznavamo nobenega preglasovanja, referendumi naj bodo izvedeni po republikah, slovenski delegati pa bodo v zvezni skupščini delovali le skladno s stališči svoje skupščine. Predsedstvo republike Slovenije, izvršni svet, predsednik slovenske skupščine in klubi delegatov ima- jo pooblastilo, da se pogovarjajo o ureditvi Jugoslavije in položaju republik, skupščina pa bo razpisala referendum med državljani Slovenije. Slovenija bo na teh izhodiščih vztrajala in hkrati oblikovala svojo novo ustavo. V sredo je bila ponovno seja ustavne komisije, čeprav seje oblikovanje nove ustave že zavleklo za najmanj 14 dni, kot pravi predsednik slovenske skupščine in njene ustavne komisije dr. France Bučar. V torek zvečer je bilo tudi novo srečanje slovenskega in hrvaškega vodstva. V izjavi je zapisano, da bodo ekspertne skupine v nekaj dneh pripravile predlog konfederalne pogodbe za možno ureditev Jugoslavije. Zadnji dogodki, ko je bila Slovenija spet obtožena rušilnih dejanj in je zvezno predsedstvo preskočilo sklep slovenske skupščine glede poveljevanja slovenski teritorialni obrambi v miru in izrednih razmerah in za komandanta določilo komando 5. vojaškega območja, so do- Milan Kučan: Na popravke ne pristajamo m 'Slovensko stališče, ki sem m ga povedal na seji predsed-j stva SFRJ, je strnjeno pove-dano, naslednje: podpiramo pobudo, da se razreši ustavna kriza na demokratičen način z iskanjem poti za nov dogovor o prihodnjem življenju narodov Jugoslavije. Pomembno je spoznanje, da sedanja ustava ne more biti institucionalni okvir za reševanje krize. Naše temeljno politično izhodišče je, da je novo formulo o skupnem življenju v Jugoslaviji, nov dogovor narodov Jugoslavije mogoče oblikovati samo po demokratični poti na podlagi pravice naroda do samoodločbe. Ta izhodišča, če bi jih deklarirali zvezni organi, bi prispevala k utrjevanju legitimnosti sedanjih prizadevanj narodov in republik za oblikovanje novih odnosov med njimi, pa tudi njihovih prizadevanj za mednarodno uveljavitev in priznanje Ponujeni predlog zveznega predsedstva pa teh izhodišč ne upošteva dosledno in ne izhaja iz opredelitve, da gre za poskus iskanja novega dogovora o prihodnji ureditvi razmerij med republikami, ampak vztraja pri nadaljevanju obstoječega dogovora z nekaterimi nujnimi popravki in z dopuščanjem možnosti, da se tisti, ki jim obstoječi dogovor ne ustreza, odpovejo tej skupnosti in iz nje izstopijo, vendar pod pogoji in na način, ki ga določajo listi, ki še pristajajo na skupno življenje v dosedanjih okvirih. Povsem nesprejemljiv je tudi pogled na pravno sukcesijo Jugoslavije, po kateri je nosilec državnopravne kontinuitete sedanje federal ne države v primeru, če se ena ali več republik odloči za konfederacijo oziroma za izločitev iz jugoslovanske federativne skupnosti, federativna Jugoslavija v teritorialno reduciranih okvirih. Nove države bi bile po tej logiki nosilec samo nekaterih pravic in obveznosti, ki bi se prenesle na novonastale države. Čeprav gradivo priznava načelo samoodločbe, ga pa v izpeljavi dejansko zamka. Izhaja iz tega, da republika brez federalnega soglasja, ne more uresničiti pravico naroda do samoodločbe. Na seji sem zahteval, da se gradivo dopolni z alternativno zasnovo, vendar, kolikor mi je znano, je bil poslan skupščini predlog brez popravkov." datno razblinili upanje, da je za Slovenijo življenje v Jugoslaviji še možno. V takšni, kot je sedaj, je nemogoče. Zvezni vrh dela po receptu ene republike in enega naroda, miži pred protiustavnimi dejanji ene republike, druge pa zaradi blažjih dejanj postavlja na zatožno klop, grozi z vojsko, tolerira samovoljno jemanje orožja in vzpostavljanje reda mimo legalnih oblasti, kot je primer na Hrvaškem, in nasploh državo peha v državljansko vojno. S temi posli resnično nimamo kaj skupnega, čeprav se jim moramo z vso enotnostjo in z vsemi sredstvi upreti. Problem slovenske teritorialne obrambe je ta hip preizkusni kamen za Slovenijo. Takojšnja odcepitev tudi tveganje Veliko Slovencev danes razmišlja: odcepimo se, pa bo konec vseh težav in živeli bomo v samostojni Sloveniji. Tudi nekatere stranke so takšnega mnenja. Tudi tako imenovani srbski blok bi se nas rad kar hitro znebil, vendar je v tem velika past: iz Jugoslavije bi odšli "suhi kot cerkvena miš", kot je dejal na zboru Slovenske demokratične zveze na Šmarjetni gori član gospodarskega odbora te stranke dr. Marko Kos. Se komu bi morali kaj plačati, čeprav bi morala nasprotna stran veliko plačati tudi nam. Razumem vedno pogostejše poudarjanje pomena taktike in dobre strategije, pa tudi stališč tujine do tega. Tudi ideja konfederacije je v tem trenutku vedno bolj taktika kot pa realnost, saj je konfederacija Slovenije z Jugoslavijo ali Slovenije in Hrvaške z Jugoslavijo samo način uiti jugoslovanskemu primežu po sedanjem scenariju, drug korak potem pa je oblikovanje samostojnosti, ki pa ni nujno vezano na kogarkoli v Jugoslaviji. Na to pot se podajamo in bomo pač morali biti navajeni na zmage, pa tudi na poraze in udarce, ki jih kaže možato prenesti. Kakršenkoli liberalizem ta trenutek ni dober, prav tako pa tudi razne strankarske razprtije o ne najbolj usodnih vprašanjih ne prinašajo koristi nam, jo pa nasprotnikom našega bodočega videnja Slovenije in Jugoslavije. Slovenija mora sedaj zavarovati sebe pred posledicami morebitnega ostrega razpleta krize v južnejših republikah, tudi na Hrvaškem. Povsem možna je nova selitev ljudi z juga na sever, z območja, kjer bi tekla kri, na del države, kjer sta zagotovljena red in mir. Možna pa je selitev tudi zato, da bi postala tudi Slovenija del projekta o libanonizaciji Jugoslavije. Na Kosovu je ta poguben projekt uspel, poskuša se uveljaviti na Hrvaškem, ko državni vrh tolerira (srbske) upornike, zametki spopadov se rojevajo v Bosni in Hercegovini, ko pa bi se to zgodilo še v Sloveniji, bi projekt sprtja narodov in uvedbe izrednega stanja uspel, seveda za ceno novih sporov kot novih in novih izgovorov za podaljševanje vojaške oblasti. Tone Peršak: Krivde nočemo prevzeti "Žal je tako, da mora biti v politiki tudi nekaj realizma. Trije dejavniki so, zaradi katerih slovensko politično vodstvo upošteva tudi možnost konfederacije. Prvi je mednarodni vidik. Odločujoči politični dejavniki v svetu vedno postavljajo neko načelno zahtevo, da so sicer za vse, za kar se sami opredelimo, vendar niso za razbijanje Jugoslavije. Konfederacija je možnost, da Jugoslavija na neki način ohrani videz enotnosti. Svet misli, da je to mogoče doseči na miren način. Za nas prihaja v poštev samo neka pogodbena povezava dejansko popolnoma samostojnih, suverenih držav. Ta pogodba je tudi časovno določena, ki jo je treba po tem času obnoviti, možno pa je tudi vsak trenutek iz nje izstopiti. Organi take konfederacije ne morejo imeti nobenih samostojnih pooblastil, ampak so kvečjemu organi koordinacije med državami, ki so mednarodnopravno samostojni politični subjekti. Drug razlog je gospodarski. Mi smo s tem prostorom gospodarsko povezani. Slovenci prodamo v drugih delih Jugoslavije okrog 30 odstotkov svojih proizvodov, prav toliko pa tam tudi kupimo. Nenadno pretrganje teh vezi bi imelo hude posledice za slovensko gospodarstvo. Tak dogovor bi omogočal ohranjanje teh vezi. Tretji razlog so pravne praznine. Že sedaj se premoženje krade, ker ljudje mislijo, da je čas pravnega brezvladja. S hitro ločitvijo pa bi bilo to še hujše. Projekt konfederacije, če je sploh možen in vanj tudi osebno ne verjamem, je tista ponudba, s katero se mi legitimiramo pred svetom, da smo ponudili možnost dogovora in, če ne bo sprejet, mi ne bomo krivi za razbitje Jugoslavije, ampak je to storil nekdo drug. To je pot do slovenske polne suverenosti, do vstopa v skupnost suverenih držav vsega sveta, ne le Evrope." Dr. Marko Kos: Suverenosti s prazno malho ni "Suverenost bomo imeli tedaj, če ostane vse bogastvo dela naših rok tu doma. Beograd nam jemlje na 100 prefriganih načinov. V jugoslovanskem izvozu je nad tretjino izdelkov slovenskih rok, za izvožene dolarje pa nam da Markovič malo vredne dinarje. Pobira delež za zvezno upravo s 15.000 uradniki, za diplomacijo, v kateri imajo večino Srbi, za vojsko, ki je za tako revno deželo prevelika in jo vodijo Srbi-Markovič se baha, da ima 10 milijard dolarjev deviznih rezerv. K temu damo Slovenci skoraj 5 milijard letno. Toda V Narodni banki Slovenije ni nobenega dolarja, ampak so vsi v Beogradu. Vodstvo naše banke je tako vdano, da niti n<" poskusa zadržati teh dolarjev doma. Če bi se v tem trontilku odcepili, bi ostali revni kot cerkvena miš Danes je stvar ob; stanka ločitev od Jugoslavije. Prvi korak je lastna valuta, k' jo bomo menjali za tuj denar glede na resnično vrednost. I*' računali smo, da bi v dobrih sedmih letih z izvozom na z"" pad nadomestili vso prodajo na jug države." Dr. France Bučar: Ne ena, dve potezi Kot predsednik slovenske skupščine in predsednik njene ustavne komisije, pa tudi kot strankarski mož stalno opozarjate na taktnost, ki jo mora Slovenija ubrati na poti k samostojnosti. V čem je bistvo te taktnosti. "Ljudje na splošno govorijo: dajmo se odločiti, ah gremo iz Jugoslavije ali ne. To vprašanje ni lako enostavno. Mi smo še \ Jugoslaviji. Mi se soočamo z jugoslovansko vojsko, z. jugo slovansko vlado, z mednarodnimi odnosi, vladami, z mednarodno klimo, ki še vedno sloji na stališču, da se mora Jugoslavija ohraniti za vsako ceno Po časi se spreminja odnos, zlasti Američanov, do Slovenije. Oni so rekli: strinjali se bomo s tistim, kar boste naredili. Kaj bo po vsem tem nastalo, je vprašanje zase. Sem zelo skeptičen, da je mogoča konfederacija, (ire pa zato, da taktično ravnamo, če želimo biti samostojni. Delati moramo tako, da ne bomo ožigosam od svetovne javnosti, da smo Slovenci krivi, da smo raz bili Jugoslavijo. Mi imamo sedaj dober položaj. Srbi so tisti, ki nočejo pristati na konfederacijo. Oni so listi, ki bodo nase prevzeli odgovornost, da razbijaj«* Jugoslavijo. Te karte ne smemo zavreči. To je naš adut, ki nam sedaj dobro služi. Tre seje razumno obnašati. V politiki so določene taktike, ki so n izbežne." Govori se o konfederaciji s Hrvaško. Del opozicije očita, da tem Slovenci iščemo sebi novega gospodarja in je boljše iti P" vsem samostojno pot. "Mi imamo do Hrvatov lahko bolj ali manj upravičene sodke. To je druga stvar. Hrvaški interesi niso popolnof" skladni z našimi. Računati moramo na dve fazi: kako Prltj. Jugoslavije in kako potem samostojno živeti. V prvi lazi so/1 vati naši naravni zavezniki. Boljših ne moremo imeti. Ni,r^j interes je enak. Kako potem naprej, je drugo vprašanj1* ^. smo rekli: v tej fazi gremo skupaj, skupaj smo za konlederJ jo, kakšna pa bi lahko bila, pa se bomo potem pogovarjali- -to vnaprej ne ponujamo neke konfederalne pogodbe. C<* n° a. prihajalo do povezave, bo to po vzoru Bencluxa. To jc silno hla povezava." , ^ \ azen temelj slovenske samostojnosti je nova ustava. O morala govoriti ie tokratno zasedsanje skupščine, pa ni-morda priča nesoglasjem. "Mi smo mislili, da bo ustava do konca leta, tja do Boži *r sprejeta Sedaj pa so jo nam nekateri brihtnjakoviči /agod da dam« delovni osnutek v presojo vsem strankam in če bo bo v o*'^. vsemi strankami, tudi s komunisti, smo se dogovorili. - ^ ustrezen, bi šel že na to skupščino. Ko sem hotel na ustavu' ^ misi|i realizirati ta dogovor, so bili krščanski demokrati l1"^^. Rekli so: smo za, zahtevamo pa tole in tole, neke vnaprej**^ koncesije /a njuni so enako ravnali zeleni, nato pa se k°''"IIlU. sli, ki so videli, kaj hočejo prvi. Stvari jc bilo konec in že za jamo najmanj 14 dni. Sedaj bomo moruli v ustavni komisij od člena do člena. Ja/. sem se hotel temu izogniti. Želel sem , glasje o osnovnih političnih izhodiščih, sporne zadeve ,M ,C|]il. shirali m |ih dali v presojo strokovni,ikoni, mi |>a bi dela prej. Zamujeno nimamo sedaj nadoknaditi, vendar čas te ^ek,5. oktobra 1990 15. STRAN SGLAS Ranica zavrl žlebir & Tone Košir V zdravstvu se ne obnese revolucija, pač pa taktika majhnih korakov Sljone Košir, še donedavnega zdravnik v Skofji Loki in strokovni svetovalec di-^Ofju osnovnega zdravstva za medicinsko področje v Osnovnem zdravstvu ^Tgfjjske, je od 20. julija namestnik republiške sekretarke za zdravstveno in so-•^no varstvo. O svojem podministrskem statusu se pošali, da mu pred hišo še c^9grh/eliko lučk, ki bi pričale o njegovih strokovnih napakah, pa ne zeto, ker bi i^l^P^dober, temveč ker je v ministrstvu tako malo časa. Naj bo kakorkoli, za >£*g_ali dokazovanje nasprotnega bo imel dr. Košir v prihodnje nedvomno veli-^PTJlgžnosti, saj je sooblikovalec novosti, ki bodo temeljito prevetrile zdrav-•>^I]j_sistem. Pričujoči pogovor je bil poskus iz prve roke izvedeti, kako se ute-'•^Ivjjrihodnosti krojiti narodovo zdravje. itotnJ? ^eta govorimo večidel o 2 tr*alnem, finančnem polo- nJstva* manJ ° nJe8ovi ? vendar t»di tokrat: te° ta čas gmotno kaže slo-s«emu zdravstvu? temb bolje kot v zacetku seP" ki v ,ra- Rebalans proračuna, cij0 vJa,2a štiri mesece, akonta-^alrTk adu s Porastorn rnate-hodir stroškov in osebnih do- Cel\nekoliko dvi«ne- To narje u 320 miliJonov d'-styu V" Q° dejstvu, da zdrav-"lilij milijarda in 700 Ve|ik°nl.i čnik. Drugič pa tudi večina slovenskih zdravstvenih delavcev nima (oliko kapitala, da hi si lahko privoščil zasebno prakso na visoki ravni Seveda so tudi izjeme, ki pa zgolj potrjujejo to pravilo. Se vedno dvomim, da bo zasebno delo rešilo sloven sko zdravstvo, toda priznati mu Kranjski grb in zastava Skupščina občine Kranj je na petem skupnem zasedanju zborov SO Kranj v sredo, 26. septembra 1990, sprejela odlok o simbolih občine Kranj. S sprejetjem tega odloka je prenehal veljati odlok o grbu občine Kranj iz leta 1979, koje bil sprejet odlok o grbu, ki gaje predstavljal gorenjski nagelj s peterokrako zvezdo in ki se v Kranju nekako "ni prijel" kot simbol mesta in občine. Pobuda za spremembo grba je prišla že na prvi konferenci o razvoju turizma v občini Kranj marca 1988. leta, pobuda za zastavo Kranja pa je bila dana še na bivšem predsedstvu Občinske konference SZDL v začetku letošnjega leta. Kot se verjetno še spominjamo časov predvolilnih bojev in obljub, so skoraj vse stranke v svojih predvolilnih programih imele v načrtu spremembo grba; prav zato je bil odlok na skupščini sprejet z večino glasov. Grb občine Kranj ima obliko ščita z obojestranskim plitvim vrezom z bočne strani. Ščit je kobaltno belo črne barve (srebrno sivkasti odtenek), na ščitu je orel z razprtimi krili in desno obrnjeno glavo in je cinober rdeče barve. Grb je posnet po pečatu mesta Kranja iz leta 1530. Glede na to, da na pečatniku ni določeno, kakšne so barve grba, je bilo potrebno barve določiti v skladu s heraldičnimi pravili. Prva predstavitev kranjskega grba z barvami je v Valvasorjevi knjigi grbov iz leta 1687: rdeč orel na modrem polju. Takšna sestava barv je proti heraldi-čnim pravilom, kajti ne more biti barva na barvo, ampak barva na kovino. Heraldika pozna štiri barve: rdečo, modro, zeleno in črno, ki so lahko na kovinski podlagi zlata - rumena ali srebrna - sivo bela. Na osnovi teh izhodišč so bile izdelane štiri variante barvnih predlog novega grba s šestnajstimi kombinacijami, tako da se je po konzultacijah dalo dejansko pridobiti likovno in heraldično pravilno zasnovan grb. Ob tem bi kazalo poudariti, da se grb Kranja razlikuje od grba slovenskega in gorenjskega domobranstva. Grb gorenjskega domobranstva je bil moder orel z glavo obrnjeno na desno s krono in nakazano modro šahovnico na trupu in krilih, podlaga je bil ščit polovično belo rdeče barve, ščit na straneh ni ubočen. Grb slovenskega domobranstva v t.i. Ljubljanski pokrajini je moder orel z glavo obrnjeno na desno in krono, na trupu ima belo modro šahovnico, orel je na ščitu z belo podlago in ni ubočen. Kranj kot mesto in občina doslej ni imel svoje zastave. Zastava je kobaltno črno-bele barve (srebrno sivkasta) s kranjskim grbom v sredini. Grb oziroma ščit je obrobljen z zlatorumenim robom, tako da vidno izstopa iz zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena : dve. Grb v zastavi zavzema dve tretjini širine zastave. Zastava se uporablja za okrasitev ulic na območju občine Kranj ob državnih in občinskem prazniku ter ob praznikih krajevnih skupnosti, stalno pa bo izobešena pred stavbo SO Kranj. Franc Benedik je treba tudi prednost: uveljavilo bo konkurenco in dobro prevetrilo obstoječe javno zdravstvo. Bodoči sistem financiranja naj bi pa bil tako urejen, da bo tudi zasebni zdravnik (ali kateri drug zdravstveni delavec) lahko uveljavil plačilo storitev iz sklada za javno zdravstvo, ob siceršnjem samopla-čništvu. Še vedno torej mislim, da na zasebno prakso v zdravstvu ne bo toliko pritiska, kot ljudje pričakujejo. Sicer pa v svetu glede tega ubirajo ravno obratna pota kot mi, ki se trudimo s privatizacijo: zdravstvo namreč iz zasebnega vse bolj selijo v javni sektor.« Participacija kot steklenica piva ali zavojček cigaret Kakšno prihodnost obetate zloglasni participaciji? Se bo obdržala, bo ukinjena? »Vsi sodobni sistemi poznajo tudi participacijo. Tudi mi jo bomo verjetno obdržali. V Mariboru, kjer so jo ukinili in namesto tega združujejo 0,98 odstotka iz bruto osebnega dohodka, že ugotavljajo, da nov način ne odigrava prave vloge. Participacija naj le bo, toda v razumnem znesku, denimo cene steklenice piva ali škatlice cigaret. Le način pobiranja je treba predrugačiti, da se to ne bi več dogajalo v ambulantah, ampak denimo ob vsakokratnem žigosanju zdravstvene knjižice dvakrat letno.« Za sedanje zdravstveno siromaštvo deloma krivimo tudi zdravstvo samo, ki da ne posluje dovolj varčno. Kako si vi predstavljate racionalizacijo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in sistemu sploh? »Racionalizacija dela v zdravtvsneih organizacijah je še mogoča, tudi na Gorenjskem, kjer se sicer že leta varčno obnašajo. Možnosti vidim v organiziranju, kjer je treba vzeti pod drobnogled večsto-penjskost profesionalne nadgradnje, zmanjšali stroške zlasti za režijska dela, neboleče brez odpustov skrčiti število zaposlenih (predvsem v administrativno- tehničnem aparatu). Vse to seveda spet postopno, ne za vsako ceno, predvsem pa ne v slogu nekdanjih dekretov, temveč zdravstvenim organizacijam samim prepuščamo odločitev, kdaj bodo ukinili to ali ono stopnjo organiziranosti ali opustili to ali ono delovno mesto.« Sisov in delegatskega sistema ni več, ali to pomeni tudi konec vpliva tako imenovanih uporabnikov na zdravstvo? »Vpliv uporabnikov na zdravstvo bo potrebno ohraniti. Najbrž se bomo tudi tu po izkušnje ozrli k sistemu pokojninskega zavarovanja. Trenutno nadzorno vlogo uporabnikov igrajo odbori za zdravstveno varstvo, ki ta čas umirajo Vendar jim ne bomo pustili usahniti, kajti mora obstajati neka skupina, ki ima vpliv na delo v zdravstvu.« Foto: Jure Cigler Kranjski grb sprejet na skupščini, 26. 9.1990 Grb slovenskega domobranstva Grb gorenjskega domobranstva Prijateljstvo — Foto: J. Cigler DANICA DOLENC Francka Žitko iz Trboj: Za Franca Jožefa smo imeli cekine... ...za Aleksandra pa saharin v kofetu, pa še ta je bil strogo prepovedan, pod kraljem Petrom smo imeli zlate dinarje, rinke so delali iz starojugoslovanskega zlata, tako kvaliteten je bil. V prvi svetovni vojni smo bili lačni, v drugi pa nisi vedel, kdo je bel, kdo pa rdeč. Nemcu si lahko dal kar fižol za davek pa s cukrom nas je scrkljal, saj smo ga dobil na karte toliko, da ga družine z veliko otroki še porabiti niso mogle... Cigani boljše sorte Na prelomu stoletja je prišla na svet Francka Žitko, Oja-čeva iz Trboj, prav nasproti cerkve doma. 15. december 1898 se je pisalo. Takrat so Tr-boje štele vsega šestdeset hiš, danes jih je več kot dvakrat toliko. Otrok se je komajda zavedel sebe, že je pasel krave ob Savi, kjer je vsaka hiša imela svoj prt travnika. Tu so se okrog drvili, kar z rokami lovili kapče in jih pekli na ognju in ciganom nagajali. Cigani so bili doživetje zase. Trbojski cigani so bili boljše vrste, madžarski cigani, ki so bili bogati. Niso kradli kokoši. Pripeljalo se jih je po nekaj voz skupaj in dalj časa so se tu držali. Celo rojevali in umirali so tukaj. Otroci so bili vedno pri njih. To je bil njihov cirkus, njihovo gledališče čez cesto, njihova enajsta šola. Še bolj zanimivo je bilo, kadar so prišli naokrog pravi cigani, ki so medveda in opico po vasi gonili in bobnali. Ljudje so leteli skupaj tudi, kadar je z bobnom prihajal občinski sluga, da je sporočil najnovejše ukaze vlade, kranjske ali cesarjeve, kasneje kraljeve. Na vasi pa so vso besedo imeli župnik, učitelj in župan. Mayerlirtg njene mladosti Kje so tisti časi, ko je Ojačeva Francka še v šolo hodila! Spomladi enkrat - no, kar točno povejmo, 22. maja 1990 je bilo, kajti Francka pomni datume, kot bi se včeraj zgodilo - so jo v jioli prosili, da je otrokom v zadružnem domu pripovedovala zgodovino Trboj in o življenju nekoč. Zagotovo so jo poslušali z odprtimi usti. Francka veliko ve, živi leksikon je, pravijo domačini. Ze 1914. leta je končala šolo. Kreda in tablica pa so bili vsi zvezki skupaj. Njen učitelj je bil Vinko Krek, ki je bil poročen na gostilni pri Kocjanu. Učili so se brati, računati in zgodovino Habsburžanov. Nimaš bolj razburljivih stvari, kot so cesarske in kraljeve družine. 30. januarja 1889 se je zgodila tista največja tragedija, ko sta si v Maverlingu vzela življenje Marija Večera in Rudolf. Zaljubljena sta bila. a nista vedela, da sta po pol brat in sestra. Fnkrat samkrat je šla v življenju v kino in to, ko je prišel v Kranj film Maverling. Prežalostna zgodba Tudi v kinu se je zjokala. In tisto okrog lepe žene Franca Jožefa, Fli/a-bete, za katero so pravili, da jo je neki Francoz v Švici v Ane vi s pilo v srce zabodel l\i kralj Aleksander, ki so ga 9 oktobra 1934 ubili v Marseillu. Šele 18. so ga potem pokopali. Še danes se spomni meitiarja, ki je Šel zvonit zanj. Zdaj bo pa kmalu vojska, so govorili ljudje. Iz časopisov so veliko izvedeli že takrat. Pri Francki do ma so imeli Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba. Jutro so pa gospodje prepovedali. Ja, včasih so gospodje imeli vso velja-,o. Zdaj jo spet pridobivajo, impak ljudje se ne bodo pustili. So le drugačni časi. / Ljubljano peš Česa vsega se niso v šoli uči-! Še danes ve, da je prvi vlak ripeljal v LJubljano 1X49. leta, ižna železnica on 1 Ii tej pro- potem jo je gi, ki je povezovala Trst in Dunaj. Kdaj se je prvič peljala z vlakom, pa ne pomni. V Zagreb verjetno, ko so hodili po pujske. Ljubljano pa je prvič videla 1914. leta, ko sta z Nor-novo Marjano s cizo peljali na ljubljanski trg maslo, jajca, mleko in krompir. Štiri leta je porivala cizo proti Ljubljani. Kdaj je videla prvi avto, se ne spominja, spominja pa se prvega aeroplana. Tudi to je bilo 1914. leta, pa so jih hitro prepovedali, ko se je vojna začela. V Trbojah je prvi avto zagotovo imel Nčkov Andrej, radio so imeli pri Pevcu in Zlatiču že pred drugo vojno. V spodnjem kevdru so imeli skritega, kajti takrat je bilo prepovedano imeti radio. 2. aprila so že vedeli, da bo Nemec napadel Jugoslavijo. Silno so se bali vojne. Ko so kakšno leto prej Trbojci gledali film o koncentracijskem taborišču nekje v južni Franci-|i, so vsi jokali. Le da ga Bogu in ljudem skažeš Huda je bila zadnja vojna. Nerada misli nanjo. Bolj prijeten spomin je na Haceta, ki je tudi kranjske policaje za nos vlekel. Napovedal jim je sestanek in tudi prišel, a ga niso odkrili. Oblekel se je enkrat v žensko, enkrat v dimnikarja in se jim smejal v pest. Od rokovnja-čev je bilo tudi razburljivo poslušati očeta: Dimež je bil glavni, pisal se je menda Franc Ši-frer, potem so bili pa Bevkov Luka, Travnov Janez in Bera ćev droga. Kako si je vse zapomnila, doma in v šoli. Odpr te glave je bila, prav res, v šoli je imela same enke. Enke so bile včasih najboljši red. Učitelj je očeta prosil, naj otroke vendar da v kakšne šole. A vedno je bil odgovor: Kdo bo pa delal. Dela je bilo, 13 hektarov je bilo samo orne zemlje. Francka bi bila rada šivilja, a morala bi v uk drugam, pa je bila tako rada doma pri starših. To so bila njena najlepša leta. Če je bilo sploh kaj lepih... Okusila je. kaj pomeni nezakonska mati. Oče jo je še najmanj dajal zaradi tega. Najhujši je bil brat, ki je grozil, da bo pankrta s pasom pretepel, njo ubil... Pa župnik Cemažar je bil hud in jo je zasramoval: "Ta ni rekla: Glej dekla sem gospodova..." Ampak, če ga bogu in ljudem skažeš, pa da skrbiš zanj, ti nihče nič ne more, razmišlja e danes I rancka Botra, I ure zeva mati, je hotela, da bi bila tudi Francka, pa ni hotela. Otrok je ime s seboj prinesel. Šmaren ob postu je bil tisti dan in krstili so jo za Marijo. No, o je Žitko le oženil. Tudi voda ima svojo moč Vse smo že doživeli, samo umrli še ne, razmišlja danes Francka. Da bi le tretje vojne ne bilo. Te res ne bi rada dočakala. Pa se čudno suče vse skupaj. Raje ne misli na to. Samo Boga zahvali, da pri teh letih še hodi, da ni v postelji. Saj jo hoče noga boleti, a se prisili, da gre ven, do nekaj sosedov, kjer prijetno poklepetajo. Malo prej je prišla domov. Da je bila na terenu, se šali njena Marija. Domov k Anžku gre najraje. Doma je še vedno najlepše. Te velike vode na Savi pa nima rada. Veliko lepše je bilo nekoč, ko je spodaj v strugi tekla čista, zelena Sava in se je vanjo stekalo brez števila studencev. Peš jo je ničkolikokrat ubrala čez Savo do Urhovih na Jami, kjer je bila njena mama doma. Veliko jih je utonilo včasih. Zagotovo vsako leto vsaj po eden. Tudi voda ima svojo moč. škofje lepo pridigajo O, tudi to jo sprašujejo, kaj je jedla vse življenje, da je danes še tako zdrava, da ima še svoje zobe. Pa jim pove, da je bila kmečka hrana vedno dobro kuhana. Ajdov sok pa kašo in zelje so jedli za zajtrk, za malico kislo mleko, zvečer mlečno kašo ali na kropu kuhano, ajdov sok s krompirjem Drža a, kar je < neki Cel svetoval: nikoli skupaj mrzlo in vroče jesti, če hočeš imeti zdrave zobe. Za želodec še da nes ne ve, kje ga ima. Bila pa je med vojno dva meseca na Golniku v bolnišnici. S koso si je po nesreči mišico na nogi prerezala. Takrat je marsikaj videla. Ze takrat, 1942. leta, jim je neki nemški zdravnik omenil, da bodo Tita dobili za vladarja- Brati ne more več Francka, siva mi ena ji je prišla na oči, Zato pa gre siino rada na izlete. Še danes bi šla. Na Brezje gre rada, kadar so invalidi tam Zadnjič jim je govoril Metod Pirih, mlad škof iz Kopra. Lepe pridige imajo škofje in na Brezjah je tako ali tako vedno lepo. Se bo šla, če jo bodo pe ljali. Sicer ji pa dolgčas sploh ni. Vnuke in pravnuke ima. Tale mala Meri je rada z njo. Ce ji pa le postane dolgčas, gre na vas. Do prvih sosedov in do nekdanjega doma še pride, na polje je pa predaleč. No, žela ne bo nikoli več, lepo je pa pogle-d.u i po polju, kako raste. Koliko žetev je bilo v njenem življenju! Se čudno, da se ni pokva rila. Ne, na polje ne bo Šla več. Do cerkve je zanjo čisto dovolj daleč la pa se je vedno tega, kar je v prvi svetovni vojni neki Ceh 4m# Izvršilni odbor kranjskega zbora Slovenske demokratične zveze je na sestanku dne I. 10. 1990, soglasno, sklenil, da je potrebno vztrajati pri dosedanjih stališčih, zato JAVNOSTI SPOROČA: PODPIRAMO tiste; — člane predsedstva Republike Slovenije, — poslance skupščine Republike Slovenije, — člane izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, ki se zavzemajo za TAKOJŠNJO OSAMOSVOJITEV REPUBLIKE SLOVENIJE! ZAHTEVAMO: — od vodstva Slovenske demokratične zveze in poslancev SDZ izpolnitev predvolilnih obljub in kongresnih sklepov, kar pomeni, takojšnji začetek postopka za RAZPIS REFERENDUMA O OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE, — od Izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije TAKOJŠNJO PRIPRAVO PREDPISOV IN ORGANIZACIJO ORGANOV, potrebnih za praktično osamosvojitev Republike Slovenije, alternativno pa njegov odstop. POZIVAMO: skupščino Republike Slovenije naj. v prid vseh Slovencev in državljanov Republike Slovenije, takoj razpiše referendum o osamosvojitvi Republike Slovenije. ČESTITAMO: — nemškemu narodu, ki je razumel znamenja časa in jih, na civiliziran način, izkoristil sebi v prid. Kranj. 3. 10. 1990 za si>/. OBČINSKI ODBOR KRANJ Leon Petrevčič Pobuda za spremembo občinskega praznika Skofja Loka naj praznuje 30. junija V Slovenski demokratični zvezi Škofja Loka menimo, da občinskega praznika v prihodnje ne moremo več povezovati v dra-žgoško tragedijo, ko je pravzaprav brez potrebe umrlo več kot štirideset nedolžnih vaščanov. dražgoških fantov in mož, ko je na desetine mater izgubilo svoje sinove, na desetine družin brate in očete, ko so Dražgošani v ognjenih zubljih izgubili tudi svoje domove. Dopuščamo možnost, da st tedanji partizanski borci v spomin na svojo bitko in legendarna junaštva še naprej organiziralo bodisi športno-rckreactjska tekmovanja bodisi nastope vokalnoin-sirumentalnih skupin, lahko pripravijo tudi običajno veselico ali celo srečelov. Skratka, praznujejo naj. kot so si ali o bodo začr tati v svojih programih. Vendar pa vse to v lastni režiji, s svojim delom in na lastne stroške. V nobenem primeru pa take prireditve ne morejo biti vrhunec občinskega praznovanja! Nedolžne dražgoške žrtve m njihovi preživeti svojci si namreč ze od nekdaj zasluzijo nekaj povsem drugega, neprimerno bolj pomembnega: zasluzijo si, da bi svet o dogajanjih v njihovi vasi končno izvedel dolgo zamolčano resnico, predvsem pa si zaslužijo kulturno pripravljene, s pieteto izvedene ter človeških življenj m trpljenja vredne spominske slovesnosti. Brez militantnih govorov in komunističnih obeležij na praporih, brez vojaških koračnic m brez blišča medalj mi oprsjih ljudi, zbranih pod spomenikom dvoml/ivc estetske vrednosti člani Slovenske demokratične zveze Škofja Loka zato dajemo občinski skupščini oziroma njenemu odboru za organizacijo in izvedbo prireditev ob občinskem prazniku pobudo z odločno zahtevo, da takoj začneta s postopkom za spremembo 8. člena Statuta občine Škofja Loka in drugih predpisov, s katerimi je bil doslej kot občinski praznik določen 9. januar v spomin na dražgoško bitko ter na partizanske akcije proti okupatorju v letih 1941 in 1942. Hkrati predlagamo, naj bi krajani Škofje Loke ter obeh dolin za svoj občinski praznik izbrali 30. junij, zgodovinski dan, ko se Škojja Loka davnega 973. leta prvič pojavi v pisnih virih ob veliki delitvi posesti freisinškim ško-fom na območju današnje občine. In končno naj poudarimo: ne želimo sprevračati zgodovine, ne norčujemo se iz nikogar in nikogar ne omalovažujemo. Uresničujemo le svoj program za kulturno bogato, vsestransko ustvarjalno in svobodno življenje vseh nas v prijazni skupnosti evropskih narodov. , , _ Mojmir Tozon, SDZ Skofja Loka izjava vseh političnih strank v občini škofja Loka V občini Skofja Loka spoznavamo vse večjo nevarnost, da ob zaprtju Rudnika urana Žirovski vrh ostane to območje z bližnjo in širšo okolico ekološko-tehno- loško, ekonomsko in socialno neurejeno in nezaščiteno. Od vlade Republike Slovenije zato zahtevamo, da: 1. Zagotovi po veljavnih domačih in mednarodnih predpisih strokovno ekološko-tehnolo-ško neoporečno prenehanje b> koriščanja rudnin v Žirov-skem vrhu in trajno zavarovanje okolja. 2. Zagotovi sredstva za prezaposlitev delavcev Rudnika urana Žirovski vrh. 3. Zagotovi rento občini Škojja Loka, posebej krajevnim skupnostim Gorenja vas, Lu-čine in Poljane, kot nadomestilo za trajno degradacijo okolja in življenja, ki jo je povzročilo izkoriščanje uranove rude v Žirov skem vrhu. 4. Posreduje, da se prejšnjih lastnikom vrne za potrebe Rudnika urana Žirovski vrh uporabljene kmetijske gozdne površine. Odločno tudi zahtevamo, da vlada Republike Slovenije pre"e' ha razmišljati o Rudniku urana Žirovski vrh kot možnem odlagališču jedrskih ali posebnih odpadkov. Stranke so se soglasno odločile, da omogočijo podpis te izjaV? vsem polnoletnim občankam * občanom občine Škofja Loka o0 jasnem sporočilu: »Občani občine Škofja Loka smo proti gališču jedrskih ali posebnih odpadkov.« Škofja Loka. 3. oktobra 1990 SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA - Martin Krajci k _ SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - ff* Pintar SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - VinctnciJ Dem*ar SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE - Simon Jclorfan SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - Vinko Cankar ZVEZA ZA ENAKOPRAVNOST OBČANOV - P«Ha Kostlc ZELENI SLOVENIJE - Franc Fcltrl« ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNA PRENOVE Mirjam Jan-Blaiil k ZSMS - Liberalna Krinka - Andrej No»»» odgovor Ivanu Janu Ivan Jan se v polemiki ob mojem zapisu o Tinelu Debeljaku spet zateka k starim metodam nepopolnega citiranja. Iako med drugim, ko piše o Debeljakovem pozdravu priključitve slovenskega ozemlja Italiji, navaja samo naslednji del izjave iz Doma in sveta: »da je bila odločitev o priključitvi tega slovenskega ozemlja fašistični Italiji "zgodovinski sklep" ... in da smo s tem (Slovenci) postali sestavni del velikega italijanskega Imperija ter je tudi naše kulturno delovanje dobilo nov okvir svojega izživljanja. Kot kulturna revija pozdravljamo modro odločitev... zahvaljujemo se za uvidevnost in daljnovidnost voditeljema velike Italije.« Bralec, ki \e ne bo zanašal samo na Janovo citiranje in bo stvari preveril neposredno v Domu in svetu išt. 4-6. 1941 str. /iWJ, jhi bo ugotovil, da je line Debeljak ob tem objavil še ka/ več. 1'ekst se namreč v celoti glasi takole »NA VELIKI PETEK t.l. (II. aprila j so italijanske čete zasedle det slovenskega ozemlja I slovensko prestolnico Ljubljano ter postavile svojo oblast s Ar. Visokim Komisarijatom, ki mu je stopil na četo Eks. l.milio (irazioli. Dne .?. MAJA je Eks. (irazioli razglasil zastopnikom slovenskega javnega življenja zgodovinski sklep V/. Veličanstva Kranja in i esarja Fmanuela III. in voljo Dueeja, da se priključi to slovensko ozemlje Kraljevini in Imperiju Italiji kot samostojna Ljubljanska provincija, ki bo dohilu, imajoč kompaktno slovensko ljudstvo, avtonomno ustavo, upoštevajoča etnični značaj ljudstva, zemljepisni položaj ozemlja in posebne potrebe pokrajine. Obenem pa se proglaša slovenski jezik za obvezni jezik v vseh vrstah šolstva ter za službeni jezik poleg italijanščine. S IIM D MM smo postali se- stavni det velikega italijanske^ Imperija ter je tudi naše kulti"1! delovanje dobilo nov okvir svojega izživljanja. KOT KULTURNA REVIJA P* ziiravijamo to modro odlocd najvišjih predstavnikov kralji ■ ki sta nam zagotovila nemot*W razvoj kulturne samorodnosji poglabljanjem naših svoj s* etničnih - narodnih vrednot-moremo tako nadaljevati '^T tradicijo slovenskih kulturni*[ lovcev, čuvati njihovo ded**1'1' ter jo dvigniti k novemu raz*?1* SREDI VELIKIH STISK nam je ta kraljevska obljub gotovilo nemotene bodočnost1; . bomo v najtesnejšem stiku s t'* letno italijansko kulturo, s ,j Žariščem večne umetnosti, m * ustvarjati duhovno podobo sv J ga slovenskega ter razvija". ^ goro notranje poslanstvo, " ga je določil Bog. ^ ZAHVALJUJEMO pa se i" devnost in dalekovidnost ,w, VODITI.U) M \ VELIK*- " UJl! hf Zanimivo pri tem fe, da so ' , Ijakovi režimski kritiki pO v^ a napade redno uporablja . stališče iz Doma m sveta "'j^ tem vedno izpuščali ves "s" no-ki govori o slovenski avtohf* fl sli in samobitnosti. J<*n A ( %> tem se kat utm dodal hest'd'fa št stični, čeprav se le-ta v ^ niti enkrat ne pojavi. Za" * ka, ki se ukvarja z --tf<"y"j"'j,, jt jem. se pač ne spodobi. <''' y()je napisanim tekstom dodal"' ■ g, besede Ker pa to počne. je da tudi celotna njegova m. na zgodovina toliko surrdji* ^ Na/ dodam še to, da v De%L flt kovt prošnji za nošenje "n ^n-vidim nikakršnega "Xr> c(lo Orožje je med vojno nosu " ,fii uporabljal tudi Ivan Jan. y. Debel/aku so prošnjo navS me odklonih, pa ga taka {) cas ne bremeni niti ena '"'^V1 tem, ka/ /e večji grdi: ur' ,l frpjl' pisati, pa naj presodijo ka a sami. . iurl1 Marko J*'" petek, 5. oktobra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 17. STRAN GLAS Janez Oman, kmet iz Srednjih Bitenj Umazano okolje - slab krompir fednje Bitnje, 2. oktobra — Letina krompirja je letos povprečna, ^,reynJski pridelovalci pa imajo vse več težav s slabimi oziroma y Uzenimi določenimi sortami krompirja. V mislih imamo predli sorto igor, ki je najbolj ogrožena. Nekaj o letošnji pridelavi P°vedal kmet, Janez Oman, ki se s kmetovanjem ukvarja že * kot trideset let. Kakšna je letošnja letina "ornpirja? Letina je že ves čas, odkar p'm krompir, približno ena-H Posadil sem ga na enem "ektarju in pol, pridelal pa sem *a okoli trideset ton. Moram da sem z letino še kar zapaljen. Sicer pa je kakovost ^ornpirja odvisna ob obdelave zemlje. Katere sorte sadite? Ali je •«» da je krompir igor okužen? ^adim več sort krompirja in ,1Cer so to igor, erla in desire. 'g0r je res okužen, zato ne UsPeva dobro. Sicer pa mislim, da se utegne podobno zgoditi z vsemi sortami, saj je okolje vse bolj onesnaženo. Po mojem mnenju je glavni krivec za obolelost krompirja v kislem dežju, ki pa je posledica onesnaženega zraka. Na drugem mestu pa je onesnažena zemlja, ki je ravno tukaj na Sorskem polju poseben problem, saj gre za peščeno strukturo, ki je zelo propustna in tako v podtalnico zaidejo tudi anorganske snovi. Če v gramoznih jamah na Sorskem polju ne bi bilo tudi anorganskih odpadkov, bi bila zemlja in s tem pogoji za pridelavo krompirja precej boljši. Kako ste ukrepali, da bi kljub vsemu pridelali dovolj kakovostnega krompirja? Gomoljev, ki jih imajo na razpolago v Kmetijsko živilskem" kombinatu Gorenjske, oziroma v njihovem inštitutu za semenski krompir, se ne splača več saditi, ker so izredno slabi. Skupaj s še nekaterimi kmeti iz Srednjih Bitenj sem kupil krompir za sajenje z uvoza iz Švice, nekateri pa imajo še nekaj domačega. Poleg tega krompir gnojim pretežno s hlevskim gnojem, izredno malo pa dodam umetnih gnojil. In kam boste prodali letošnjo letino? Nekaj krompirja bom oddal v kmetijsko zadrugo, ostalega pa bodo tako kot prejšnja leta pokupile stranke. Nekaj ga bo seveda ostalo tudi za domačo uporabo. M. Gregorič Ozimnica letos po zmernih cenah /anj, 2. oktobra - Zima se vse bolj pri bi i-*UK zato je treba pomisliti tudi na ozimni-• Letina sadja je bila letos dokaj dobra, ^°liko manj pa je krompirja. Kljub vse-y P* so cene ozimnice letos dokaj zmerne. /*» naši sogovorniki, ki so že, ali pa še bo-p° ''"Povali ozimnico, so takšnega mnenja. . 0vPrašali pa smo tudi prodajalce, ki pravi-v't'n Svetovne zdravstvene organizacije v Kvropi iz leta v le-Jug0sia Ca š'evilo zastrupitev / živili. V zadnjem desetletju jc bilo v "ku« *v'j» registriranih približno I (MM) epidemij povzročenih z 'isočplj!m'kontaminiranimi živili. Epidemije so zajele na deset-r*rJito .Ju,u- Pri lem pa vemo, da ac tovrstna obolenja ne registrirajo tisti^"1 ^a Je *,cv'h> prizadetih veliko večje, kol kažejo uradne sta- l Naš mešetar se je tokrat ustavil v prodajalni Agroizbira v Čir-čah pri Kranju. Trgovina je zelo dobro založena z akumulatorji, traktorskimi gumami in ostalimi deli za kmetijske stroje. MeSetar si je ogledal in zapisal nekatere cene. primerov d črevesne .Ustrupitve z živili povzroča-^ Približno 83 odstotkih pri bak,L*r'je, v 10 odstotkih <>d» rov Paraziti (trihine), v »tkih ?neh v0raU*Cnirni >ivili živalskega iz Od,,' 71cs« in mesni izdelki (36 i iz-ca. :nja> bole/.ni (hepatitis, di/.en-°ku* aJVeć epidemij se širi st<)llr 'iii-Mii i/ueiM d% |7V)-mlckomlečn Med ' °dstotkov) ter jajc. ami, ki se pre r*> Po/ >lvili živalskega izvo [Sjjfcjo v zdravstvu naj- Uiii,' i ICI1"U salmoneloze 'C|0'a jc kužna bole/en, ■J,v^» ' živali na ljudi. J° obolel' V,;, '^'Kaiie, prasK. i ljudje in živali peni J^Otcj °8eb.en problem so kli "Je Uli >: n:,videzuo zdravi Iju-500e|e,a,,< kl P-' izločaio sal JSn„ Vo-i""' iztrebki /alo Si n I?"? okužbe s Sfeo velika Jjjli^ favali ali ljudi npr .almone v večjih v "lr'i/ah, restavraci h;|,,lK- i;v'*"*"'"ah Salmonele k||aJ t,č'Jo v mletem ali sese- ^pajonezah, i a L. hr °r nr;"li,,uiu'/an- kremah, me pripravo T1- k,lh,a.VnK'. mesnici, mle mi' ^u*!rji 1,1 »hrambi). hra^. okužene s 'a,*n'jv so Plavijo znak. 7 (ft-Vv r:,"'"< '-..m., kratkem Ha" ' ur) C?! te Kolnik bruha i,i ''-i,, 1 (raju nek.n dni, (S ,,|;,;--'u„., 8e zvila .... k M£*£°,eion veliko Jl,c»K- .Uroke lilo kot pa odrasle. Zaradi izgube telesne tekočine in elektrolitov bolnik lahko pade v nevaren šok. Vendar se bolezen pozdravi večinoma v nekaj dneh sama od sebe. Pri zdravljanju predvsem nadomeščamo izgubo telesne tekočine. Preprečevanje salmoneloz jc v prVi vrsti usmerjeno v higieno prehrane Vsako opuščanje stalnega strogega nadzorstva nad ravnanjem z živili m mas čuje z obolenji. Obramba proti salmonelam: Bakterije, ki spadajo \ sku pino salmonel, so najpogostej se povzročiteljice želodčnih in črevesnih obolenj. Obranimo se jih, če upoltevamo nekaj os ..ovnih pia\ il Pri delu v kuhinji in gospo dinjstvu si pogosto umivano .oke in peremo delovne pripomočke ( me 101 ezniee, mešalce, delovne pulte, nože ipd.) Surov a ni že ogrevana ziv ila hranimo ločeno Preprečimo ostik živil z mesnim sokom, k. naslaja pri odta jevanju Kvarljiva živila, kol npr mleto meso, majonezo, narezka, kreme in podobno takoj shranimo v hladilniku Hlajenja živil, predvsem mesa .n mesnih izdelkov ne prekinjamo, doklei živilo ne pride v lonec I MM \ (iglcr, dipl. vel. Vrsta izdelka cena (v din) Akumulatorji VLSNA Maribor 12 V 40 Ah 817,00 12 V 50 Ah 888,00 12 V 55 Ah 999,00 12 V 6.1 Ah 1087.00 12 V 97 Ah 1593,00 12 V 110 Ah 1975,00 12 V 135 Ah 2218,00 12 V 140 Ah 2291,00 Akumulatorji TOPLA Mežica 12 V 50 Ah 900,00 12 V 75 Ah 1133,00 12 V 100 Ah 1501,00 Traktorske gume SAVA Kranj 10x12 1456,00 I0x 1 i 1499,00 600x16 777,00 750x16 1 276,00 1 1.2.10.28 2234,00 12.4.11.28 2805,00 Nahrblna kosilnica MITSHUBISHI 8309,00 lei men /.i POSEBNA PONUDBA £ AVTOPLAŠČI MICHELIN S serije M 1 del. čas: od 7.30 do 15.30, aobota od 8.00 do 12.00 DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVV Import Exporr, d.o o., Tržtt Koroško 26. 64 290 Tržič tel : 064 50 348 fax.:064 52-079 Mm. Morkef Trg svobode 18, 64290 Tržič tel. 064 52-378 DO IMPEX & ZEROVVATT Od oktobra dalje vam nudimo tudi BELO TEHNIKO znanega italijanskega proizvajalca ZEROVVATT PRALNI STROJ • SUŠILNI STROJ • POMIVALNI STROJ • PRALNO SUŠILNI STROJ • TOKRAT !!! • PRALNI STROJI SAMO OD 8.543,00 00 10.528,00 možnost nakupa na 6 MESEČNO POSOJILO DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZEROVVATT • DO IMPEKS & ZERO* MERCATOR ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK. KAJUHOVA POT 4 61?40 KAMNIK Ieteton06l 831 622 letex 31610 yu etakam žiro račun 50140 601 32062 letela« 831-636 OZIMNICA'90 IZJEMNE CENE ZA VELIKA OZIMNICA 12 kozarcev po 720 ml kumarice rdeča pesa paprika mešana solata ajvar 3 kozarci 3 kozarci 3 kozarci 2 kozarca 1 kozarec 330 din MAJHNA OZIMNICA 6 kozarcev po 720 ml kumarice 1 kozarec rdeča pesa 2 kozarca paprika 1 kozarec mešana solata 1 kozarec a|var 1 kozarec 160 din PAKETI MEŠANA SOLATA 6 kozarcev po 720 ml: 110 din RDEČA PESA 6 kozarcev po 720 ml: 95 din KISLO ZELJE 6 kozarcev po 720 ml: 70 din KISLA REPA 6 kozarcev po 720 ml 70 din KOMPOTI 6 kozarcev po 720ml: višn|a marelica breskev sliva hruška 2 kozarca 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 125 din PAKET Z DRESSINGI 6 kozarcev po 310ml: dressing - hambi hrenov dressing ciganski dressing lovski dressing solatni dressing dressing - currv DELIKATESNI PAKET 6 kozarcev po 370 ml namaz s papriko namaz s hrenom olive šampinjoni čebulica gorčica 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 80 din 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 1 kozarec 130 din PAKETI S KETCHUPI 6 kozarcev po 310ml: ketehup pikant ketehup paradižnik ketehup pizza ketehup paprika 2 kozarca 2 kozarca 1 kozarec 1 kozarec 115 din PAKET Z NIZKOK ALORICNIMI DŽEM I 6 kozarcev po 210ml: mango 1 kozarec papaja 1 kozarec kivi 2 kozarca maraku|a 1 kozarec brusnice 1 kozarec 160 din Povsod enake cene! NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • l/Jb • NOVO • NOVO • NOVO *} o N1ZKOR AIOKICNI DŽEMI IZ TROPSKEGA SADJA mango kivi marakuja ^ papaja »VIC« - MLADI VOZNIK d. o. o. Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon /.lato polje I, Kranj I0< ui ini vOZMjjj - Razpisuje prostu deki in naloge za VOZNIKE INŠTRUKTORJI A, B in C kategorije Zaposlitev je možna redna ali honorarna Vse dodatne infor macije dobite po tel. št.: 064/38-602 CESTA NA OKROGLO 5 64202 NAKLO p.o. ran Tffcfon: 0M/47-1M, «7-iJlj objavlja dve prosti delovni mesti PEKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: ke — poklicna šola pekovske stroke oz. druge živilske stro (gostinska, slaščičarska) — I leto delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na nasl°^' Pekarna Kranj, p. o., 64202 Naklo, Cesta na Okroglo a; Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. X TOKOS TRŽIČ po ( a n k ar jeva 9 objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih stev 1. KOMPRESOR TRUDBENIK 27 KVV, inv. št. 1020,izk 1 ena cena 7.000,00 din 2. KOMPRESOR POKORNI TIP ZVA 60 E 45 KW, i"v 1270, izklicna cena I 7.000,00 din l)00 3. FTKKTRO-MOIOR.il (3 kosi), izklicna cena po 3** din/kos V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo v čet . II. oktobra 1990. ob I V uri. Osnovna sredstva so na vp°i\ isti dan, t. j. dne II. oktobra 1990 od 10. do 12. ure. senti morajo do pričetka licitacije plačati 10 % vrct*n ,'no-i/klicne cene osnovnega sredstva od Ido IV ure v rač • VOdttVU podjetja. Kupci morajo preostanek kupnine P ^ v 8 dneh po licitaciji in v istem času prevzeti izlicitiranc je. sicer kavcija zapade. MERCATOR - ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK- Lfch dpfcfchOL po d* LIH - ORODJARNA IN LIVARNA, p. o. Vimarje 2. Škofja Loka Komisiia za delovna t.izineri.i I III <>l oh|.i\Pr°st° lovno mesto: ORGANIZATOR PROGRAMER Pogoji: Leijsrr*' dokončana viš|a šola organizacijske ali ekonomske ritve, is(l)i 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mc pasivno /ii.inic angleškega |ivika. \ mesečno poskusno delo v« Delo bo kandidat sklenil za nedoločen čas Pismene Pj^vi / dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema H dni P?jatcfr' LTII-OL. Vincarje 2, Skofja Loka. O izbiri bo kandio» veščen v K dneh po odločitvi. Petek, 5. oktobra 1990 OBVESTILA, OGLASI 19. STRAN GLAS TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA P.O. Kolodvorska 1 — Telefon: 75-863 objavlja prosta dela in naloge TISKARJA na offset strojih za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe - smer tiskar na offset strojih — opravljen strokovni izpit in dve leti delovnih izkušenj ~~ poskusno delo tri mesece — nastop dela takoj oz. po dogovoru. ^ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Tiskarna knjigoveznica Radovlji-Ca> P- o., Kolodvorska 1, Radovljica, komisija za delovna Ozmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. OBLAČILA Usnjarska ulica 3 pelavski svet podjetja po 17. in 21. členu Statuta podjetja Opisuje dela in naloge poslovodnega organa ^Rektorja oružbenega podjetja J*-andidati morajo poleg splošnih pogojev iz 59. člena zako-a o podjetjih izpolnjevati naslednje pogoje: ^ da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ~* da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na nalogah s po-^ sebnimi pravicami in dolžnostmi v gospodarstvu > oa aktivno obvladujejo nemški jezik ^elavski svet bo izbranega kandidata imenoval za 4-letni andat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan-vldat' oddajo v 15 dneh po objavi na naslov: Oblačila No-^?st Tržić, Usnjarska ulica 3, z oznako za razpis. Kandidate, bodo izpolnjevali razpisne pogoje bomo po zaključku raz-p snega roka pozvali, da razpisni komisiji pisno predložijo *y°jrii načrt podjetja. Potrebno gradivo bo kandidatom na ^. V0 v kadrovskem sektorju podjetja. Kandidate bomo o iz- lri kandidata obvestili v 30 dneh po preteku roka za vloži-Jev Prijav. ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO STA POTREBNA DVA KORAKA V prodajalnah KRANJSKEGA MERKURJA smo znižali cene posameznih proizvodov GORENJA VARSTROJ Lendava, GORENJA MGA Nazarje, GORENJA GA Velenje, TOVARNE MERIL Slovenj Gradec, TIK Kobarid, BLACK & DECKER Grosuplje, ISKRA ERO Kranj od 10 — 35 odstotkov. Iz celotne ponudbe vam predstavljamo za posamezne proizvode dosedanje cene in cene, ki veljajo do 20. oktobra. dvovratni hladilnik HZ 20 (GORENJE) pralni stroj PS 306 (GORENJE) sušilec perila 401 (GORENJE) kavni mlinček (GORENJE) stenska tehtnica (GORENJE) izvijač IZ 105 (ISKRA) predalnik PL 32-0-0 (REGA) garnitura (5 do 12 mm) vvidia svedrov šestdelna garnitura izvijačev G 221 (TIK) PVC meter z zavoro (2 m) 6.299,70 7.501,50 5.945,50 336,40 293,70 682,20 427,50 185,90 101,20 57,30 5.669,70 6.751,30 5.350,90 285,90 249,60 477,50 320,60 139,40 70,80 40,10 r i i tii keramika GIPPIONIR - KERAMIKA IN FINALIZACIJA S'akova S Novo mesto te' 068/2I-20I. 24-298. 26-016 tpleMx 068/23-213 sedaj je čas: Keramične peči •2 »keramike« pionir kmečke peči toplozračne peči štedilniki kamini pizza peči prijetna toplota za vaš dom % zdravo in ekonomično gretje % ekološko čisto okolje % 'ahko vzdrževanje, kako vos f in trajnost Peči, predvsem Pa prihranek p Pri energiji V*ŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO n„„A^A,, ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI (mmmsmEiiGiAs 20. stran ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 5. oktobra 199° Bled, 3. oktobra - Več kot dvesto športnih pedagogov in raziskovalcev iz Jugoslavije in tujine te dni gosti IV. kongres športnih pedagogov telesne kulture in I. mednarodni simpozij na Bledu. Tematika tridnevnega kongresa, ki se je začel v sredo, 3. oktobra, in se bo končal danes s plenarnim zasedanjem, je šport mladih. Foto: V. Stanovnik Nogometaši Nakla z novim imenom NK Živila - Naklo Naklo, 3. septembra - Čeprav prva tekma, ko bodo slovenski ligaši, nogometaši Nakla nastopili z novim imenom Živila - Naklo, ne bo na domačem igrišču, saj konec tedna gostujejo v Rogaški Slatini, bo vseeno nekaj posebnega. Novo ime pa je dokaz več, kako koristno (ali celo nujno potrebno) je sodelovanje med gospodarstvom in športom. Ko so v sredo nogometaši Nakla podpisali sporazum o sodelovanju z Živili, so bili seveda zadovoljni, saj brez denarja igranje v Slovenski ligi skorajda ne bi bilo več mogoče. Zadovoljen pa je bil tudi direktor Živil Branko Remic, ki je razmišljal takole: "Pri Živilih se trudimo, da si v okviru Slovenije ustvarimo čimboljše ime. Zavedamo se, da je za to potrebno dobro delo, pa tudi reklama. S klasičnimi reklamnimi akcijami sicer poudarjamo posamezne prodaje, reklamiranje preko športa pa za nas pomeni novo, kot smo ugotovili, cenejšo možnost. Da smo se odločili za sporazum z nogometaši Nakla, je več vzrokov. Poleg marketinškega, ko bodo nogometaši skrbeli za naše reklamiranje na tridesetih tekmah letno, je odločilo tudi dejstvo, da smo največje podjetje v Naklem in da smo ob gradnji tovarne zasedli nogometašem nekdanje igrišče. Povedati pa moram, da smo jim tudi doslej že pomagali, pomagamo pa tudi drugim gorenjskim športnikom." Nogometaši Nakla, ki so do letos nastopali v območni ligi, se letos enakopravno kosajo s slovenskimi ligaši in so trenutno po sedmih tekmah na petem mestu v ligi. "Sest let smo n.istupali v območni ligi, z uvrstitvijo v prvo slovensko ligo, ko kar petnajstkrat odhajamo na gostovanja, pa so se stroški močno povečali. Ob prevozih so to še sodniški stroški in stroški /a opremo. Smo eden redkih klubov v Sloveniji, ki igralcev ne plačuje. Ta sporazum z Živili bo seveda klubu precej pomagal, hkrati pa nas zadolžuje za dobre rezultate. Udeležba na treningih in resen pristop igralcev na tekmah dajeta upanje, da se na koncu uvrstimo v prvi del lestvice. Seveda so nam velika pod pora tudi gledalci, saj jih na nobeni tekmi v slovenski ligi ni toliko, kot prav v Naklem," je poudaril predsednik NK Živila -Naklo Dane Jošt. • V. Stanovnik Kros v Seničnem TrliČ — Potem ko so v Tržiču uspešno spravili »pod streho« letošnje občinsko jesensko prvenstvo v krosu, na katerem so tudi izbrali udeležence ekipe, ki bo nastopila na krosu Dela, 13. 10., bodo v Velenju, pripravili v torek, 9. oktobra, ob 15.30 uri dalje še enkrat že odpovedani (zaradi dežja in razmočenega terena) 10. krog za ekipe krajevnih skupnosti tržiške občine in posameznike v Seničnem. Tekmovanje bo potekalo po /nam progi v Seničnem, in sicer v 14 starostnih kategorijah na progah dolgih od 300 do 5000 metrov. Prijave zbirajo v pisarni Odbora za telesno kulturo (Janez Brzin) v Bračičevi 4 ali po tel.: 50-776 do torka, 9. 10., do 12. ure, prijavili pa se boste lahko tudi na prizorišču teka od 15. ure dalje. Vabljeni v čim večjem Številu. I Kikt-I Pokal Alpe - Adria V organizaciji Primotor - Dolomiti racing club iz Trsta, je bila na dirkališču Grobnik mednarodna motociklistična dirka /.i pokal Alpe - Jadran, na kateri so sodelovali tekmovalci iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Na dirki so sodelovali tudi tek-mov.iU i / (ioion|skt'v..i V kategoriji do 750 cem, v kateri so sodelovali tudi tekmovalci s 125 cem motorji, je zmagal Italijan Renzo Mazzoli, na 5. mesto se je uvrstil Albin Stern iz Kranja, član AMD Domžale in to na motorju Honda 125 cem. Na 10. mesto pa se je uvrstil na motorju znamke Duccati 850 cem Darko katrašnik i/ Radovljice član AMD Tržič. Na Startu te kategorije je bilo 24 tekmovalcev. V razredu motorjev do 750 cem je z odlično vožnjo na motorju Kawasaki 750 cem zmagal Urane I i pni k i/ Most pn Žirovnici in član AMD Domžale. Motocross Na motocross progi Skedenj pri Slov. Konjicah je bila dirka za republiško prvenstvo v motocrossu kategorije 125 cem. Zmagovalec v tej kategoriji je Zdovc AMD Brežice, na odlično 7 mesto pa se je uvrstil član AMD Kranj Andrej Aha čič iz Brega pri Žirovnici. Na startu te kategorije je bilo 20 tekmovalcev Matevž Jenkole Akcija PODARIM - DOBIM bo pomagala tudi drugim vrhunskim športnikom Podpora novim slovenskim zmagani Ko so pri Smučarski zvezi Slovenije pred dobrimi štirinajstimi dnevi predstavili letošnjo akcijo PODARIM - DOBIM, so znova poudarili velik pomen denarja, ki smo ga Slovenci v minulih šestih letih namenili smučanji. Letos ga bodo deležni tudi nekateri drugi slovenski športniki.S tem pa bo letos akcija dobila tudi novo geslo: ZA SLOVENSKE ZMAGE! Ljubljana, 2. septembra - Kljub vsemu pa bo največ denarja zbranega z akcijo PODARIM - DOBIM ostalo smučarjem, ki te dni, po besedah direktorja nordijskih disciplin Lojzeta Gorjanca in direktorja alpskih reprezentanc Toneta Vogrinca, pripravljeni pričakujejo nastope v novi sezoni. Tako lahko spet pričakujemo nove uspehe naših smučarjev, ki jim je bil za treninge in tekmovanja doslej namenjen denar zbran s pomočjo številnih ljubiteljev smučanja. Seveda ob (sedaj to že lahko trdimo) marketinško uspeli akciji Smučarske zveze Slovenije nikakor ne gre izpustiti dejstva, da so tiste, ki so podarjali denar s kupovanjem kartic PODARIM - DOBIM, vselej čakale tudi bogate nagrade. Izžrebanci so dobili denar, hiše, avtomobile, najrazličnejše stro- Slovenci v šestih letih pokupili kar enajst milijonov in pol darilnih kartic, kot pravijo pri Smučarski zvezi, pa z razširitvijo akcije na ostale slovenske vrhunske športnike pričakujejo še večji odziv. Kot je poudaril predsednik organizacijskega odbora Ante Mahkota, ob torkovi predstavitvi letošnjega koncep- Tone Vogrinc, direktor alpskih reprezentanc: "Kljub vsem napadom na smučarijo z nekatertimi zlonamernimi pisanji, je stanje v Smučarski zvezi več ali manj normalno. Treningi tečejo po programu, težko pa rečem, da bo tako tudi v prihodnje. Dobro se moramo prešteti, ugotoviti, s kakšnimi sredstvi razpolagamo in koliko jih lahko še pridobimo. Kljub temu upamo, da bomo sezono izpeljali tako, kot smo si jo zamislili, in da ne bo treba bistveno zmanjševati programov. Še vedno smo optimisti, menimo, da je smučarski šport v Sloveniji še vedno na takšni ravni, da bo dostojno predstavljal Slovenijo doma in v svetu. Precej dobrih rezultatov v tej sezoni pričakujemo v ženski reprezentanci. Kljub temu da Mateje Svet ni več med nami, je ostala ekipa močna. Razveseljivo je, da je Veronika Šareč skoraj sanirala poškodbo in da je precej napredovala Katjuša Pušmk. Nataša Bokal je že sedaj v dobri formi v slalomu, pa tudi obe mlajši članici Urška Hrovat in Narcisa Sehovič sta se dobro znašli v te/ ekipi. Treningi potekajo neprekinjeno z nekaj dnevnim odmorom tako pri de kletih kot v moški reprezentanci. Grega Benedik trenira le še slalom, ostali pa so mlajši, ki pa so na treningih zelo prizadevni Vsi si želijo, da bi slab "image", ki so jim ga nataknili nekateri "ljubitelji smučanja" v Sloveniji, zamenjali z uspehi in dokazali nasprotno. Res pa je. da v tej sezoni ne moremo pričakovati rezultatov, kot so jih dosegali fantje v zlatih časih. Najbolj pa računamo na Mitja Kunca, Grega Grilca in Saša Robiča. V ekipi so še trije mlajši tekmovalci Jovan. Brezavšek in Košir, za katere mislimo, da bodo v tej sezoni spoznali svetovno alpsko smučanje in napadli vrh v prihodnji olimpijski sezoni." je... Z anketo javnega mnenja je celo ugotovljeno, da je okrog 60 odstotkov vprašanih kupilo darilne razglednice zaradi nagrad, ostalih 40 odstotkov pa predvsem zaradi podpore smu-Čariji. Propagandna akcija je imela tolikšen odziv, da le 4 odstotke vprašanih ni vedelo, kakšna akcija je to. Tako smo ta akcije, pa tudi letos kupce darilnih razglednic čakajo privlačne nagrade. "Trenutno še nimamo zbranih vseh nagrad, saj se je letošnja akcija komaj začela, vendar pa po velikem odzivu podjetij sklepamo, da bodo tudi letos srečni izžrebanci dobro nagrajeni. Naš cilj je. da bi ob vsakem žrebanju podelili Kvalifikacije za 1. zvezno balinarsko ligo Nastop dveh gorenjskih ekip na kvalifikacijskem tekmovanju. Pred tekmovanjem je sicer težko napovedovati zmagoval ca, vendar pa bi si uspeh gotovo najbolj zaslužili balinarji Trate. Ne samo zato, ker so osvojili prvo mesto vil. zvezni ligi, temveč tudi zato, ker prav letos praznujejo trideset letnico. Ker pa je igra odvisna tudi od trenutnega navdih.i, lahko pričakujemo presenečenje. Tudi kilm.trn Radovljice v zadnjem času beležijo dobre rezultate. Kvalifikacijsko tekmova nje se bo začelo v soboto ob 15. tiri s tekmo med ekipo I rate in Šiške tet tekmo med /.agrehom in Radovljico. V nedeljo ob 9. mi pa se bosta pomerili zmagovalni ekipi • I. B. I rata pri Skofji Loki, 3. oktobra - To soboto, 6. oktobra, in nedeljo, 7. oktobra, bodo na balinišču Balinarskega kluba Trata kvalifikacije za igranje v I. zvezni balinarski ligi. Domač klub si je pravico do organizacije kvalifikacijskega tekmovanja priboril z osvojitvijo prvega mesta v II. zvezni ligi - sever. Na kvalifikacijskem tekmovanju bodo sodelovale prve štiri uvrščene ekipe v II. /vezni li-gj sever. lo so ekipe Trata -Skofja Loka, Radovljica, Zagreb in Šiška iz Ljubljane, lako bosta v play offu, ki je letošnje leto uveden prvič, sodelovali dve gorenjski ekipi. Član I. /ve/ne balinarske lige pa bo postala ekipa, ki bo zmagala Prvi derbi Jeseničanom Jesenice, 2. oktobru Hokejisti Jesenic so v torek /večer v dvorani Podmcžakla, v tretjem kolu I. A /vezne hokejske lige, zasluženo premagali ljubljansko ekipo Olimpije Več kot stm tisoč gledalcev jc gledalo borbeno in lepo tekmo Domačini so že po prvem delu vodili s 3 : I, zadnji gol pa so v tret|em delu dosegli Ljubljančani. Končni re/ultat je bil 3 : 2 za Jesenice (3:1, 0:0, 0:1). Danes, 5. oktobra, Jeseničani gostujejo pri ekipi l i vene zvezde • V. S. eno stanovanjsko enoto, bodisi hišo, kontejner, prikolico..., v vsakem kolu naj bi podarili vsaj dva avtomobila, denarno nagrado in seveda številne druge. Tudi letos bomo imeli tako imenovanega "zvezdnika kola". Seveda pa bi bila izvedba akcije nemogoča, če ne bi imeli velike podpore medijev, pošte (darilne razglednice bomo spet pošiljali brez znamk) in seveda podjetij, ki bodo darovala nagrade. Mi jim bomo nagrado plačali z objavljanjem njihove reklame po televiziji in drugih medijih. Prav pred kratkim smo naredili izračun, da bi Poleg smučarjev bodo pomoč za izvedbo svojih programov letos od akcije PODARIM' DOBIM dobili še: alpinist Tomo Česen, teniška igralka Barbara Mulej, veslača Robert Krašovec in Milan Janša, strelec Rajmond Debe-vec, kajakaš Jernej Abramić telovadec Lojze Kolman, košarkar Jure Zdovc ter atleta Borut Bilač in Marjana lm žar. Kriterij za izbor teh športnikov so njihovi uspešni nastopi v olimpijskih disciplinah (osvojena medalja). Lojze Gorjanc, direktor nordijskih disciplin: "Na zaključku pr~*e' ga pripravljalnega obdobja smo lahko s stanjem v ekipi, na p°f~ lagi testov in pri skokih na podlagi rezultatov na plastiki, zadovoljni. Pri skokih imamo izredno perspektivno mlado selekcij0-še vedno pa upam, da bodo "starejši" tekmovalci, kot so Ulaga-Tepeš in Lotrič, dosegali dobre rezultate. Seveda je pri skakak' naš adut Petek, ki bi z Ulago in Tepešem moral odigrati glavno vlogo. Računam pa tudi na formo Zupana, Janeza Debelaka j* Štirna. Pri biatlonu smo zelo zadovoljni, saj smo v zadnjih dve letih naredili velik korak naprej, in upam, da bo v letošnji si'-()rU še bolje. Trenutno so najslabša točka smučarski teki, kjer na -a' lost na podlagi testov nimamo tekmovalcev, ki bi lahko Pose^a. po svetovnem vrhu. Z dobrim delom pri mladih pa upamo, da tudi pri tekih prišel talent, ki bo lahko posegel po najvišjih me stih." podjetja reklamo plačala približno 40 odstotkov dražje, kot če se reklamirajo preko naše akcije." pravi Ante Mahkota. Za vse, ki že čakate na darilne razglednice, naj zapišemo, da jih boste lahko kupili novembra, cena še ni dokončna. pri Smučarski zvezi SlovenU pa pravijo, naj bi bila okrog 25 dinarjev. Prvo ire e nje bo 30. decembra, nasledi 20. janurja, ostalih šest pa tem vsakih štirinajst dni do aprila. • V. Stanovnik Gorenjska rokometna liga V vodstvu Besnica in Peko Cerklje — V prvi skupini Gorenjske rokometne lige so odigrali tretje kolo. Vodeča ekipa Besnice je premagala ekipo Veteranov, rokometaši Save pa so uspeli osvojiti točko proti Alplesu V B skupini je /magala med domačini le ekipa Britofa, medtem ko so v gosteh zmagale ekipe Krvavca, Struževega in Peka. Rezultati: Besnica : Veterani 28 :20(IK :9). Al ples : Sava II : I I (6 : 7), Žahnica : Struževo 21 : 26 (I I : 12). V vodstvu je ekipa Besnice s t> točkami pred Alplesom 5 in Struževem 4 točke. Skupina B: Britol Preddvor mladinci 2*i : 24 (12 : 15), Preddvor vete«** : Krvavec 26 : 29 (16 : 16). * . dovljica : Struževo 15 : 17 11 ■ 9), Duplje : Peko 25 : 28 C 14), s$ V vodstvu je ekipa Pek* jp točkami pred Britofom - ,^ Struževem in Preddvorom 01 dinci 4 točke, itd. ^ Danes, v petek, pa jc na. 0b redu peto kolo Pari s0' vo, 16.30 uri Veterani : Stri»*c0„ ob 17. uri Sava ŽabniCjjj, 19. uri Besnica : AlpIcS- SKpV na B: ob 19. uri Storžič pf. pije, in Preddvor mladin«* 'Jgf ko veterani, ob 20. uri p* v sCc : Preddvor veterani m ^fV : Radovi ju.i ^ Nogomet ,990. >MITNA I.K;A v nedeljo, 7. oktobri' ^ ob 15. uri, Stol Virtus Jeseni, e < >( nik / oh 15. uri Britof SML. ob 13. uri. ssv:.vi^ H rastje pr* Ra/pored tekem SLOVKNSKA NO<;( Steklar : Naklo SNL IV uri, Triglav Tabor-Jadran <>< I ()(" l.-Z ob 15. uri. Aluminij lesenice OML-Z ob I V hm GORENJSKA NOGOMETNA LIGA člani A sobota,oklohia, oh IVU), Polet Zarica, I III, hbo|c Itkd. BritOf : Mavčiče, Bitnje 1'ržič. Primskovo \ Alpm.i člani B sobota, 6 oktobra, ob I 5 30, Podgorje dvor Podbrezje. Šenčur : Grintavce, Kokrica : Visoko, Kondor kadeti - sobota, f> oktobra, ob II) uri Tržič rrigl** Naklo, ( reina-Pnmskovo Bntof, Alpina : I III, Alple* Zarica : Polet pionirji sobota. 6 oktobra, ob 14 uri. Bled I esce. Je'r Tržič, Velesovo : Britof, Zarica : Trbojc. Bitnje : Šenčur i mladinci nedelja, 7 oktobra, ob ° tO uri. Naklo Viso^jj.^ Vek-" »g* Tržič, Creina 1'nniskovo : Lesce, LTH Mavčiče : Alpine Alples A Alples B, Polet : Alpina, Triglav A uri, Triglav B : Visoko, Mavčiče : Sava Zarica, Irbojc Naklo oV' - „, Rudi A»« oktobra 1990 SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK 21. STRAN (K§)IIMtM©IEEGLAS AVTO ^vIOBIL S KI TRG Zastave in renaulti še po starih cenah l0yU^ nekaterim šušljanjem o podražitvah domačih avtomobila e na avtomobilskem trgu ni zgodilo še nič pretresljivega. rokiPa ?e'caterih avtomobilov ni na zalogi, ali pa so dobavni sPre^anJe precej dolgi, lahko pričakujemo, da bo do nekaterih bavJfifmb YerJetno kmalu prišlo. Tokrat smo se o cenah in do-Prod • rol(i.h P0zan,man v leski poslovalnici Avtomurka, ki ja avfJa v«zila Renault in v kranjskem Slovenijaavtu, ki proda-„ avtomobUe Zastava. Cen« z davkom vozil enau|t4GTL r^Campus S« t 19 GTS 1,4 ^nault 21 1,4 Renault ^obavni 73.292,00 127.035,00 219.100,00 220.849,00 roki za renaulte 5, 19 in 21 so do 45 dni, za renault 4 doci k/ .vP'ac'' trenutno ne sprejemajo, ne vedo pa še, ali bo-^ a°bili še dodaten kontingent vozil. er>e z davkom vozil Zastava y£J5Koral 68.380,00 Vi,* 55 Koral 77.741,00 & 55 Skala 87.425,00 ^ PGL 46.025,00 '26 pXn' rok za avtomobile yugo je do enega meseca, za fiat nijaa ^ Pa je potrebno čakati približno tri mesece. Pri Slovesu trenutno nimajo nobenih popustov. # M. G. ***orvi< IOCIJA NISSAN - PRIMERA tom ,\reJšnji četrtek je bila na Brdu pri Kranju promocija av-bi|a lla NISSAN PRIMERA, prva predstavitev tega avtomo-tnesj Vzhodni in srednji Evropi. Tovarna Nissan ima četrto Vjjl ^d svetovnimi proizvajalci avtomobilov. Navzoč je na od a 8'avnih svetovnih tržiščih: v Ameriki, na Japonskem in "Ovih tu<*' v Evropi. Od takrat poteka prodaja Nissa- ciijj avtornobilov in rezervnih delov iz Amsterdama. Njihov Povl* m zavzeli 5 odstotkov evropskega tržišča, kar pomeni CatlJe prodaje za 40 odstotkov. p?i u8oslavija je prva izmed držav vzhodne in srednje Evro-slcj*m *atero se je Nissan dogovoril za sodelovanje. S sloven-Prod Partnerjem AVTOTEHNO iz Ljubljane bodo organizirali ^VTot avtomobilov in rezervnih delov po vsej Jugoslaviji, vit): , ' EHNA bo ustanovila posebno podjetje, v katerega bo iaj0 .en'h 40 prodajalcev, ki bodo imeli razstavne prostore, na $4^' Pa bodo imeli vse rezervne dele za avtomobile NIS-bi]0y pa je, dolgoročno gledano, 10.000 prodanih avtomo- verja ^SSAN PRIMERA je oblikovan in izdelan v Evropi, selijo nadzorstvom Japoncev. Na voljo je kot tradicionalna W0 'na s štirimi vrati in hatchback s petimi vrati, z veliko iz-JrotorJev in menjalnikov. Najodličnejši v seriji je 2,0 litr-tio^j °'0r 7 direktnim posameznim vbrizgavanjem goriva z brijgj l'0 kW, ki omogoča največjo hitrost 137 milj na uro. vbM? , encinski motorji imajo 2,0 litrski motor z direktnim Skorio VanJem £oriv;l (single-point injeetion), ki daje 85 kVV. ^iofi verzija je opremljena z 1,6 litrskim motorjem z bokantje bovecJC Sa"-'C " ansambel Ml" Predlogi viž za oktobrsko oddajo: 6. Bodi zdrav in šegav - Alpski kvintet 7. Prešeren muzikant - Edvin Fliser 8. V spomin Jakobu Aljažu -ansambel Marela 9. Vsem ženam - Beneški fantje 10. Pesmi pa so večno lepe -Podkrajski fantje "Naša četica koraka...", sije najbrž zapela šolarka, ko je s torbo, copatami in kresničko (torej v popolni bojni opremi), v teh zadnjih toplih dneh krenila na svojo vsakdanjo pot. Najbrž že iz hrama učenosti, po dobri volji sodeč. Foto: J. Cigler fHi|nek in (;,>slov.............................................................................................i Maribor gosti festival narečnih popevk ime v' Rn'aaiCS'tc na dopisnico ali razglednico in pošljite na na-r *aaio Ziri, Trg osvoboditve I, 64226 Žiri. Sodelujte! H+++++.,........................... i9lci *a bralce ali ^eh je pol zdravja ^0r*a ?reobe, ir kandidat ^Qra; ... Sl Potreboval /a vo/.iški izpit? ^'"deset. b>jih vidc,i ,ako neroden' V L*»: *°tov<» zvozil še več, če bi imel tako lejst inštruktorico. ,nihčasih !\WnV*a' SCm, da si zdaj pn rolkarjih Ali nisi malo prestar za ' % , ti bo Nocoj bo v mariborski dvorani Tabor že 23. festival narečnih popevk, ki ga tokrat že drugič organizira Radio Maribor. Po splošni oceni vodstva festivala bo letošnja prireditev vsaj po glasbeni strani ena najboljših doslej. Vzeli so ji prvotno štajersko značilnost (le dve pesmi i/med šestnajstih bosta v tem narečju), tako da bo prireditev letos vseslovenskega značaja Vse pesmi so predhodno posneli v mariborskem radijskem Studiu, kaseta pa je danes že v prodaji. Občinstvo bo nastope lahko spremljalo dvakrat: na popoldanski generalki in zvečer od 19.45 ure dalje. Televizija Slovenija bo posnetek festivala predvajala po 22. uri na prvem programu. Letošnjih šesjnajst tekmovalnih skladb su [zbrali izmed 60, ki so prispele na ra/.pis, za- n!ohj|(1 P^akaj, Nace. Ko ne boš več mogel kupih novega avto- nje pa bodo enakovredno glfl 'udi rolka prav prišla. °staja isto nost bodo izbrali in nagradili najboljša besedila, posebni nagradi pa čakata tudi najboljšega aranžerja in debitanta. Izvajalci bodo nastopili po naslednjem vrstnem redu: Ivek Baranja, Duo Kvergreen, Meta Ma-his, Big Ben, Milan Hribar, Čudežna polja, Božo llarb, Mateja Horvat, Veter, Robi Horvat in ansambel Monitor, Levi devžej, F.dvin Fliser. Lado Leskovar, Anita Zore, Štajerskih sedem in Aleksander Jež. V odmoru med predstavitvijo skladb in glasovanjem bosta s posebnim humorističnim programom nastopila Franc Košir in Alfi Nipič s svojim ansamblom. Soliste bo spremljal festivalski orkester pod taktirko Edvarda Holnthanerja in ljubljanska vokalna skupina Strune. Program bosta povezovala Ida Baš in Marko Cvahte. ne JV k|oha\< kot so bile včasih Prifctl ' Jožef. Tudi ti si se od takral precej spremenil. S,,no hujšanje ^2 0 Pn njem kakršne koli izdelke 20'lOloof?' da, ,lh dv'9nei° d0 ura "°' vsak dan od 9 do fc-_____14608 viio v25?vis Sr BitnJe 65- p°pra- kav i Vrst W in RA sprejemni-toreJ18- ra^em času- Odprto pon., 17 iq trtek. Petek- od 9.- 15. ure »*Lc^re- sobota od 9--12. ure. ^jgg^gd 19.-20. ure 14678 strofn6''' hiš! 'zdelujemo notranje Pocin6. °mete- Hitro< kvalitetno in fgU*""'79'-«57 ostalo_ ioi^c betonske STEBRE za ko ^^ahinj 15, Naklo 14348 JJ^ftn RISALNO DESKO na sto-Prftrt^ 0nnJec Boškovič Jasna, Male Prodam ZELJE v glavah in rdeče korenje. Škofjeloška 33, Kranj POSESTI 14540 NlKn rČblieno klavirsko HARMO- rBflist L0DIJA <80 basov- 9 + 2 ira- črne barve) ugodno pro- »23-322 14564 V okolico Kranja prodam novozgrajeno HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 14208 Prodam nevseljeno stanovanje hišo in gospodarsko poslopje (bivša večja kmetija) v Sp. Dupljah 6 pri Kranju. Oba objekta sta primerna za takojšnje odprtje obrti. Skupna površina stanovanjske hiše znaša 274 kvad. m, gospodarskega poslopja 732 kvad. m ter funkcionalnega dvorišča cca 2. 500 kvad. m. Vse podrobnejše inf. dobite pri poobiaščencu llovar Leopoldu iz Ljubljane, Na Jami 11, 9 061/559-724 in 061/621-037, vsak dan med 17. in 20. uro 14519 V zazidljivem okolišu, v bližini Kranja, prodam PARCELO, velikosti 1000 ali 500 kvad.m. Šifra: BITNJE _14528 Prodam HIŠO. Kondič Stojan, Spodnje Duplje 74, 9 26-550 14533 »KGM« JANEZ KALAN, ZAP0GE Tel.: 061/843-029 061/843-039 prodaja PREMOGA SE PRIPOROČAMO Prodam sadike lagustra za živo mejo. Volk, Boštjanova 4, Lesce 9 74-005_14508 Zelo ugodno prodam kavč, dva fotelja, termoakumulacijsko peč, vse staro dve leti in več uokvirjenih gobelinov tudi menjam za šivalni stroj. 9 74-116 14503 Prodam VVESTEREN SEDLO, po-polnoma novo. 9 57-669 14586 Prodam KIPPERBUSCH sobni, ŠTEDILNIK 2 plin + 4 elektrika, OKNO z roleto 160x130 konvektor 9 24-227 14592 AKCIJSKA PONUDBA: GRURDIG BELJAK CENTER VVIDMANNGASSE 41 Tel. 9943-4242-26039 VIDEO-REKORDER VS 620 PAL jJjA DALJINSKO UPRAVLJANJE, ENOSTAVNO IN ■^PROBLEMATIČNO PROGRAMIRANJE S 4 GLAVAMI ODLIČNO SLIKO NA MESTU ,N ODLIČNO ČASOVNO LUPO NET0 ATS 5.825.- OBIŠČITE NAS! ČAKA VAS TUDI DARILO! arStvn---1-- v§6n^*a 1 -letnega otroka iščem rju ali v Kraniu >41 909 14699 globoki fc avstnisk 1^^*26.125 to°^m, PRIKOLICO za osebni '28 749 VOZI 14723 •"Osi'nost900kg 333; 14734 br s0di ?n°„niskem tistemu, ki mi po . *U OOft nem ™ Tin H1C1 Prodam ali dam v najem hišo cca 300 kvad m z vrtom na Trati pri Skofji Loki najboljšemu ponudni ku. Šifra: GOTOVINA IN KREDIT V bližini Sorice prodam 19940 kvad. m smrekovega gozda in 475 kvad. m travnate površine. Naslov v oglasnem oddelku. 14619 Prodam mešan GOZD, 2777 kvad. m, na Bledu. Rekar Anica, Koriten-ska9, Bled 14709 Prodam dve nerabljeni termoaku mulacijski PEČI 3 KvV, nov trifazni dvotarifni ŠTEVEC in 2 viseči kuhinjski OMARICI skupaj za 10 000,00 din 9 35-479 14595 Prodam nov žganjekuho 25000,00 d.n.' 180 litrski kotel za za vzidati. Cena 157-448 14607 Hfl MEYER - ZIRNIG &Wi CELOVEC, FLEDERMAUSGASSE 14 Tel: 9943-463-22152 in 24300 (BLIŽINA - UKH - BOLNIŠNICE) ^ NADOMESTNI DELI IN DODATNA OPREMA J SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA ! SPECIALIST ZA AVT0-IZV0Z V JUGOSLAVIJO .BREZPLAČNA DOSTAVA DO MEJE Prodam krmilni krompir 9 47-383 _14615 Prodam HARMONIKO Hohner At Iantic4 120 basov in dvostezne ORGLE znamke Elka, ce po dogovoru Klicali 9 73-162 14626 Prodam hlevski 9 061/612-537 gnoj 14636 IC preklicujem izročene 5 Helen, Zalokar. 14547 krmilni KROMPIR Ur Sdf^SUj- Dupl'e 14209 v? 1 5h silair»o KORUZO, KS^I!! »061/841 275 /"O h., |abolka raznih sorl, cena gaj* m puhli 14452 >rič Alojzija, Žigania 14518 ,(izi^' ."»^kropljena JABOLKA jw ,C0-Srakovlje4, Štular U80d^-~— 14555 145/5 HIŠO v Preddvoru, enodružinsko, komfortno opremljeno, z vrtom, prodam. Ponudbe 9 061/454 463 _14731 Prodam PARCELO do 1000 kvad m s stoječim objektom-svi-sle, 1000 m nadmorske višine, son čna lega, cena 20 DEM za kvad m 9 50 421, od 7 do 13 ure, Ani__14745 PRIREDITVE Odlično GLASBO za ohceti in praznovanja, nudita glasbenika. 9 42 827, Prosenc 13553 n ^NciOkĆjo kol'čino rdečega ^dilg1^ Jagodic, Breg pn Ko l«79 i>, " 102 ,4/15 .min 4'i w:\ 14719 J VELIKA IZBIRA KOSILNIC VSI NADOMESTNI DELI - NOVI IN RABLJENI CELOVEC - PISCHELDORFERSTR. 132, Tel.: 9943-463-43342 (ODPRTO PON - PET. 7.30 - 12, 13 - 18. S08 8 -12) Prodam Z 750. letnik 1970, neregistrirana. 9 28 544____HSg- Prodam GOLF DIESEL, letnik IjJJ 9 74 107 Prodam Z 750, letnik 1984, reg'sJ' ran do junija 1991 in VW, refl- . septembra 1991 Ogled po IS* Vreček Štefan. Sr. vas 65/a, čur Prodam R 4, letnik 1982, nereg' ran vendar brezhiben, 14 000,00 din Vidu:, Preddvor ■ Prodam R 4, letnik 1979, refi ran za eno leto 95Jj87_7___^ Prodam Z 101, letnik 1976, reg ran do avgusta 1991 9j39_79f_ CITROEN AX 11, star tri leta Prodam rezervne dele za 965 117 Z 750 14493 Zamenjam 10 let staro 2-sobno stanovanje z bivalno kuhinjo (v izmeri 54 kvad m) na Jesenicah za stanovanje v Kranju. Informacije SDK Podružnica Kranj, Trg revoiu cije 2. Krani, 9 24 851, int 339 Prodam Z 951 410 126 P. letnik 1982 14505 JUGO 55 SKALA, letnik 1988, pro dam 9 061/611 461 14507 Prodam Z 128, letnik 1988, cena 7500 DEM. Ogled dopoldan na Pe trolu Gorenja vas - Milan ali 9 68 235_14578 Prodam nove GUME z platišči za GOLF JX Silvo Perčič, Ovsiše 5 A, Podnart, 9 70 200, od 16 do 20. ure_14581 Prodam os. avto VW 1200, letnik izdelave 75, stroj obnovljen ogled v petek pop in soboto Bukovinski Franc, Adergas 21, Cerklje 14585 Prodam R 4. letnik 1984 9 74 109 Prodam Z 101, letnik 5600 DEM 9 25 991 1986, cena 14587 RAUSC B0R0VUE KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel: 9943-4227-3745 • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABLJENI) • DODATNA OPREMA • GUME VSEH DIMENZIJ • VELIKA IZBIRA VOZIL Ugodno prodam SPALNICO, do bro ohranjeno 9 28-516 14603 Prodam PEČ LOKATERM zna, DEM 1100 9 39 617 tO/nlo 14610 Prodam HLADILNIK in pomivalno korito. 9 33 039_14611 Prodam ŠTEDILNIK na drva z boj lerjem nerjaveči, malo rabljen Zg Bela 14, Preddvor_14633 Prodam kupperbsuch za centralno in komb bo|ler, vse novo 9 57 600 14644 Opremljeno garsonjero v Sorlije-vem naselju v Kranju, prodamo 9 061/667 775, petek in soboto med 20. in 21. uro_14617 Oddam opremljeno, ogrevano so bo Lahko za dve mirni in pošteni osebi 9 26 334 14658 Prodam LADO RIVO, 9 51 101, popoldan lelnik 1989 14509 Prodam Z 101. letnik 1979. registri ran do januarja 1991 9 50 148, Virje 14, Tržič Zamenjam družbeno za večje stanovanje 9 24 540 garsonjero v Kranju. 14666 Termoakumulacijsko bljeno 3 KW, prodam peč, nera 9 631 066 14652 VARSTVO KUPPERSBUSCH trajnožarečo peč, skoraj novo. ugodno prodam. 9 23 491, zvečer_14703 Prodam trajnožarečo PEČ na pre m.,,) ...!fi i ()<> dogovoru 9 i/ 400 _14712 Prodam trajnožarečo peč MAGMA 10, novo, za 3000,00 din m oddam trodelne žimnice za dve postelji 9 22 710_14722 Prodam nov barvni TV Iskra, ekran 57, z daljinskim upravljanjem in kotno sedeždno grt z raztegljivim ležiščem 9 38 441 14728 Študentka nudi varstvo na vašem domu v dopoldanskem in večer nem času 9 26 322 14757 ORTNER BELJKAK / VILLACH ■ ® TOVOTA • ^ SUBARU • Lrr rinr 14514 Prodam R 4, letnik 1976, registriran celo leto Gregonceva 15, Čir če_14517 Prodam športno opremljen VW 1303 Pogačnik, ul.XXXI divizije 56, Kranj_14623 Prodam JUGO 55, letnik 1989 Oblak Janez. Britof 319, Krani Prodam GOLF diesel, 4 vrata, ok tober 1988, za 21 000 DEM Trček, Kamna gorica 97 , 9 79 568, od 16 ure dalje 14594 Prodam VW 1200 J, letnik 1975. re-gistriran do 8.6 1991 Ogled po 15 un Krstenski Mile, Cankarjeva 2, Radovljica, 9 75 279 14600 ŠKODO 120 LS, Odlično ohranjen OPEL KADET 1,3 S limuzina, letnik 1986, garažiran, naprodaj. 9 70 015_14635 Prodam avto 1300. Britof 62 14540 JUGO 55 koral, letnik 1989, pro dam. Luže 2/a, Šenčur 14641 Prodam OPEL KADET 1,3 S GL Ii nui/ina, letnik 1988 Dorfarie 31, Žabnica 14643 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987 ter moped ivtomatik 9 633 836 Prodam osebni avto AUDI 80, le tnik 1974. reg do maja 1991 9 82 356, popoldan, 27-397. do poldan 14648 Prodam 125 P. letnik 1977, prevo-ženih 58 000 km, v voznem stanju, potrebno prebarvati desni blatnik m vrata 9631 221, od 17 dalje Ugodno prodam redno vzdrževano m dobro ohranjeno Z 750 LE, le tnik 1981 9 3 7 934 14651 voženih 25 000 km, odlično ^ njen, prodam za 90.000,0° ^ 981-150 VVARTBURG LIMUZINA, 'e!j'n', 1982, vozen, rahlo pošk?fl° nj. prodam. Fende. Britof 235. ^ • 36 012_^0 Nujno prodam osebni avto yfl 45, letnik 1985, prevoženih ' „, km, zelo dobro ohranjen. Marija. BI Dobrava 66 Prodam LADO RIVA, letnik 1087, cena 10(100 Dl M 9 23 34 I 14103 Prodam LADO SAMARO. letnik april 90 9 39 234 14108 ohranjeno, Kranj 37000 km. dobro prodam 9 23 613, 14612 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, let nik 1084 registriran d u 10/1991 9 40 239_14453 Prodam garažirano, lepo ohrani« no Z 128 Feliks Rosulnik, Sinkov turn 40, Vodice GOLF DIESEL, km, garažiran, dam. 9 74 732 Prodam Z 101 iyi»uii»-- ^ . 1980. 9 37 774. v petek P° ,J7l6 in soboto dopoldan _^^<^w Prodam dobro ohrameno Confort, letnik 1980.9^1^^, Poceni prodam FORD eSCTo4« letnik 1972. v voznem s1'"11^ S*, kovic Dragan, Frank, nas 10f4726 Loka Prodam \\ -1 po dolih 9* ,y70 Prodam Z 101 super, le«^h*!"' registrirana do majal991 0*t*) • k,. I .1.111 ',, hI IM J j|.M Prodam JUGO 45, letnik 1986, rde če barve Alič. Breg 28, Žirovnica Prodam R 4. letnik 1978 DEM 9 721 -294_ Poceni prodam Z za 1500 14527 Prodam nov kuppersbusch štedil nik in enoročno pipo Armal za po mivalno korito 9 64 248 14747 Prodam sobno trajnožarečo Tobi ter sobno neč na olje 9 802 574 ZEHENTHOfSTR. 26 Ml H H »••• >' II i PICCOSTRASSE 42 TU «943 4742 71404 celo ah po delih dan 101, letnik 1974, 141 582, popol 14532 Prod,.m / 101 GTl 55. Iel.uk HH4 9 38 025 14537 Prodam Z 750. letnik 1982 Hrušica 3/c, Jesenice Brane, 14538 Prodam GOLF JXD, letnik 3/1987 in kupim R 4 GTL. star do 3 leta 939 297, popoldan_14539 Ugodno prodam FORD taunus, le tnik 19/0 Ogled možen po 16 uri Trstenik 43, Golnik 14542 JUGO 55, letnik 1986, prodam za 4500 DEM m Z 128 po delnh Dovie 114. Slavko. Moistrana 14544 AUTOBEDARF jJiiiiiUJ*} NOVO V CELOVCU! PiSCHELDORFERSTRASSE 20 TEL: 9943 463-511708 BELJAK, FHIEDENSSTRASSE 24 TEL: 9943-4242 42250 VSE ZA AVTO PO IZREDNIH CENAH OKTOBRSKA PONUDBA: (neto cene) CHAMPION SVEČKE, kos ATS 13,50 SEDEŽNE PREVLEKE - KROGLICE ATS 85,- AVTOflADIO od HLADILNA TEKOČINA II ATS*' Prodam LADO SAMARO 1300 le tnik 1088 9 721 514_14620 Prodam Z 101, letnik 1985, 35000 km, cena po dogovoru Čoralič Zlatko. kFrank nas 46, šk Loka Ugodno prodam Z 101, letnik 1977, registracija avgust 1991 Legat Janko Alnska 12 Lesce 14825 Ugodno pioiKiiM doho> olw.mii|oii Z 128 P, letnik 1984 in KADET, le tnik 1973, registrirana do 30.7.1991 Novak, Zg. Brnik 60 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986 in ŠKODO 120 LS, letnik 1982 9 «01 064_14656 Za 500 DEM prodam neregistnra no Z 101 m Z 750 9 44 078. zvečer ,4* Prodam JUGO 45, karaj letnik 1989 Pristava j," ' M ProdaTn R 18, l««nik 1*!? 924626__ Po hI.ii.i dobfo ohr.miO" letnik 1979 Visoko M ogled v soboto E^ek, 5. oktobra 1990 MALI OGLASI 27. STRAN (M)IE13M©IEnGLAS JjKjarr. KADET CITY, letnik 1978. /8-965, int. 207, od 12. do 15. ure 14752 7Bn fmZ75° sc- letnik 1979 'n Z *». letnik 1977. 9 79-749, popol- £-2_____14758 Krs2am FIAT 128- Ljubljanska 15, ____14759 g'28''etnik 1988, garžirano, odlijte. Onranjeno, reg. do oktobra »lw-£rodam za 58000,00 din. fi!^59^ 14761 78-924 GOLF, letnik 1986. p—__14762 a°fcLADO NIVO, letnik 1987. %il560 i/n« ?ftPOSLITVE I išče POTNIKA, za redno rarno prodajo 9 51-215 fe^Ošl^Slo z avtomobi-kvaljtet ' ^ud'nr10 vam Proaai° "lega izdelka. 9 51 910 ?A^T^rn° del° doDi več uspešnih ^P^NIKOV. 945-676, zvečer stroL'a* zaposlitev v kovinski f>2« Šifra: ORODJAR 14499 '^ern ^0lt' za Prodai° na stojnici ca.L 0 študentko-ta ali upokojen-STiua zaželjen telefon. Šifra: VE-^2_____14511 *aProri'erno resne9a akviziterja sti|n al° dobro prodajanega tekstno93 ^delka 9 77 818, od 9. 18 u'e Mfi70 yETOVAMjt v MARKE TING REKLAMA . D.O.O. 1 J U B l JANA i'jERATURA ZASEBNA ^DJETJA 'Jšl|sta brošuri: ' °,s,,ove finančnega Poslovanja Vlaganje listin v carinskem P0Sl0p|(U JjjJ brošur je razjasnili lastni 0vpraSanie'kl se PO^ia iniku zasebnega podjet|a. ko ^Cne s poslovanjem ^macijeponedaljek.lorek, Qd125d015urep0t,,l eiav° DodJBtje išče strokovne «stj n °e 'l področja jezikoslovja ^»."^.Skega jezika Delo je ho ŠTUDENT PROFE 14605 h"jn0 \ix2~—-- ?°sPori no ier,sko za pomoč v ^6n^.'n,s,vu enkrat do dvakrat TJ^!^»J[8^3J3_14606 ^O^Po^Itmo FRIZERSKO PO-o'^se t z naimani <*ni %ff, IZ8rskl salon KUNSTELJ, 21 770 Dri r,,l|n« zaposlitve in bi i a,i "stopnik Mladinske " Dos'-5"0 l',V"'' "'' "S'''(i >m U,iHi 32i0kl" /;' poino': v kuh' 14622 r^ni^11^' realizira prodajo >ina '"'stavljenih v hotelu " nagrado 9 22 910 n° ŽAPr?o'u "»topstva honorar %le ,VJSL|MO itudente in vse u Pol'J"11 del° ni <>dvec- Po P° Piliti ,|",", "i"/"'1 r,,,lnil a? tivi P,sno Ponudbe s krat rvSni !!Sni«Pisom oddajte na Mpp^ek Š.lra Z DELOM jfep^l!^ 14838 H°»n!r"° «PO»lim PRODAJAL- Kln k'"> 936 286 po 19 url N"':1 "Ho A LOKA, Tel.: Za prodajo uporabnega artikla potrebujem nove sodelavce. 9 37 332_14683 Za čiščenje prostorov 2 krat tedensko ZAPOSLIMO mlajšo upokojenko 947-278_14688 Nujno potrebujem dodatno delo v popoldanskem času. Možno tudi pospravljanje poslovnih prostorov. Sprejem delo tudi na dom. 9 73-898_14727 Sprejmem delo na domu (leple-nje, sestavljanje, pakiranje). Razu mem se na plastiko, lamiranje in barvanje. Lahko tudi varujem otro-ke v nočnih urah. 9 73-888 14729 Takoj zaposlimo KV avtoličarja z več let prakse lahko delavec ali priučen. Draksler Izidor, Zasavska c. 36/b, Kranj-Orehek, 9 23-078 Nujno rabim INŠTRUKTORJA za gospodarsko računstvo. 9 25-661, int 269, Snežana _14755 ŽIVALI_ Prodam KOKOŠI za zakol ali na-daljno rejo. Oman, Zminec 12, škofja Loka 14409 Prodam mlado jalovo KRAVO: Luže 12, Šenčur 14480 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca in drobni KROMPIR, cena 1,50 din in jedilni KROMPIR, po 4,00 din. Žeje 12, Duplje 14483 NUDIMO ČIŠČENJE POSLOVNIH IN PROIZVODNIH PROSTOROV V PODJETJIH PREVZAMEMO ČIŠČENJE S SNAŽILKAMI HRIBAR. R. PAPEŽA 32. KRANJ Tel.: 33-133 Prodam večje število mladih in odraslih brejih KOZA 9 73-782 Prodam OVCE z iagnjeti. 9 27-884 Prodam težko temno LIPICANKO, A rodovnik, staro dve leti in pol, na paši Slivnik, Zg. Gorje 10 14490 Prodam 8 tednov staro teličko si mentalko. 9 65-094 14497 Prodam mlado brejo KRAVO. Po-tarje 10, Tržič, po domaće pri Tiču Telico simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Hafnar Jože, Virma še 65, Šk.Loka 14515 Prodam čistokrvne srebrno-sive PUDLJE z rodovnikom. 9 42 583 Prodam več TELIC za pleme ali za kol Vreček, Visoko 71,Šenčur Prodam TELETA. Cegelnica 1, Na- klo__14529 BIKCA starega 9 dni, prodam Alp-ska 86, Lesce, 9 73-370 14535 Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Oblak, Dol Dobrava 7, Gorenja vas 14543 Prodam dve breji TELICI Cop, Krnica 17, Zg. Gorje_ 14548 Ugodno prodam 5 mesecev staro KOZO. za pleme Berce, Hafnerje va pot 20, Kranj_14680 TELICO brejo 6 mesecev in kravo s teličkom ali brez, prodam Kle menčič, Sr Brdo 8, 9 68-376 14583 Prodam OVCE in 2 kubika suhih COLARIC. 9 57 988_ 14584 Prodam mlado KRAVO Cvetek. Brod 6, Bohinjska Bistrica 14697 KOBILO nordijko, staro 11 let, prodam. 9 802 040, Smokuč 26, Žirovnica 14598 Kupim BIKCA SIMENTALCA, sta roga do 10 dni 9 45 307 14602 Prodam eno leto stare KOKOŠI in 1 teden staro TELIČKO Soklič, Se lo 22, Bled_14604 Prodam BIKCA simentalca, 6 me secev starega. Brezovica 4, Kropa, 9 79-732_14613 Prodam 2 beli KOZI. 974 627 Prodam 14 dni starega teleta Pod-brezjeH _14660 Prodam PRASlCE težke 120 150 kg Zalog 17, Cerklie 14659 Prodam JARKICE tik pred nes-nostjo. Urh, Zasip, Reber 3, Bled Prodam BIKCA simentalca, 100 kg težkega. Vogljanska 31, Voglje PIŠČANCE bele za zakol, prašiče in krompir igor prodam. Bujan, hraše5 14674 Prodam KRAVO dobro mlekarico. Brezje 43, pri Radovljici . 14676 Prodam 25 do 30 kg težke PRAŠI-ČE. Visoko 92. Šenčur 14691 Prodam brejo KRAVO. 9 66-939 Prodam BIKCA SIMENTALCA, starega 4 tedne. Kepic, Zg. Brnik 37 Prodam 3 tedne staro SIMENTALKO. Ljubno 101,9 70-664 14721 Prodam PUJSKE težke 25-90 kg. Globočnik, Letališka 7, Voglje Prodam 10 dni starega BIKCA in teličko, staro 4 tedne simantalca oba. Lukan, Zasip Stagne 3, Bled Prodam eno leto starega BIKA. Debeljak Valentin, Poljče 19, begu-nje 14764 Sporočamo žalostno vest, daje umrl VALENTIN OMAN ptt upokojenec Od njega smo se poslovili 2. 10. 1990 na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci PTT podjetja Kranj ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage FRANCKE SLEMC iz Šenčurja, Beleharjeva 7 se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, ter dr. Beleharju za dolgotrajno zdravljenje in pevcem iz Šenčurja, g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti našega brata, strica in svaka JOŽETA JEROVŠKA iz Lahovč št. 2 se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala gre gasilskemu društvu Lahovče, ter govorniku za tople besede slovesa. Hvala praporščakom društva upokojencev Cerklje, gospodu župniku iz Cerkelj, Lahovč in Horjula za lep cerkveni obred ter pevcem iz Nakla. Zahvaljujemo se dr. Beleharju za dolgotrajno zdravljenje in obiske na domu, kakor tudi osebju UKC. Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pokazali, da ste ga spoštovali in imeli radi. Hvala vam. VSI NJEGOVI Lahovče, 28. septembra 1990 V SPOMIN Jutri mineva 10. leto, odkar nas je za vedno zapustil JANKO GOGALA Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu! VSI NJEGOVI V SPOMIN 6. in 7. oktobra mineva žalostno leto, odkar sta nas za vedno zapustila mama in ata JL% . V. NEŽA in FRANC URBANCEK iz Britofa Hv-ila vsem k. sc ju spominjate, postojite ob njunem grobu, jima prinašate rože in prižigate sveče Vsem še eni'rat iskrena hvala! VSI NJUNI Britof, 5, oktobra l°O0 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, skrbnega atija, brata in zeta IVANA MOČNIKA rojen 1957 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Senta Kranj, Živila PC Globus, potovalni agenciji Alpetour, OŠ Simon Jenko, župniku, pevcem iz Naklega in zvonarjem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilka, hčerka Sabina in sin Tomaž v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KARUJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem Iskre Inženiring Kranj. ZB Duplje, za darovano cvetje in kakršnokoli drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudi dupljanskemu pevskemu zboru, praporščakom, govorniku ob odprtem grobu, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki so nam izrazili sožalje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju UKC — Urološki oddelek Ljubljana in dr. Bavdku za dolgotrajno zdravljenje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Viktor in Marjan z družinama ter drugo sorodstvo . Duplje, 25. septembra 1990 ZAHVALA V 49. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak ANDREJ KOŠIR iz Trstenika 25 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili ob njegovi prerani smrti. Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju UKC Ljubljana, oddelku CIT, še posebej se zahvaljujemo dr. Milošu Kralju za njegovo nesebično pomoč v težkih trenutkih, ter sodelavcem Iskre — MKD gasilcem, predstavniku KZ za izraze sožalja in podarjeno cvetje in lepe besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, trsteniškim pevcem za lepo petje ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Trsi eni k, 29. septembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, babice in prababice LJUDMILE ROZMAN roj. I 'ranic iz Trboj se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, ter darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje ter Nevrološki kliniki Ljubljana. Zahvalo smo dolžni tudi g. župniku iz Trboj za lepo opravljen cerkveni obred, ter pevcem iz Naklega in vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti. VSI NJENI Trboje, Hrast je in Šentvid ZAHVALA Sporočamo, daje odšel od nas STANE MURNIKst. iz Velesovega, roj. 1915 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali ob boleči izgubi našega očka. Še posebej se zahvaljujemo UKC Golnik, dr. Beleharju iz ZD Cerklje za dolgoletno zdravljenje, gospodoma Miroslaviču in prof. Juhancu za opravljen cerkveni obred, Marici Globočnik za poslovilne besede. Rezki Česen, sosedom, pevcem, upokojencem ter vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Velesovo, Kokrica, Melbourne, Cegelnica, Trnovec, Šenčur Ob tednu otroka Kako žive naši otroci? Če nas sicer nikoli ne zanima, kako žive naši otroci, nas vsaj ob redki priložnosti, kot je teden otroka. Kako žive? Če bi verjela ženici iz prejšnje generacije, ki sem jo nedavno tega poslušala v avtobusu, kako benti nad to presneto vsega presito in objestno mularijo, potem dobro. Vsega naj bi imeli dovolj, skoraj vsi se že šolajo (le kdo bo pa delal z rokami?), težkih časov ne poznajo. Pa vse to še drži? Kot opazovalka poznam tudi drugačno plat življenja. Tisto, ko že enoletne otroke odtrgamo od mater in jih vzgajamo v jaslih, ko so vsako rano jutro prisiljeni z materami in očeti, ki odhajajo na jutranji šiht. tudi sami namenjeni zdoma. Tisto, ko se otroške ambulante iz dneva v dan polnijo z bolniki, ker takega načina življenja ne zmorejo. Tisto, ko jim starši zaradi bornih dohodkov niso zmožni zagotoviti novega telovadnega dresa, krožka ali izleta. Tisto, ko jih šola obremenjuje z vsakdanjimi in dodatnimi obveznostmi. Tisto, ko se po šoli znajdejo na borzi dela... Slišati je črnogledo, toda otrok s takim načinom življenja je vsaj toliko kot onih presitih, če ne še več! # D. Ž. Na Bledu 6. evropska konferenca direktorjev inštitutov za pedagoške raziskave Pismenost in osnovno izobraževanje na predvečer 21. stoletja Ljubljana, 4. oktobra - Na Bledu bo od 9. do 12. oktobra 6. evropska konferenca direktorjev inštitutov za pedagoške raziskave, katere pobudnik je Svet za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope, organizator pa Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. Jugoslavija je uradno sodelovala šele na peti konferenci, potem ko je s podpisom in ratifikacijo Evropske kulturne konvencije jeseni 1987 postala polnopravna članica Sveta za kulturno sodelovanje. Osnovni namen konference je pospeševati komunikacijo in sodelovanje med raziskovalnimi inštitu- Tiskovna konferenca domžalskega izvršnega sveta Melodija Mengeš pred stečajem Domžale, 4. oktobra - V skupščini občine Domžale so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so podali informacijo o gospodarskih razmerah v občini, ter o pripravah na adaptacijo gradu Krumperk. Gospodarske razmere v domžalski občini je sicer nekoliko boljša kot v republiki, nikakor pa ni rožnata. Padec proizvodnje je nekoliko manjši kot na republiški ravni, zaskrbljujoče pa je padanje prodaje in naraščanje zalog. Tudi brezposelnost narašča, saj je v občini trenutno brez dela 833 ljudi, pričakujejo pa, da bo do konca leta ta številka narasla na tisoč. Najbolj problematično je podjetje Melodija Mengeš, ki je tik pred stečajem. Glavni upnik, ki je nase prevzel tudi terjatve Ljubljanske banke Domžale, Elektrotehna Elex pa zahteva drastično zmanjšanje zaposlenih, sicer bo dvignil roke od sanacije, ki jo je izvajal do sedaj. • M. Gregorič Kje se bo razvijala škofjeloška industrija? Prostor je in ga ni Škofja Loka, 4. oktobra - Zavod za družbeni razvoj Škofja Loka je v torek predložil občinski vladi informacijo o prostih površinah, ki bi jih morda lahko zasedla industrija. Morda, kajti naravne omejitve prostora v Skofji Loki in bližnji okolici ne dopuščajo odpiranja novih večjih industrijskih površin oziroma le-te niso več samo strokovno vprašanje, ampak stvar dogovarjanja, odločanja med manjšim in večjim zlomom. ti na področju izobraževanja v Evropi, omogočati soočanje in usklajevanje strokovnih raziskovalnih pristopov ter prispevati k zbliževanju raziskovalnih strategij in šolskih politik v evropskem prostoru. Konferenca na Bledu bo s približno 120 udeleženci iz 33 držav (prvič tudi iz Albanije) najbolj polno zasedena doslej in ima poleg strokovnega tudi izjemen politični pomen. Delo bo potekalo v plenarnem dopoldanskem zasedanju, ko bo vsak dan predstavljen eden od ključnih referatov, popoldne pa v delovnih skupinah po jezi- kovnih skupinah. Tema konference je Pismenost in osnovno izobraževanje na predvečer 2»« stoletja, saj je UNESCO razglasil leto 1990 za leto boja proti nepismenosti. V Evropi ne gre toliko za klasično nep1' smenost, ki je navzoča le še v nekaterih nerazvitih žepih, k0/ za problem funkcionalne nepismenosti. Z enim od referatov se bo predstavila tudi Jugoslavija. Dr. Olga Kunst-GnamuS iz Pedagoškega inštituta v bljani bo spregovorila o izsledkih 15-letnega raziskovanja "e' pismenosti z različnih vi< uokvirjene v duh sedanjega sa. • H. Jelovčan idik°v' ta- Neodvisnost in nezaposleni Na skupnem sestanku sta se srečali predsedstvo Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije (predsednik France Tomšič) in predsednik Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih delavcev Slovenije Andrej Magajna (sicer član Neodvisnosti). Pogovarjali so se o skupnem akcijskem programu in gmotnih ter prostorskih možnostih za ustanovitev skupne Agencije za delo in svetovanje, ki naj bi pričela delovati v prihodnjih mesecih. Delavcem naj bi posredovali kvalitetno pravno pomoč, nasvete pri iskanju nove in perspektivnejše zaposlitve ter možnosti za ustanavljanje donosnih lastnih podjetij. Če nekoliko pogledamo sedanje površine, ki jih zaseda industrija, ugotovimo, da je prostorsko daleč preobsežna, saj odpade na prebivalca kar 40 kvadratnih metrov površin, medtem ko normativ U načrtovanje upošteva 22 kvadratnih metrov. Vsega skupaj ima industrija 56,8 hektara površin, od tega 46 na Trati, sedem v Starem dvoru in 3,8 v Skofji Loki. Za širjenje je do leta 2000, brez opredeljene industrijske cone pod Godešičem, planiranih še slabih šestnajst hektarov. Prostor je razdrobljen: med EGP in Gorenjsko predilnico, južno od LTH, okrog hladilnice in silosov KŽK, zahodno od Gradisa in Peksa, južno od Li-mosa, med mehaničnimi delav- Prometna varnost pomeni življenje Dvigniti prometno kulturo Kranj, 4. oktobra - V mednarodnem tednu prometne varnosti od I. do 7. oktobra, ki ima skupno geslo "Prometna varnost pomeni življenje", se je ena od obsežnejših akcij, to je torkov dan varnih poti v šolo, uspešno iztekla. Iako je včeraj ocenil tudi republiški odbor tedna varnosti, ki mu predseduje dr. Dušan Plut. Člani odbora so se zlasti razvneli ob vprašanju, ki mora postati vodilo za delo vseh, ki se jih tika prometna varnost, ne le policije in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki sta običajno edina aktivna. Gre za to, da je potrebno dvigniti prometno kulturo, za čenši i vzgojo že od vrtca prek šole in naprej. V odboru so novinarje seznanili tudi s preostalimi akcijami v tednu prometne varnosti, med katerimi velja omeniti zlasti petkov demonstrativni "pohod" okrog petdesetih invalidov na vozičkih po ljubljanskih ulicah. Sicer pa na Gorenjskem prometna in splošna policija v tem tednu še bolj budno kot običajno bedita nad dogajanjem v prometu. Zanima jih predvsem "zdravje" voznikov in njihovih vozil, prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, hoja pešcev in V Kranju je bila v torek dopoldne republiška akcija risanja otrok na asfalt. Petošolci iz kranjskih osnovnih šol, ki so se jim nenadejano pridružili še vrstniki iz Gorij, Škofje Loke, / Bleda, i/ Cerkelj in Tržiča, skupaj več kot 600, so z barvnimi kredami risali pri/ore i/ pfMM ta. Komisija likovnikov je za najbolj izvirno ocenila delo učencev Šole Simona Jenka, pohvalila vse, še posebej pa risarje iz šol Helene Puhar, France Prešeren, Mlatija Cop, Josip Hm/ I no. I.ucijan Seljak ter Bratstvo in enotnost. V torek so delegati i/ posameznih šol v vseh občinah obiskali tudi svoje župane in jih seznanili t nevarnimi potmi v šolo, razen tega pa se je dvanajst avtobusov gorenjskih učencev popeljalo še na prometno učno uro po svojih mestih in po Kranju. - Koto: G. Šinik podobno. Njihov nadzor ja usmerjen tudi v varovani«.-otrok in mladine v cestnem prometu. Kar zadeva otroke in mladino, ocena policije za september, ko je mladež skrbno spremljala na poteh v šolo in domov, ni nič kaj spodbudna. Opažajo namreč, da se otroci iz nižjih razredov osnovne šole dokaj disciplinirano obnašajo na cesti, otroci višjih razredov že dosti manj, srednješolcem pa skorajda ni mar ne promet na ne lastna varnost. V vseh enotah policije tožijo, da je prometna varnost otrok in mladine v glavnem na ramah poli cistov, le v kranjski občini so jim v začetku septembra pomagali tudi člani /SAM, AMD in gasilci Ko so se umaknili policisti, so nadzor pred šolami, žal, opustili tudi drugi. Kol da )e (bila) a k t i \ nost zaradi polici je in ne zaradi otrok Policisti tako opažaio, da vsi avtomobili, ki prevažajo otroke v šole, niti niso ustrezno označeni. Upravljalcem cest ni dosti mar pokvarjena svetlobna li-gnalizacija. Izredno malo oiiok noti rumene rutke, še manj kresničke, čeprav je bilo pred premikom ure zjutraj M temno, ko so odhajali v loto, zdaj pa |a tema, ko ia vrač.iio ilomm s popoldansko izmene Vse manj otrok je tudi, ki hodijo po do ločenih varnih poteh. V šole pnhajaio s tehnično nemogočimi kolesi, vozijo se otroci, ki nimajo pogojev ali pravice za vožnjo, številni tudi /. mopedi brez izpita /al se tudi aktiv nost pedagoških delavcev ssc prevečkrat konca za šolskimi i m • II. Jelovčan nicami Alpetoura in telefonsko centralo, severno od Tehnika v Starem dvoru. V anketi, ki jo je Zavod izvedel konec minulega leta, so podjetja do leta 1995 izrazila potrebo po 15,8 hektara površin. V njeno verodostojnost oziroma dejanske potrebe industrije po dodatnem prostoru pa so tako v Zavodu kot izvršnem svetu resno podvomili, saj že zdaj marsikatera površina znotraj tovarniške ograje (primer Gradiš) ni izkoriščena, je slabo izkoriščena ali pa podjetja zaradi zmanjšanja proizvodnje že odstopajo svoja skladišča najemnikom. Trend gre torej v obratno smer od apeti-tov dela industrije po dodatnih površinah. Tej gotovo ne bo kazalo drugače, kot da se uravna znotraj svojih ograj. Na drugi strani pa obstajajo nekatere resne potrebe, ki jih narekuje preselitev iz mesta (primer klavnice, Bandaga, LTH Orodjarne in livarne začuda ni v tej druščini), za katere bo sle jkn-prej treba najti primernejše mesto. Zal prostora, kot smo zapisali uvodoma, skoraj ni, saj je bodisi omejen s prvo vrsto kmetijskih zemljišč, odlokom o zaščiti podtalnice Sorskega polja ali kako drugače. Skratka, s prostorom za industrijski razvoj in proizvodno obrt bo treba v Skofji Loki skrajno varčevati ter bolje izkoristiti že zasedene površine. Izvršni svet s tem v zvezi razmišlja tudi o višji ceni za mestno zemljišče, ki bo predimenzionirano industrijo prisilil k racionalnejšemu obnašanju. • II. Jelovčan Jesenski izlet naročnikov in prijatelji Gorenjskega glasa Ne pozabite potnih listov Jutri zjutraj od 7. uri bo izpred hotela Creina v Kranju odpeljali trije avtobusi na izlet z Gorenjskim glasom na Svet goro, v Goriška brda in Števerjan. Kompas iz Kranja je Pn pravil zanimiv program - vsakega po malo - kulture, za in dobre hrane ter seveda vina, razen tega Vlado Marn. nik diskonta na Jesenicah še posebej pripravlja malico bave last' Go- renjski glas pa bo prispeval jutranje okrepčilo. Izbrali smo dobre vodiče, ki bodo veliko vedeli povedati o krajih, po kj" tenh se bomo vozili, za dobro voljo pa bosta skrbela naš« Marija in seveda harmonikar Ciril Savs. Vsak izletnik - pa ni\ bo naš izžreban naročnik ali samoplačnik, bo prinesel s seboj še dobro voljo in prav gotovo se bomo imeli lepo. Vsekakor pa pred odhodom poglejte v listnice in torbic*' da ne boste pozabili potnih listov. Pa še to. Avtobusi bodo odpeljali izpred hotela Creina ob 7. uri. Avtobus številka 3 (vsi trije bodo primerno označeni) bo ustavil tudi v Skofji Loki na postaji (zraven lipe) in s'' cer med 7.15 in 7.20. Prav tako bo ustavil v Sevljah (kjer laj1' ko vstopi Janez Markelj), v Selcih za Rafaela Rakovca " mogoče še koga, v Železnikih za Antcja Partajiča. v Sorici z* Terezijo Trojar in Avgusta Goljo in v Podbrdu za Lojzeta Le| narčiča, ter za vse druge, ki so se prijavili za izlet. Avtobus, * bo pobiral izlete v Skofji Loki in Selški dolini bo peljal zadnj in se bo tudi vračal po isti poti. Skratka, potrudili se bom0-da boste imeli čimlažjo pot do doma. Čeprav je prihod predviden nekoliko kasneje zvečer, za gotavljamo, da se bomo vrnili pred 22. uro, tako da bodo y še lahko ujeli avtobuse iz Kranja proti Gorenjski ali iz Loke v Poljansko dolino Torej, jutri zjutraj nasvidenje! Uredništvo Gore njskeg« t Dalmatinski večer hotf|3 Škofja Loka, 5. oktobra - V restavraciji škofjeloške«* Transturist, to nedeljo, 7. oktobra, /večer, pripravljajo da ski večer. Poleg pokušanja dalmatinskih specialitet, kot so žganje, "pašticada", škampi, zobatci, orade in druge. b° skovala lahko uživali ob glasbi klape "Srdela". • V. Ob nakupovanju na bone v Tržiču Mercator je ravnal pravilno Tržič, oktobra - Vik in krik, ki so ga zagnali zasebni trgovci i živili v Tržiču, potem ko je Mercator delavcem Lepenke, /.lita in BIT izdal bone za nabavo živil v njihovih trgovinah, je na upravo Preskrbe priklical tudi tržno inšpekcijo, a ta je ugotovila, da je Mercator posloval povsem pravilno, kol so se delovni- organizacije obrnile na Mercator s prošnjo /a bone, bi se lahko tudi na zasebnike. Merca-torja so izbrale pač zato, ker ima Mercator najbolj razvejano mrežo prodajaln v Tržiču in okolici in ker ima lakšim prodaju » tej fir mi Že desetletno tradicijo. občinske može ne P0"J*|ovn" Zasebniki naj dajo d organizacijam svoje a* i* e .....---j_...... \ pa bodo te pretehtale. * y$( bodo zaupale te nakup1"' f možnosti imajo. Mer*.'-'"1 Ll,i nobenih vrai'0t odprl za to mu je bilo 01 ii.ni". Verjetno se bo tržiškim zasebnim trgovcem trenutno res poznalo pri prometu, kajti I j u dje so se navadili nanje in mar-.ik.i| se lam da dobiti cciu*|c kot v družbenih podjetjih - čeprav moramo priznati, da se tu 1I1 družbena pod|et|a tuuli|o, da bi bila konkurenčna - si naredili zaloge, zdaj pa |im bo del teh za nekaj časa obležal v skladiščih I o je povsem nor malno, to ja trg, to jc konku renca. Tudi pri Mercatorju niso mogli nič storiti proti uvaja nju močne zasebne konkurence v Tržiču. In jm.iv tako ne morc- )o nič stonti ob kolonah, ki vo-zi|o mimo njih po nakupih v sosedino Avstrijo I ažje je pri tem zasebnikom, ki si pogosto pomagajo z uvoženim blagom za domačo prodajo. Ce so se toki.it delovne 01 rMiiizacijc kot na si.no zanesljivo trgovsko podjetje obrnile s prošnjo /a prodajo DJ bone na Men.nor, se bodo drugič morda na »lo vol 1 mOCfiega zasebnika O tem bodo odločili delavci sami Sla bi tigovci bi bili, če bi pri Mer catorjti zavrnili taksno naročilo in plačilo In /da| zganjati vik in krik 111 klicati na pomoč vse lllll jc ono um«""'' - m)|S*M, gani/acije so ga sam« P yC J Tržna inšpektorica %^ajj špckcnskih služb 1 fl/ latiana Kobent.ir je , v tl ilu poslovanj.1 MficiiU'U ^ oktobra, ugo««v"* n1 rek, 2 oktobra, un'm"". šn,f,t, bih. • Hrani M^^S*? na nobena napaka. ( monopolnega obnašanj „„„,■ nihče očitati, m' j- o nobenim členom za* POP*. govaniu Kot že rečeno to )c. „^ na trgovina Cc jc ^pfdfj nieii.i Meic.HoijU. I>«> ^ liitri zilruženju <""sk" tefnH kov. Vsekakoi 0* Jf BOVCU, ki bo med » zaupanje • D. D*** lud"1'