FOR Freedom AND Justice Ameriška Dom .wju jSI^ .‘•a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV non! puj Na Poljskem iščejo truplo ugrabljenega duhovnika Jerzija Popieluszkega - Trije policisti priznali, da so ga ubili VARŠAVA, Polj. — Zadnje dni iščejo truplo od treh uslužbencev notranjega mini-strstva ugrabljenega duhovnika in vnetega nasprotnika komunizma na Poljskem, 37 let starega Rev. Jerzija Popieluszkega, v vodah reke Vistula. Potapljači truplo še niso našli. Poljski notranji minister gen. Czeslaw Kiszczak je izjavil, da so oblasti aretirale stotnika in dva poročnika, vsi uslužbenci notranjega ministrstva, v zvezi z ugrabitvijo ^ev- Popieluszkega. Ti so priznali, da so duhovnika res ugrabili in ga potem ubili, truplo pa vrgli v reko Vistulo. Javnost na Poljskem je zaradi tega do-Sodka zelo razburjena. Voditelji delavskega Stbanja Solidarnosti apelirajo na svoje privr-ence, naj ostanejo mirni. V mestu Wroclaw Je nienda bila demonstracije, ki se je je ude-eŽilo 1000 oseb. V Varšavi so nameravali fajkati delavci v neki železarni, a niso, ko So slišali besede Lecha Walese. Vatikanski časopis 1’Osservatore Roma-n° Je objavil članek, v katerem je izrazil pfenje, da ni več dosti upanja, da je Rev. °Pieluszko še živ. Isto priznava duhovni-0v advokat, Edward Wende. QPEC države soglašale, da bodo omejile količino nafte, ki so jo pripravljene prodajati na svetovnem tržišču ^ ŽENEVA, Švi. - OPEČ je na svoji seji tem mestu našla kompromisno rešitev, po ... ri bodo države, včlanjene v tej organiza- 0rnejile količino nafte, ki jo bodo pro-Jale na svetovnem tržišču. Namen tega rePa je podpirati uradno in umetno po-^vljeno ceno nafte. V zadnjih tednih so ne-0 ®re države, med njimi nekaj članic same , kC, znižale ceno za svojo nafto. Tako sod ° d^ave prodajale 1,5 milijona , tPanj nafte dnevno kot doslej. Manjša - ‘frna nafta na trgu naj bi vodila k višji ni' ^saj tako računajo pri OPEČ. drž ^ro^^em za OPEČ je v tem, da nekatere te ave, ki izvažajo veliko nafte, niso članice Ve°r8anizacije, Dalje, nekatere OPEČ drža-^ s° v težkem gospodarskem položaju in p^^.P^rebujejo denar, ki ga dobivajo od dru aje na^te- Mcd temi državami so med 8la\flni* ^‘8er‘ja> Ean in Irak. Kot kaže, bo Saud° ^reme omejevanje nosila kraljevina strije Arabije. ^znavalci mednarodne naftne indu-njmJe tanijo, da OPEČ v danih okoliščinah Ukrea *Ca-’ dost‘ uPanja, da bo včerajšnji daft P r?s usPešno kljuboval padanju cene e’ ki ga je opaziti zadnji čas. V^.et*n‘ška kampanja v zadnjem tednu -,tve bodo prihodnji torek - Reagan ko računa na ponovno izvolitev PredslIL-LERSVILLE, Pa' “ Včeraj je hiejt e n|k Reagan obiskal univerzo v tem in pozval svoje privržence, naj da morajo na volišča prihodnji — ------ I--------J 0rgan’i 1 n°vembra. Reaganova kampanjska ? UhkZaC^a Prepričana, da bo predsednik Wait °to prema8ai demokratskega tekmeca Va žt^lja ^°ndala, želi pa, da bi bila njego-‘Zvoij a^a rekordna. S tem računajo, da bo bliK„ nia v zvezni kongres veliko več repu-aacev in senatorjev. vi W,aSKl-a''''*e Mondale v Seattlju, v drža-ln8t0n- Zadnje ugotovitve javnega eda 0 f narnreč kažejo, da je Washington rec*kih zveznih držav, v kateri ima ^ski kandidat možnost zmage nad Reaganom. V zadnjem času govori Mondale zelo ostro o Reaganu. Tako je dejal včeraj, da lahko najdemo Reagana na'letovišču Camp David, kjer spi, podpredsednika Busha pa imajo zaklenjeni v kleti v želji, da ne bi kaj napačnega zinil. V zadnjem tednu kampanje bosta oba kandidata obiskala države, kjer je izid glasovanja še dvomljiv. Med temi državami je Ohio, in radi tega se bo predsednik Reagan prvič pojavil v Clevelandu ta petek, ko bo govoril pred okrajnem sodišču v središču mesta. Mondale in Geraldine Ferraro sta bila že večkrat v tem mestu. Poklicni politični analitiki še soglašajo o veliki Reaganovi zmagi, menijo pa, da bo ta zmaga njegova, osebna, ne pa v tolikšni meri zmaga same republikanske stranke. Tako trdijo, da bodo demokrati morda celo napredovali v zveznem senatu, v spodnjem domu kongresa pa ne bodo izgubili veliko sedežev in bodo v novem kongresu še vedno v večini. - Kratke vesti - Hudi boji med gverilci in vojsko v El Salvadorju. Opazovalci vojne govorijo o sposobnejših akcijah vojske, ki jo vežbajo ameriški strokovnjaki. Izraelski skrajneži streljali na avtobus, v katerem je bilo okoli 50 arabskih potnikov, z raketo. En potnik je izgubil življenje, več jih je bilo ranjenih. Včeraj demonstracije v raznih arabskih naselbinah na od Izraelcev zasedenem ozemlju. V Afriki sedaj trpi od lakote kar 35 milijonov ljudi, poroča agencija Združenih narodov. Najhujše je v Etiopiji, kjer menda umira od lakote dnevno od sto do tisoč ljudi. Hudo je tudi v Čadu. Menda gre za najhujšo človeško tragedijo v novejši afriški zgodovini. Dojenčka s presajenim srcem, ki ga je dobila od paviana, okreva, pravijo zdravniki, ki so sporno operacijo izvršili. Gre za prvi tak primer v človeški zgodovini. Brez tega novega srca, trdijo zdravniki, bi bila dojenčka kmalu umrla. Poročilo o razstrelitvi spomenika padlim partizanom na Muljavi pri Stični - Zanimiva zadeva Prejeli smo dopis, ki poroča, da so neznanci razstrelili spomenik padlim partizanom na Muljavi pri Stični na Dolenjskem. Avtor dopisa je odklonil oseben stik z urednikom A.D., ki nima o dogodku drugih podatkov. Bralci naj to razumejo, ko berejo odstavek, ki sledi: »V rojstnem kraju pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi pri Stični, so dosedej še neznani storilci dne 8. oktobra letos okrog 10. ure zvečer razstrelili partizanski spomenik, kateri je bil postavljen v spomin 4 padlim partizanom. Omenjeni spomenik je imel močni granitni podstavek in vdelano marmornato ploščo s sledečim napisom: Po izdajstvu so 29. decembra 1944., tukaj pod streli iz zasede belogardistov izgubili življenje: Alojz Bučar, Milan Kušar, Ivo Alič in še neznani tovariš. Eksplozija je bila tako močna, da je spomenik popolnoma porušen, ter je po Muljavi na nekaterih oknih tudi popokalo nekaj šip.« Ako bo mogoče dobiti kaj drugih podatkov, ki bi potrdili to poročilo, bomo seveda o zadevi v našem listu še poročali. Ur. Iz Clevelanda in okolice Preteklo soboto zvečer je bil v Chicagu Slovenski dan. Med gosti so bili tudi mnogi Clevelandčani, od teh tudi lastnika našega lista James in Madeline Debevec. Na sliki vidite (na levi) ga. Corinne Leskovar, ko dobi priznanje od članov Slovensko ameriškega radio kluba v Chicagu. (Slika: J. Debevec) Štajerci in Prekmurci vabijo— Štajerci in Prekmurci vabijo na veselo martinovanje, ki bo v soboto, 3. novembra, ob 7. uri zvečer v dvorani sv. Vida na Glass Ave. Igrajo »Veseli Slovenci«. Vstopnice imajo člani. Belokranjsko martinovanje— Vstopnice za belokranjsko martinovanje, ki bo v soboto, 10. novembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., dobite, ako pokličete tel. 481-3308 ali 289-0843. Slomškovo kosilo uspelo— Preteklo nedeljo je bilo pri Sv. Vidu Slomškovo kosilo, ki je tudi letos odlično uspelo. Več v petkovi A.D. Mati Terezija na TV— To nedeljo, 4. nov., ob 9.30 dop. bo na kanalu št. 3 film o »obisku«, drugi del vesele skrivnosti rožnega venca. Z molitvijo bo nastopila tudi Mati Terezija iz Kalkute. Novi grobovi Mary Kalin V ponedeljek, 29. oktobra, je v Slovenskem domu za ostarele, kjer je stanovala zadnja 4 leta, umrla 86 let stara Mary Kalin, rojena Šraj v Metuljah, občina Cerknica, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1920, vdova po Philipu, mati Mary Vide Kalin (članica di-rektorija Slovenskega doma za ostarele) in Virginie Siskovic, 2-krat stara mati, sestra Helene Gobec in Thomasa (oba že pok.), članica KSKJ št. 162 in SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Že-letovega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele ali cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Praznik vseh svetnikov— V četrtek, 1. novembra, bo zapovedan praznik Vseh svetnikov. Vernih duš dan— V petek, 2. novembra, bo Vernih duš dan. Z bratom bova lučke prižigala- Pridi v nedeljo, 4. nov., na Slovensko pristavo! Spominska kapelica te vabi. Ob 4. uri pop. bo č.g. Viktor Tomc imel volitve za vse umrle in padle v II. svetovni vojni. Prižgi lučko v spomin na vse te! S.P. sporoča, da bodo to nedeljo pred in po končanih molitvah servirali okusne domače krvavice z zeljem. LILIJA ima sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima svoj redni mesečni sestar nek v ponedeljek, 5. nov., ob 8. uri v Slovenskem domu na Holmes Ave. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida ima skupno mesečno obhajilo to nedeljo, 4. nov., pri sv. maši ob 8. uri zj., ob pol dveh pop. pa sejo. Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete ima skupno sv. obhajilo to nedeljo, pri sv. maši ob 8. uri zj., ob 2. pop. molitve, pri katerih se bodo spomnile vseh pok. članic (od lanskega jih je umrlo 16, ki se jih bodo posebej spomnile s prižganimi svečami). Po molitvah sestanek. Žalostna vest— Barbka Maganja iz Euclida je dobila žalostno vest, da ji je umrl brat Albin Vodnik iz vasi Sv. Križ v Sloveniji. Tam zapušča dve sestri in enega brata, tukaj pa sestro Barbko. R.I.P. VREME Deloma do pretežno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 64° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 60° F. V četrtek pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 55° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------83------------------ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene, države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 83 Tuesday, October 30, 1984 Baragova skažena podoba Mnogo in premnogo je bilo idealnega dela, vlog, peticij, posredovanj, pritiskov in potov, združenih s prostovoljnimi prispevki za kritje stroškov, da bi se izposlovala natis in izdaja poštne znamke v Združenih državah Amerike s podobo slovenskega misijonarja, svetniškega škofa Friderika Ireneja Baraga. Ta požrtvovalnost, dolgotrajni postopek (znan temu dopisniku le iz časopisnih vesti in opisov), si je postavil za cilj publiciteto in razširjanje Baragovega imena ne samo v ZDA, temveč po vsem svetu, ker pride ime in slika v roke filatelistom širom sveta. Idealni ljudje in skupine slovenskih izseljencev so svoj namen vsaj deloma dosegli. Za svoja prizadevanja zaslužijo našo nedeljeno pohvalo in hvaležnost. Nič ne zmanjša vrednosti njihovih naporov, če slika na znamki morda ni taka, kot so si jo oni zamislili in želeli, in tudi ne dejstvo, da je v poštnem buletinu, ki opisuje osebnost na znamki, Baragova podoba misijonarja, duhovnika in škofa močno skažena, tako močno, da je umestno ta opis odločno in javno odkloniti. Poglejmo, kako svetniškega misijonarja z besedo slika Postal Bulletin 21460 z dne 31. maja 1984. Najprej ugotovi, da je bil Baraga rojen I. 1797 v Trebnjem na Kranjskem, bivši avstrijski vojvodini in kronski deželi, ki je sedaj del Slovenije v Jugoslaviji. Kraj rojstva ni točen: Baraga je bil rojen v Mali vasi pri Dobrniču, v Trebnje se je družina preselila šele pozneje. »V Združene države - dobesedno nadaljuje - je prišel I. 1830. Po večmesečnem bivanju v Ohiu, kjer je študiral angleščino in Ottawa indijansko narečje, se je preselil na spodnji polotok Michigana, kjer so se domačih Ottawa Indijancev mnogi priseljenci bali. Baraga seje odločil preživeti svoje življenje med Indijanci, postal je njihov prijatelj in učitelj. Gradil je šole, domove in cerkve, vzgajal otroke, se boril za indijanske pravice in širil mir ter harmonijo med plemeni in priseljenci.« »L. 1835 seje Baraga preselil na zgornji polotok Michigana in nadaljeval svoje delo med Chippewa indijanskimi plemeni. Dasiravno je naletel na mnoge težave in finančne trdote, je vztrajal in uspel v učenju Indijancev, kako doseči moderno civilizacijo. Sestavil je edini Chippewa slovar tiste dobe, spisal slovnice Ojibway plemena in izdal molitvenik in knjigo spevov v Ottawa jeziku; s tem je zagotovil, da bodo ti indijanski jeziki ohranjeni potomcem. Umrl je v Mar-quettu, Michigan, I. 1868, potem ko je posvetil več kot 37 let vzgoji Indijancev okrog Velikih jezer.« Tako je naslikal Barago uradni Postal Bulletin in to je vse, kar ve o tem izrednem misijonskem možu povedati. Seveda je vse, kar Bulletin pove, res in je res še mnogo več, kar je za indijanske pravice z velikimi osebnimi žrtvami pod-vzel na področju indijanskih narodnih in kulturnih vrednot. A to je le del, in to ne glavni del njegovega ogromnega misijonskega žrtvovanja za reševanje nesrečnih Indijancev. Lahko mirno zapišemo, da je bil njegov zgoraj opisani dosežek samo pritiklina, logični dodatek njegovemu misijonskemu načrtu med Indijanci, zaradi katerega je sploh v Ameriko prišel. Baragov cilj in namen prav gotovo ni bil podati se na trnovo pot misijonstva, da bi Indijance učil moderno civilizacijo ali da bi jim sestavljal slovarje in slovnice. Šel je mednje iz goreče želje pridobivati duše za Jezusa Kristusa in jih reševati za nebesa. Saj je bi! katoliški duhovnik in — Spomin na pokojne — LEMONT, 111. - V bogoslužju, v verskih vajah in v šolah duhovnosti so sledovi časov, v katerih je bilo delo in vse udejstvovanje tesno povezano z naravo in zato tudi z letnimi časi. Obhajanje skrivnosti Kristusovega življenja in dela je sovpadalo z letnimi časi, ki izražajo pričakovanje, hrepenenje, žalost, smrt in novo življenje. V preteklosti so bili časi, ko so naši predniki le redko prišli v stik z duhovnikom. Tudi v teh časih so ostali zvesti katoliški veri in Cerkvi. To zvestobo so ohranjali z molitvijo in raznimi pobožnostmi, ki so nastale pod vplivom potreb v spreminjajočih se dogodkih, ki so vplivali na potek zgodovine. Mesec november je slovensko ljudstvo imenovalo listo-pad. Odpadanje listja z drevja spominja na jesen človekovega življenja, na začetek umiranja in na smrt. Zato je razumljivo, da prav v mesecu novembru obhajamo spomin na naše umrle, posebno na pokojne, ki so nam bili blizu v življenju in so šli skozi iste čase in razmere kot mi. Mnogi od teh so v zvestobi katoliški veri in Cerkvi žrtvovali vse, tudi svoje življenje. Med zadnjo vojno, ko je divjala v naši rojstni domovini komunistična revolucija in ob koncu vojne, so mnogi zgubili življenje v množičnih pobojih samo zato, ker se kot Slovenci in katoličani po vesti niso mogli pridružiti komunistični revoluciji, katere cilje so dobro poznali. Teh žrtev se spominjamo, saj so bili med njimi ljudje, ki smo jih poznali, z njimi sodelovali na najrazličnejše načine, bili so tudi naši prijatelji, sorodniki in v mnogih primerih očetje, brati in sestre. Leto za letom obhajamo spomin nanje v skupnih programih. In zaradi tega slišimo kritična mnenja, ki jih lahko pozneje marquettski škof, a o tem ni v uradnem opisu niti besede. Človek se mora upravičeno vprašati, kako je mogoče, da ameriška uradna agencija izda tako enostranski, pristranski in zmaličen opis velike osebnosti enega največjih katoliških misijonarjev, ki ga njegovi sorojaki slovenske krvi z največjo intenzivnostjo želijo častiti kot svetnika in se ne ustrašijo tudi velikih žrtev, da bi se to doseglo. Akcija za njegovo znamko poteka iz tega vira. Človek mora postati razočaran, globoko užaljen in do kraja nezadovoljen, ko je prisiljen sumiti, da je bil opisni prikaz našega svetniškega misijonarja v uradni listini samovoljno, namenoma in načrtno enostranski, pristranski in neresničen. O Baragovem življenju, misijonskem delovanju in njegovih uspehih za širjenje božjega kraljestva med ameriškimi Indijanci je bila napisana vrsta izvrstnih knjig v slovenskem jeziku, ki bi jih bili dolžni prizadeti krogi okrog izdajanja znamk proučiti in upoštevati. Pa je bil njegov življenjepis objavljen tudi v angleškem jeziku, zlasti v knjigi Bernarda J. Lamberta Shepherd of the Wilderness, kjer je Baragovo misijonsko delovanje podrobno opisano. Že sam naslov knjige jasno pove, da je bil Baraga pastir - misijonar. Da je sin slovenske matere, absolvirani študent jurisprudence in katoliški duhovnik ter poznejši misijonski škof v Združenih državah Amerike uradno opisan le kot učitelj in vzgojitelj Indijancev, je obžalovanja vredno. Podpisani dopisnik AD je prepričan, da je bilo to treba javno povedati. Mi Slovenci pa si prizadevajmo še naprej z vso vnemo pospeševati postopek k svetništvu tega, v ameriških očeh le »vzgojitelja« ameriških Indijancev okrog Velikih jezer -Friderika Ireneja Barage. L. P. izrazimo: čas je, da na to že pozabimo. Vsa slovenska tradicija nam govori ob spominu na pokojne. Po slovenskih deželah so postavljali kapelice, sveta znamenja in križe na krajih, kjer so posamezniki končali svoje življenje zaradi kake nesreče ali katastrofe. To je bilo v spomin nanje, nam pa v spodbudo, da smo se jih spominjali v svojih molitvah. Tudi na pokopališčih so vedno skrbeli, da grobovi niso bili zanemarjeni. Vse to izraža slovensko vernost, v kateri želimo biti združeni s svojimi pokojnimi. Tudi Cerkev, ki ostaja zvesta božjemu razodetju, se v molitvah spominja pokojnih in priporoča, da zanje darujemo dobra dela. Zakaj pa sedaj ponavljanje: Čas je, da pozabimo? Ali naj pozabimo zato, da bomo šli mirno skozi svoje življenje in ne bomo obremenjevali svojih misli in čustev s spominom na težke čase, ko je zmagovala krivičnost in z njo hudobija? Ali morda iz strahu pred onimi, ki so prišli na oblast in so uničili in odstranili vse, kar jim je nasprotovalo? Sedaj ne marajo, da bi jih kdo spominjal, da so ravnali krivično in proti osnovnim človeškim pravicam! Ako bi podlegli mišljenju, da je čas, da pozabimo te zadeve, bi se sami odpovedali verski svobodi in svoji osebni svobodi. Tega pa ne smemo in nočemo storiti. Versko svobodo in svobodo vesti je treba izvajati in živeti, ako ju hočemo ohraniti. Vsak duhovni pritisk, ki ima namen preprečiti in uničiti ali odpraviti izvajanje verske svobode, odklanjamo in imamo za dolžnost, da to javno z besedami in dejanji pokažemo. V novembru, ko se spominjamo pokojnih, tudi molimo, darujemo druga dobra dela in svete maše za tiste, ki so zaradi zvestobe do vere in Cerkve in v ljubezni do svojega naroda s svojim življenjem potrdili, da jim je zvestoba do neuničljivih vrednot več kot življenje. Na poseben način pa se bomo v nedeljo, 4. novembra, (v Lemontu) spomnili pok. Gregorija Rožmana ob 25-let-nici njegove smrti. Ob dveh popoldan se bomo zbrali na samostanskem pokopališču in z molitvijo začeli spominski program zanj in za naše pokojne. Da je v slovensko duhovnost vtisnjena zavest dolžnosti molitve za pokojne, me je pre* pričala Slovenka, ki je že pre tedni prosila, da bi imeli prihodnje leto v juniju v nedeljo popoldne mašo za nasilno pobite domobrance, med katerimi je bil tudi njen oče. Slišimo mnenja, da bi naj se ne spominjali javno nasilno m brezpravno pobitih domo brancev, na katerih skup^6 grobove ne sme nihče iti, e manj zahajati. Tu ne gre za presojanje, ali ne bi bolj pn metno ravnali, ako se revoluciji ne bi uprli ali kako drugače ravnali, da bi bila preprečena tragedija, ki so jo zagre i1 ljudje brez vesti in čuta odgo vernosti. Kjer so ljudje, se e lajo napake, a napake so ne aj drugega kot nasilno uničeva nje osnovnih človeških pravic. Ako so se na stranih onih, 1 so se uprli komunistični revo luciji, delale napake, to ne o pravi dolžnosti, ki jih imam0 do pokojnih, saj so med njimi, ki so bili krivično pobiti, naši bratje in tudi sestre in očetje. p. portunat (Ave Maria, Nov. 198^ Iz newyorske prosvete Kakor sem napovedal, tak® se je zgodilo. Udeležba na m ' gi uri je bila večja in dvora^ polna. Morda je res tudi P^_ magalo dejstvo, da so kovi »pasji dnevi« za n ^ Imeli smo lepo jesen, zadnje dni je temperatura 1> cej visoka, nebo je obla ’ megla leži na zemlji in vlag ^ preveč. Tako je bilo tu nedeljo! ,^j Naši gosti so bili tokrat ^ Slovenskega gledališča *z ^ ronta. Pod vodstvom • Čekuta so začeli v naši dvo^ ^ svojo 29. sezono z ^ralT1 jce treh dejanjih »Štiri red0'', zaslišujejo«, delo italijanS avtorja Cajolija, ki j° Je vedel Maks Šah. Dejanje se vrši v naP°* rušenem samostanu v sre ve-Italiji proti koncu drug6 tovne vojne. ^ Pri bombnem napad® ^ samostanu so bile vse nun ^ bite. Vanj so se zatekla ^ kleta dvomljive Prete*c*°S0št3' preoblekle v nune in tam le. Predtem so bile v k0l^rllj, tracijskem taborišču UP 0. kov, kjer so jih ostrigi’-močjo partizana Ivana s° 0n-borišča pobegnile. Neki signore je skušal s .Por^jg3 svojega nečaka Marija, je nunam predstavil ^^pjci čnega preganjanca, v (Dalje na str. 31 JIH NI TUKAJ Vsako leto na praznik Vseh svetih imajo cerkvena dru-tva pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu uro molitve za svoje ^ed letom umrle člane. Nekdo prebere ime in predsednik a | predsednica dotičnega društva odgovori: GA NI TUKAJ, a'- ONA NI TUKAJ. Nato cerkovnik ugasne eno izmed 9°rečih sveč in vsi skupaj izmolijo en očenaš. To se nada-)Uje' dokler niso vse sveče pogašene. Na ta dogodek sem se spomnil, ko je nedavno bilo v toeriški Domovini postavljeno vprašanje, zakaj ni več Hujših ljudi na vodstvenih položajih v argentinskih sloven-s 'h organizacijah. Oglasil se je zdaj že pokojni Miloš Stare 'J'Pribil: JIH NI TUKAJ. Tisto generacijo so namreč sloven-® 1 komunisti junija in julija 1945. leta domala vso pobili. 0rej: JIH NI TUKAJ, ker so jih pomorili lastni bratje. Kako strašna ugotovitev! In ker so jih pobili, ko je bila aromna večina še v cvetu mladosti, tudi njihovih otrok 1 oli ne bo. Noben izmed njihovih vnukov ali vnukinj se ne 0 nikdar vpisal v Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti, ali r* Sv. Vidu, ali v Čikagu, ali v Mendozi, ali v Avstraliji... Ker stojimo letos na pragu 40. obletnice teh strašnih 9°dkov, je primerno, da znova prižgemo svečo tem . 'm bratom-mučencem in poskrbimo, da bo varno gorela j.0, °*(0 v naših srcih. Tako globoko, da noben veter nikdar o mogel ogrožati njenega plamena. - KRIŽANKA - y°I>ORAVNO: D Pro 0r v cerkvi. 4) Južno-[Jeriška pogorja. 7) Del Sledi pustu. Priljubljena igra z žo-131 ^ ^ Vojaška zveza. 14 Aavratna bolezen. _ ' Ce ni motorja v čol-^ Je treba ^Panski rodovnik. 1 2 F"-. 6 *10 •• .. H r •A 14 15 is \ iJ " , 19 M 1 , y * Debela žica, tudi 22,R°- Vprašalni ^ Potem, nato g, rfM. 3) Suženj. 5) Afriški ptič. 6) Prislov. 8) Steza. na 0rska r'ba ploščatnica. 12) Katoliška slov. zavaroval-sko j niZaci*a v ZDA- 1 3) Učenik, mojster. 14) Tudi žen-Vaie^6' 1 51 Zaoos, polet. 16) V minulem letu. 1 7) Prebi-'n pripadnik nekdanje Ilirije. 20) Grška črka. V0c) Rešitev zadnje križanke Eva o Vno: Tone' At' S,a' Ski' Ebonit' IR0' Uprava, Raa, Na ' ^neg. PatVp'čno: T.S., 016, Nabira, Aki, Tito, Snoven, Ora, Kura, p ' Ave. sitjP ^Vek: 1 6. vodoravno v zadnji križanki bi se moralo gla-Ki rcSka' 2a katero bl b'*° bolje, ko se ne bi nikdar rodila, TUDI NI NIKDAR RODILA (ker je bila ustvarjena)... Navy yČe in Jože sta pravkar prispela z ladjo iz Evrope v £akata °rk\,s,aročeno ^ima bil°' na^ na klopi sedita in Ker st v a nekdo od Lige napoti na vlak za Cleveland. $lovara 26 na *a^' nekaj študirala angleščino in ker sta imela Pn roki, sta začela pogovor kar v angleščini: How much watch? (Koliko je ura?) "Three watch. (Ura je tri). "Such much watch? (Da je že tako pozno?) (Urednikova uganka: V katerem znanem ameriškem ‘mu K medvojnega časa sta tako govorila dva »prava« emca? Rešitev čez dva tedna!) nac,le9u r°Stite' 9°spod doktor, da vas kar tukaj na cesti ^ lev: Jem ‘n sprašujem za nasvet, vendar me tako zbada ^ ‘ strani... ^leriif hudega, gospodičnal Kar slecite se, pa bova a' kaj je narobe. razervirana«, pravi natakar gostu. udega. Kar odnesite jo in prinesite drugo«. ^ -----------------------———----------- " Ka: '* tudi danes priden v šoli, ali pa si spet kaj ušpilal Pa naj bi ušpilal, če sem vseh 5 ur v kotu preklečal NA SLOVENSKEM DNEVU V CHICAGU! Preteklo soboto so čikaški Slovenci praznovali svoj Slovenski dan. Dvorana sv. Štefana je bila zasedena, med navzočimi je bilo tudi več Clevelandčanov, ki so prišli skupaj z god- bo »Veseli Slovenci« pod vodstvom Dušana Maršiča. Lastnika Ameriške Domovine James in Madeline Debevec se iskreno zahvalita za vso gostoljubnost, ki šteje bila deležna med obiskom v Chicagu! (Slika: James Debevec) f Vekoslav Kramarič NEW YORK, N.Y. - Rajnki Vekoslav Kramarič je bil svojstven mož, široko razgledan, oster vendar zelo pravičen v ocenjevanju stvari in dogodkov, pa srčno dober, kadar je bilo treba komu v stiski priskočiti na pomoč. Ni vprašal za dnevni čas in ne kako obširna pomoč je bila potrebna, samo takoj je radevolje pristal in kmalu je bil, če je bilo nujno, s svojim avtomobilom na cesti. Bil je naravnost odličen vozač, ki je s svojim vozilom premeril vso Ameriko podol-gem in počez, potem pa rad zanimivo pripovedoval o svojih doživljajih, ki se jih je nabralo skoraj brez konca. Midva sva se seznanila že zelo zgodaj in sicer na stolnem koru v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja že v prvih letih po prvi vojni. Oba sva bila komaj dorasla mlada študenta ljubljanske univerze s svežim glasom, pevskim talentom in kipečim navdušenjem za Kimovčev zbor, dr. Kimovec pa je bil vesel najinega sodelovanja v njegovem odličnem zboru. Ko je naju življenjska pot odtrgala od zbora, sva se razšla in se skoraj 50 let nisva videla. Šele v Ameriki sva se v šestdesetih letih slučajno srečala na cesti, se toplo pozdravila, obudila spomin na staro znanstvo ter pozneje postala dobra in zvesta prijatelja. Prijateljstvo se je utrjevalo, čim bolj so se obnavljali stiki med nama, on je zelo cenil moje pisanje v AD, jaz pa njegovo možato odprtost pri gledanju na ljudi in dogodke ter pravične ocenjevanje kulturnih problemov. Vekoslav je imel v sebi močno umetniško žilico, ki ga je zvesto vodila v vsem življenju. Doma v Ljubljani je bil znan kot umetnostni fotograf, ki je prepotoval ne le Slovenijo, ampak tudi druge dežele, iskajoč umetniških motivov v naravi za izdelovanje razglednikih kart. V tej stroki je bil med prvimi mojstri krajevne fotografije. V Ameriki ga je v tej umetnosti zadelo več nesreč in je ta poklic opustil. Posvetil je svoj talent slikarski umetnosti in izdelal celo vrsto slik, ki krasijo njegovo stanovanje, mnogo jih je pa tudi dobro prodal. Ob križarjenju širom Amerike si je nabiral motivov in jih ponazoril v slikah. Razgovor z njim, bodisi o umetnosti ali pa o tekočih dnevnih dogodkih, je bil vedno prijeten in spodbuden, ker je bil zmožen o njih razpravljati z izredno umsko ostrino. Najbolj pa je bil pokojnik velik človek, kadar je izkazoval svojo dobroto, ki skoraj ni poznala meja. Vekoslav Kramarič je bil rojen 1. 1902 v Novem mestu, se kot otrok preselil v Ljubljano in tam ostal do 1957, ko se je iz tamkajšnjih razmer umaknil v Ameriko. Dne 19. oktobra ga je zadela srčna kap in so ga prepeljali v bolnico, kjer je utrpel drugi napad in mu je počilo srce. Dobro srce se je ustavilo in zapustilo žalujočo ženo Maro in dve odrasli hčerki. Izražam jim globoko sožalje s pristavkom, da bi smel kdo izreči sožalje tudi meni in moji ženi, ker sva izgubila velikega prijatelja. Bog je pravičen in mu bo vse bogato povrnil. Dr. Ludovik Puš Iz newyorske prosvete (nadaljevanje s 3. str.) pa je bil psiholog, razvozlati uganko, kdo so te nune in kaj delajo v samostanu. To se mu je na koncu posrečilo storiti. Igralci Alojzij Žižek (mon-signore), Andrej Stražar (psiholog), Anica Resnik (prednica) so bili izredno dobri in bi se mogli kosati s poklicnimi igralci. Vidi se jim, da so že večkrat nastopili. Prav tako so bile dobre vse tri nunce: Francka Žejn, Helena Stražar in Anica Stražar ter partizan Roman Mesec. Za boljše razumevanje posebno mlajšega sveta in staro-naseljencev, bi bilo dobro, ako bi jim dali pred pričetkom igre kratek oris prilik in razmer, v katerih se je zgodba godila. V odmoru smo prečitali pismo, s katerim se nam je Neži-ka Čekuta Elliot zahvalila za čestitke in povedali, da bodo na novembrski uri naši gosti pevci »Zvona« iz Connecticuta. Umrl je 82 let stari Vekoslav Kramarič. O njem bodo več pisali drugi. Z. Kalan Er* ffr »v* in ffijr "■<* ffiin ffj« t>«i r>«i o-i »»■—r. ffir T r f 1 | St Vitus Parish PRESENTS f r i ' Christmas Celebration Dinner • Dance Benefit FEATURING Fantje na Vasi — Kres Folklore — Ed Baucar — Ray Champa Saturday Evening, Nov. 10 St. Vitus Auditorium, 6102 Glass Avenue (East 61st and St. Clair Avenue) Admission $15.00 Proceeds Benefit St Vitus School and Auditorium For Presale Tickets Contact Persons: Stan Kuhar 431-2994 — Jim Logar 486-3532 Madeline Milakovitch 881-1423 ’ Louise Strauss 531-2966 — St. Vitus Rectory 361-1444 fa* n* ^ i|)fr ^ ft* ^ i« ^ (K« ^ ft ft* ft* t |ft IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI fa00OQ6X3t3tXXKXX»CWC1^rja 'n sv tjy, e‘v lam je ukrajinsk in zbranim verni r'n .®0vori* v njihovem mate tj ^ ern jeziku o njihovi boga *3°dril^0V*n* 'n Kulturi in jil sv0j * ’ naJ naprej ohranijc vero> dediščine Prednikov in tesne dru 5lte ,e Vezi» ki so osnove člove aružbe. vzei ^Ptontonu si je sv. očt kan^3!1 Počitka. Želel si je \ SatnotSk° ^’vj'no> v tihoto ir narav ° prostranih gozdov, t tnev t0’ •*('*er k' ra<^ °d Ho 'V0jilP besedam, ki jih j< tisoje aj sPregovoril tisočem ir v 111 Vernih in neverni! beSeJČan«v- Ali so nji Alj odmev sr, i- uuinev v o Želj ? JudJe razumeli, k; PovphVSO 'jubeznijo in s Kako t1'7 naH jim še ecii|tOr,HJ ilh PrePriCa- v Jež reSenje človeštv. ka Sa Kristusa, učlove ^el naea* Ki je po sv. Duh Httirl rhSVet’ trpc* na Kri žvelixa Učeni§Ke smrti v 11 ,nje^ ^li ni vsa člo ^da vni vsa Cl1 VJe1krivice 'n nas'* feHiCa Vajsetega stole • ^ezni P1°rrianjKanja t 'n kat ’katcro je Kristi ?Dos'oiap kot nas Javn0 ctra> še napre T0 . Poveduje? div-Zelel sv- oče v I \Zllni razmišljati. Dreveč v3 počitka pa V PtOstn' aren> da bi se f ,p0ra|naravo- Zadovc >0stat, V vrt°vih bli ^Hita^ a’kjer jedanp % 7ah, molitvi in PotjtkPotrebnem tel Obisk papeža Janeza Pavla II. v Kanadi Po leperri in uspešnem obisku v Vancouverju, je letalo z odličnim gostom odletelo proti severu, da obišče še Fort Simpson v Severnem teritoriju. Tam naj bi se sv. oče srečal z Inuiti in Indijanci. Ker je bilo letališče v Fort Simpsonu zavito v gosto meglo, letalo ni moglo pristati, čeravno je pilot krožil nad mestom več kot 40 minut v upanju, da se bo megla dvignila. V strahu, da bo zmanjkalo goriva, je bil pilot prisiljen letalo usmeriti proti mestu Yellowknifu, tam pristati in napolniti skoraj prazne rezervoarje. Nepričakovan obisk papeža v Yellowknifu se je kot ogenj hitro razširil po mestu potom radia in ljudje so nemudoma prihiteli na letališče v trumah, da ga pozdravijo. To je med varnostnimi organi povzročilo precejšnjo paniko, kajti letališče ni bilo nič zastraženo, ker papeževega obiska nihče ni pričakoval. Strah je bil neupravičen, ker ni prišlo do nobenega incidenta ali kake druge nesreče. Seveda so bili ljudje nad nepričakovanim papeževim obiskom veselo presenečeni in so ga navdušeno pozdravljali. Tako so bili v Yellowknifu deležni dogodka, kakršen se verjetno tam ne bo več dogodil. V Fort Simpsonu pa je več tisoč Inuitov in Indijancev ostalo razočaranih, ker jim ni bila dana prilika, da bi se s papežem srečali. Tudi Janez Pavel II. je bil razočaran in je potem po radiu pozdravil in blagoslovil vse, ki so ga v Fort Simpsonu zaman čakali. Obljubil jim je, da jih bo obiskal ob prvi priliki, ki se bo ponudila. Tako se je končal papežev obisk na zahodu in severu Kanade, in s tem tudi 12-dnevni obisk. Po prihodu v Ottawo, odkoder je potem zvečer odletel nazaj v Rim, so ga spet pričakale velike množice ljudstva, ga navdušeno pozdravljale. Sv. oče je tudi tu šel do ljudi, stiskal roke, božal in poljubljal otroke in blagoslavljal. Zadnje ure svojega obiska je porabil tudi, da se je sestal s kanadskimi kardinali in škofi. Obisk v Ottawi Posebnost njegovega obiska v Ottawi je bila vožnja po Ri-deau kanalu, v zanj posebej pripravljeni jahti. Na obeh straneh kanala so se postrojile mase ljudi, mu mahale z robci in zastavami in mu vzklikale v pozdrav in v slovo. Pred odhodom na letališče, seje sv. oče ustavil še v Rideau Hallu, palači, kjer so bili zbrani člani federalne vlade z ministrskim predsednikom na čelu, zastopniki provincialnih vlad, ambasadorji, poslanci in diplomati tujih dežel, ki imajo svoja zastopstva v Ottawi, ter drugi odlični gostje. Papežu se je v imenu vseh Kanadčanov zahvalila generalna guvernerka ga. Sauve, ki je v svojem kratkem nagovoru sv. očetu zagotovila, da bo Kanada storila vse, da bo v svetu prišlo do boljšega razumevanja med narodi, da bo še naprej nudila pomoč razvijajočim deželam in delala za svetovni mir. Dejala je, da je njegov obisk prinesel Kanadčanom novega upanja in novih duhovnih moči za življenje v današnjem negotovem času. V svojem nagovoru zbranim, je papež najprej izrekel svojo prisrčno zahvalo za tako lep sprejem, ki ga je bil deležen v Kanadi. Dejal je, da je njegovo srce polno čustev, ki se z besedami ne dajo izraziti. Prevzela ga je vernost kanadskih vernikov, harmonija, v kateri Kanadčani različnih narodnosti, ras in ver živijo. Poudaril je potrebo, da federalna vlada še naprej v tej smeri dela, naj pomaga novodošlim emigrantom in beguncem do novega življenja, ki ga v tej deželi iščejo. Naj pomaga Inuitom in Indijancem do večje samouprave, boljših življenjskih pogojev in ohranjanja njihove kulture in običajev. Govoril je o ekonomskih problemih, ki niso zgolj omejeni na Kanado, temveč so zajeli ves svet. Brezposelnost povzroča veliko težav v družinah, celici človeške družbe, in s tem razkraja zdravo srčiko narodnega življenja. Želel je, da bi politiki našli rešitev za ta pereči problem. Govoril je o socialni pravičnosti, o pomembnosti življenja, tudi pohabljenih, starih in še nerojenih, ki se jih s splavi odpravlja. Govoril je o verskem in kulturnem zatiranju, o pomanjkanju svobode milijonov ljudi zaradi političnih ali ideoloških razlik. Kanadi in kanadskemu sistemu je dal priznanje, da je v pluralistični družbi kot je kanadska, znal energije različnih narodnostnih skupin s programom multikulturnosti obrniti v dobrobit celotnega prebivalstva. Nadalje je govoril o miru in apeliral na vse navzoče, naj neutrudljivo delajo na tem, da bodo nove generacije živele brez strahu pred uničenjem atomske vojne. Papeževe besede so navzoči nagradili z dolgim aplavzom. Ker je letalo na letališču že nanj čakalo, se je papež z mnogimi političnimi predstavniki, kanadskimi in tujimi, v slovo še rokoval, potem pa je v spremstvu generalne guvernerke, predsednika vlade, kardinalov in drugih v avtomobilih Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu krenil proti letališču. Ob letalu je bila že postroje-na častna četa kanadskih vojakov, za njimi pa vojaška godba. Seveda je bila zbrana tudi velika množica ljudi. Spet so se ponavljali prizori, ki smo jih gledali na televiziji kjerkoli se je sv. oče srečal z ljudmi. Ob poti k letalu so se uvrstili kardinali in škofje, s katerimi se je papež še enkrat rokoval, tako tudi s predsednikom vlade in njegovo ženo in drugimi predstavniki kanadskih oblasti. Generalna guvernerka ga je spremila do letala, kjer ga je častna četa strumno pozdravila, godba pa je zaigrala vatikansko in kanadsko himno. Papež se je poslovil od generalne guvernerke in se po stopnicah povzpel na letalo. Pri vhodu se je še enkrat obrnil in z obema rokama pomahal v pozdrav ter vsem na letališču dal svoj zadnji blagoslov. Že v temi se je letalo dvignilo v kanadsko nebo. Ljudje so dolgo zrli za utripajočimi lučkami letala, dokler niso izginile v daljavi. V srcih vseh pa je ostala želja, da bi luč, ki jo je sv. oče Janez Pavel II. prižgal v Kanadi s svojim obiskom, nikoli ne ugasnila. Papeževe besede in njih pomen Ko se je papež v Rideau Hall v Ottawi zahvaljeval za lep sprejem, ki ga je bil deležen v Kanadi, je med drugim dejal: »Skupno z vami sem doživljal trenutke milosti.« Resnično smo doživljali trenutke milosti za časa njegovega obiska v Kanadi. On sam je bil poosebljenost teh milosti. S svojo svetostjo, s svojo ljubeznijo in dobroto, ki jo je izkazoval bodisi pri srečanju z otroki, s pohabljenimi in bolnimi, z mladino ali s starimi in obnemoglimi, je ta milost bila vidna in otipljiva. Posredovalec te milosti je bil on sam s svojo osebnostjo, ki je osvajala, odpirala srca in prinašala mir in tolažbo razbolelim dušam. Po njegovih rokah,- v njegovem pogledu, v dobrohotnem smehljaju in v njegovih besedah se je razlivala ta milost, ki je zajela Kanado za časa njegovega obiska. S kakšno srečo so ga otroci objemali in poljubovali; kako nežno so se dotikali njegovega obraza, ker so čutili njegovo dobroto in ljubezen, ki jo je imel do njih. Isto so čutili tudi invalidi in pohabljenci, bolniki in stari, osamljeni ljudje, ki le še smrt čakajo. Vsak stisk roke, mehkoba njegove dlani na usahlih licih, križ njegovega palca na čelu je tem ljudem pomenilo sprejem milosti, katero jim je sam Bog poslal v osebi Janeza Pavla II., naslednika apostola Petra in poglavarja Kristusove Cerkve na zemlji. Ko je v mestu Quebecu obiskal Francois Charon Centre za pohabljene, je šel preko izraza osebne ljubezni in je v svojem govoru tam med drugim dejal: »Vrednost družbe ali civilizacije se meri v manifestaciji ljubezni, ki jo ima ta družba ali civilizacija do svojih najpotrebnejših članov. Tehnično popolna družba, v katero so sprejeti samo produktivni člani, se lahko smatra radikalno nevredno človeških bitij... Pohabljena oseba je eden od nas, deli z nami člove-članstvo. Spoznati in pospeševati njihovo dostojanstvo in pravice pomeni, pospeševati tudi naše...« Tema o dostojanjstvu in svetosti »vsakega moža, žene in otroka na tej zemlji«, je bila srčika njegovih govorov. Ta njegova misel je bila centralna točka, kar je hotel povedati o glavnih socialnih vprašanjih našega časa; o bedi in brezposelnosti, verskih in političnih persekucijah, o potrebah beguncev, nasilja vseh vrst in splavov. »Ko je spoštovanje do človeškega življenja sistematično zanikano in odklonjeno,« je dejal, »dostojanstvo vsakega človeškega bitja in svetost človeškega življenja je napadeno.« Prepričanje o človeškem dostojanstvu mora vplivati ne samo kako gledamo druge, temveč kako gledamo sami sebe. Kot človeška bitja imamo vsak svoje posebno dostojanstvo in ceno. Mi smo zmožni, kot je papež dejal v Rideau Hall, postati »nosilci nove vizije humanizma«. Dosegli pa bomo to le, če se odpovemo »samozadovoljstvu, brezčutnosti in egoizmu«. Naša bodočnost in naša odgovornost sta v dejanjih, v naših doprinosih v boju za pravico in mir in za vse kar je v tem objetega. V tem smislu je naša globoka potreba, da postanemo gospodarji svoje usode, da bo v soglasju s papeževimi besedami, ki jih je imel za pohabljene, kanadske domačine Indijance in za mladino. Mladini na olimpijskem stadionu je dejal, da je življenje boj med lučjo in temo, in da ta boj ni lahek. »Junaško se bojujte kljub vsem težavam. Ljubite življenje, bodite kreativni, razvijajte svoje talente in bodite prisotni, kjer in kadar se oblikuje vaša bodočnost. Pomagajte tistim, ki so v potrebi!« Mladini v Novi Fundlandiji pa je takole govoril: »V solidarnosti z vašimi brati in sestrami različnih narodnosti, ras in kultur, vam je dana prilika, da spremenite svet in oblikujete boljšo bodočnost za vse; bodočnost, v kateri bo posamezno človeško bitje bolj važno kot materialni dobiček; (Dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV Kanadska Domovina V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. NOVEMBER 3. - Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 4. - Slovenian National Art Guild priredi razstavo in prodajo ročnih del in umetnin v Briardale Community centru, Babbit Rd. v Euclidu, 12. uri do 5. pop. 10. - Fara sv. Vida priredi banket in program v farni dvorani. Nastopajo Kres, Fantje na vasi in Baucar-Champa orkester. Pričetek ob 7. zvečer. 10. - Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. - Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. - November- fest pri Sv. Vidu. DECEMBER 6. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi večer s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Pričetek ob 6.30 zv., sv. maša ob 7., potem kratek program. Vstopnine ni. Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 1985 FEBRUAR 17. - Fara Marija Vnebovze- ta priredi srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma na ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 17. — Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. MAREC 23. - Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. APRIL 13. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JUNIJ 15. in 16. - Tabor DSPB, Cleveland poda spominsko proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 19. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. DECEMBER 8. — Slovenska sola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri pop. Obiska papeža Janeza Pavla II v Kanadi (nadaljevanje s 5. str.) v kateri se bo bogastvo tega sveta pravično delilo in bodo mirovna pogajanja zamenjala grožnje nove vojne.« Poglavitno k »novi viziji humanizma«, o katerem je papež govoril, pa je, da ga gledamo s človečanske perspektive in ne le z ekonomskega, tehničnega ali političnega vidika. Aplikacija teh principov je bila tudi srce govora Janeza Pavla II., ki ga je imel v Edmontonu, ko je govoril o razliki, ki obstoja med bogatim severom in siromašnim jugom. Isti princip je uporabil v Fiat Rock, ko je ribičem govoril o brezposelnosti. Za papeža je človeško dostojanstvo neločljivo od vrednot in pomena kulture. Poleg zahteve po osebni svobodi in odgovornosti, je papež v času svojega obiska veliko govoril o mnogih kulturah tu v Kanadi; kako različne etnične skupine ustvarjajo svoje skupnosti, v katerih se kulturno ohranjajo in gojijo svoj jezik, pomen njihove zgodovinske preteklosti in vrednot, ki sojih podedovali od svojih prednikov. Kako povezati vero in kulturo v času radikalnih sprememb, je papež zlasti v provinci Quebec zelo poudarjal. Ko se je srečal s predstavniki raznih indijanskih plemen, je poudarjal dostojanstvo in vrednote njihove tradicionalne kulture in njihov poseben doprinos kanadski Cerkvi in kanadski družbi. V Winnipegu je vse te misli izrazil v pozivu na sodelovanje in dialog med vsemi kulturami, ki tvorijo kanadsko pluralistično družbo. Vsak, ki ceni svojo kulturo, mora biti odprt tudi za druge kulture, ker le tako in z dobro voljo za skupno delo, bo mogoče graditi boljši svet. V svojih nagovorih je sv. oče posebej poudarjal, kako zelo je vse to naše prizadevanje vkopano in zakoreninjeno, motivirano in pospeševano le v močni in resnično pristni veri. On sam nam je dal viden vzgled z močno notranjostjo svoje osebnosti, ki je vir njegovega humanizma. Verovati v Boga zanj pomeni spoštovati in ceniti vrednost vsakega človeškega bitja. Nositi v sebi Boga v veselju in trpljenju, v uspehih in neuspehih vsakdanjega življenja, doživljati božjo navzočnost pri vseh svojih delih in v tem prepričanju biti okrepljen po moči božje ljubezni. Kristus je posredovalec med človeštvom in Stvarnikom. V njegovi osebi sta razkrita naše človeško dostojanstvo in naš končni cilj. V svoji homiliji v Ottawi je papež Kristusa opisal kot »branilca vsega, kar je človeško«. Osem svetopisemskih blagrov je razčlenil v za- govor vsega, kar je lepega in dobrega v človeku; kar je junaškega v nas. Evangelijska beseda pa nas kliče k dejanjem, k delu v imenu »miru in resnice in v obrambo pravic posameznikov in narodov«. Učil je, »da naša krščanska vera zahteva od nas, da stopimo na stran življenja in ne smrti... da branimo ljudi pred smrtjo...pred jedrsko smrtjo in smrtjo od lakote... da branimo pred smrtjo vse, kar je človeškega.« Papež je sam sebe ob raznih prilikah imenoval »apostola vere«, »romarja za mir«, »očividca upanja«. Za mnoge v Kanadi je srečanje z njim za časa njegovega 12-dnevnega obiska zares pomenilo »trenutke milosti«. S svojo osebnostjo in svojimi besedami nas je klical k spreobrnjenju; pozval nas je, da poglobimo svojo vero in da postanemo v besedah in dejanjih Kristusovi, in kot taki graditelji novega in bolj humaniziranega sveta, »sveta, kjer bodo vladali mir, pravica in resnica.« V vseh svojih nagovorih je sv. oče poudarjal tri glavne misli: Mir, ki naj bi zavladal med narodi, v družini in v dušah vsakega posameznika; socialno pravičnost in spoštovanje do življenja in dostojan stva človeške osebnosti; živeh po božjem nauku, ki nam je bilo posredovano po Kristusu in njegovih apostoli V okviru teh osnov leži rešitev vseh perečih problemov, 1 tarejo današnji svet. Z jasn° besedo in s svojim svetniškim vzgledom nam je dal napotke, kako najprej sebe graditi v Kristusovi podobi in istočasno graditi tudi novi svet, v kate rem si bomo vsi bratje in sestr s pomočjo božje ljubezni. Naj bi njegove besede in njegov vzgled služile v Prv* vr sti vsej kanadski duhovščini, tudi slovenski, potem Pa.v^ vernikom, kako se v svoji veški bednosti približati po znali v mati in bi Kristusa, da bi ga njegovi ljubezni posne v svojih preizkušnjah in trP i nju objeli njegov križ, na a rem je za nas mučeniške sm umrl. - Otmar Mauser (Konec) Odbor »Štajerskega kluba« vabi v soboto, 3. novembra, ob 7. uri zvečer v dvorano sv. Vida na Glass Ave. na »VESELO MARTINOVANJE« Slavimo Svetega Martina, ki krsti mošt v vina. Prijatelj prijat'lja vabi, v klet po navadi. Fantje dekleta vriskajo, godci zaigrajo. Odmeva iz hriba v dolino, tudi mi ne pozabimo. To staro zgodbo, Martina slavimo. Vabimo vse člane z družinami, rojake in Pr'ja^e| Štajercev in Prekmurcev na »VESELO MARTINOVAN Kot po navadi, bo cel odbor Štajerskega kluba pridno in skrbel, da bodo naši gostje zadovoljni-zabavo bodo poskrbeli naši »Veseli Slovenci«, 06 :a. nihče prikrajšan. Rojak bo rojaka srečal, prijatelj telja, obenem pa letos slavimo tudi 25-letnico Staj skega kluba in njegovega delovanja. Torej, vabljeni ste vsi. Nasvidenje! . kj Za klub - tajnica Slavica Turjan - Plačan oglas - Vote For Blanche JSrupansky Judge Court of Appeals Former Justice Ohio Supreme Court- 21 years judicial experience includ'nS • Justice Ohio Supreme Court • Judge Court of Appeals • Judge Court of Common Pe • Judge Cleveland Municipal C« Endorsed by: Bar Association of Greater Cleveland • Cuyahoga County As*0*- • German-American Societies • S.E.I.U. Local 47 AFL CIO • Sun N«“« • Cleveland Plain Dealer • Citizens League - Preferred • Cleveland Plain Dealer • Citizens League - PreTerrov^^^s X I BLANCHE KRUPANSKYj Krupsrwfcy tar Judge Comm. Eamon Moran & Rose OiPieiro. Co-Chm. Ralph E. Psrtrar. Trees., 21270 Endsley Av» O letošnjih volitvah - Kandidati in CLEVELAND, O. - Ta članek omejujem na kandidate in predloge v širši clevelandski okolici predvsem, ker ni mogoče obravnavati vseh držav in ^čjih mest, v katerih živijo Slovenci, ki so na naš list naročeni. Tako na primer o kam-Panji za zvezni senat v Illinoi-su> v kateri ima dolgoletni republikanski senator Charles ercy močnega tekmeca v osebi demokratskega kong. Simona. Judi o predsedniški kamps o Ronaldu Reaganu i alterju Mondalu, ne kaž JJč dosti pisati. O potek ampanje smo že precej pore l> bralci so se v ogromr 'j *ni že opredelili za enega a /Ugega kandidata. Najnove; e ugotovitve javnega mnenj e Potrjujejo veliko Reagane I? preclnost, tudi tu v Ohii ^o predsednik mend a8al, čeprav ima Mondal počeno prednost v okraj uyahoga, v katerem j Veda mesto Cleveland. otos v Ohiu ne bomo volili aijV?rneria (Richard Celeste) tor' aterega oc* zveznih sena-wf (John Glenn, Howard tU(j.Zenbaum). V Clevelandu V ' ne župana (George V. j)ojn°v'cb)- Mestne volitve leto° namreč ^e*e prihodnje !nfe”didiraio ,orei ail ‘;s“'ki bi iU »a a' ter Poslanci do>na ohijske za ter nekaj (ne vseh) državnih senatorjev. Priliko imamo glasovati za dva člana ohijskega vrhovnega sodišča, dva od treh okrajnih komišenerjev v okraju Cuhahoga, več lokalnih sodnikov ter vrsto drugih javnih funkcionarjev. Dalje, glasovali bomo o raznih predlogih, odvisno seveda, od mesta oz. okraja, v katerem živimo. O nekaterih pomembnejših teh zadevah bi torej radi pisali, ne pa preveč svetovali. Preseneti letos, da je sorazmerno malo Slovencev, ki kandidirajo. Najprvo o kongresnih okrožjih. Kong. Rose Mary Oakar v 20. okrožju, ki zajema zahodni del Clevelanda, nima nasprotnika in bo zopet izvoljena. Isto velja v 21. okrožju, ki zajema vzhodni del mesta ip manjši del Eu-clida, kjer je na krmilu kong. Louis Stokes. To okrožje je oblikovano tako, da imajo črnci vedno močno večino, med njimi pa je kong. Stokes precej priljubljen. Precej drugače je v 19. okrožju, kjer je kong. demokrat Edward Feighan. To okrožje vključuje večino mest in mestec okoli Clevelanda in je po pravici republikansko usmerjeno. Kot kaže, bodo volivci tega okrožja dali pre-čejšnjo večino Reaganu. Dalje, Feighan ima tekmeca v Mattu Hatchadorianu, ki je zelo spreten in ima možnost, da zmaga na volitvah. Menda predlogi na območju Velikega Clevelanda še ima Feighan določeno prednost, zmage Hatchadoriana, ki je armenskega rodu, pa ni mogoče izključiti. Feighan je tradicionalen liberalec, Matt Hatchadorian pa konservativec, ki precej zvesto podpira politiko preds. Reagana. Vil. okrožju, ki je vzhodno od Cleveland in obsega okraje Lake, Geaugo, Portage, Ash-tabulo in del Trumbulla, je kongresnik Dennis Eckart, ki je seveda slovenskega rodu. Eckart je menda precej priljubljen v svojem okrožju in ni verjeti, da bo 6. novembra premagan. Zelo je ambiciozen in je slišati, da skuša napredovati v samem predstavniškem domu do kakega vodilnega mesta, ali pa morda kandidirati v bodoče za zveznega senatorja. Politično pripada liberalnejši struji v demokratski stranki, ker je pa ambiciozen, skuša s precejšnjim uspehom — vsaj doslej - biti vse vsem. Pripomniti je treba, da je zelo inteligenten in kaže vso možnost, da postane tekom časa in izkušenj zrelejši in tudi zelo vpliven na zvezni ravni. Letos bomo glasovali za dva člana ohijskega vrhovnega sodišča. Sedaj imajo demokrati 6:1 prednost, kar silno jezi republikance. Predvsem nasprotujejo načelniku sodišča Franka D. Celebrezzeja, ki pa letos ne kandidira. Kandidirata za enega odprtih mest 52-letni republikanec Andy Douglas (Toledo, O.) in 48-letni Clevelandčan John E. Corrigan. Prednost za Corri-gana je v tem, da je ime Corrigan zelo znan ohijskim volivcem. Isto velja v drugem dvoboju, med 55-letnim Craigom Wrightom in 46-letnim James Celebrezzejem. Ime Celebre-zze ohijski volivci zelo poznajo. Celebrezze je bil prvič izvoljen za člana vrhovnega sodišča 1. 1982, sedaj pa kandira za polno mandatno dobo. Sodeluje z demokratsko večino na sodišču v nasprotovanju zahtev in stališč elektrarn in plinarn ter v prid delavskim unijam. Tudi to močno jezi ohijske republikance. Plača člana vrhovnega sodišča znaša $68.000 na leto. V ohijski zakonodaji sta dva domova. Za slovenske bralce bosta najbolj zanimiva dva dvoboja, v 22. in 24. okrožju, kjer v njih kandidirata Slovenca, ki imata možnost na uspeh. 22. senatno okrožje zajema razna predmestja južna od Clevelanda. Okrožje sedaj predstavlja Grace L. Drake, republikanka, njen nasprotnik je pa državni poslanec Frank Mahnič ml. z Garfield Hts. Mahnič je član ohijske zakonodaje iz 1. 1979, sedaj pa želi napredovati v državni senat. Ga. Drake je bila imenovana v državni senat šele maja letos in zasedla izpraznjeno mesto. Ona je zelo konservativna, Mahnič je pa bolj sredinsko usmerjen. Boj med Mahničem in Drake je pomemben, ker so demokrati in republikanci skoraj enako močni v senatu, zmaga Mahniča bi torej bila zelo všeč strankinem vodstvu. V 24. okrožju, ki zajema zahodna clevelandska predmestja, kandidira sen. Gary C. Suhadolnik, ki je tudi slovenskega rodu, ne pa kaže kakega posebnega zanimanja za to. Suhadolnik je med najkonser-vativnejšimi člani zakonodaje, njegov nasprotnik je pa bivši kong. Ronald M. Mottl. V tem okrožju živi zelo malo Slovencev. V spodnjem domu zakonodaje je za Slovence najbolj zanimivo 19. okrožje, ki ga zadnja leta zastopa Ronald J. Šuštar, pravnik, ki se ima za »fiskalnega konservativca«. To okrožje je kot nalašč za Slovence, saj zajema severovzhodni del Clevelanda, Euclid, Richmond Hts. in nekatera druga predmestja, v katerih so Slovenci tudi precej naseljeni. Šuštar sicer ima sposobnega tekmeca v Culverja F. Eymana III., vendar je splošno pričakovano, da bo Šuštar z lahkoto zmagal. Senklersko naselbino predstavljajo črnci, o katerih nimam podatkov. (To poročcilo bom zaključil v petkovi A.D. - Ur.) PRESIDENT REAGAN In 1980, Ronald Reagan opened bis campaign for president with a pledge to all Americans fora new beginning, one filled with hope and promise and secured by a stable and lasting peace, economic vitality and a return to basic family values. Americans of all nationalities, races and backgrounds have contributed greatly to America’s new beginning and continue to exemplify the qualities President Reagan and Vice President Bush believe are essential for a strong and free nation. Opportunity, hard work and faith in God and family are the building blocks of the future and the basis of President Reagan’s new beginning for America. Working together, we can build a brighter future. RFAGANKrM’84 Leadership That’s Working Paid for by Reagan-Bush BA Imenik raznih društev ANDREJ KOBAL SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President - John Taucher, tel. 663 ■6957 Vice-pres. — Mary Zivny Sec’y.-treas. - Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, tele.: 662-9064. Rec.-sec’y. — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbancich, Anton Stimetz Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m., alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Heights. CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Jeanette Hiti, President John Stislow, Vice-President Cathy Kastelic, Recording Sec. Karen Malnar, Attendance Sec. Tricia Hlad, Treas. Laurie Zigman, Historian Cecilia Dolgan, Music Director Meetings 2nd Thursday of month. Rehearsals each Thurs. 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Vida Zak Sunshine Comm.: Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver, and Alma Lazar. Social and Educ.: Bertha Dovgan, Mary Dolšak, Ann Kristoff Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627. Meetings — Thursday Meetings — First Thursday of the month. SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Justine Skok Vice-pres. — Mary Batis Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110. Auditors: Jean Križman, John Habat, John J. Streck, Stanley Gulick. Chairman, Membership —-Eleanore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid, OH 44117, tel.: 531-8927. Chairwoman of Heritage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Consultant — August B. Pust Federation of Homes — John Habat Historian — Maria Dimitrijevic News Letter Chairwoman - Doris Sadar Meetings — Third Monday of each month at 7:30 at Recher Hall. Elections in January. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Jennie Trennel Vice-pres — Betty Grdina Rec. Sec’y- — Bertha Richter, Treasurer — Anne Ryavec. Corres. Sec’y. — Anne Ryavec, 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, Phone 731-5776 Corres. Sec’y. — Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian — Nettie Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren nel Reporter —- Eleanor Pavey Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince Oglašujte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in tudi našemu listu! OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar, častna pred. - Mary Marinko, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Caroline Rožic; tajnica in blagajničarka Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545. Zapisnikarica v slovenščini Gabriela Kuhel, zapisnikarica v angleščini - Mary Turk, rediteijica Ivanka Pretnar. Nadzornici Frances Novak in Amalija Košnik. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri sv. Vidu. AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Finan. Sec.— Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale). Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m. PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA President, Florence Unetich 1st V-pres., Joyce Plemel 2nd V-pres., Josephine Tomšič Fin. sec’y., Millie Bradač Rec. sec’y., Emily Starman Corres. sec’y., Hildegarde Kazan Treas., Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida Zak, Ann Kristoff, Josephine Škabar, Wilma Tibjash Educ., Welfare: Cecelia Wolf, Emily Starman, Rose Gorman, Helen Vukčevič, Carolina Lokar Historian, Johanna Jadrich Editor, Agnes Elish SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Neznosno napetost med Izraelci in arabskimi sosedi je bilo občutiti drugi dan bivanja v Bejrutu. Dr. Penrose je posredoval, da bi dobil arabsko dovoljenje za kratek izlet v Jeruzalem. Želeli smo obiskati tudi izraelsko predmestje Jeruzalema, da bi se tam sestali z družino avstralskega konzula, prijatelja iz Tokia, ki je prebivala na izraelski strani. Takega dovoljenja bi tedaj ne dala nobena arabska država. Če je popotnik imel v knjižici pečat za obisk Izraela, mu je bilo prepovedano vrniti se v arabsko državo. Zadovoljiti smo se torej morali z obiskom starega Jeruzalema na jordanski strani in tja se je telefonskemu klicu odzvala avstralska družina. Kot diplomatom jim ni bilo prepovedano prekoračiti Sporne meje. Spremljali so nas na Kalvarijo, po križevem potu in v razna starodavna svetišča, končno pa odpeljali po cesti tik ob meji v Betlehem. To je bilo čudno romanje vpijočega nesoglasja. Na obmejni poti k svetišču Gospoda miru in sprave je pri vsakem pogledu od sonca odseval blesk z bajonetov izraelskega in jordanskega vojaštva. Popoldne smo poleteli v spremstvu konzulove soproge v Damask in tam prenočili. Kakor ob reki Jordan poleg letališča z nepreglednim poljem taborišč za begunce, so tudi poleg Pavlovega mesta postavili šotore in barake za to oropano in izmučeno človeštvo. In v tem najstarejšem mestu na svetu smo tudi mi občutili - NAROČILNICA - Želim postati naročnik časopisa »Ameriška Domovina« Združene države: _____Za eno leto - $28.00. _____Za pol leta - $14.00. _____Za tri mesece - 8.00. Kanada in druge dežele izven ZDA: _____Za eno leto - $40.00. _____Za pol leta - $25.00. _____Zatri mesece - $15.00. Petkova izdaja: _____$ 1 5.00 na leto v ZDA. _____$20.00 na leto v Kanadi in družih deželah. IME NASLOV PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO! mržnjo, povzročeno od krivic nad arabskim plemenom. V modernem hotelu smo kot Amerikanci mogli dobiti prenočišče le na Avstralkino posredovanje. Na sprehodu po mestu naslednje jutro smo slišali psovke proti Ameriki, z obtožbo, da podpira Izrael in da je sovražna Arabcem. Med napisi na stenah ni manjkalo žaljivk v angleškem jeziku proti ameriškim Židom. Mesto smo vseeno vzljubili. Stari del ni za zahodnega človeka nič vabljiv, v modernem pa se vidi spretna roka Francozov, ki so ga zgradili. Iz Damaska v Bejrut ni velika razdalja. Z avtom bi jo mogoče prevozil v eni uri, četudi cesta ni bila tlakovana in se vije med gričevjem in po kamnitih čereh pod gorami svetopisemskih imen. Avtobus pa je zaradi zamud na meji potreboval dobrih pet ur. Sirski in libanonski stražarji in cariniki so sumljivo stavljali nešteto vprašanj in pregledovali potne dokumente, katerih najbrž niso znali čitati. Težko jim je bilo verjeti, tako se je nam zdelo, da smo se kot Amerikanci zadovoljili z obiskom samo jordanskega Jeruzalema in da nismo skrivaj šli tudi v izraelski del. Lepota Bejruta in zanimivosti izmučene Svete dežele nas niso več ustavljale. Zvečer sem rezerviral polet in zjutraj smo poleteli v Delhi. Indijski podkontinent To, oziroma Indian Sub-Continent je običajen angleški izraz. Mislim, da ne bo odveč napisati o njem nekaj zgodovinskih odstavkov, ne kot se čitajo v učnih knjigah, temveč po razlaganju ministra za notranje zadeve gospoda Bonsa-la, s katerim sem imel prijateljske stike in ga zato omenjam v enem prihodnjih poglavij. Dobijo se Indijci, ki pripisujejo Angležem zasluge za razvoj njih ogromne dežele. So tudi prenapeteži, ki še zmeraj kolnejo angleški kolonializem, češ da ni storil za Indijo nič dobrega. Če je res ali ne, slišal sem anekdoto o Indiri Gandhi, ki zdaj vlada Indijcem, da je Winstonu Churchillu na obisku očitala: »Anglija ni storila za Indijo nič dobrega.« Churchill je duhovito odvrnil: »Vi ste vendar tu.« Vdovo Indiro je s tem opomnil, da je Anglija odpravila nečloveški običaj stare Indije, po katerem bi se bila morala živa sežgati pri pogrebu svojega moža. in spominjam se, kako je debelušna Indijka, ki je sedela poleg mene v letalu iz Delhija v Kalkuto, zabavljala čez angleški kolonializem. Predstavila se mi je kot doktorica fil°' zofije s Columbia univerze; imela sva torej dovolj skupnega za pogovor o »moji« univerzi. Razgovor z babnico sem prekinil, ko je rekla: »Anglež' niso absolutno ničesar storili v blagor Indije.« Leteli smo rav no vzdolž reke Ganges in ka nala, ki teče ob nji v dolžim sto in sto milj. Na ravni črti ob obeh straneh kanala so kakor korale rasla drevesa. »Ozrite se dol na tisoč milj dolgi kanal,« sem dejal. »Dre vesa ob njem so bila posajena pred štiridesetimi leti. Še kot gimnazijec sem čital o inženir skem čudesu tega kanala. Zgradili so ga Angleži. In vas^ kolosalna mesta so postavi Angleži. Nekaj dobrega so to rej vendar storili.« Šovinistka se ni dala prepričati in na a J njo pot sva molčala. Britanci so vladali Indiji sto letje in pol. Ni bilo vse lep®’ kar so počeli, vendar se j1 morajo priznati velike zas*u®e’ Kar so storili zadnjih sto let tem velikanskem in bogate delu Južne Azije, je ostalo. Zgodovina nima nič podobnega njih mu imperiju. Kakor so ne Španci s pomorsko silo vzdrževali svoje prekoceansko ce sarstvo na ameriški polobli, s Angleži vladali daleč za °ce ni. Njih način vladanja omogočile okoliščine. In 'J3 bila zaostala dežela, brez pov in parnih strojev ali m narice, ni imela splošne 0t8 nizirane vlade in druža ustanov. Ni bila sposobna bijati navalov in je bila P° žena tuji vladi. Nehru je često poziva hod k priznanju spretnem napredka v Aziji. Toda re ^ lucionarne spremembe začele davno pred njim- ,j ci so hote ali nehote sPr^C J0t)i novi način življenja. napetega nacionalizma se ^ zabija, da so Indijci Prlh® ku zavladanje Angležev v zac ^ pozdravljali kot rešitev iz iče vladavine s° P|.jC) novo vrsto civ,llZ* ob-:o priznali k°t sP*ih id zmešanih do • Indijski konserv . er upirali; ljudje* icmbe pod ^ne*eg0n-transke. M'n’stenašte- h je podrobno ^ najbolj važno J ^ javo zakonov, P ^ > Indijci žtvel'z . sj- er jih obdržal, k^. [i v neodvisni d predrugač'1' ^ so prečimo j. Položaj žeM t: da bi se sc y1’ ^ el za revoluci i Q običaji >n na.-^0d' odnošajih so prevladala so i o zakonitosti-