K
ZA GORIŠKO IS BENEČIJO
PHIHDHSKI DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 120 (2116)
PoStnlna plačana v gotovini
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 17. maja 1952
Cena 20 lir
I odredbah v coni B
ZLOČINSKI POŽIGALEC NARODNEGA DOMA ZOPET V TRSTU?
Z1* 3dl 3e dal pomoč-;„B_°y°vanskega zunanjega
»ilt
"‘inijt
Uo Mate* * ««* * . acijo uprave v jugo-coni STO, so slonele
lloBi
'tnsfci
P«tdnje,m iuO°slovanskcm to «»rnš, ^ resite" tržaške. :e ,on3a 0 okviru mirov-
^oru v 7 kl gaJe v ovojem fotttfnri.	l-,aninu ponovno
««il maršal Tito. Zaradi
Otrini t^v"8	govora	o
tosodhe	kršitvi mirovne
'ke	Zaradi ukrepov voja-
•ke JL?0? Ju9°sl°vanske Ijud-
tPorny e’ k* 50 kil* storjeni flRj pn° z Zvezno vlado J00or„ r<JB ,tak° ne more biti <icirori,° fcafcr?ne™ fcoti prcju-#Pfaša»i resit«e tržaškega len,,, j ? sP°razumno med o-'osne	’ama a " oi«biru
ia»i se  ^	____
iker?.'* ob«oi. Svobodnega tria-
da
mi-
obe
W;P-BOdbe> tofco
trjjPn Posebej zajamčita » Je« obstoj Srot
togodhCZe^l^a-’ k‘ ea mirovna Medi J! določa, čeprav so iz-*it«u ~	. 0 sporazumno re-
'ke	sadržanja Italijan-
0(i h* 8 trein ut rt o majhni.
^ čelu-VeS 7Tedentistični tisk Fonn„ s,t’so kominformovsko 0 skušai izrabljati sedanji predvolilni f V U*w, a še pose. J>raue stu’ reorganizacijo u-
hir°cne vl°nLB kot krHtev ta u Pogodbe in kot dokaz
«bar , 0 imenovani V idoli je v prični.° mfomen, je bilo pač les „ Jako beremo da-irieiklVCer^nji eVUnitin na to> n strani-. «Eceo il barat-ttjL ?	P™* strani pa «La
Til *	Londra e scattata
la j0l,°	annette di fatto la
'edbp ‘a	Toda prav tri od-
hjbol- vojaške uprave JLA »lotit;/8	Postavljajo vso to
toient*n° kominformovsko i-8e ij0,t.st^no propagando in laž. •ko , Pa riam kominformov-<tn,0 ayaravanje javnosti po-,(d6e 30sno> če omenjene od-ki j Primerjamo s stanjem. !<r( !e Pred londonsko kon-Oj' vladalo v coni A.
eaba o prenosu pristoj-\^*strskega okrožnega Ijud-y.°dbora na okrajna ljudmi . oro Koper in Buje od-
Seaenvavanje po enega sve-kilj, ®’ ki ga komandant Vo-^Prave postavi za vsak #ti«L tem si komandant \ * uprave pridržuje prati Prepovedati izvršitev vsa-
>i........
Upravnega dejanja
Mi iCone’ s čimer je pač *»* orfc7*0 Poudarjena njego-ob!ast °dgo-n! !<Unn i 30 *ma komandant - trn.. funkcionar, ki ga ti^tavila Zvezna vlada toibe fa Podlagi mirovne po-“klastj *ni,,ef tudi kot nosilec Jan0.,Con* B> katero uprav-toada .Panska ljudska ar-Ge Se ,n*enu OZN.
.°t>a!Cj sf07nnimo, da so sve-ZDA in Velike «9tne navzoči v coni A že Vni vitve angloame-toka nltt,^e uprave, potem je ?Je Joe. 0	• da ie imenova-
‘'lije i„Ceu 1,10,1 LR Sl0‘
* "trnih .Hrvatske pri dveh ^ma ? borih več kot po-. pfi tp,- *rte izvita.
,0uiari(i ? dbi pa moramo J^i (t *e Pfau posebej njen h! Of0anj j-' v°udarja, da so ii,r?',e cnr, ]v-dske oblasti in »•°s"to«ati t dolžni še nadalje
med obema conama Svobodne, ga tržaškega ozemlja ostane neizpremenjeno, kar je še en dokaz, da i .di z drugo odredbo ni prekršena mirovna pogodba in prejudicirana rešitev tržaškega vprašanja.
Tretja odredba določa otvoritev podružnic Narodne banke FLRJ v obeh okrajih cone B. «če pomislimo, da podružnica italijanske narodne banke „Banca dTtalia” sploh ni nikdar prenehala obstajati v coni A, potem ne moremo ob tej tretji odredbi komandanta cone B kot vzklikniti: Cernu je doslej čakal, da sporazumno z vlado FLRJ odredi otvoritev podružnic jugoslovanske Na. rodne banke v svoji coni! To bi bil moral storiti tem prej in tembolj upravičeno, če upoštevamo tisti znani sovražni odgovor italijanske vlade, ki je zahtevo vlade FLRJ na tako nesramen način odbil, ko je ta zahtevala naj rimska vlada na podlagi mirovne pogodbe da na razpolago vso potrebno valuto in sklene z vojaško uprauo co. ne B tozadevni sporazum. Potemtakem, tudi v zvezi s tretjo odredbo komandanta cone B ne more biti govora o kršitvi mirovne pogodbe in o prejudiciranju rešitve tržaškega vprašanja. Saj zaradi sovražnega stališča rimske vlade komandant cone B ne more dopustiti, da bi prebivalstvo njegove cone trpelo gospodarsko škodo.
Tako torej izgleda vsa zadeva z reorganizacijo v coni B!
Kljub temu pa so kominjor-misti na svojem maloštevilnem zborovanju pri Sv. Jakobu čitali protestno resolucijo proti ukrepom komandanta cone B, češ da ti ukrepi kršijo mirovno pogodbo, da pomenijo «baratto infame» itd. itd. Istočasno pa kominformovsko vodstvo ni niti s prstom mignilo proti ukrepom londonske konference, ki v resnici kršijo mi. rovno pogodbo in ki globoko prejudicirajo rešitev tržaškega vprašanja v korist Italije. Kominformistični razgrajači so celo protestirali in žvižgali, ko je predstavnik Ljudske fronte pred dnevi na zborovanju čital protestno resolucijo proti londonskemu mešetarjenju. A odkar je trajala londonska konferenca so ves čas skupaj s fašisti hujskali rimsko imperialistično vlado, naj zahteva čim več v coni A; odkar pa so sklepi londonskega mešetarjenja objavljeni prav tako skupaj s fašisti s tem hujskanjem nadaljujejo in kričijo, da je Italija V coni A dobila še vse premalo. To pa je samo še en dokaz, da kominformovci in fašist i tvorijo prednje vrste italijanskega imperialističnega iredentizma, ki se v Trstu pretvarja v najbolj divjaški fašizem, če.
ZLOCINCA GIUNTA IN GRAZIANI BI SE HOTELA VRNITI V TRST!
Pajetta naj danes ponovi izjave od 22. aprila 1950
v rimskem parlamentu
Vse tržaško ljudstvo, še posebej pa tržaški Slovenci, ne bodo dovolili te sramote in te strašne J žalitve, ki naj bi bila rezultat popuščanja rimskim fašističnim imperialistom v Londonu!
Zahtevamo, da ZVU stori svojo dolžnost!
Sinoči je Marija Bernetič. Marina že drugič pred slopen-skimi poslušalci dejala, da: se
je kom informovski rimski senator Pastore zmotil, k.o je v «VIE NUOVE» napisal, dia je po kominformovskem iredentističnem načrtu 'mirovna pogodba m guverner le sredstvo za priključitev Trsta in vsega STO k Italiji. Seveda bi bilo zelo prav, če bi Marina izjavila, da se je zmotil tudi kominfcrrmov. ski rimski poslanec Pajetta, Jci je, govoril isto kot Pastore in da se je zarotil dalje eam. Togliatti, in vsi drugi kominfor-movski rimski prvaki, ki so že pred Pastorejem govorili in pi-
sali isto. Se bolj ptrav bi bilo, če bi te izjave Marija BemeVrc
objauiia v «Delu» in v sil l.a-
voratore» ter predvsem v «l’U. witd», zlasti Pa v samem časopisu, kjer je Poster c jev članek izšel, v «Vie Nv:Ove».
Se najbolje pa bi bilo-, Če b’ Pajetta na današnjem zborovanju nPa Velikem trgu ponovil tisto, kar je izjavil v rimskem parlamentu 22, aprila 1950 in kar je bilo natiskano takoj nato 23. aprila 1950 v milanski uVUnita*. Kot se vidi iz pričujoče fotografije, dotičnega odlomka Pajettouega gcuora v «l’Unita», je Pajetta takrat dejal:
Na včerajšnji seji odbora za volilno premirje je bilo omenjeno, da krožijo po mestu vesti. da hoče fašistovska MSI poklicati v Trst znana fašistična zločinca: požigalca slovenskega Narodnega doma Fran-cesca Giuntp in vojnega zločinca, fašističnega maršala Grazianija da bi nastopila javno na zborovanjih v okviru volilne kampanje. Proti temu namenu so predstavniki enajstih — od skupno štirinajstih n a volitvah nastopajočih strank — protestirali; predstavnika strank' «Fronte mo-narchico qualunquista» in «Partito nazionale monarehi-co», sta molčala, medtem ko je predstavnik fašistovslce «Movimento Sociale Italiano« izjavil, da če so volitve in volilna kampanja zares demokratične in svobodne, potem mora pač biti dovoljeno nastopiti na teh volitvah in v volilni kampanji vsakomur, pa tudi Giunti in Grazianiju...
materin-Pa naj si bo to
ftk, ujirni oR zasebnem živ-\yranega v°VO pravic° do ne-«„9a razvn: °dneoa in kultur-»!m0lnfevala- ln upoStevati pri
S	vseh Mh
Sa na Ttni Sestav p”hi-V^e določb”1 podroej“'
R? o lonn , 6 zaman išče.
e$h, uz onsklh mešetarskih «i narodJT,eSt° poudarja. Kujajo e„ e,Mk°rnavno.
Odbor za volilno premirje ne odloča, kateri govorniki smejo priti iz inozemstva, zaradi tega je možno, da bp fašistična MSI v resnici poskušala pripeljati v Trst oba o-menjena fašistična zločinca. In poleg njiju še marsikaterega drugega.
Kakšno strašno žalitev bi predstavljal prihod teh krvo-lokov med ljudstvo, ki je predvsem zaradi požigalca našega Narodnega doma Fran-cesca Giunte in voditelja terorističnih fašistovskih škva-der toliko pretrpelo in doprineslo toliko krvavih in materialnih žrtev, ni potrebno razlagati.
Tisto, kar moramo ob teh in takšnih vesteh odločno poudariti, pa je nepobitno dejstvo, da je krivda za naraščanje fašizma v Trstu in s tem tudi tega njegovega najnovejšega
in hkrati najnesramnejšega poskusa, v popuščanju faši-stovskim imperialistom na
zadnji konferenci v Londonu. Eredsinočnjim je zato vzkliknil Mussolinijev ambasador v Berlinu Filippo Anfuso: «V
DANES ob 13.20
SA UADir TRST I.
Govori kandidat Liste slovenske skupnosti za občino Zgonik
Vladimir Obad
Ob 20.20 na radiu Trst I.
Govori predstavnik Liste slovenske skupnosti sa občino Re-pentabor
Trstu se počutimo doma, a v Italiji kot v inozemstvu!« Rezultat naraščanja fašističnega nesramnega divjanja pa tržaških trgih pa je hkrati posledica vse dosedanje angloame-riške politike prepuščanja vse oblasti italijanskim iredentistom in vključevanja Trsta v Italijo, politike, ki traja že sedem let.
Da se je fašizem v Trstu ohrabril do take mere pa je hkrati rezultat kominformov-ske politike solidariziranja s fašisti kadar koli gre za protijugoslovansko gonjo.
Toda do vrnitve dveh glavnih rabljev našega naroda ne sme priti, kajti to bi predstavljalo žalitev vseh žrtev fašizma od njegovih početkov v letu 1920 pa preko mučencev Gortana, Marušiča, Bidovca, Miloša, Valenčiča, in dalje narodnega heroja Finka Tomažiča, Ivančiča. Kosa, Vadnala in Bobeka; žalitev mučeniških žrtev v rižarni, Ul. Ghega,
«!e vidim možnosti, da bi mi lahko kaj storili za dosego dvostranskega sporazoma o Trsto
Le ee bi Italija pokazala res dobro voljo, bi bila FLBJ s svoje strani pripravljena sprejeti takšno inieiativo» - je izjavil včeraj Leo Mates
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Na včerajšnji tiskovni konferenci je Leo Mates, pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra, dejal, da bi samo direkten sporazum med Jugoslavijo ln Italijo omegečil končno in najboljšo rešitev tržaškega vprašanja.
Na vprašanje diplomatskega urednika agencije «Jugo,press», kakšne so perspektive za neposreden sporazum z Italijo, Je Mates danes izjavil: «V položaju, ki je nastal zaradi zadržanj« in ravnanja italijanske vi rde v zadnjem času, kar je po raznih jugoslovanskih uradnih izjavah javnemu mnenju dobro znano, ne vidrm možnosti, da bi mi lahko kaj storili za dosego dvostranskega sporazuma
o Trstu z Itailijo. Toda, je na-, daljeval Mates, če bi italijanska
mur smo priča prav v teh dneh. I vlada res pokazala dobro voljo
in pripravljenost, da sodeluje I tukaj. Bi',-
pri izdelavi takšnega sporazuma, bi bila jugoslovanska, vlada, ki meni, da bi bila to najboljša pot, s svoje strani pri pravljena sprejeti takšno Iniciativo.
Nocojšnja «Borba» piše v zvezi z izjavami bivšega Mussolinijevega veleposlanika Fi-lippa Anfusa in v zvezi z izja-
bolj. zanje, da
brzdajo malo svoje jezike«.
Današnja «Politika», objavlja komentar svojega dopisnika iz Kopra, ki pravi, da v italijanskih krogih Istrskega okrožja, ki jim niso neznani diskriminacijski ukrepi italijanske vla de proti Slovencem ne le v Beneški Sloveniji in goriški pokrajini, temveč tudi v sami co-
vami raznih drugih italijanskih I n; a, ki ni sestavni del Italije.
predstavnikov, ki po londonski konferenci postavljajo vse večje in večje zahteve, da je jugoslovanska javnost pravočasno opozorila zahodne velesile na posledice popuščanja Italiji. Toda italijanski izsiljevalci in propadli gospodarji Dalmacije. Grčije, Korzike. Nice, Albanije Afrike in drugih krajev naj bodo prepričani — zaključuje «Borba» — da ne bodo ničesar odtrgali od nas, dokler smo tni
Arabsko - azijski poziv svetu v zvezi s tuniškim vprašanjem
Nota ZDA francoski vladi. Francoski pritisk na tuniškega beja. Streljanje na avtomobil ameriškega konzula. Tudi v Alžiru se borba za neodvisnost nadaljuje
y.i
pretežno itali-
čeprav
"«	la«nn*f	slovenščini tav člen 7	hkliuie'
uri  	.	v	se	večji	me-
trd Z]lJuh in črko ene
Vb Hirom demokratičnih
SS*, >• *
-nn „,jCi °?vori, da mo-
^Crltv TO Uldi *<*>■
"ti ^«11	Jez‘k	uradni
toref k0t }e
Vj^retJbo BOUOrtm° b zuezi
i%nirth)ne nn niV‘em odnosu
da t p0a°dbe !ahko re.
k Sija mirn	db° Še b0l>
^ jQ ^rovno pogodbo, „e
Vpra. *?■ sfdlrd prebi. !c> izkaz^anske cone z c y9č?- Qs‘ te r°’ ki 30 ie izdd' !ehko preko.
mutmcj0 in * *o *■
•tinPrimorja 83 v Jugoslavijo.
is« ,r: v14101*, da že
Prebivaler
NEW YORK, 16. — Skupina arabskih in azijskih držav, ki je postavila tuniško vprašanje pred Varnostni svet, je danes izdala poziv v svetovnem tisku, v katerem je med drugim rečeno: «Ali je sploh kaka stvar, ki lahko Francozom pre. preči, da bi ravnali v Tuniziji tako, kakor sedaj ravnajo?«
Dalje pozivajo svetovni tisk, naj objavlja vse mogoče informacije o Tuniziji, zato da bodo narodi sveta imeli možnost ustvariti si sliko o tamkajšnjem položaju.
Medtem so javili iz verodostojnih virov, da je ameriška vlada poslala francoski vladi noto, v kateri jo poziva, naj pospeši izvedbo reform v Tuniziji. Kakor domnevajo v teh ‘ krogih, predočuje ameriška vlada francoski vladi, da se ne bi mogla ponovno vzdržati pri morebitnem glasovanju v OZN, če bi se spet postavila zahteva, da se razprav. Ija o tuniškem vprašanju.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva ni hotel danes potrditi in tudi ne zanikati te novice, toda v obveščenih krogih na splošno trdijo, da odgovarja resnici.
Zdi se tudi, da je bil zunanji minister Schuman kakor tudi vsa vlada neprijetno prizadet ob prejemu omenjene note, ki spravlja francosko vlado v zadrego. Zdi se, da proučujejo sedaj načrt za odgovor in domnevajo, da bodo v tem odgovoru poudarili, da vse, a, .kar se dogaja v Tuniziji, zade-j. va izključno Francijo m Tuni-Pri čemer mitfz^5ce.
Na nekem cestnem prehod« med Goleto in Marso so pričeli danes ponoči stražarji streljati s strojnicami na avtomobil, v katerem se je vozil ameriški generalni konzul v Tunisu, ki ni vedel za cestno zaporo. K sreči je konzul ostal nepoškodovan.
Predstavnik ameriškega državnega departmana pa je danes sporočil, da je prvi tajnik francoskega poslaništva v Wa-shingtonu po telefonu izrekel
Pcin ’	***”*«	p Juaosta-
kt» e(>en	čemer mu
bi, S^šno ° 8n dru0i d°ku-
kej, b tZ’l tTd,U’ da
< «b„f°9odbe J, na koli kr-
F A dejstvo?*, PQ*riVf
«ci?ki o°tr°Val kot doslej \ črti P,(,m na demar.
\J~kaznir nip hodhi o-Itf.i to« R °. lzdano s strani
'n A.
Pfebfvalstva torej
državnemu departmanu obžalovanje francoske vlade nad incidentom, predstavnik je tudi prečital poročilo ameriškega konzula, ki pravi, da ni opazil nobenega opozorilnega znamenja, nobene luči in nobenega znaka življenja. Pripominja, da se je podoben incident dogodil na istem kraju in skoraj ob isti uri nekemu funkcionarju generalne rezidence in dodaja, da je general, na rezidenca izrekla obžalovanje nad incidentom ter izvedla preiskavo.
Medtem je položaj v Tuniziji še vedno resen. Zdi se, da je francoski poveljnik general Garbay zahteval v Parizu okrepitev vojaških sil. Iz Tunisa potrjujejo, da se tam predvideva vrsta novih neredov v vsej deželi, če ne bo Francija
napravila kakega konkretnega koraka, da Tuniziji dovoli večjo neodvisnost. V teh krogih upajo, da bo minister bivših borcev Emmanuel Temple, ki je danes odpotoval iz Pariza z letalom, prinesel nove komnro-misne predloge. Temple je pred odhodom izjavil, da bo na kraju samem proučil ^.se zadeve, ki se tičejo njegovega ministrstva.
Tudi v Alžiru se borba za neodvisnost stopnjuje. Alžirski nacionalistični voditelj, ki so ga francoske oblasti konfinira-le v Zahodni Franciji, je danes izjavil, da ne bo mogla nobena stvar prekiniti borbe za neodvisnost Al žira. Obtožil je Francoze, da so sami organizirali nerede v okolici Alži-ra, da bi s tem imeli izgovor za njegov izgon.
prevladuje mnenje, da so odredbe komandanta Vojne uprave JLA o enakopravnosti Italijanov z ostalimi prebivalci ena izmed najbolj svetlih točk teh odredb, ki dokazuje, da jugoslovanska vlada pravilno rešuje narodnostno vprašanje v coni B.
Nocojšnja ((Politika« pa piše v zvezi z novimi ukrepi v cmd B, da je Vojna uprava JLA od prevzema uprave v coni B s svojo politiko in ukrepi omogočila politični in gospodarski razvoj in ustvarila prebivalstvu pogoje za izboljšanje gospodarskega položaja, pri čemer je posebna značilnost te politike spoštovanje načela enakopravnosti med narodi.
Na drugi strani pa so v an-glo-ameriški coni sistematično povečevali vpliv Italije, kar je pripeljalo do nespoštovanja načela enakopravnosti, kar resno ogroža slovensko prebivalstvo, in do vse večjih in večjih kršitev mirovne pogodbe. «V takih okoliščinah, zaključuje ((Politika«, pade odgovornost za kršitev mirovne pogodbe na vse tiste faktorje, ki so mandator-sk0 Oblast v coni A prenesli .na Italijo, ki za to nima nobene pravice«.
V jugoslovanskih gospodarskih krogih poudarjajo, da je odklonilno stališče Italije glede obnovitve sporazuma o ribolovu prineslo veliko škodo ne le italijanskim ribičem, temveč tudi italijanski industriji. Na račun 600 milijonov lir, ki bi jih Italija morala plačevati za pravico ribolova v jugoslovanski vodah, so jugoslovanska podjetja naročila pri italijanski tovarni «AnsaIdo» razne dele za traktorje. Ker sporazum ni bil podaljšan, bodo prenehala ta naročila, kar bo prineslo italijanski industriji, zlasti tovar-
doslej prodala v Jugoslavijo dele za približno 700 traktorjev.
Danes je odpotovala na 25-dnevni strokovni obisk na Švedsko, Norveško, Finsko in Dansko delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki jo vodi Vlajko Begovič, direktor glavne uprave za plan pri zvezni vladi.
B. B.
Massimo d’Azeglio, talcev na Proseku, Opčinah... To bi bila skrunitev grobov v'eh desetti-sočev padlih junakov za svobodo Primorske in Trsta.
To bi bil zasmeh vsej naši krvavi borbi za naš goli življenjski obstoj in za ves naš prispevek, ki smo ga dali v zadnji vojni za zmago nad fašizmom.
Zato pozivamo ZVU, stori svojo dolžnost.
naj
DmnsUie v Hamburgu
HAMBURG, 16. — Na poziv sindikatov Zahodne Nemčije je danes nad 150 tisoč delavcev demonstriralo v Hamburgu proti vladnemu načrtu za novo zakonodajo v tovarnah.
Predsednik zveze nemških sindikatov Christian Fette je v Stuttgartu izjavil, da odvzema vladni načrt delavcem celo pravice, ki so si jih priborili leta 1920.
Adenauer pa je nocoj poslal pismo Christianu Fette, v katerem opozarja zvezo sindikatov, naj ne «moti reda in gospodarstva s protiustavnimi ukrepi« Adenauer dodaja, da bo imel vsako stavko s tem v zvezi za protiustavno. Nato predlaga o-sebni razgovor s Fettejem in trdi, da je treba najti rešitev, ki naj prepreči škodo, ki bi jo stavka povzročila nemškemu gospodarstvu, in ki naj hkrati pusti parlamentu polno svobodo odločanja.
lavcem zvišajo mezae za ni «Ansaldo», veliko škodo, saj centov na uro.
Pred koncem stavke
v petrolejski industriji ZOA
WASHINGTON. 16. — P»ed-videva se, da se bo v številnih petrolejskih čistilnicah delo zopet začelo v ponedeljek, naslednje dni pa tudi v ostalih.
Vladni urad za poravnavanje delovnih sporov je namreč sporočil, da ie med številnimi petrolejskimi družbami in sindikati prišlo do sporazuma, ker so sprejeli priporočilo urada za stabilizacijo mezd, naj se de-zvišajo mezde za 15
Protesti
jugoslovanskih izseljencev proti italijanskim spletkam
NEW YORK, 16. — Jugoslovanski izseljenci v Ameriki še vedno zahtevajo v številnih brzojavkah in resolucijah, poslanih predsedniku Trumanu in vladi ZDA, naj ne nasedata spletkam italijanskih šovinistov in iredentistov in naj podpreta pravično stališče Jugoslavije. Izseljenci poudarjajo, da se dobro zavedajo, da ravnanje rimske vlade resno ogroža jugoslovanske interese in svetovni mir. Veliko število protestnih resolucij in brzojavk je b;,o poslanih zlasti iz Chicaga, iz San Francisca, iz New Yorka, iz Clevelanda in iz drugih severnoameriških mest, v katerih živijo jugoslovanski izseljenci.
Jugoslovanski izseljenci iz Clevelanda in Chicaga so v zvezi z italijanskim pritiskom na Trst sklenili čim bolj razširiti nabiralno akcijo za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Prav tako so bili zaradi najnoveji ih akcij italijanskega imperializma v ZDA obnovljeni razni odbori iz časa druge svetovne vojne, med njimi tudi odbor za osvoboditev Trsta in Istre.
Achesonovs izjave
ob »Dnevu oboroženih si!“
WASHINGTON, 16. — Jutri uradno praznujejo v ZDA «Dan oboroženih sil«. Nocoj je na večerji na čast oboroženim silam govoril zunanji minister Acheson, za njim predsednik Truman,
Acheson je med drugim izjavil, da vojna kot politični inštrument ni dojemljiva za ZDA.»Pripomnil je, da morajo iti vsi ameriški napori za tem, da se zmanjša nevarnost vojne, v kolikor je to mogoče.
Nato je poudaril, da do vojne ne bo prišlo, če se na področjih politične napetosti lahko ustvari dovoljna sila. tako da bo že vnaprej jasno, da bo vsak napad naletel na odpor. Izrazil je tudi prepričanje, da so akcije ameriških sil in sil Združenih narodov v boju proti napadalcem na Koreji pomagale razbiti vrsto dogodkov, ki bi lahko dovedli do nove vojne.
((Mednarodno ozračje, ki lahko dovede do vojne ali pa miru, je odvisno od ukrepov Združenih držav in ostalih svobodnih narodov širom sveta«, je dejal Acheson in poudaril, da bo «učinek teh ukrepov vplival na to. kako bo sovjetski blok gledal na položaj, kar bo odločilno, če bomo rešili mir, ali če pride do vojne«.
W ASHIN GTON, 16. — Ameriški obrambni minister Robert A. Lovett, je danes na svoji tiskovni konferenci pridružil mnogim drugim visokim predstavnikom Združenih držav v obtožbi severnih Korejcev in Kitajcev, da se poslužujejo na Koreji razgovorov Za premirje le v propagandne namene.
Lovett je tudi opozoril Severne Korejce in Kitajce, da bi v primeru, da bi začeli uporabljati pline ali bakteriološko orožje na Koreji, «dobili odgovor, ki se ga je svobodni svet do sedaj vzdržal«.
-JPAJETTA: «Gte, ma r nne^ fieme non c’£ stata! La verita e cž&e con la-nomina del gover-fcatore e Tevacuazione delle trappe si sarebbe realizzata una situazione che avrebbe aperto la via alla successiva annes-gjone .del temtorio all’Italia.
Nella Žona B del Territorio Ti sono le truppe di Tito, neUa Zona A le tmppe anglo-ameri-eane; io sgombero di queste truppe, la fine del regime d’oc-ciipazione, la ricomiposizione deil^nitk delle due Zone so-no, prelin>inari indispensabili a* qualsiasi ritorno del Terri-torio, o anche solo di una parite del Territorio, allltalia*
« Ma cio che vi abbiamo chie-sto e non solo raffermazione ehe tutto il Territorio Libero deve tornare allTtalia, ma un'azione prati-ca perehe questo avvenga;
Pozivamo torej Pajetto, da danes popoldne gornje besede ponovil
Nadalje bi prosili Marijo Bernetič, naj pozove suojepa rimskega poglavarja Giancarla Pujettp, da danes popoldne javno izjavi, da se je zmotil tudi sam Palmiro Togliatti, ki je prav tako v rimskem parlamentu 9. oktobra 1951 izjavil in kar je nato 10. oktobm 1951 objavila <d’Unita»:
«IN SOSTANZA IL TRATTATO DI PACE PUR SANCENDO LA COSTITUZICNE DEL TERRITORIO LIBERO, SE FOSSE STATO APPLICATO LETTERALMENTE, DANDO AL TERRITORIO LIBERO UNA SUA AMMINISTRAZIO-NE E DIREZIONE AUTONOMA, ERA LA STRADA PER CUI TUTTO IL TERRITORIO LIBERO AVREBBE POTUTO TORNARE AD ESSERE PARTE DELLA ITALIA«.
Kljub temu, da je Vi dalj prav dobro vedel za takšno iredentistično stališče Togliattija in Pajette, je na 7. kongresu KPI
PROTIJUGOSLOVANSKA SLOŽNOST OD V1DALIJA DO SANTINA
Se ena razkrinkana laž „Ultime Notizie“ in „l’Unita“
Kominformistični agit-prop in iredentistični agit-pret sta se poslužila ndvega volilnega «argumenta». 2e nekaj časa pi. še «Unita« o agentih Ozne in UDB, ki se nemoteno sprehajajo po miljski občini, ki streljajo na Carmela Juriševiča. ki spijo na Opčinah, zato da potem pretepejo Abrama, ki grozijo Vidaliju s smrtjo itd. S temi vestmi so kominformisti pripravljali teren za «colpo grosso«, ki naj bi dokazal, da je življenje Italijanov na tem ozemlju v nevarnosti in to zaradi obstoja tuje policijske si. le. ki gospodari nad življenjem in smrtjo posameznikov. Kom. informisti in iredentisti skušajo zunanjemu svetu prikazati nezaslišan teror, pod katerim trepeta prebivalstvo Trsta, in je zato treba nekaj napraviti,
da Trst ne postane «cimitero degli Italiani«.
Včerajšnje «Ultime notizie« objavljajo na prvi strani članek v katerem po svoje tolmačijo vest o aretaciji štirih ljudi, pri katerih so baje našli orožje in municijo. To vest so prikrojili tako. da na koncu članka «ugotavljajo», da vlada na Opčinah in v drugih krajih našega ozemlja »nepopisen teror« in »da so ljudje zaradi tega strašno zaskrbljeni«. Pred tem omenjajo Ozno oz. UDB ter spravljajo aretacijo štirih oseb, ki naj bi imele orožje, v zvezo z napadom na Juriševiča, na atentat proti «Viilaggio del fanciullo« na Opčinah in po-' dobno.
Policija ni v svojem poročilu izdala nobenih podrobnosti o štirih osebah, ki so bile areti-
rane že 9. maja, torej pred I letih so najbolj dovzetni za a-
«streljanjem» na Juriševiča in pi:d «napadom» na Abrama. Aretirali so 16-letnega Pavla Ferlugo, 18-letnega Ivana Rau-barja, 16-letnega Silvana Mon-tovanija. kasneje pa še 39-let-nega Bruna Ferlugo (oče od Pavla) ter 49-letnega Viktorja Briščka. vse z Opčin. Zdi se, da je bil prvi aretiran Silvano Montovani. ki je bil gojenec v «Villaggio del fanciullo«, ra njim so aretirali Pavla Ferlugo in ostale, šele zvečer okoli 21.30 so napravili hišno preiskavo v stanovanju Ferluge, kjer so v nočni omarici zraven Pavlove postelje našli pištolo Zaradi tega so aretirali tudi očeta.
Da so otroci morda imeli kakšne načrte, pa čeprav v zvezi s pištolo, ni navsezadnje nič čudnega, kajti v njihovih
vanturistične podvige kakršnega koli značaja. Izključeno pa je, da bi pri stvari bil kakor koli soudeležen Pavlov oče. ki je morda kriv le v toliko, da ni vsak dan trikrat pogledal v predal nočne omarice svojega sina. Kaj naj bi imel pri stvari Viktor Brišček. je prav tako nerazumljivo, kajti ljudje ga poznajo a vse prej, samo za policista ali agenta ne.
Zakaj sta torej aretirana ta dva moža? Odgovor na to vpra. šanje ni težak, posebno če pomislimo. da smo v dobi volilne kampanje. Kako bi mogli iredentisti in kominformisti zadevo — v kateri so omenjeni trije otroci — napihniti, če ni zraven nekaj starejših oseb, ki naj bi «aferi« dali pečat terorja in obstoja terorističnih organi.
zacij. Ne vemo sicer, česa so trije mladoletniki obtoženi, to. da gotovi smo. da bodo postali zaradi volilne kampanje a-genti UDB, ostala dva moža pa najmanj oficirja »tuje« terori. stične organizacije.
Pisanje listov «Unita» in «Ultime Notizie« o terorju Ozne, o »zaskrbljenosti« prebi. valstva itd., jasno in nedvoumno izpričujeta povezavo med iredentisti in kominformisti, ki se enotno poslužujejo vseh sredstev, tudi najbolj umazanih, ko gre za kovanje skupnega političnega kapitala.
Kominformisti so s tem še enkrat dokazali, da so verni hlapci italijanskega imperializma ter da delajo ne samo proti interesom slovenskega, temve tržaškega prebivalstva sploh, ki si ne želi povratka Italije v te kraje.
DANES OB 13.10
NA RADIU TRST II.
Govori kandidat Ljudske avese sa neodvisnost sa občino Milje
MARIJ VATOVEC
v Rimu svečano obljubil:
«Tovariši delegati, tovariš Togliatti, mi italijanski, slovenski in brvatski komunisti vam obljubljamo, da ne bomo opustili ftiče-sar, da bi zaslužili vaše zaupanje in vašo solidarnosti«.
Toda Pajetta ne bo danes potrdil svojih izjav, čeprau bi to zelo rad storil, saj je to po. litika njegove kommformovske partije. Ponovil pa ne bo sv6-iili lastnih besed, in besed generalnega sekretarja rimske kominformovske agenture zato, ker mu bodo Videli, Marina in drugi dobro zabičaili, do se ti Trstu ne stne govbriti tisto, kar se lahko govori v Italiji kajti delavci so v Trstu proti priključitvi svojega mesta k Ita. liji im da ni prav nič pomagalo tisto rimsko pozivanje ,naj pridejo »na pravo pot« in Pas‘o-rejevo zatrjevanje, da so že na spravi potir> in da se borijo za italijanstvo Trsta.
Tržaški delavci nočejo Italije! Tržaški delavci so za to, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje kot ga predvideva mirovna pogodba toda ne tako, da bo po Vidalijevem, Togliattijevem. Pa-Jettovem receptu tako ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje priključeno k Italiji. In prav to mora v prvi vrsti zajamčiti Italija v sporazumu z drugo zainteresirano državo Jugoslavijo. A to se prav) tako kot )e predlagala jugoslovanska vlada.
Pozivamo torej vse komintor-mlste naj Pajetta danes popoldne odkrito ponovi tisto, kar je izjavil on in kar je izjavil Togliatti ali pa naj vse to prekliče, ter nato objavi v vseb svojib časopisih.
Danes
SLOVANSKO • ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA :
PRI SV. JAKOBU (Lprgo Pcnziana) ob 18.30 uri.
Gevcrita Anton Ukmar in Giordano Luxa.
NA OPČINAH ob 21. uri.
Govorita dr. Jože Dekleva ln Eugenio Laurenti.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI:
V MALEM REPNU ob 20. uri.
PRI BRISCKIH ob 20. uri.
Govorita prof. Zorko Jelinčič in dr. Rudolf Marc.
V GABROVCU ob 20. uri.
Govorita Stanko Bele in dr. Jože Skrk.
V BOLJUNCU ob 20. uri.
Govorita prof. Rado Rauber in dr. Branko Agneletto.
LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST :
V STRAMARJU ob 19.30. uri.
Govorita Mirko Kcsmina in Mario Vatovec.
Jutri
SLOVANSKO - ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA :
V BARKOVLJAH (v parku) ob 10. uri.
Govorita Drago Pahcr in Edvard Boltari.
V LONJERJU ob 17.30 uri.
Govorita Branko Babič in Eugenio Laurenti.
LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI :
NA REPENTABRU (Col) ob 16. uri.
V SEMPOLAJU ob 16. uri.
V GROCANI ob 18. url.
V DRAGI ob 18. uri.
V DEVINU ob 18.30. uri.
LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST:
V ŠKOFIJAH ob 18. uri.
— 2 —
17. maja
M	Pfj \	1*11.		wm		m		Danes, sobota 17. maja
■ :•		m				.v;		Bruno, Dušoje Sorice vzide ob 4.32. zatone o 19.31. Dolžina ..dneva 44.39. Luna vzide ob 1.24, zatone oh u«-Jutri, nedelia I*. a1*)* Feliks. Mladica
	llilfila			tsi		r		
		m		feJP		;>/v		
g	m fiiniii							
MAŠERA
GROB PRIMER
nerazumevanja oblasti
Videmske oblasti niso hotele priznati Matiji Ku* driču škode zaradi letošnjih zimskih snežnih plazov
■ .
Nekateri Videmčani hodij0 te dni po gorskjh vaseh, da bi ugotovili škodo, ki so jo snežni plazovi povzročili v minuli zimi. Tudi v vasi Mašeri so spraševali za škodo. Vaščan Matija Kudrič jim je prijavil precejšnjo škodo. Plaz mu je odnese] senik, ki ga je zgradil leta 1947 ter mu uničil vse seno in drevje. Izruvalo mu je tudi pet mecesnov. ki jih je svoičas vsadil. Izračunaj je, da znaša celotna škoda okrog 170.000 lir. V vasi so plazovi povzročili škodo tudi drugim kmetijam, čeprav je prebivalstvo samo kidalo sneg s slemen in se oazilo pred' morebitnimi plazovi.
Videmski gospodje, ki so vse te težkoče slišali iz ust vaščanov, so odgovorili, da ni bila povzročena žkoda na poslopjih in da jih zaradi tega ne morejo šteti med oškodovance.
Matija Kudrič, ki je vendarle upal na denarno pomoč nd oblasti, da bi si z njo obnovil sehik. je ljudem iz Vidma, ki niso hoteli razumeti njegovih potreb in pravic, dejal, da so vaščani pomagali poplavljen-cem v Padski nižini s svojimi sredstvi, medtem ko nas sedaj, ki smo v težkečah, noče nihče več poznati niti priznati našo škodo. Kudrič je zahteval samo 170.000 lir, ker bi si z njim lahko kupil gradbeni material, delo v tem ni bilo zaračunano.
Nihče se ne bo čudil, ako zapišemo. da je Beneška Slovenija kričeč primer krivic italijanskih oblasti; da je dežela, ki jo Italija uporablja za,to. da namesto svoje blagodejnosti seje med prebivalstvo svoje ne-
razumevanje in sovraštvo. V Vidmu in seveda tudj v Rimu bi morali enkrat za vedno priti do spoznanja, da na beneško zemljo gledajo milijoni in milijoni ljudi in budno pazijo na vse diskriminacijske in protislovenske postopke, ki jih zakon Rima izVaja. Enkrat za vedno bi morali priti do tega spoznanja in ravnati z Benečani kot z ljudmi ki imajo enake pravice kot 0stali Italijani, ali pa morda še večje; saj so bili v svoji zgodovini zatirani od vseh vlad.
RAZOČARANJE ONKRAJ O C E A A! Podaljšan rok
Beneški emigranti v Argentini
se zaradi slabih razmer vračajo domov
V prihodnjih šeslih mesecih bodo potekle delovne pogodbe Življenje se je podražilo za 44 %, mezde pa so ostele neizpremenjene
Pred leti se je v Argentino izselil delavec Ma t.ighelio Gui-
do, ki se je te dni vrnil na. svojo domačo grudo.
Ni človeku lahko odločiti m, da bi se- is Argentine vrnil de-nrav. kep je to zvezano s st.ro. ;ki. Cc pa se je žc kdo odločil za povratek, potem lahko .‘klecamo. da je do toga 'zaključka prišel - 80 treznem preudarku-.
Vzgted tega
so zaposleni, zrlo slape. Delav-oi samo z veliko nestrpnostjo pr ičakujejo, kdaj bodo p otekle delovne pogodbe, ki sc jih podpisali ob svojem prihodu v to državo.	1
Bili smo pri tem- dzlavcu in ga povprašali, naj r«am nekaj pove o Argentini. Dejpl je, da se je v zadnjem času življenje podražilo za 44 odstotkov, med.
Zaradi gneče ljudi je zadnji nepreklicno 25. maj ^
GORICA, 16. — Goriško* panstvo sporoča, da so. uP vajoč gnečo davkopiačevaf; ki so danes čakali pr«* ( nim uradom za vložitev P j družinskega davka, rok za vlogo prijav do 25-Obenem ponovno
, ,	tem ko mezd niso -zvišali. Sin-
.fr ..n3se?a " a'ca i dihalnih organizacij . sploh. ni. bodo v najkrajšem času poioe-i	.
~..H »..J!	J..____:	...	! De-lavcj so pr-žjpusceni sarm se-
Vaščana s Peči pri osipanju krompirja.
mali tudi ostali delavci, ki so
tamkaj zaposleni, kajti njihove razmere so kljub dejstvu, da
KRATKE TESTI Iz beneških vasi
Sovodnje
Ceplj
enje otrok
V nedeljo je bila seja občin-skega sveta. Sklepali so o 'za. htevanem postojilu v znesku 45 milijonov lir zp gradnjo ceste v Matajur. Ker ?re v tem trimeru za precejšnje finer** no breme, ki bi znatno izpraznilo občinsko blagajno in obte. žilo občinski proračun, niso bili vsi svetovalci soglasni s predlogom, da bi sklep sprejeli. Nekateri med niimj so nasprotovali. Gnalo jih je zgolj vaška ljubosumnost. Ker pa bi bila vsota za gradnjo sorazmerno razdeljena r.a yse prebivalstvo, zražajo svetovalci iz drugih vasi mnenje, da bi morali občinski denar trošiti sorazmerno s potrebami drugih vasi.
Na lem mestu p,a je treba po. udariti, da je zgraditev tc.ceste zelo potrebna. Poleg tega bi bi. lo skrajno nepravilno, da bi moralo breme pasti izključno na ramen,a prebivalcev iz Matajurja. kor if vas Zelo ubožna Cesta v Matajur bi povzdignii-
Gorjani
v Beneški Sloveniji
Občinske oblasti so odredile, da morajo starši pripel jati cepit I,a turistični pomen te visoko
...	.	_	'	1/m4	n/,nr č.lz a	trne! 1 Aopot* Ki
proti davici jn kozam vse otroke pod šestim letom starosti.
Ce(ll 'nje je obvezno. ' Oblasti bedo slehernemu necepljenemu ctroku preprečile vp-is v ljudsko šolo.
Cepljenje proti epidemijam je označeno na lepakih, in starši naj si navodila prečitajo, da se bodo pravilno ravnali.
Isto velja tudi za občino St.
Peter Slovenov, kjer bodo otroke cepilj 14. in 15. maia. Cepili bodo otroke jz vasi St. Peter Slovenov. Sarženta. Petja, Lipa, Nokula, Dolenji Barnas,
Ažla in Klenje. Cepljenje za navedene vasi bo v ambulato-riju v St. Petru Slovenov. Za vasi Gorenji Barnas, Puoje in Kucsta pa bo cepljenje v Gorenjem Barnasu. V vasi Kočebar bodo cepili otroke iz Tarpeča,
Kočebarja in Cebrona.
lež’če beneške vasi, od česar bi im-la koristi celotna občina, kajti sleherni tuprt. ki bi se odpravil na ta vrh. bi' sc prav gotovo us'a\ ij tudi v .občinskem središču, kiei bj dal zaslužiti gostilničarjem.
V tntersu razvoja beneških vasi želimo, d,a ti občinski jv-?t cdcbrT to posojilo.
Podbonesec
■ Ta teden ;e )e v Podbonescu zaključila vpsa poskusov, ki so jih v beneških dolinah pričeli z namenom, da bi i pomočjo šole ugotovili značilnosti tamkajšnjega okolja. To je pedagoški poskus, k j ga je prof. Passore prvič uvede! v Italiji. Ob zaključnih dejanjih so v va; prihiteli predstavniki pokrajinskih šolskih oblasti skupaj s šolskim skrbnikom.
Prejšnji poskusi so bil; v drugih občinah beneških dolin.
Spor med hoielirho in najemnihom
Žena je svojega najemnika blatila po mestu, do je njen hotel izpremenil v beznico in da ni postrežljiv. Sodišče jo je oprostilo
GORICA, 16. — Med lastnico hotela «Trieste» na južni postaji 65-letno Kirchoff Marijo in njenim najemnikom Fenzelom Gastonejem že dolgo ni pravega soglasja. Fenzel, ki je prevzel hotel ni bil stari izkušeni ženski že od začetka prav ni* po volji, z žalostjo je mesec za mesecem Krichoifova ugotavljala, da se njen hotel pod Fenze-lovim vodstvom spreminjavna-vadno krčmo in da se ga nekdanji odlični gostje Izogibajo. Na Fenzela je bila zadnje čase še posebno nejevoljna, ker ji ni nekaj mesecev plačal najemnine. Tudi Fenzelu je bila Kirchoffova, ki ni štedila z nasveti in pikrimi opazkami, trn v peti. Ko pa je nekega dne zvedel, da se je pri neki prijateljici potožila, da ji ne plačuje najemnine in da je spremehil njen hotel v beznico, je v hipu kupil kolkovan papir in jo prijavil sodnim oblastem. Obdolžil jo je obrekovanja, ' Kirchoffovo je okrajni sodnik.30. JJiaja lani zaradi tega obsodil na plačilo 20.000 lir globe. Kirchoffova je proti obsodv bj vložila priziv v ;katerem je zahtevala, naj ji Fenzel dokaže, kje in kdaj ga je obrekovala ter zavračala goste, češ da je neroden in jih bo slabo postregel. Na kazenskem sodišču so dane« njen priziv podrobno proučili in Kichoffovo oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Pogojna kazen
za nenamerni umor
Šofer je brez Ustne krivde povozil ženo iz Tržiča
GORICA, 6. — Lanskega decembra je 54- letni Girardj Rip-ciotti iz Tržiča Ul. Rossini 19 z tovornim avtomobilom hotel prehiteti v Ul. 1. maja v Tržiču neki kamicn. Kg je zavil na
levo, da b; ga prehitel, pa je z zadnjim delom svojega vozila povozil 60-letno Poiani por. Olivieri Magdaleno iz Tržiča, ki je z možem šla ob levem robu ceste proti domu. Mož po nesrečenke je pred sodiščem povedal, da je ženo ob povratku domov ves čas držal pod roko in da mu je ta ,ko je šel mimo tovorni avtomobil, nenadoma omahnila na tla in nekaj trenutkov nato izdihnila. Prometna policija je pri preiskavi ugotovila, da je Ricciotti žensko udaril z zadnjim delom vozila v desno ramo in da je ženska zaradi udarca omahnila in trčila z $lavo ob šasijo tovornega avtomobila in nato še na cestni tlak ter si razbila lobanjo. Čeprav je Ricciottijev. zagovornik trdil, da se je ženska, ki je bila gluha, potem ko je šel mimo nje kamion, pomaknila proti sredi ceste in trčila v Ricciottijevo vjozilo, kj je sledilo kamionu in tako sama zakgivjla nesrečo, je sodišče Ricclottija obsodilo na H mesecev zapora pogojno brez vpisa v kazenski list.
Sporočili so, da je bil objavljen dekret o državnem pri. spe viku z zakonom št. 589 cd 3. avgusta 1949, na podlagi katerega bedo cbčln.-k. ui ravi dodelili 16.420.000 lir. Vest je v občini vzbudila zadovoljstvo ,n živahiv. razgovore, ker bo znesek uporabljen za gradnjo vodovod:..
Zaradi zakasnitve z izdajo dovoljenja za gradnjo vedovo. da, so vaške žene rz c p le občine, ‘o čemer smo že' poročali; organizirale svojčas veliko de-mordsrac jo, ki je oblasti mečno vznemirila iti pripravila Gaz-zettinevi urednike, da so napisali vrsto caljiih člankov. V resnici ni bil glavni vzrok de. mdr.stracije samo vodovod., ampak so bili krivi tudi nepravilnosti v občinskem uradovanju, zaradi česar ima obč.n.a še danes od prefekture imenovanega pesrbr :ga • kom! ar.ia; V občini tudi ne bo letošnjih volitev.
Prejšnji .dogodek iz te bsne. ške -vasi -nam d,a fiedeč nauk:
Ako hočejo bmerki prebivalci v svojih vaseh dcsež.4'gospodarsko izboljšanje, tedaj. morajo svoje zahteve pcsta.viti. pieJ Oblasti odločno/
Kezija
Te dni je umrla Mafijk Zam.. paruttj vd: cli Lerrardo. Zena je bila 'priletna upokojena uči. tejjica, ki je za svoje požrtvovalno učiteljsko delo .bila tudi odlikovana. Poučevala je 40.let. Rojena je bila v St, Petru Slovenov. '
Fojda
proizvodnje na nekatera področja naše industrije,
. V tej zvezi je imel obširno poročilo odbornik dr. Poter-zio, .kije razložil težkoče. v katere je zabredla tekstilna industrija in kot posledica vse one, ki so s to industrijo v tesni zvezi. Dr. Potep?io se . je v svojem poročilu dotaknil stanja tekstilne industrije v. vsej pokrajini. Zupan je po diskusiji, ki se je razvila, predlagal, da bi se odbor potegnil za sejo najvišjih gospodarskih krajevnih in pokrajinskih organizmov,
. Nato je. odbor pregledal mož-n.osti, da bi občini predlagal gradnjo novih stanovanjskih hiš za svoje uslužbence s pomočjo obljubljenega državnega
I Z P R E. D SODISCA
Pro staško obnašanje šovinističnega pretepača
Sodišče ga je obsodilo, ker je hišni lastnici izbi! tri zobe, ni pa v dovoijm meri upoštevalo žalitve: ditma, va in Jugoslavia!»
GORICA, 16. — Avgusta lani je lastnica hiše štev. 23 na Travniku 63-letna Leban por. Žigon Katarina opozorila svoje stanovalce Grion, naj ne razobešajo na okno mokrega perila, ki se oceja na cesto. V odgovor pa sta jo Grionova mati in hči opsovali s «titina, va in Jugoslavia«. Podoben odgovor je 2igonova dobila vselej, kadar je Grionove, ki so v nezadovoljstvo vseh ostalih sostanovalcev puščali ponoči odprta vhodna vrata, opozarjala na hišni red. Toda tistega dne, ko
i jih je opomnila zaradi perila, posojila v znesku. 20 milijonov j je popoldne, ko je sedela v
lir. Odbor.je izrazil svoje 'prt- i svnii trvnvini V voljenie.
R
I N O
svoji trgovini z usnjem, vdrl skozi stranka vrata k njej Grionov 33-letni sin Bruno in jo za prodajalno mizo ponovno opsoval in pretepel, da je omedlela. Na klic na pomoč, ki ga je še utegnila izustiti, pred-no jo je prenapetež pretepel, je nemudoma pritekel njen
MODERNO. 1-7-. (t-Ietnlca- nekih [ mož in "Sto še orožniki. Žigosanj«. K. Hepburn.	■	novo, ki še ni prišla k sebi. in
VERDI. " 16.30: - «Osvaja!k'a>f, S.
Hayward in S. Granger. VITTOR1A. 17:	«Objemi	me
močno!« W. H-aidur. CENTRALE. 17:	«Tolpa».	R.
Mltchunn-in-L. Sc Oti.
je močno krvavela z ust, so odnesli v stanovanje. Zdravnik jo je pregledal in je ugotovil, da ji je napadalec zbil podočnik in zmajal še dva druga zoba ter ji z udarci pretresel možgane. Cini si je opomogla je 2igonova Griona prijavila sodnim oblastem. Da bi tehtno opravičil svoje dejanje še "pred razpravo, pa je Grion s svoje strani tudi vložil tožbo proti Zigonovi, češ da je njegovo mater in sestro ozmerjala z (ibrutti porchi ita-liani«.
bi in s.e zato proti krivicam n morejo uspešno boriti.
Ko delavci pridejo v Argar,-fino, ni nikogar, ki bi se z.arje zanimal in jih ščitil. Med italijansko in argentinsko vlado ni nobenega sporazuma..ki bi jim jamčil pravice. Marsikdo bi s: temu čudil, ker imata obe državi približno enako gesped-ar-skc-politično sivukturo. Vendar bo to slehernemu jasno ako vemo, da je bla tudi Španija v nekem trenutku sprta z ar-aeii' in-kc vlado. Narava argentinske vlade je pač taka. da bi skušala tvrij v vrsti enakih držav u.tvarlti svoj privilegiran p ilr ž.apoložaj bogatega sorodnika.
Čeprav so si naši emigranti v Argentini ustvarili družino in domače ognjišče, bodo predvidoma v večini prišli demov v prihodnjih šestih * mesecih, ko bodo pogodbe zapadle. Vsi se trudijo, da bi si prihranil« vsaj toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za pot v Evropo. Nekateri shranjujejo denar že d-ve leti in delajo colo nežne, osd.ure, da bi sj dovolj prihranili.
Vprašamo se, zak/Jj ital/ijan, ska vlada r.e zaščiti svojih emigrantov? Ali niso morda italijanski državljani, katerih pravice jc dolina braniti?
vsej goriški pokrajini.
Za uspešno uničevanje koloradskega hrošča priporočamo poljedelcem, da neprestano pregledujejo krompirišča. Ce se hrošč pojavi le na majhni njivi ali pa na delu večje, je
priporočljivo, da hrošča pobe- ,____________________________________  _
remo z rokami in ga sežgemo: j z- uradnike v pokraji**'4®
traja 60
pripor#* ir
vsem davkoplačevalcem '
mudnikom, naj ne čakaj* njega dne.
Natečaj
Na razpravi 18. aprila lani je okrajni sodnik Griona spoznal za krivega obtožbe namernih telesnih poškodb -Zigonovi. in ga obsodil na 4 mesece zavora pogojno in poravnavo povzročene škode Zigonovi. Prav tako je spoznal Zigonovo kri-jji ...	. .	,	,
vo obtožbe psovanja in jo ob- “DICUJIDO KOlOrOuSlcSgO hlOŠČO I
Kmetovalci!
sodil na plačilo 15.000 lir globe Oba pbsojenca sta proti obsodbi vložila priziv, ki ga je sodišče na današnji prizivni razpravi zavrnilo.
GORICA. l(i — Opozarjamo vse kmetovalce na prefektov odlok- z dne 25. maja 1951. po katerem, je uničevanje koloradskega hrošča obvezno v
če pa se pojavi na veliki njivi ga škropimo z uničevalnimi sredstvi. Zelo učinkovita se je za uničevanje hrošča doslej izkazala uporaba raztopina kalcijevega arzenata. in sicer 1 kg kalcijevega arzenata na 100 litrov vode. Za škropljenje vsake njive krompirja je treba uporabiti od 500 do 600 litrov omenj'ene raztopine.
Ker gre hrošč tudi na paradižnike, melancane in paprike, morajo kmetovalci od časa do časa pregledati tudi tovrstno povrtnino. Hrošč se. večkrat razmnoži v dobi rašče krompirja, zato je treba krompirišča škropiti vsaj trikrat v dvajsetih dneh. Najbolj priporočljivo pa je. da poskrbimo za njegovo izkoreninjenje že pri prvem rodu. ko je krompirjevo listje še majhno in u-porabimo zato veliko manj škropila;
Najučinkovitejše sredstvo za uničevanje krompirjevca velja trenutno «gaserol», ki ga dobimo naprodaj v kmečkih kou-zorcijh z 10 odst. in 50 odst. Prvega porabimo po 1 kg za 100 litrov, drugega pa komaj 20 dg za 100 1 škropila. «Gase-rol» lahko mešamo še med raztopino modre galice, tako da škropimo istočasno proti koloradskemu hrošču in perono-speri, ki napada tudi krompir in. paradižnike, in sicer dodamo zato še od 1/2 do 1 kg modre galice na 100 litrov raztopine «gaserola».
Koloradskega hrošča morajo uničevati vsi kmetovalci istočasno. V primeru, da bi prizadeti ne uničevali hrošča na svojih njivah, bodo zato poskrbele na njihove stroške pristojne oblasti.
kladnih
uradih 16. junija
— Gori*1« j1"
GORICA, 16.
z dne 17. aprila 1952 Je vil ministrski odlok. s	:
rim je- bil razpisan n* . zr 184 mest za uradnike -ne B v pokrajinskih zakl* uradih.	„
Zadnji rok Predl prošenj je 16. junij.
Omenjenega natečaja lahko udeležijo absolven 1 sične. realne gimnazij* trgovske akademije.
nasloviti
ir
Prošnje je nasjuv.,- . ^ kladno ministrstvo ^Mlf'erv del Tesoro. Direzione G*. . le del Tesoro), ali Pa nim finančnim intendanc
tJhifo m
Ihimottki dnov*'
Za nabornih
vojne mornanc^
Prošnjo za odsluženje * tr ga roka v mornarici j|j3 pišejo mladeniči letnik^-   -'■T ^
. GORICA,. 16. - Ura* panstvo sporoča;	ji
Mladeniči .letnik« nameravajo odslužit' '-dotok v vojni mornarici, B počijo prošnjo na pT0^e^ef»
pirju na poveljstvo
pristanišča (Capitanet .^j. Porto di -Monlalcone)-v kateri morajo naves*1 .jjjiti naslov bivališča, je P,jj)H' sledeče dokumente:' list, potrdilo o staln nju. potrdilo o vpiitt.Jo.c borne sezname ter lZj..slo-
]C'
ifl*
poklicu ali šolsko sPrl ,1a pii
Za podrobnejša poj351'^
pb-
i\411	,4AJli	MMMV PKUTl BŠISTUiailVI ŠKVAIIKISTUM MHUII UUJAŠKIIVI SODIŠČEM
Po. tolikih odhod h beneških delavcev v inozemstvo, moramo pozdraviti Benečana, ki še je iz-tujine vrnil doniov. Gre za delavca Bortolultija Vojm-ira iz Pedroza, ki se je vrnil iz Belgije. Bortoluttl je po pripovedovanju driigih v Belgiji še dokaj znosno živel. Zato pa je bilo veliko slabše njegovi ženi Antoniji, ki je medtem časom doma nevarno zbolela j-n morala leči'v posteljo. Ima'tri dečke, cd katerih ima eden 4. drugi 2 leti in tretji 3 mesece. D-o. god ek je v vasi vzbudil precej razumevanja do družine, kajti mož zaradi bolezni v družina še zdaj ne more na delo, da bi zaslužil za zdravila in vse, kar je potrebno za dfužino.
Ce bi oblasti' z beljšo socialno politiko organizirate tudi za kmečko prebivalstvo socialno skrbstvo, poleni bi družinski očc lahko še nadalje ostal v Belgiji, kajti žena bi bila preskrbljena.
Benito Ciocchi spoznan za krivega
soudeležbe pri fašističnih izgredih 22. marca
Predsednik sodišča poudaril, da obtoženca obtožuje že njegovo ime Benito (tako je bilo namreč ime Mussoliniju). Sodišče ni sprejelo smešne zagovornikove teze o «sentimentalnih» razlogih Benitove prisotnosti na Korzu
Namesto na boljše
- na slabše
GORICA, ih, — Danes zjutraj se je 26-letna Grion Novela, ki začasno biva v hotelu «Unione» zbudila z neznosnim glavobolom. Takoj je segla po tabletah Cibalgina, ki so ji že večkrat pomagale in, da bi se čimprej iznebila bolečin, ki so ji kot železen obroč težile glavo, jih j* zaviila kar šest s požirkom vode. Glavobol ji je takoj prenehal in že bi bila skoraj sladko zadremala, ko so se ji pojavile grozne bolečine v trebphu V bolnici so neprevidnemu dekletu izprali želodec in jo tako rešili hujših posledic.
Ne šofirajte
brez šoferske knjižice
Kršitelj^ so obsodili na šest mesecev zapora in plačilo 10.000 lir globe
GORICA. 16. — Lanskega maja je goriški okrajni sodnik obsodil 27-letnega Deiurija Klavdija iz Tržiča Ul. 1. maja 98 na 6 mesecev zapor in plačilo 10.000 lir glooe, ker je vozil «jepp». ne da bi imel šoferske knjižice. Deiurija so namreč agenti prometne policije 6. marca lanskega leta zasačili, ko je na gradu obračal «jeep» GO 6667, ki je bil last njegovega prijatelja Alojza Picha iz Raštela.
Deiuri je proti obsodbi vložil priziv, ki mu ga je okrožno sodišče na današnji prizivni razpravi zavrnilo in ga poleg tega obsodilo na poravnavo sodnih stroškov razprave druge stopnje.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Odbornik Poterzio
o tekstilni industriji
GORICA, 18. — V četrtek zvečer se je pod predsedstvom župana zopet sestal občinski upravni odbor. Potem ko so odborniki odobrili vrsto skle-. pov upravnega značaja, je župan predložil odboru nujnost, da podrobno proučijo gospodarsko stanje našega mesta v zvezi z vplivom mednarodne
Pred vojaškim sodiščem se je včeraj nadaljevala razprava proti fašističnim škvadristom, ki so razgrajali po mestu 20., 22. in 23. marca,
V poročilu o prvi razpravi smo objavili med imeni vseh obtožencev tuli ime Benita Ciocchija, ki so ga obtoževali, da je 1. sodeloval na nedovoljenih fašističnih manifestacijah 22. marca ob 14.50 uri na Korzu in 2. da je metal kamenje na policijske agente.
Ciocchijev primer ne bi vzbudil posebno zanimanje pri nas, če se ne bi njegov oče arh. Angel Ciocchi-Cok oglasil v u. redništvu in protestiral proti našemu članku, kjer smo mani-festante odkrito imenovali fa. šiste. Gospod Ciocchi je zahteval popravek in je v ta na. men pripravil dolgo pismo.
Toda pismo je bilo polno sumljivih izgovorov. Gospod Ciocchi omenja v pismu, da je njegov sin odšel tistega dne na obisk k sestri v Rojan. Z Lo-njelske ceste, kjer stanuje, je fant. odšel preko Lovca v Ul. delUEremo. in dalje do LUice Rossetti. toda Benito ni šel proti Rojanu, temveč v nasprotno smer, proti Trgu Goldoni, odkoder je hotel — tako namreč sledi iz pisma, — čez Korzo in Ul. Santa Caterina, kjer so bile tedaj manifestacije, v Rojan. V Ul. Santa Ca. terina so ga policijski agenti seveda po krivem aretirali in ga tudi po krivem obdolžili dejanj, ki jih fant. po očetovgm mnenju, ni nikoli zagrešil.
Ker je bil objavljen nekaj dni kasneje na naši tržaški strani članek, ki ga je Benitov oče smatral za žaljivega, se je zopet oglasil v uredništvu in zahteval objavo neke vrste pla čanega preklica. Ponudbo smo seveda odbili in po grožnjah s fizičnim obračunom je Ciocchi najel odvetnika Renata Bologno in med oglasi objavil v iiGiornale di Trieste« neki iico municato«, da je tudi v Beni-tovem imenu vložil proti našemu odg. uredniku ložbo.
Obe razpravi pred kazenskim sodiščem proti našemu odg uredniku sta bili odloženi, zadnja celo na nedoločen cas in sicer do tedaj, ko bo izrečena proti Benitu Ciocchiju s strani zavezniškega vojaškega sodišča sodba, ker je razprava v najtesnejši zvezi z razpravo proti Benitu.
In včeraj se je moral Benito zagovarjati pred predsednikom vojaškega sodišča Baylissonv
Odvetnik obrambe R. Bologna je hotel dokazati, da je bil Benito:le slučajno na Korzu (kakor pač vsi ostali!) in to ne da bi se udeležil demonstracije. pač pa iz ((sentimentalnih), razlogov. Fant je hotel oditi samo pod okno svoje «simpatije». Benito je imel navado, da je vsako soboto odšel na obisk k svoji teti v Rojan. Isto je storil tudi v soboto 22. marca. Spotoma pa je hotel videti svojo «simpatijo» ali pa se vsaj potolažiti s pogledom na njeno okno. Jasno je, to vedno po odvetnikovem mnenju, da se ni hote udeležil manifestacij m ni metal kamenja, kar dokazu, je, da je fant oblekel ((najboljšo obleko, čisto in svežo srajco in novo kravato«. Njegovo slo. vensko poreklo, in tu je odvetnik prikazal sodišču. da je Ciocchi poitalijančena oblika Coka, pa ta dokaz še bolj potr. di, Kjub temu, da je bil odvetnik prepričan, da je Benito nedolžen, pa je zaprosil sodišče, naj bi milo ravnalo z njim še posebno zaradi njegove mladosti (fant ima namreč komaj 16 let).
Takoj nato je odvetniku od. govoril predsednik zavezniškega vojaškega sodišča mr. Bay. liss, ki je dejal;
((Ciocchi je obtožen, da se je udeležil nedovoljene manifestacije in da je metal kamenje proti policiji. Slišali, smo pričo. ki je izjavila, da je bilo tedaj na Korzu nad 2.000 ljudi, ki so demonstrirali in metali kamenje proti policiji. Ko je ta dobila nalog, da razprši demon, strante, je množica, med katero je' bil tudi Ciocchi. začela bežati. Prav tedaj pc agent videl Ciocchija, ko je metal ka. menje. Agent ga je osebno do-hitel in ga aretiral.
Obtoženec je trdil, da je imel na sebi najboljšo obleko in da je vso to pot, ki bi ga morala pripeljati z Lonjerske ceste v Rojan podaljšal samo zato, da bi videl svoje dekle Obramba pravi, da se Ciocchi ni udeležil demonstracij že za. radi tega, ker je slovenskega porekla, vendar ni rečeno, da se nekdo slovenskega porekla ne more udeležiti manifestacij. Njegovo krstno ime Uu dovolj obtožuje, vendar pri razsodbi ne bom upošteval niti imena, niti da je obtoženec slovenskega porekla.
Obtoženec je izjavil, da je s Trga Goldoni videl množico na Korzu. Kljub temu, četudi bi se vsaka pametna oseba od.
daljila, pa je Ciocchi šel na Korzo. In to iz sentimentalnih
razlogov. Radovednost ga je premamila in fant je šel svojo pot. Obstaja zelo malo dvoma, da bi se ustavil samo iz radovednosti, kajti kadar je množica bežala, je bežal tudi on.
Kar se tiče metanja kamenja pa moramo reči. da obstaja dvom, ker ga je samo en agent videl in to v razdalji 40 metrov. Zaključek je torej sledeč:
22. marca ob tisti uri na tistem kraju so bile demonstra. cije. Te demonstracije niso bile dovoljene. Med demonstraci. jami so tudi metali kamenje proti policiji. Obtoženec je pasivno sodeloval na demonstra. cijah, vendar ni dokaza, da bi on tudi metal kamenje.
Zaradi tega je Benito Ciocchi kriv obtoženih dejanj iz prve točke obtožnice, medtem
ko ga za drugo točko oproščam«.
To je samo razsodba, ki ie ugotovila zgolj krivdo Benita Ciocchija. vendar bomo za toč. no sodbo izvedeli morda šele v začetku juniia, ko bo predsed. nik sodišča izrekel istočasno za vse obsojene fašistične razgrajače točno formulirano obsod bo.
Za tiste čitatelje. ki vsej za. devi niso doslej sledili naj po. vemo, da arh. Angelo Ciocchi-Cok poučuje na neki slovenski šoli v Trstu, sina Benita pa je dal tudi po letu 1945 v itali.ian. sko šolo čeprav bi ga bil dal lahko v slovensko. Vse, kar se je z Benitoni dogodilo pa jc posledica tega dejstva.
Pred Ciocchijem pa je sodišče spoznalo za krivega sodelo. vanja na manifestacijah in metanja kamenja na policijo tudi Vincenza Martinesa
Velesejmski prostor v celoti zaseden
Jugoslavija bo na letošnjem mednarodnem tržaškem velesejmu igrala eno najvažnejših vlog
Uprava tržaškega mednarodnega velesejma -.poroča, da je zaseden že ves velesejmski pro-stor *n da so moraji odpiti poslednje prošnjo zaradi pomanjkanja prostora. Uprava velesejma je morala zaradi velikega zanimanja proučiti novo boij učinkovito in racionalno razporeditev razstavljalcev.
Letos bo na IV. mednarod-nein tržaškem velesejmu raz-stavijeno blago razdeljeno po sledečih skupinah;
1) RazsUiva raznega, blaga bo
Hnn^° ti (ra2,tavo opreme za dom, Za hotele m M urade; ži-
.yi.*,a’ 'vina in likerje; papir in V “in U*®1*'11®' šivalne stroje, oblačila; obrtniško proizvodnjo; mehanično proizvodnjo, 8rad-nje in sanitetne proizvode, kmetijstvo; radio, foto, optiko.
-.) Hazstava lesa, bo vsebovala tako surovine, kot gotove proizvode in Potrebne stroje za obdelavo in predelavo lesa. Osnovni razstavljalci bodo: Avstrija, Cehoslcvaška, Jugoslavija in Francija.
3) Prva mednarodna razstava kave: na njej bodo razstavljene vse vrste kave, prav tako bo tudi prikazan, način pride-
lovanja in predelovanja kave; razstavljene bodo vse potrebne aparature za obdelavo kave, in stroji za kuhanje' kave. Najpomembnejša država te razstave bo Brazilija, sodelovale pa bodo vse južnoameriške in afriške države, ki pridelujejo kavo.
4) Specialni paviljon ladjedelnic.
5) Specialni paviljon MSA.
6) V paiaii narodov bedo razstavljale naslednje države: Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Francija.
7) Salon avtomobilov, motorjev in koles.
To leto bodo italijanski obrtniki razstavljali pod okriljem internacionalne razstave iz Firenc in zato lahko upamo, da bo tudi razstava italijanske obrti dostojna tržaškega velesejma.
KONCERT STARIH NARODNIH
PESMI NA RADIU TRST II.
Jutri, v nedeljo ob 16. urt; bo izvajal pevski zbor iz Barkovelj spored starih tržaških narodnih pesmi. Opozarjamo vse radijske poslušalce na te pesmice posebno še, ker bodo pete v starem bar-kovljanskem narečju.
Počitniške
kolonije
Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško lonije, ki je sklenil, da prične stal odbor za počitniške ko-lonje, ki je sklenil, da prične z vpisovanjem otrok za počitniške kolonije v Sloveniji žc s prihodnjim tednom. Vpisovanje bo na naslednjih sedežih: za I. okraj v Ul. Ruggero Manna št. 29 - dnevno od 16. do 18. ure;
za II. okraj in III. okraj na Kctzu Garibaldi 4/III ntdstropje desno - od ponedeljka 19. t. m. dnevno od
16. do 19. ure;
za	IV.	okrai	na	sedežu
Osvobodilne tronte • vsako sredo	in	petek	od	15. do
17. ure;
za okraj Opčine n?, sedežu Osvobodilne fronte - dnevno od 18. do 21. ure.
Za	vse	druge	vasi	bo urnik	vpisovanja	še	pravo-
časno javljen.
Opozarjamo, da bo letos letovanje samo v eni skupini 1
PODPORNO DRUŠTVO STO (Odbor za počitniške kolonije)
Z roko pod stroj
Z rešilnim avtom so včeraj nekaj minut pred poldne pripeljali v bolnišnico 41-letno Ivanko Merlak por. Stampel, stanujočo v Skednju, Kalita De Marchi 3. 2eno, ki so. ji ugotovili globoko rano na desni podlahtnici z verjetnimi mišič. nimi poškodbami, so sprejeli s prognozo 15 dni na 1. kirurškem oddelku. Ktampelova je zdravnikom izjavila, da se je ranila med delom pri nekem stroju v delavnici Gregorič v Ul. Valmaura
se interesenti obrnej* ^ C*’ činski naborni urad V ribaldi 20-1.
J
trii« ,
ZA TRŽAŠKO OZ£-
Leto 1951-52
Danes 17. tn»>»
°b 21. uti vjNbj
gostovanje v	‘
na dvorišču kis«
hT.iCn.,,- L-nnlc*1'
V nedeljo 1*. fflsja
ob 21. t£eVlNu3 gostovanje v D na dvorišču ui»*
s Sehurekovo
Pesem
GLASBENA
v TRSTU
sporoča, da 'e ^ yf)OP‘ KOMORNEGA ki bi moral biti ' ^ra(ji deljek 19. t. n-
tehničnih razl°®
Železna vrata plen neznanih tatov
Predvčerajšnjim je 42-letni Vincenc Sori iz Šalite Promon-torio prijavil policiji, da so mu neznani tatovi v noči med 13. in 14. t. m. ukradli z njive pri Sv. M. M. Sp. kar dvoje železnih vrat, ki sta tehtali okoli 3 stote. Skoda je še neznana.
i
A D E X
tridnev^L
31. m*la v
,n I. m *• *
ZAGR£B
Vpisovanje^«	ol	je
pr: '(Aflr’aJ teleR<D Severo * D
m izie' v Cerki*0
Vpisovanj« d0
i.	salostno
b jiotrtim srcem naznanjamo z*
umrl naš dragi
vest.
da
in
zragi
IVAN FINOTT°7
Pogreb dragega pokojnika 30 uri iz mrtvašnice^
in o*'*
Trst, 17. maja 1952.
m*)8'
j*
ob
Pred 31 leti so fašisti v Marezigah prvič občutili trdo slovensko pest
15.
... „	*o bile , volit-
ui- u®2*ianafco državno zbor. Iitro P^bivalti Slovenske )r .so *b 2a volitve dobro t ri„ irani . v Slovenski na-1 stranki in v Komunistič-
Ob požigu te zavedne istrske vasi leta 1943, je fašistični komisar Marezig, Koziovich, rekel: «Marezige bi morali požgati že leta 1921»
|ki) dr^iru kimdidat prvih je In« t.1, n' kandidat drugih
l'»	volitve	pa	so
Is« v,.-, PriPravliali fašisti, ki 159 prijeli zlasti -
v Trstu in po
-mestibl zaslugi itali-iati?! lredon,c m vlade d vite i,8VS' Njihove škvadristič
pr°« slovenskim'1 k usmeli«™
!0 hoteli. ^ krajem, kjer bi	terorjem doseči, da
ksnrt;aVfnslco ljudstvo volilo V m '•Kege nazionale«
lf,V Tarezigah ,je bi] edi™ Pri-
jj jv. ",^ge n®rionale Kozlovič
itaviif^ ki so, *a fa?isti Poit w	Posebnega komisar-
• arezig Ob njegovem ime-i, Prebivalci slovenske Istre ,anes. zakolnejo. Kozlovič, domače Juraj, je bii faSist
je pozneje preimenoval '•'Siian--
bu i.an'ia- Ker jo v Marezi-<o abf,?10-. da fašistL ne bo-
dobili niti enega glasu, so
Itali-S P°dP°ro Kozloviča po-ssail VSai	rt
v«i Preprečiti volitve. !tov^-°b-ro*eno ^vadro faši-
5e že zgodaj zjutraj
Kopra, zaradi tega tu-
pt-01 ?0V°1H, da se volišče od. Jota«, sedmi uri. kot je bilo Vet	i®	že ura de-
500’	*	pa	zaprto.	Okrog
^XrVe *a~aI°z volil'
zepu.
p° deveti uri se je iz Kopra
kj	skupina	11	fašistov,
te v s Prepevanjem Giovinez-
* nta ^ po vasi- Liudie Pa Wv rpdah.motiti- Vodja ?«-tasini. je tedaj napra-
Vi} na£*.4	“»	J'- icuaJ iinpi d-
li kako bodo ljudi predem r ..Prostora pred voli-Hisatto je vrgel
i;Sm “ Prostora pred voli-
Uli°» - • tPPPljsko dvorišče Ijati	P®	sp	pričeli	stre-
hic “'P^tolami. .Nastala je za vonjava. Ljudje
'Jtsitriji  ----------------------- so	se
fašisti 2® cerkveno ograjo. Pet jJ. Pa niso triumfirali niti mut. Ogorčeni ljudje so
L* Ori
karabinjerji obkolili Jagrovo hišo, on pa je spal v hiši Justa Stoke. Ko -se je. hotel umakniti, ga je zadela krogla iz pu. ške nekega Kalabreža. karabinjerja Letone.
Dva dni po tem so prebivalci Marezig in okoliških vasi pripravili -Jagru velik pogreb, ki se je spremenil v velikanski protest proti fašizmu. Na zadnji poti je Jagra spremljalo nad 2.500 ljudi, 100 oboroženih karabinjerjev pa je mo. ralo poslušati, kako so ljudje vzklikali proti fašizmu.
Kmalu po Jagrovi smrti so italijanske oblasti organizirale velik proces proti upornikom iz Marezig'. Obsojenih je bilo 17 ljudi na ječo do 20 let. Oskrunili so tudi Jagrov spomenic na grobu in izbili napis, da je padel za svobodo.
Fašiste je vedno pekel ta prvi udarec slovenske Istre. Svoj zadnji srd So pokazali, ko so leta 1943 skupno z Nemci požgali Marezige. Med požigalci je bil tudi bivši fašistični komisar Marezig Kozlovič Juraj. ki je rekel; »Marezige bi morali požgati leta 1921!» T. B.
General ■ podpolkovnik DUŠAN KVEDER:
Miliče se ne sme čuditi vsenarodnemu ogorčenju, kn se Italijanom v teh naših krajih, hi smo jih mi osvobodili, dajejo pravice, hi hi jih nikdar ne
smeli imeti
Kmalu po uporu v Marezigah so italijanske oblasti organizirale velik proces proti zavednim vaščanom. Obsojenih je bito 17 ljudi na ječo do 20 let. Fašisti so hoteli z nasiljem zatreti upornost slovenskega in hrvatskega ljudstva. Toda ni jim uspelo, upornost proti zatiranju
je od leta do leta rasla
Zadnja, sedma sovražnikova ofenziva, pomladi. 1944. leta proti narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije se je klavrno končala brez vsakega bistvene, ga uspeha za sovražnika. Izgubil je nad. 20.000 mrtvih in 6.500 ujetnikov, a naše enote so zaplenile ali uničile med drugim 175 topov, 108 tankov in 37 avionov. Obrambne operacije naše vojske so prerasle v veliko protiofenzivo, iz katere je naša vojska izšla še bolj okrepljena. Ob koncu leta 1944 je naša. vojska štela že 51 divizij, vključenih v 17 korpusov, 23 samostojnih bataljonov in 107 partizanskih odredov.
Vpliv rasti in moči naše armade na. svetovne fronte je vse bolj rastel. Ob koncu leta 1944 je bil sovražnik prisiljen, da drži proti našim 51 divizijam z okrog pol milijona borcev 40. svojih divizij z okrog 580.000 ljudmi. Na italijanski fronti je na primer sovražnik v istem času proti 24 zavezniškim divizijam uporabil samo 27—28 svojih divizij z 350.000 možmi Jugoslovanska fronta je bila torej že tedaj eden od največjih sestavnih delov celotne svetovne fronte proti fašističnim silam.
Sedma ofenziva je predstavljala za našo vojsko izredno važno preokretnico. Gledano iz splošnojugoslovanskega merila je naša vojska po tej ofenzivi definitivno prevzela iniciativo v svoje roke. Od tedaj naprej smo mi bili tisti, ki smo diktirali svojo voljo sovražniku. Čeprav je , sovražnik še v tej dobi na slovenskem ozemlju krčevito poskušal zadržati iniciativo zase in vsiljeval našim slovenskim enotam mnoge hude boje, vendar ni več mogel menjati v svojo korist splošnega strateškega odnosa sil.
Od propasti zadnje sovražne ofenzive so se začele naše velike ofenzive in to že s ciljem dokončne sovražne osvoboditve posameznih naših pokrajin.
Posebno velik značaj je v sredini 1944. leta dobilo ozemlje Srbije. Tedaj se je že moglo pričakovati, da se bo Sovjetska armada kmalu pojavila na vzhodnik mejah Srbije. .4 skozi Srbijo so tedaj vodile najvažnejše komunikacije, ki so Nemčijo povezovale z nemško armadno grupo «E» v Grčiji. Naša strateška naloga je torej tedaj bila v tem, da definitivno osvobodimo Srbijo in onemogočimo umik armad-
Ameriški publicist jugoslovanskega rodu Janko N. Rogelj ob izidu knjige pokojnega pisatelja Louisa Adamiča
s.ebe začeli nabirati ki so imeli lov-
"it tofu* pa so pobiiteli po
s.
.,U1 oma se je na fašiste W,'°7® kamenja, ki je po-,hiter preobrat. Fašisti tilu bežati proti Rokav-
Vodj Paničnem begu. Njihov
Tasini je prvi obležal v
*Mi'
Pod
vasjo, ostali pa so Proti Babičem. Tu je L nekega fašista zadela za-kazen.- Preganjanje se K d®ljevalo prav do Vanga-^ Zsr)J stre' 'z lovske pult«, deI enega fašista, ti* Risatta, d je vrgel bom.
Wjub ..®^:r®bu. ®® življenje je
Hi j® črni srajci trdil, da sploh »ki "H temveč, da je trgov-
LOUIS AD AMIČ kronist in slikar
naših izseljencev- njihov in naš genij
J. N. Rogelj
22. maja bo izšla v Nevo Torku zadnja knjiga Louisa Adamiča «The Eagle and the Roots». Pu. blicist. Janko N. Rogelj piše ob izidu te knjige v glasilu Ameriške zveze bratovščin «New Era». ki izhaja v Clevelandu med drugim naslednje.
Pot,
tuik. Preganjalci so se
Vmili,
hrt*1.1? Iv®n,
ki
po domače Ja-
tr^hcionarjev, je potem
J* postal nekak vod-
P°n,
ugal.
°,vnim
naj se zaščitijo pred
®el je",ial napadom, kajti ve ko	faMsti ne bodo ta-
ojpov, p® Porabili na ta prvi »o pr^. °d njegovim vodstvom k)	cesto med Babiči
"lajbag ez’?»mi ter postavili »rispei Zasedo- Popoldne je Pina Vo- r Kopra velika sku-v ’n listov, ki so ^trelj.1 v Marezige v dveh ®vet?ga Po Slavni cesti in od !uPifti
Antona, Proti tolikšni
NkamjS<s Marežičani s petimi
£ n0siJlao m°8li biti- zat0
f uPin-	napraviti umik.
i® n.„y.0^akov in fašistov.
t DrrtAI*	iaaioiuv,
So, i™air®la od Svetega An-‘st-. ,Je zalotila —j,—
C'
<»!
zalotila Sabadina Jo-P° hišah obveščal M se umaknejo. Zakri-
H s0*®* boste plačali!«, po-
• Rojaki63 *as’sti ustrelili. Stiri *■	80	.......
lov
ki
Sati
strojni ljudi.
postavili v vasi
na u,;!lfe jn pričel se je
Fašist; so hoteli
Ko sem bil na obisku v Sloveniji -leta- 1949. mi-, je Adamič v Ljubljani pripovedoval, kako zbira gradivo za to veliko delo, k; bo nekaj posebnega v ameriški literaturi. Takrat je bil mnenja, da bo napisal dve ali tri knjige. Ze 8. marca mi je pisal, ko,sem bi! še v Ameriki, da bi moral izdati knjigo, ki bi imela okoli tisoč strani, če bi hotel zabeležiti vse, kar je že videl.
Septembra meseca se je vrnil v Ameriko ter pričel takoj z delom. V pismu, katerega mi je pisal v mesecu novembru, mi pripoveduje sledeče:
Vstanem ob pol treh ali treh zjutraj vsako jutro in delam na knjigi do osme ali devete ure.
Njegova prva zamisel je bila. da bo dal knjigi naslov »Tito.« Pozneje se je premislil ter dal knjigi naslov »The Eagle and the Roots.« Idejo za to ime je dobi] v gozdu nad Tržičem. Epo izmed poslanih poglavij vsebuje njegovo doživetje, ki je tako lepo in simbolično opisano.
t gr®. ki
H nevar*! \lm ie *d*l naj-
^Ss,cev l. k°vili so ga šest 'meh ukaz, da
Nisr, :ap:"	ok,r.°i!.	’ svojo knjigo,
,lso pa mogli prijet- - ----
!° P«šh*-° žive8®- Kadarkoli
5v<
b«Pad»i n5egovo bližino, jih >h n. e‘,s kamenjem Ker
^ Pri len -, U?l€dov- d® '?a sk!..Lflvega- s° karabi-
da sa spravijo
iv 11	v,«	1	*	»HfttVlJU
HejLl J0 ceno- Septem-od štirih zjutraj sc.
V mesecu marcu 1950 dobim pismo, ki ni bilo prav nič razveseljivo. Piše mi: »Moja žena je nevarno zbolela: le dnevne transfuzije krvi so jo rešile. Plačal sem osem sto dolarjev zdravnikom in bolnišnici. Tudi jaz se ne počutim dobro. To zadržuje delo, katerega imam s ! svojo knjigo, ki bo vsebovala od 700 do 800 strani, namesto 250 strani, kot je bil moj prvotni načrt. Da bi le moje zdravje vzdržalo in da bi se vse druge okoliščine izboljšale.«
Tu so se pričele prve in nadležne težave. Bolezen njegove žene. Ko sva bila skupaj v Ljubljani, je bil ves zaskrbljen zaradi žene, ker je bila v bolnišnici v New Yorku. Pripravljen je bil vsak čas. da se vrne. Ko ie bil v Parizu, je go-
voril ž njo telefonično, če naj1 sc vrne ali ne. Toda žena Stel-Ia ga je bodrila, da naj konča svoje delo v Jugoslaviji, ker zanjo skrbijo njeni sorodniki v Ne\v Yorku.
Dne 20. aprila 1950 mi piše:
«Se vedno sem zaposlen s pisanjem svoje lcnji-ge. Silno delo. Pošiljam ti nadaljnja poglavja, ki pa še nišo popolnoma obdelana. Upam. da bom dokončal delo konec meseca maja ali junija. To pomeni, da bo izšla knjiga meseca julija ali' avgusta, ako ne bo kakih zaprek. Obveščen sem bil, da neka katoliška skupina, ki sodeluje z republikanci,, s senatorjem McOarbhyjem iz Wi* sconsina. pripravlja načrte, da ,se fco dogodilo meni isto, kar delajo sedaj z Owen Lattimo-rejem, in da bom poklican na preiskavo ali nekaj podobnega v juniju ali juliju. Njih namen je, da prestrašijo založnike in knjigarne.«
To se je tudi zgodilo, knjiga. ni. izšla.. Založniki pač ne marajo tiskati knjige, pri kateri ne bi napravili zadostnega dobička. Louis Adamič je moral spremeniti svoj načrt., Nastal je zastoj, ki. je bil zelo mučen za pisatelja. O tem ml je več pripovedoval osebno. To je bila res žalostna resnica.
Dne 19. novembra mi spet piše o svoji knjigi. V pisanju je bilo že nekaj upanja, da bo knjiga tiskana. Del pisma se glasi:
«Moji sedanji občutki nn pravijo, da bo knjiga ' tiskana. Kdaj, tega še ne vem. To je moje najboljše delo. in bo dobro, kadar koli izide. Tudi če se prične vojna. Moji založniki bi i-adi še malo počakali, da bi videli sedanji razvoj ameriške politike, in če bo dobila kako stalnost in značaj, v kolikor .se tiče sedanje Jugoslavije.«
Dogovor med njim in založniki je bil, da naj nadaljuje pisanjem knjige. To je tudi storil, čeprav so mu neki ljudje grozili, ako izda nameravano knjigo. Da bi v miru nadaljeval s pisanjem in da bi se bolezen žene obrnila na bolje, sta odšla v Kalifornijo, kjer sta v Man hattan Beach nadaljevala z rokopisom. Tudi tam jima ni bila naklonjena življenjska usoda
Dne 20. decembra, dobim pismo sledeče vsebine:
Moji založniki so mnenja, da imam še precej dela. da uredim knjigo, zato mi ne povedo, kdaj bo knjiga izšla. Toda gotov sem. da bo knjiga tiskana.«
Meseca januarja mi ni nič pisal, niti ni odgovarjal na moja pisma. Bil je zaposlen s prepisovanjem in popravki svojega rokopisa. Bij je pisatelj, ki ni bil zadovoljen s prvimi osnutki. Včasih je prepisal poglavje, ne enkrat ali dvakrat, temveč večkrat, dokler nj izčistil napisanih stavkov tako, da ga bodo razumeli Američani. Pisal je za ameriško ljudstvo, ki ga je razumevalo.
Dne prvega marca mi spet piše:
»Zelo sem zaposlen. Zaključujem svoj rokopis. Založniki so zelo navdušeni in me priga-
go v.speno in mislim res velika knjiga, ne samo po Velikosti, ampak tudi po vsebini.«
Vse grožnje ga niso ustrašil«. Nadaljeval je z delom. Ni bil strahopetec. Povedal je s pisano besedo to, kar je bilo po njegovem prepričanju resnično in pravilno. Kritikom se je smejal in čestokrat dejal: «Jaz sem povedal svoje in tako drugim ne branim, da izpovedo svoje mnenje. Ljudje bodo sodili sami.«
Dne 27. marca mi pošlje Pismo sledeče vsebine:
»Hvala za pismo. Zapisal =em
Louis Adamič
njajo. Največ delam v postelji. Kar dobro delo bo. Ce boš šel v domovino, mi sporoči. Računam, da bom že doma v mesecu aprilu ali maju.«
Ob pisanju knjige ni mogel pozabiti dveh dogodkov, ki sta se dogodila na njegovi farmi v Milfordu, N. J. Obakrat so mu grozili; da naj ne piše knjige. O prvem dogodku mi je povedal osebno, o drugem dogodku mi je pisal 16. marca 1951 sledeče:
«V mesecu septembru 1950 so prišli štirje moški na mojo farmo v Milfordu, N. J. Sodim, da so bili hrvatske narodnosti. Zagrozili so mi. če izdam knjigo. Mislim, da sem Ti to že povedal. Toda jaz napišem to knji-
si naslov Tvojega sina ter aa obiščem konec meseca aprila, preden odpotujem. Piši mu, da naj ne skuša priti do mene, ker ure mojega dela so zelo neredne. Zelo sem truden in včasih zaspim sredi stavka, ko pišem na pisalnem stroju. Potem se zbudim in sem čil in lahko nadaljujem s pisanjem več ur. To je velikansko delo. Nastaja vprašanje, kako bodo mogli natisniti to knjigo, da bo ime' la zmerno ceno. Toda jaz nimam časa o tem misliti. Povrnem se v N6"" York sredi maja, da se pogovorimo z uredniki ir« založniki , in njih advokati glede vsebine te knjige. Pišejo mi pa. da bo to najboljša knjiga v tem letu. Pošiljam Ti
da bo to rokopis zadnjih poglavij, katere prečrtaj in takoj vrni. Knjiga bo prestavljena na več jezikov, zato i-abim te kopije.# Pisatelj Louis Adamič je vse preveč delal. Včasih ni več noč; spal, samo da je dovršil delo. Ko je leta 1945 sodeloval pri rokopisu knjige «Guns for Tito.« katero je izdal major Louis Hout, mi je pravil, da sta delala skupaj 14 dni in noči, da je bilo delo takoj napravljeno. Da je vzdržal vse noči, je jemal pilule proti spancu. To j® bilo zanj usodno, zbolel je ter je moral v sanatorij za več tednov. Tudi to je premagal ter pričel spet delati.
Petega maja mi piše:
«Boian sem; preveč sem delal. itd. Zaosta; sem skoraj tri ali štiri tedne z urejevanjem svoje knjige. Najbrž se ne vrnem domov pred mesecem junijem. Poklical Te bom telefonično, preden odpotuješ v domovino. Oprosti ml, da Ti tako malo pišem. Moram hraniti svojo energijo. (Knjiga je velikansko opravilo in delo). Za knjigo se zanima «The Litera-ry Guild,« in je mogoče, da jo naročijo za svoje člane okoli« 600.000 izvodov. Povem Ti. delo- s to knjigo — me je skoro ubilo,«
Nekaj dni po prejemu tega nisma me je telefonično poklical ter sva dosti govorila. Razodel mi je marsikaj. Razumel sem njegov položaj in slutnjo, da dva napada na njegovo osebo, še nista vse, ampak lahko pride še tretji napad, kar se je tudi zgodilo.
Pred mojim odhodom v Slovenijo mi je 11. maja pisal sledeče:
»V naglici sem žbral nekaj kopij rokopisa, ki ga imam pri rokah. (Poslal mi je okoli tisoč tipkanih kopij). Napravil sem paket, katerega je odnesla na pošto Stella. Zapomni si, ko boš čital, da boš videl le del slike, katero vsebuje knjiga. To je moje največje in najboljše tlelo. Jaz pač upam, da bo moja moč vzdržala ...
Želim Ti prijetno potovanje. Lepo sva se pogovorila po telefonu. Ko se vrneš, morava •priti skupaj. V jeseni bom spet rabil Tvojo pomoč. Vse najboljše. Louis.«
Ko sem bil v domovini, mi je pisal pismo, ki me je razburilo. Adamič je bil zelo občutljiv človek. Silno ga je bolelo, ko ga nekateri niso hoteli razumeti ter so mu metali polena pod noge. Obdan od groženj svojih sovražnikov, preobložen z delom, bolezen žene
in njegovo nevzdržljivo zdravje, pa je imel še upanje, da bo njegova moč vzdržala, če ne bi prišla tista usodna noč ko je gorela garaža in njegova hiša. in ko je on obležal na svoji postelji z udarcem na glavi in kroglo v možganih, a puška je ležala preko njegovih kolen ...
Louis Adamič je mrtev. Njegovo največje in najboljše delo pride med nas. Štirinajst knjig nam je zapustil, napisanih v angleškem jeziku. Pozna ga Amerika, pozna ga domovina, spoznali ga bodo tudi drugi narodi.
V knjigi «Iz dveh domovin.« ki je čzšia y založbi «Obzorja» v Mariboru, kjer je prestavljenih na slovenščino več njegovih del, je znotraj na ovitku napisano:
Povzpel se je nad vse, on je najvišje, kar nam je dala naša emigracija, ta komaj za silo organizirana masa. ki išče obstanka v novi domovini: kronist in slikar naših izseljencev, njihov in naš genij. Velik pisatelj svetovne mere. tak, ob kakršnih narod nanovo izmeri svoja bistvena vprašanja.«
(Te besede je napisal Oton Zupančič v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1932).
Revija «The Independent Wo-man« pa 3® zapisala meseca julija 1938:
«Na tujem rojeni Amerikan-ci so zelo srečni v tem. da jim je Louis Adamič tolmač in prvak. Tudi Amerika je sre.čna v tem, da si je Adamič izvolil
ne grupe, kt je tedaj štela okrog 350.000 mož in 10.000 mo. tornih vozil v smeri proti Beogradu.
Na zahodnih mejah močna operativna grupa iz devetih divizij, katera je izvedla prodor n Srbijo in tam po več mesečnih ogorčenih napadih in obrambnih bitkah, skupno s petimi srbskimi divizijami, o. svobodila pretežen del. srbskega ozemlja.
Ko so čete Sovjetske armade septembra 1944. leta prodr. le na Jugoslovansko mejo, je bil večji del Srbije že osvobo. jen. Ne. samo to! Tudi večji del jugoslovanskega ozemlja je medtem že užival svobodo, izbojevano z lastno krvjo- Ir-formbirojska lažna propaganda se danes zaman trudi, da bi izkrivila to zgodovinsko resnico in prikazala Rase za »osvoboditelje«.
Tedaj se je začela velika bitka za osvoboditev našega g lavnega mesta — Beograda. Za napad na Beograd je bilo zbranih. osem naših divizij. Njim je pomagal ruski. 4. mehanizirani korpus. Devet naših divizij, (katerim je pomagalo tudi nekaj bolgarskih enot, ki so v zadnjem trenutku prešle na stran zaveznikov), je držalo fronto proti jugu. da bi preprečili intervencijo armadne grupe «£». Po šestih dneh krvavih uličnih borb je bil Beograd osvobojen in Nemci so v mestu in okolici izgubili 25.000 svojih ljudi. Ostanki armadne grupe kE» so se prebili na zahod v Bosno in tako je bila po trdih bojih osvobojena. poleg Srbije tudi vsa Makedonija.
Istočasno s temi operacijami so naše enote začele tudi boje za. dokončno osvoboditev Dalmacije. Sredi septembra je začela naša 26. divizija iz svoje operacijske baze na otoku Visu z desantnimi operacijami in kljub močnemu sovražnikovemu odporu osvobodila vse otoke Srednje Dalmacije ter se potem s pomočjo naše in angleške mornarice izkrcala na obali. Po ogorčenih bojih, ki so trajali vse do sredine decembra. je naših pet divizij o-svobodilo vso Dalmacijo.
Nemškim silam v Albaniji ie bil na ta način presekan umik skozi Dalmacijo. Dele nemškega 21. korpusa so pri umiku skozi Crno Goro uničile naše črnogorske enote, a drugi so se prebili do Bosnes Na Slovenskem so naše eno. te sunek sedme ofenzive odbile relativno laže kot prejšnje. Na Dolenjskem je sovražnik v silovitem svnku zavzel Žužemberk, Trebnje. Mirno peč in do. lino Mirne. VII. korpus je v odločni protiofenzivi ponovno avzel te utrjene postojanke drugo za drugo. IX. korpus je prestal težko ofenzivo v Trnovskem gozdu in na Cerkljanskem, a enote IV. operativne cone na Mozirskih hribih,
Po končani ofenzivi so slo venske enote nadaljevale svojo borbo v izredno težkih okol-nostih. Sovražnik je v tem času držal na operativnem področju slovenskih enot preko 100 tisoč nemškega, italijanskega in belogardističnega voja štva.
Pred veliko zavezniško ofenzivo v Italiji so naše enote na Slovenskem dobile povelje Vrhovnega štaba, da onemogočijo nemške transporte v 1 ta-
postati njen globoko lojalen 3in, I Njo ’n zato izvedejo splošen ki ji je daroval veliko srce. | »opari na železniško, omrežje sijajen um in tako literarno na ‘ ”
darjenost, ki ga je združila s prvo vrsto ameriških pisateljev.«
Za dodatek še to: Ko so konec meseca marca zastopniki ameriškega veleposlaništva iz Beograda dali ameriško knjižno darilo ljubljanski univerz;, je Mr. Bruce Buttles, prvi tajnik veleposlaništva, izrazil u-panje, da bodo knjige dobro služile profesorjem in študentom, ter pripomnil, da se s tem vsaj deloma oddolžuje mnogim Slovencem, ki živijo in delajo v ZDA. Pri tem je posebej o-menil delo pokojnega ameriškega pisatelja slovenskega porekla — Louisa Adamiča.
To sem zapisal, da boste vedeli, pod kakšnimi težkimi pogoji je napisal to knjigo. Zapisal sem vam njegove besede kakor jih je zapisal on sam. Zato sezite po njegovi zadnji knjigi, v katero je padla njegova zadnja kaplja krvi.
V napadu, ki je pričel 12. junija 1944. so sodelovale vse slovenske enote. Celotna železniška mreža v Sloveniji je bila. za en mesec desorganizira-na in sovražnik je utrpel velike izgube.
®o tej uspešni operaciji so
naše enote nadaljevale z napadi na sovražnika na. vsem ozemlju. 14. divizija je jeseni 1944 leta osvobodila vso Zgornjo Savinjsko dolino.
Z definitivno osvoboditvijo Srbije. Makedonije, Cme Gore in Dalmacije je nastala v Jugoslaviji regularna strateška fronta, ki sc je s svojim se-verno-vzhodnim krilom naslonila na Tretjo ukrajinsko fronto na Madžarskem. V Bosni, kjer so tedaj bile še močne sovražnikove sile, ta fronta še ni bila taktično medseboj povezana, a v Sremu in Dalmaciji je že dobila svoj regularni značaj. Številčno je naša armada zelo narastla. Nastale so
velike moderne divizije s težko oborožitvijo. Konec 1944 in v začetku 1945 so bile ustanovljene štiri armade. Prva armada z 10, Druga z 12, Tretja z ■in Četrta z 14 divizijami, vsaka s 95.000—130.000 borci. Prve tri armade so držale fron, to severno od Drave do južno od Save, a Četrta je operirala vzdolž dalmatinske obale v smeri Trsta. V velikih bitkah vse do 15. maja 1945 leta so naše armade, s pomočjo drugih divizij in odredov v sovražnikovem zaledju, z last. nimi silami očistile od sovražnika vse ozemlje Jugoslavije in slovensko narodno ozemlje — Primorsko in Koroško s Trstom, Gorico, Tržičem, Celovcem. itd, V zadnjih mesecih vojne je številčno stanje naše armade narastlo že na 800.000 borcev.
Slovenske enote so preživele v teh zadnjih mesecih vojne enega svojih najtežjih časov. Medtem ko so naše enote na jugu opirajoč se na definitivno osvobojeno zaledje, gonile sovražnika proti severozahodu, so slovenske enote vodile boje v globokem sovražnikovem zaledju. Sovražnik je tu nudil ogorčen odpor proti vsakemu napredovanju naših enot, zavedajoč se, da preko slovenskega ozemlja vodi še edina pot za oskrbovanje njegovih preostalih enot na Balkanu in edina smer umika teh enot v Nemčijo. Poleg tega je sovražnik skušal politično rešiti za domačo reakcijo vsaj ta skrajni severo-zahodni del. naše države. Zato je sovražnik, čim bolj se je bližal konec, številčno neprestano krepil svoje enote na Slovenskem. Tu so se zaustavljale umikajoče se. čete z juga, med drugimi tudi četniki in Ijoti-čevci. Njihovo število je vse bolj raslo. Tudi pritisk na naše enote se je večal. Posebno je. bil ta pritisk močan na enote paše IV. operativne zone na Štajerskem. Tudi na Dolenj, skem je sovražnik s sistematskim pritiskom na naš VII. korpus poskušal najprej izrini, ti naše enote s področja severno od Novega mesta in iz Suhe Krajine, da bi potem pre. šel na napad na naše vojno in politično vodstvo. Ta načrt vkljub večmesečnim borbam sovražnik ni mogel več uresničiti. Fronta 4. armade je že* zajela slovensko ozemlje in njene divizije so že preko Go?-. skega Kotarja prodrle na Notranjsko, razbile, okrog Ilirske Bistrice cel nemški korpus in prodrle do Trsta. Naši 30. in 31. divizija sta sodelovali v zavzetju Trsta in s svojimi si. lami osvobodili tudi Gorico in Tržič. VII. korpus je s svojimi enotami osvobodil Kočevje, očistil vse ozemlje Dolenjske in sodeloval v končni osvoboditvi Ljubljane. Enote IV. zone so zapirale pot umikajočim se nemškim in ustaškim kol linam na Štajerskem in sodelovale v akciji, v kateri je bil ujet ves štab nemške armadne grupe «E» z generalom Lehrom na čelu. Na ta način so slovenske enote častno doprinesle svoj delež v dokončni osvoboditvi naše skupne domo. vine.
Do kapitulacije BadogMeve vlade je večji del Slovenije — vsa Dolenjska, Notranjska m Primorska — bil pod italijansko okupacijo. Italijani so vedno imeli v Sloveniji več okupacijskih sil kot Nemci. Njihova grozodejstva nad našim narodom niso prav nič zaosta. jala za nemškimi. Celo po kapitulaciji Italije je Mussolinijeva marionetska vlada držala močne sile na naši primorski zemlji. Do poslednjega dne so naše enote morale biti težke boje z italijanskimi fašisti na naših tleh. Celo v ' bojih za Trst, Gorico in Tržič. so italijanske enote ostale zveste svojim gospodarjem — Nemcem, Nihče se torej ne sme čuditi vsenarodnemu ogorčenju, ko se Italijanom v teh naših, krajih, ki smo jih mi osvobodili, daje. jo pravice, ki jih nikdar ne bi smeli imeti.
PO KRAŠKEM PODZEMSKEM SVETIT
SLOVENSKEGA KMSfl ME BODO POTUJČILI
^ z italijanskimi imeni niti s škvadrističnimi pohodi
j.^kor r..	2
stadiji bovKVi(*no Primeru, »o.?4 društvan^ tega Planm-dtil Giunt0vi« , ® kot borbe-)U °v- na 1 as'sl'enih škva-lst*V6d:i 0 n3kem področ-
Tija0sc*vUp,. ‘'“‘‘lanskih kultu-
PW«rVa rJ®u®mje ita-
Skih0 T® ki IaziJo ne‘
■ bi , .i«mah	naših	kra
-	^	K?	«»i>a1	.i
■*tv
lt)e bi rekel, da 'Limi, g; jti) vod-
. m m«hmi. ki jih vod, 'ttivs0*** trdii *a Pokrivajo), ke..’ ' ■[ Jlil olli °d-.9916«.;. Uh nikdar sami
.vtcuakl®io,‘č “n n,kdar sami in .Paši ii... zanje ne po-
‘ ^ ***!£ ’ kl m pozna-
Ku
Pra»K,e in so jim tm-R°Veri|tali s	ter	jih
Tihimi T, Jlcami in pn-'Vtt^rivg. ^ raziskujejo ’ Stve<Js . J za italijanski 1 'talianissimi ime-
ni, skovanimi potem, ko so jim jih naši ljudje pokazali. Citaj-ts italijansko planirtsko-jamar-sko literaturo o našem Krasu: sama zveneča italijanska imena. Pa naj kdo oporeka, da to ni italijanska zemlja! Ce najdete v najvažnejšem, znanstvenem delu «Duemila grotte« v oklepaju tudj slovensko ime (po možnosti spakedrano) to m' morda zaradi znanstvene točnosti ali celo kake moralne tenkočutnosti, marveč iz čisto praktičnih razlogov: če kljub znanstvenemu opisu italijanski obiskovalec jaipe ne more najti, mora vendar povprašati slovenskega človeka za jamo, ki jo pozna seveda le pod slovenskim imenom.
Ne bi hotel dolgočasiti s pri meri, ako to ne bi bilo poučno in tudi marsikdaj potrebno.
Zgodi se pamreč, da italijanski tisk neprestano tolče seveda le italijanska imena, naši ljudje, ki se ne zanimajo ne za jamarstvo in še manj za njih prava slovenska imena, pobirajo seveda iz njih le Italijanska ter jih začenjajo neredko tudi uporabljati. ’ Za Giotta Gigante sicer večji dej naši ljudje vedo, da je jama v Briščikih, morda tudi še. da je Poccala. Podkal pri Nabrežini oz. s starejšim imenom Periotova Lašča, toda za Grotta del Orso bo redko kdo vedel, da k t° Cilina pečina. Grotta delie tmestre Botačevska jama. Grotta di San Lorenzo - Jama v Hrstovcu, Grotta del piplstrello — Jama poj tjč pol miš, Pozzo dei Co-iombi — Uclinka itd. Naši domačini iz Bazovice ali iz Boršt ji pa bodo poznali le domača
imena, kot: Jemen dol, Jama v Nješcah, Badovec, Velika Repa-ča pa Mala Repača, Polhova peč, Velika stena, Globoka dolina, Jazbena, Pri peki, Baredna dolina, v Podgaji, Pasja jam, Globočjak. Konjski grob (baje so tu Francozi pokopavali konje vanjo), Jama na Drašci (tu je imel TIGR tajne sestanite), Lovretov beč (v beču se e izgovori kot polglasnik v besedi pes, kes) — tu je baje imel general Dapčevič svoj štab preden je vkorakal v Trst, itd. itd.
In kdo bi mogel našim ljudem zameriti, če ne poznajo slovenskih imen, če jih naš tisk ne uporablja, nima prilike uporabljati jih oz. ni o njih sledu niti v naši znanstveni literaturi.
Zaradi zgoraj omenjene u-šmerjenosti tržaškega planinstva in jamarstva še poisebej,
se zato pri nas ni nikdo čudil, da je bilo v prvih povojnih letih delo teh tržaških jamarjev v stikanju po «fojbah» za padlimi fašisti, da so dobavljali pre-tvezni obtožni material za procese v serijah proti našim protifašističnim borcem.
Sicer se pa ti ljudje čisto jasno zavedajo, da so tujci na našem Krasu, kakor se zavedajo svojih nepoštenih namenov Pr» tj naši zemlji in našemu ljudstvu s svojimi kulturtraegorskimi, kolonialno zavojevalnimi nameni. Saj še ni dolgo tega, ko so naši ljudje opazili, da tj jamarji nosijo s seboj — samokrese, posebno oni, ki ostajajo pri vhodu jame za pomoč pri spuščanju. Kar nas spravlja v začudenje, je edinole okolnost, da imajo ti ljudje, tako izrazito fašističnega nagnjenja, na široko pomešani z »esulskimi« Prišleki, tako mogočno oporo v ZVU, da se ima vtis skoro o nekakem identificiranju ciljev enih in drugih. Kako si moramo sicer tolmačili okolnost. o kateri vedo povedati naši ljudje, da na pr. ti jamarji prenočujejo po policijskih kasarnah po Krasu, da imajo na razpolago kamiončke za prevoz jamarskih odprav itd. itd, Sicer priznamo, d«
javnosti ni mnogo ali nič znanega o nekem tržaško-zavezni-škem jamarskem klubu ali kaj podobnega, kar bi nam moglo kaj pojasniti o teh odnosih. Ne moremo tudi trditi, če so se ti dvoumno intimni odnosi kaj spremenili po 20. marcu 1.1., ko je letelo kamenje na zaveznike kot tudi na policijo, ko gotovo med fašističnimi razgrajači niso manjkali planinski »borci« alla «Alpina.»
Poleg znanstvenega naravoslovnega zanimanja za kraške jame je treba imeti v vidu, enako kot za zemeljsko površje, tudi še jamarsko-izletniško o-bisfkovanje tega čisto svojevrstnega privlačnega sveta. Povprečna turistična javnost dobro pozna svetovno znano Postojnsko jamo in v neki meri še Skocijansko, ali Tržačani ono v Briščikih. Toda to s0 najbolj lagodni, skoro mondansko jam-sko-izletniški kraji, kakor so v našem planinskem svetu po nadelanih stezah znani Nanos ali Volnik. Toda že znano kraško podzemlje je danes zelo obsežno, saj gre število že znanih jam v tisoče.
Priznati moramo, da je med našimi tržaškimi Slovenci jamarsko izletnrštvo še zelo m§tlo
razvito. Imeli smo sicer že po končani osvobodilni vojni v tržaškem Planinskem društvu nekaj zanimanja tudi za to panogo izletništva. Vendar ni šlo preko Skocijanske jame, sliv-ske Dimnice, divaške Vilenice, mimogrede Osapske pečine, So-cerbske jame, Partizanske jame v Sempolaju ali podobnih. (To so -skoro izključno turistično obdelane jame in lahko dostopne). Le majhen del neobdelanih kraških jam. tzv. pej-ce, pečine ali stene, t. j. jame, ki leže v vodoravni legi ali z nevelikimi vzpetinami ali padci, je lahko dostopnih brez kakšnih posebnih tehničnih pripomočkov. Ogromna večina jam, ki jih v precejšnji meri sestavljajo navpični ati zek> nagnjeni brezni, včasih stotine metrov globoki, četudi večkrat prekinjeni s terasami ali podzemnimi hodniki, — zahtevajo pa precejšnjo tehnično opre-mo: lestve, vrvi, jamske svetilke, telefon itd. In ravnanje « to opremo zahteva spretnost in izurjenost v jamskem plezanju.
(Nadaljevanje sledt)
Z. JELINČIČ
Brezno jame v Hrastovcu
\mrUr	Vremenska napoved za	danes:
Ufi f" n/l f*	lepo vreme z rahlim	pora-
T ! \ LI T l L	stom temperature. —	Včerajšnja temeperalura v	Trstu
je dosegla 22 stopinj; najnižja 15.7 stopinj.
STKAN f
' . ::
ZADJIJA. POROČILA
m MAJA 1933
h, •* f-HP » i"l gli g 1
L	--	*. •.
i n
t imjUli 'piijj
smpjn
iiiiililp
iimmBMwrnnm?Fi^HBHmanmwi
isiiiiTiiiiirisiiii
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Arije iz ruskih ofper. 18X)0: Dvo-raik: Slovanski plesi. — Trst II.:
18.15: Mozart: Sonata v A-duru. 22.00: Schuoer • Simfonija št. 8. — Trst X.: 11.30:' Simfonična gl«; ba. 19.30: Zuocheri igra na kitaro. — SloveniJ» 12.00: Operni dueti. 18.30: Umetne in narodne MP poje moški zbor »France Prešeren* iz Kranja.
NAPOVEDI POVELJNIKA AMERIŠKEGA GLAVNEGA STANA ■ —        - ■■ — —... - ■	■■ , ,  — -■■■
Atomski topovi in radiovodeni izstrelki
Predvolilna delavnost v Ameriki. Harriman pravi, da je Eisenhower postal nepopularen. Po mnenju Mac Arthurja skrbe Američani vse preveč za Evropo in zanemarjajo Azijo
LOS ANGELES, 16. — V pripravljenem govoru, ki bo prebran ob priliki Dneva oboroženih sil pred Trgovsko zbornico v Los Angelesu, je vodja glavnega stana ameriške vojske Lawton Collins izjavil, da bodo kopne sile v ZDA v bližnji bodočnosti razpolagale z radiovodenimi raketami, uporabljivimi na bojnem polju, Te izstrelke bodo lahko uporabili
v vsakem vremenu. Njihov ak. cijski radij bo zadosten za dosego vseh področji, na katerih bo operiral en armadni zbor.
General Collins je potem poudaril važen napredek ameriške vojske v protiletalski obrambi in pojasnil, da bo ta obramba po zaslugi novih topov in radiovodenih izstrelkov nadvse uspešna. Z novimi izstrelki delajo že poskuse v No.
vi Mehiki. «Prišel bo dana, je dejal general. «ko bodo ameriške čete razpolagale z radiovodenimi izstrelki, opremljenimi z atomskimi vžigalniki. Toda vojska ima že sedaj na’ razpolago top, ki lahko strelja običajne izstrelke in atom ske granaten. Vodja glavnega stana ameriške vojske je potem zatrdil, da se je v kopni vojski podvojilo število protiletalskih bataljonov, ki imajo nalogo, varovati notranje bojL šče. Ti bataljoni so razmeščeni okrog najvažnejših atomskih in industrijskih središč in ob oporiščih strateških zračnih poveljstev. Trenutno je nad polovica kopnih sil, t, j. okrog 700 tisoč mož, v prekomorskih državah
Qb zaključku je Collins dejal, da je z ameriško vojsko sedaj najvažnejše vprašanje 800 tisoč vojakov, ki so bili vpoklicani pod orožje kmalu po izbruhu sovražnosti na Koreji in ki bodo v kratkem odslužili svoj rok.
Aspirant na predsedniško mesto Averell Harriman je včeraj odprl v New Yorku svoj «glavni stan», od koder bo vodil volilno kampanjo. Ob tej priliki je imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo lahko zmagal proti Eisenhowerju, ker ta zaradi njegovega stališča v zvezi z notranjimi ameriškimi zade. vami ni popularen. Harriman je zaključil, da ni mogoče voditi napredne politike v inozemstvu in istočasno reakcionarne politike doma.
V Chikagu so se sešli člani .odbora za organizacijo kongresa demokratične stranke. Štiri, najst od njih se je izreklo u-radno v prid Stevensonu kot kandidatu demokratične stranke pri volitvah, štirje od njih pa v prid Kefauverju, Toda Stevenson, kakor znano, noče sprejeti kandidature.
Tudi general Mac Arthur je hotel povedati svoje mnenje o volitvah, ko je govoril včeraj članom parlamenta države Michigan. Mac Arthur se boji, da bodo nekateri manevri, h katerim se zatekajo v tej kampanji, dovedli do ustanovitve militaristične države, pa čeprav bi ne bil imenovan Ei-senhower. Mac Arthur meni, da je nesmiselno govoriti o ne. varnosti, ki naj bi pretila A-meriki in da tudi ameriške čete v Evropi niso ogrožene. ((Država je pod vplivom umetne vojne psihoze in medtem ko so voditelji ZDA v skrbeh za Zapadno Evropo, zanemarjajo komunistične napade na
številnih drugih področji. «A-zija», je zaključil Mac Arthur, «je bila izgubljena zaradi nedelavnosti in nestrokovnja-štva»
Govor indijskega predsed nika
pred obema zbornicama
NOVI DELHI. 16. — Predsednik indijske republike Ra-jenda Prasad je danes govoril pred obema zbornicama. Prasad je poudaril željo, naj bi v korist človeštvu končno dosegli premirje na Koreji, odnosno rešili vprašanje izmenjavo vojnih ujetnikov. «Svet si želi miru«, je dejal predsednik, «in državnike, ki bodo prinesli mir in odvrgli breme s pleč stotin milijonov ljudi vsega sveta. Vojna ne rešuje problemov, marveč jih ustvarja. Odstranitev te zadnje ovire bi ne smela predstavljati nekaj nedosegljivega za umne državnike. Ako tega ne storijo, dokazujejo ne le pomanjkanje modrosti, marveč tudi pomanjkanje človečanstva«.
V zvezi z indijsko zunanjo politiko pa je predsednik izjavil; «Indija soglaša s tuniškim narodom, ki si želi svobode. Zelo mi je žal, da kljub želji mnogih azijskih in afriških držav Združeni narodi niso dovolili niti razprave o tem vprašanju. Kar zadeva Združene narode je bila ta organizacija ustanovljena zato, da bi odgovarjala na upravičene človeške zahteve. Ako na te zahteve ne bo odgovarjala in bo postala neučinkovita organizacija pri vzdrževanju miru in razvoju svobode, bo to prava tragedija. Iskreno želim, naj bi
se ta velika organizacija povrnila k svojim starim principom in postala v resnici to, kar bi morala biti; pobornik miru in svobode«. Ob zaključku svojega govora je predsednik izrekel Kitajski hvaležnost za prisrčen sprejem indijske kulturne delegacije, ki je odšla v Peking.
Medtem ko je Prasad govoril, je skupina članov ((Društva za obrambo svobode« u* prizorila pred parlamentom majhno demonstracijo. Demonstranti so delili letake, v katerih zahtevajo, naj vlada proglasi komunistično partijo kot ilegalno in pomeče komuniste iz parlamenta, češ, da je indijska komunistična partija ruska peta kolona v srcu indijskega naroda.
Angleži nočejo delati
z italijanskimi rudarji
LONDON, 16. — V Bullcrof-tu je bila včeraj seja angleških predstavnikov in italijanskih delavcev, ki ji je prisostvoval tudi italijanski konzul v Liverpoolu Tamagnini in dr. Masan z italijanskega poslaništva v Londonu. Ravnatelj U-rada za delo pri britanskem narodnem svetu za premogovnike John Armgtrong je izjavil, da položaj italijanskih delavcev v resnici ni razveseljiv ker Angleži ničejo delati ob njihovi strani. Delegat ministrstva ,<za delo je dejal, da iščejo zanje drugačne zaposlitve. V kolikor pa bi te zaposlitve ne mogli najti, jih bodo po. slali nazaj v Italijo na stroške britanskega državnega sveta za premogovnike.
Švedska sindikalna delegacija na obisku pri predsedniku centralnega odbora jugoslovanske
sindikalne zveze Djuri Salaju.
PRED PODPISOM POGODBENIH DOGOVOROV 0 NEMČIJI
noue groznie iz uziioane nemoiie
Na splošno so v zahodnih krogih mnenja, da teh groženj ni jemati resno - Ustavno sodišče pooblastilo Adenauer ja, da podpiše dogovore
BONN, 16. — Trije visoki komisarji so se danes sestali, da proučijo skupno s svojimi izvedenci vprašanje razdelitve nemškega finančnega prispevka k zahodni obramb;. V obveščenih krogih pravijo, da razen tega ni bilo še rešeno tudi vprašanje položaja francoskih sil, ko bo stopila v veljavo pogodba o ustanovitvi evropske obrambne Skupnosti,
Z druge strani proučujejo zahodni in nemški izvedenci splošni položaj zahodnih sil v Nemčiji, ki naj se določi s pogodbenimi dogovori. Medtem je usjavno sodišče Karlsruhe pooblastilo Adenauerja, da podpiše te dogovore. To sodišče je sporočilo, da je zavrnilo resolucijo socialdemokratov, s katero se zahteva, naj se Adenauerju pretpove podpis pogodbenih dogovorov in pogodbe za
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN J0MU
Urnike neuspešne seje
Dva tisoč s krvjo napisanih pisem ujetnikov, ki se nočejo vrniti v Severno Korejo
PAN MUN JOM, 16. — Današnja plenarna seja je trajala 30 minut, ki jih je v celoti izrabil general Nam li s svojimi izjavami. Njegovo govorjenje je admiral Joy imenoval «zoprno ponavljanje stereotipne propagande«. V razpravi so bila nasprotja glede vprašanja repatriacije vojnih ujetnikov. General Nam II je vztrajal na trditvi, da se nameravajo vsi komunistični ujetniki vrniti domov. Admiral Joy je odvrnil, da se njegove trditve sploh ne izplača upoštevati. Prihodnja seja bo jutri zjutraj.
Medtem prihaja novica iz Fusana, da bo južnokorejski obrambni minister poslal zavezniški delegaciji v Pan Mun Jom okrog 2000 s krvjo napisanih pisem severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki izjavljajo da se nikakor nočejo vrniti v Severno Korejo.
Po poročilih, ki prihajajo z otoka Kojedo, plapolajo nad ujetniškim taboriščem še vedno zastave rdeče Kitajske in Severne Koreje. Noben ameriški stražar še ni stopil med zgradbe v taborišču, kjer -ujetniki počnejo kar jih je volja. Vsi, ki so prisostvovali ugrabitvi
generala Dodda, so še vedno na otoku, kjer ima sedež tudi preiskovalna komisija.
Novinarji so zaprosili generala Van Fleeta, naj bi jim dovolil intervjuvati voditelje ujetnikov V taborišču, vendar doslej še niso prejeli odgovora. Domnevajo. da se bodo ameriške oblasti obrnile na komisijo Mednarodnega Rdečega križa, s prošnjo, da bi uvedla preiskavo o domnevnem slabem ravnanju z ujetniki, ako bi severnokorejska delegacija še nadalje izrabljala te obtožbe na mirovnih pogajanjih v Pan Mun Jomu.
■li:::
. :-... ..
imam
ANGLEŽI so prispeli
na milansko letališče
Oblečeni v enotne uniforme so b dajal izjave, je bil Sir Rous, a
ili igralci zelo molčeči - Edini, ki je še on ni povedal ničesar bistvenega
AMERIŠKO POSREDOVANJE
Egipt zahteva predvsem brezpogojno priznanje nesporne suverenosti nad Sudanom
KAIRO, 16. — Ameriški poslanik v Kairu Jefferson Cai-fery je ponovno posredoval, da bi preprečil prekinjenje pogajanj med Egiptom in Anglijo. Včeraj je Caffery obiskal egiptovskega zunanjega ministra Hassuna pašo. Takoj zatem pa je odšel na angleško poslaništvo in imel razgovor z angleškim poslanikom Stevensonom. Pooblaščeni krogi trdijo, da ima to ameriško posredovanje namen, pustiti odprta vrata za nadaljnja pogajanja.
Egiptpvskl krogi Je nadalje trdijo, da so bili razgovori prekinjeni zaradi zavrnjenih angleških predlogov, ki jih Egipt ne more sprejeti. Angleška vlada Pa je s svoje strani sporočila, da z zavrnitvijo predlogov ni nujno, razbiti tudi pogajanja. Vsekakor pa trdijo Egipčani, da egiptovska vlada ni pripravljena nadaljevati z razgovori, potem ko ni več nobenega upanja, da bi Angleži spremenili svoje stališče glede eglptov. skih zahtev o evakuaciji sueškega področja in priznanju egiptovske suverenosti nad Sudanom.
Med včerajšnjimi razgovori z zunanjim ministrom je bil ameriški poslanik poučen o tem, kaj nameravajo v Egiptu u-kreniti po prekinjenju pogajanj z Angleži. Egiptovski tisk predvideva organizacijo pasivne vzdržnosti, kar bi imelo za posledico povratek egiptovskega poslanika iz Londona. Z druge strani pa bi britanski poslanik Stevenson odšel na daljši dopust, zlasti še zato, ker
bodo morale biti predložene kralju Faruku nove poverilne listine v zvezi z zasedbo prestola po kraljici Elizabeti II. Egipt zahteva, naj bi bile te listine naslovljene na ((kralja Egipta in Sudana«. Nadaljnji egiptovski ukrepi naj bi bili popolno bojkotiranje angleških sil na sufekeni področju in odklanjanje vsakršnega sodelovanja med Egiptom in Anglijo. Končno tudi ni izključeno, da bo Egipt predložil spor Mednarodnemu sodišču.
Egipt skuša doseči potrditev o nesporni suverenosti nad Sudanom. Kar pa zadeva evakuacijo sueškega področja, bi se ta lahko vpisala na dnevni red generalne skupščine OZN v mesecu oktobru.
Einstein deli lekcije
HOLLYWOOD. 16.	— pet-
najstletna dijakinja je poslala Einsteinu pismo, v katerem ga prosi za rešitev naloge, ki je v razredu nihče ne moro razvozlati. Slavni učenjak ji je vrnil pismo z rešitvijo na drugi strani, vendar rešitev ni bila dokončna, marveč le nastavljena formula, s katero se bo morala dijakinja še nekoliko mučiti do končnega izvlečka.
# * #
MADRID, 16. — Med predstavo bikoborbe v Guediju se je zrušila tribuna, pri čemer je bilo ranjenih 60 oseb.
Obsodba pripadnikov MSI
RIM, 16. — 28. januarja 1950 sc je skupina pripadnikov MSI na dveh tovornih avtomobilih odpeljala v Garbatelo, da bi tam razširili tednik «Lotta politica«. Skupina je bila oborožena s palicami zato, da bi pretepala one, ki lista ne bi hoteli kupiti. Vodil jih je pokrajinski tajnik mladinskega gibanja MSI Alberto Ribacchi. Operacije mladih nasilnežev so dosegle višek ob napadu na tamkajšnji sedež komunistične partije, pri čemer so vzklikali «Viva il duce!« in peli fašistične himne. Sledil je tepež z ranjenci na obeh straneh.
Danes so se fašistični junaki zagovarjali pred dvanajsto sekcijo rimskega sodišča. Kot po-hudnik in organizator ((junaškega« pohoda je bil Ribacchi obsojen ha trinajst mesecev in deset dni zapora. Devet drugih napadalcev je bilo posamič obsojenih na enajst mesecev zapora, dva pa na dva meseca zapora. Šestim je sodišče prizaneslo, vendar je v obsodbi priznalo ((fašistični značaj pohoda«.
Padalci ob razbitinah letala
RIO DE JANEIRO. 15. — Padalci, ki so se spustili v Sierri Itamarci, kjer se je 29. aprila zrušilo ameriško letalo, so baje našli truplo osebe, umrle pred tremi ali štirimi dnevi. Čeprav novica še ni bila potrjena, je razburila javno menje, ki ne more razumeti počasnih ukrepov oblasti pri reševanju morebitnih preživelih. Brazilski listi se pritožujejo tudi nad vodjo preiskovalne komisije, ki cenzurira poročila o delu ekspedicije.
Po zadnjih vesteh zbirajo padalci ostanke ponesrečencev in njihov pepel. Danes bodo s helikopterji prepeljali na mesto nesreče uradno preiskovalno komisijo.
MILAN, 16. — Ob 14.30 so
prispeli na milansko letališče igralci angleške nogometne reprezentance, ki bodo po jutrišnjem igrali v Florenci proti italijanski enajstorici. Na evropsko turnejo je odpotovalo 11 igralcev.
Moštvo je oblečeno v elegantno enotno uniformo, sestavljeno iz modrih suknjičev in sivih hlač. Ekipa je bila dolgo časa oblegana od številnih fotografov in novinarjev in je pri tem poslu dokazala znatno mero potrpežljivosti.
Vsa skupina šteje 40 oseb, med njimi radiokronist, trije novinarji, funkcionarji in nekaj navdušenih in očitno petičnih navijačev. Z avtobusom so nato Angleži odpotovali v mesto, odkoder so ob 17,20 nadaljevali z vlakom v Florenco. Igralci so bili izvrstno razpoloženi in so dejali, da je
da niso utrujeni.
Pred odhodom iz Londona je danes zjutraj menažer angleške enajstorice Walter Vfinter-botton izjavil: «Naše moštvo je močno, vendar zato ne smemo podcenjevati Italijanov, ki so se tudi leta 1948 v Turinu, kljub porazu s 4-0, dobro branili. Upam, da bo pred tekmo deževalo, da ne bomo igrali v preveliki vročini«. Billy Vfright, krilec in kapetan angleške enajstorice je dejal: aSkušali bomo igrati najbolje že od prve minute dalje«.
Zvesti svojemu temperamentu so angleški igralci bili v Milanu zelo molčeči in mirni. Zaman vsa vprašanja. Največ, kar se je dalo izvleči iz njih, je bil kak osamljen «We hope« (mi upamo) ali pa nasmešek, ki je pomenil: ne sitnari dalje. Tudi Winterbotto ni hotel dgti nobene izjave, ne o svojih,
vožnja bila zelo prijetna ter | ne o nasprotnikih. Bolj zgovo-
PO PRVEM DNEVU TENIŠKEGA DVOBOJA ZA DAVISOV POKAL
Italija-Egipt 2:0
Rolandu del Bello je porazil Coenci, Gardini pa Shateya - Egipčana sta se slabo upirala
RIM, 16. — Danes je začel nacu. Kurt Nielsen je porazil v Rimu teniški dvoboj za Da-} Georgesa Pasquierja s 6-0, 6-2,
DUBLIN. 16. — Danes popoldne je zapadel rok za vlaganje kandidatur na predsedniško mesto irske republike. Ker se ni javil noben kandidat, je bil 0’Kelly ponovno izvoljen kot predsednik za nadaljnjih sedem let.
* S« «
RIM. 16. — Generalni direktor FAO, dr. Noriš Dod se je po štirih mesecih odsotnosti danes vrnil v Rim. V tem času je Dod obiskal z letalom Egipt, Irak, Pakistan, Birmanijo, Indijo, Indonezijo, Filipine, Japonsko, Severno Ameriko in Island.
visov pokal med Italijo in Egip tom. V prvi igri je Rolando Del Bello brez posebnega truda odpravil povprečnega Coena. Dvoboj je trajal 56 minut, zanimiv pa je bil le v drugem nizu, ko je Italijan igral brez naprezanja in pustil nasprotniku do diha. V tretjem in zadnjem nizu zopet velika nad-moč Del Bella.
Takoj nato sta nastopila Gardini in Shafey. Gardini je bil v izvrstni formi, boljši kot na turnirjih letošnje sezone ter ni imel prehudega dela proti požrtvovalnemu, vendar zelo povprečnemu Shafeyu, katerega slaba točka je zlasti backhand. Prvi set je Gardini zmagal v 13 minutah. Nekoliko več odpora je Egipčan nudil v začetku drugega in tretjega niza. Cel dvoboj je trajal 47 minut.
Italija vodi po prvem dnevu z rezultatom 2-0. Jutri je na sporedu igra dvojic. Nastopijo &hafey - Coen proti Cucelii -
M. Del Bello.
Tehnični rezultati prvega dne: Rolando Del Bello (Italija) - Coen (Egipt) 6-1, 7-5, 6-1. Gardini (It.) - Shafey (E.) 6-0, 6-3. 6-3.
Po evropskih igriščih
za Davisov pokal
Nemčija vodi proti Braziliji z 1-0. V prvem dvoboju za Davisov pokal je domači teniški igralec Ernst Buchholz porazil Sallerja s 4-6, 6-3, 6-3, 6-4. Gledalcev nad 4000.
Holandska vodi proti Franciji z 1-0. Za veliko presenečenje je poskrbel Huib VVilton, ki je porazil Bernarda Destremea-Ua s 6-3, 8-6, 1-6, 6-2. Francozi so bili prepričani, da bodo zmagali z lahkoto. Destremeau je bil bled in utrujen ter je igral pod svojimi zmožnostmi. Po poklicu je diplomat ter je izjavil, da je imel 15 minut pre začetkom dvoboja važen poslovni sestanek izven Pariza.
Danska vodi z 2-0 proti Mo-
6-3, Torben Ulrich pa Alec.o Noghesa s 6-2, 6-2, 6-4.
Zadnji rezultati Davisovega pokala:
FRANCIJA-HOLANDSKA 1-1 Remy (Fr.) : Van Swol 6-1,
6-2, 1-6, 6-3.
MAD2 ARSKA-BELGIJA 1-1
Stolpa (Mad.) ; Brichant 6-3,
7-5, 6-8, 2-6, 7-5. Washer (B.) : Asboth 6-2, 6-0, 6-4.
SVEDSKA - CILE Davdsson (Sv.) ; Ayala 4-6, 3-6, 7-5, 8-6, 6-1. Johansson (Sv.) Balbiers 6-4, 7-5, 6-4. BRAZILIJA - NEMČIJA Vietra (Br.) ; Von Cramm 10-8, 6-2, 6-8, 3-6, 6-1.
7-5, 6-8, 2-6, 7-5.
ren je bil Sir Rous, ki pa je govoril v svojstvu predsednika. Same lepe fraze o prijateljstvu, ki pa ne povedo ničesar, kar bi bilo važno za tekmo.
Na milanskem kolodvoru zopet močno obleganje igralcev, ki jih je stvar začudila, vendar jim je ugajalo. V domovini tako pojmovane popularnosti niso navajeni.
Rezultati
slovenske nogometne lige
Rezultati tekem slovenskega nogometnega prvenstva (igrano v sredo);
Železničar Mrb. ; Odred 3:3 (2:2); Kladivar : Rudar 2:1
(0:0); Korotan : Železničar Lj. 1:2 (1:1); Sloga : Branik 1:3 (0:1); Nafta : Mura 0:1 (0:0).
PRVENSTVENA LESTVICA Odred	11	8	2	1	49:16	18
Branik	11	6	2	3	22:12	14
ZelezničarLj. 11 5 3 3 20:18 13 Nafta	11	5	2	4	15:13	12
Rudar	11	5	1	5	15:15	11
2elezničar M. 11	3 4	4	21:21	10
Korotan	11	4 1	6	22:28	9
Kladivar	11	3 3	5	11:18	9
Mura	11	3	2	6	17:34	8
Sloga	11	2	2	7	12:31	6
DVA DNI PRED TEKMO V ROVETI VELIK MIR
Barassi je pesimist
FLORENCA, 16. — Italijanske nogometaše obdaja v Rove-ti neverjetna tišina. V hotel, kjer je nastanjena enajstorica. nima dostopa nihče, razen funkcionarjev. Zjutraj so se igralci sprehajali po gozdovih, po kosilu pa je Beretta odpeljal moštvo v Florenco na lahek teren na občinski stadion. Medtem ko so tovariši trenirali, je zdravnik v neki florentinski privatni kliniki osvobodil Piccininijevo roko mavca. Takoj nato je ozdraveli Fic-cinini prišel na stadion ter se pridružil moštvu. Po eni uri in pol kratkih sprintov, telovadbe in strelov na vrata, so se igralci vrnili v Roveto. Ob koncu treninga je inž. Barassi dejal novinarjem: «Kot sem že rekel, zasluži angleško moštvo na podlagi rezultatov zadnjih tekem brez dvoma naslov favorita. Mi letos še nismo okusili zmage, medtem ko je Anglija po kratki krizi zadnje 'Čase dokazala, da je v njenih vrstah zopet vse v redu. Dejstvo pa je eno: ne govori se tu o dolgem turnirju, temveč o enem samem dvoboju. Ce bi nam enkrat po dolgem času pomagala sreCa, bi se lahko z požrtvovalnostjo naših fantov vsaj dokazalo, da je italijan-
Jutri zjutraj začetek
MILAN, 16. — Startna lista | fon nevarno bližati, si je na-
«Gira dTtalia« je ponovno doživela spremembe. Včeraj zvečer so dopotovali na milanski kolodvor španski vozači Bernardo Ruiz, Massip, Trobat in Montana, ki so sporočili neveselo vest, da ostali španski dirkači niso dobili dovoljenja za inozemstvo. Doma sta ostala Lorono in Langarica, Ber-mudeza pa so sneli z vlaka na meji, ker ni imel dokumentov za prehod bloka.
Pred redakcijo lista «La Gaz-zetta dello Šport« že običajna množica v pričakovanju asov. Na tehtanje se je prijavil prvi dirkač točno ob 15. Bil je Con-terno (Frejus).
Kmalu za njim so začeli prihajati ostali. Navijačem ni bilo treba dolgo čakati. Prikazal se je Koblet, policija je morala nato ščititi Bartalija pred množico. Coppi je prišel v zadnjem trenutku in je bil prisiljen govoriti v mikrofon. Napovedovalec je dejal: Sedaj vam bo govoril dvaintridesetletni šampion, Coppi pa je samo popravil: «Ne, star sem triintrideset let in bom vozil svoj sedmi Giro«. Nato se je izmuznil. Blizu je stal Kuebler, ko pa se mu je začel mikro-
polnil usta s pomarančo in dejal, da ne more govoriti. Množica je tekla za avtomobilom Coppija, medtem je Kuebler lahko nemoteno zapustil prostor, kar bi mu drugače le težko uspelo.
V zadnjem trenutku se je izvedelo, da bosta Spanca, ki sta ostala doma, verjetno dobila jutri potni list ter morda Še v pravem času prispela v Milan.
Zbor jutri ob 10. uri na Trgu Duomo.
ski nogomet še vedno vreden tekmovanja z Anglijo«.
Z vseh vetrov
O Na atletskem mitingu v Celju je Lorger v teku na 110 m čez zapreke dosegel čas 15,1, kar je le za d'tsetin-ko sekunde slabše od državnega rekorda,
O VI. kolu šahovske olimpia-de železničarjev je jugoslovanska ekipa dosegla največjo zmago s tem, da je Premagala S vic o 9:1. Poleg Jugoslavije sta se plasirali za polfinale še Zahodna Nemčija, ki je premagala Belgijo 7:3, ;n Avstrija, ki je premagala Nizozemsko 8:2, Četrtega polfinalista bo odločilo srečanje Finska : Švedska. V I. kolu je Finska igrala neodločeno z Norveško, sklenjeno pa je, da bo sodelovala v nadaljnjem tekmovanju.
O Po končanem mednarodnem šahovskem turnirju v Rio de Janeiru sta bila jugoslovanska šahovska mojstra Ra bar Braslav in dr. Trifunovič Petar povabljena, da Podaljšata svoje gostovanje v Braziliji oziroma Peniju, Robar bo sodeloval na mednarodnem turnirju v Sao Paulu. Turnir se je začel včeraj in bo na njem. igralo 12 igralcev, med njimi tudi Argentinec Eliskases.
Dr. Trifunovič je po končanem turnirju v Rio de Janeiru odigral dve simultanki, nato pa je; odpotoval v Peru, kjer bo v Limi sodeloval na vep šahovskih tekmovanjih, Prirejenih nalašč za njegovo gostovanje.
evropsko vojsko, dokler ne bo sodišče odločilo, ali je zopetna oborožitev v skladu z ustavo. Domnevajo, da bo o tena vprašanju začelo sodišče razpravo 20. junija.
Druga manjša vprašanja bodo rešena v ponedeljek. Državni tajnik v zunanjem ministrstvu (Valter Hallstein je izjavil, da bo po njegovem mogoče podpisati dogovor 24. maja.
Kar se tiče obrambne skupnosti, je predstavnik bonnske vlade izjavil, da bo moral komisariat z a evropsko vojsko (ki bo ustanovljen po ratifikaciji pogodbe o evropski skupnosti) ali naj: Nemčija izdeluje orožje. Dodal je, da bo skušal komisariat favorizirati kolikor mogoče večjo 'Standardizacijo orožja za evropsko vojsko.
Nato je predstavnik zanikal govorice, da bi bil za poveljnika evropskih kopnih sil imenovan nemški general. Pojasnil je, da predvideva pogodba o evropski vojski ustanovitev komisariata za obrambo (ki bo imel naloge kakor obrambno ministrstvo) in mednarodnega glavnega stana. V času miru ne bo vrhovnih poveljnikov.
Medtem so v vzhodnem Berlinu organizirali protestno demonstracijo proti nameravanemu podpisu pogodbenih dogovorov. Med govorniki je predsednik skupščine Dieckmann zatrjeval, da je zadnja zahodna nota Sovjetski zvezi pokazala, da imajo zahodne vlade namen vključiti vso Nemčijo v koalicijo proti Sovjetski zvezi. Ministrski podpredsednik Otto Nusohke Pa je govoril, da politika Adenauerjeve in ameriške vlade vodi v vojno, Govorili so še drugi govorniki, ki so pozivali na borbo proti podpisu pogodbenih dogovorov. Izglasovali so tudi resolucijo, v kateri protestirajo prot dogodkom v Hessenu, kjer je bil en demonstrant ubit. «Prvi streli v Hessenu predstavljajo prve strele splošne vojne pogodbe«, pravi resolucija dalje.
Ministrski podpredsednik (Valter Ulbrieht pa je danes izjavil, da bo «zahodni odgovor razočaral številne buržoazne kroge v Zahodni Nemčiji, ker odklanja sklenitev mirovne pogodbe z1 Nemčijo«. Nato jepozval Nemce, naj se odločno borijo proti pogodbenim dogovorom in proti Adenauerjevi vladi.
V bonnskih političnih krogih so ^mnenja, da Ulbrichtovih groženj ne gre jemati preveč resno. Neki vladni predstavnik je izjavil, da jih je treba sprejeti kot ((primitiven način ustvarjanja panike«. V socialno demokratskih krogih pa poudarjajo, da je Ulbrichtova grožnja »navadna grožnja terorista, ki je po srečnem naključju preslab, da bi to grožnjo uresničil«.
Sovjetske oblasti še vedno ovirajo promet na cestj Berlin -Helmstedt. Namestnik poveljnika sovjetskega glavnega stana v Nemčiji general Trusov je včeraj poslal ameriškim in britanskim oblastem pismo, v katerem trdi, da pritiče samo sovjetskim vojaškim oblastem pravica do nadzorstva prometa na	tej	avtomobilski	cesti, ter
da	so	ameriške	in	britanske
oblasti skušale organizirati na tej cesti službo oboroženih patrulj. Danes so trije zahodni poveljniki v Berlinu v posebnem poročilu zavrnili utemeljevanja sovjetskih oblasti in poudarili, da	sta	ameriška	in	britanska
policija	sestavni	del	okupacij-
skih sil ter da njihove patrulje nepretrgoma krožijo po tej cesti že več let.
KINO
V TBSTE
Rossetti. 16.30:	»Možje«,	Mal*
Brando in Te resa Wng».,
Excelsior. 16.30:	»LuisiansKir
bič«, M. Lanza in K. Gray*“ Nazionale. 16.30: «Sinji an**" Marlen Dietrich Emil Jan®» Fenice. 16.30: ((Ognjeni' krsu, Murphy in Bill Mauldin. Filodrammatico. 16.30: «Ali • da maki...« (Valter Chiari, A* Maria Ferrero C. Arcobaleno. 16.00:	»Gusarji
maščevanje«, M. Vita«.
Astra Rojan. 16.30: luni«, J. Archer in Alabarda. 16.00: «ParadudnF mer«, G. Peok in Aliča/' .U Armonia. 15.30: <'SkrivnosW« w ja«. D, Andrevvs, C. Bale"®
C. Rains.	ut-
Artston. 16.00: «PočitnK* hiki«, J. Povvell, W. P1«*tv J. I tur bi in Iiona Ma**b it Aurora. 15.45: »Zločini Ana Slieridan in R.	Ž1
Garibaldi. 15.00: «Kon «Lovci na glave«. Barvnj • _ Ideale. 16.00: ((Ziegfried rm F. Astaire, R. Skelton. lian* in K. Grajem ^
Impero. 16.00:
Tyrone Povver in S.
Italia. 16.00: »Pogled v P01
Kino ob morju. 16.00:	^
zadoščeno«.	Br!,
Moderno. 16.00: «TragH%^ # Maria Felix; mladoleti)«1 • 16 leta vstop prepevaj"' j, Savona. 15.00: «Cma ro»^.
Potver, C. Aubry in .,ji, Viale. 16.00: «Za naju <jv» Betty Grable in Dan D j-Vittorio Veneto. 16.00: , ka», Susana Hayward in Sanders.	.	Mr
Azzurro. 16.00: »Beneški tal _ ria Montez, Paul Massimo Serato.
■
Belvedere. 16.00: ((Parada, nic«, 30 zvezdo meniti orkestri,
Marconi, 15.30: «Sončna P“‘
Y. Mac Donald in Ja!n^tijuW> Massimo 16.00: «polnočni P"
C. Mariolanza in C. Gr jpl Novo cine. 16.30: «Pan*>r»> Gardner in James Mas®_ • $ Odeon. 16.00:	((Gospo®*""^)’,
glejte mornarjev«, Bing gr Veronica Lake, Bob rothy Lamour.	jjjtf
Radio. 16.00: »Oktobrski Glenn Ford in Terry Venezla. 15.00:	«Velild pr
Barrault in Perdriere. ^ Vittoria. 16.00:	«OKO pP
Vvor.ne De Carlo, HoWar" in Dorothy Hart.	.gtH“
Poletni kino Rojan. 20.30. nja«, O. De Havilland.
RADIO
J I GO*LOVA*
CO.VE TB*1
254,6 m ali 1178 KC
SOBOTA, 17. maja ,,5,p)tc
6.45 Jutranja glasba. j čila. 7.15 Jutranja g]aso»-Poročila. 13.45 Lahka« ‘ teK' 14.00 Izprehod po naši 14.30 Od včeraj do dan^j gV Arije iz ruskih oper. 18'
Salas svetovni prvak
lahke kategorije v boksu
LOS ANGELES, 16. — Mali Meksikanec Lauro Salas je porazil na točke svetovnega prvaka lahke kategorije Jimmyja Carterja in s tem sam osvojil naslov prvaka. Salas je bil od desete runde dalje nadmočen. Gledalcev 7500, ki so vsi navijali za Carterja. Računajo, da je s televizijo sledilo dvoboju 60 milijonov gledalcev.
Šestdnevna kolesarska
dirka v Londonu
LONDON, 16. — Šestdnevna
mednarodna kolesarska dirka, na_kateri bo tekmovalo 24 dirkačev, ki bodo zastopali 8 držav, bo v Londonu od polnoči 18. maja do sobota, 24. maja. Dirke se udeležijo Velika Britanija, Švica, Francija, Avstralija, Belgija, Italija, Nizozemska in Luksemburg. Tekmovala bosta tudi zmagovalca v lanskem «Wembley Sixu», Belgijca Albert Bruolandt in Rene Andriaenssens, nadalje tudi Alfred Strom in Roger Arnold iz Avstralije ter italijanski par Severino Rigoni in Ferdinand Terruzzi. Bivši svetovni prvak na kratke proge, Avstralijanec S. Ratterson, bp prvič vozil v tej šestdnevni dirki in bo imel za spremljevalca veterana Gustava Kiliana iz Luksemburga. Razdelili bodo nad 10.000 funtov šterlingov denarnih nagrad. Tekmovali bodo v slovitem Wembley Poolu.
FAO opozarja na resnost
nevarnosti kobilic
RIM. 16. — Prehranjevalna m poljedelska organizacija ZN je objavila svarilo, v katerem opozarja, da ogrožajo kobilice resno prehrano dežel na Sred. njem vzhodu, v južni Aziji in Afriki. FAO opozarja, da bo nov zarod mladih kobilic v kratkem ogrožal bombažna in žitna polja v ustju Nila in riževa polja v Indiji in drugje.
Po vesteh FAO se milijoni kobilic že pomikajo iz vzhodne Afrike, kjer so se plodili, proti vsemu Srednjemu vzhodu in ti roji plodijo že nov zarod. Ugotovili so že proti koncu leta 11951 ogromne množice kobilic v britanski Somaliji, Abesipiji in Keniji.
Krepke ukrepe za uničevanje kobilic so podvzele Združene države, ki po svojem programu četrte točke pošiljajo strokov, njake, letala in uničevalna sredstva v prizadete dežele. Združene države so sklenile sporazume za pobijanje te nevarnosti z vladami Irana, Ira ka in Jordanije, v kratkem pa bodo sklenile podobne dogovore tudi s Pakistanom, Indijo in Afganistanom. S Saudovo Ara. bijo ni bil sklenjen formalni dogovor, vendar lahko ameriška letala in iraški ter ameriški strokovnjaki sodelujejo tudi na tem področju, če je to potrebno zaradi obrambe Iraka.
Kljub resnosti sedanje nevarnosti so pa strokovnjaki prepričani, da bo s tesnim mednarodnim sodelovanjem mogoče uničiti nadlogo kobilic v petih letih.
Radio Jugoslovan^ (jr ne Trsta bo oddaj** -nes od 21. do 22. vr
glasbo, vmes ob 21 ■*	50
selo kroniko «Vol»ve v dežeii».
pok
rak: Slovanski plesi,
tični pregled. 18.30	.9o5 L.
19.00 Komentar iz Trst*- . ji.O" svetu okrog. 19.30 poroči • Domači zvoki. 22.30 ja po-neg — naokrog. 22.45 * ^ n<P ročtla, 23.10 Glasba za
TKBT H- K
306,1 m ali 980
7.15 Poročila. 7-3® glasba. 11.30 Zabavna .5 za
12.00 Obljube in dejstva-vsakega nekaj. 12’. _red5tavP.
13.00 Volilni goven V' ph« kov političnih strank. ouz0r,lL glasba. 13.30 Kulturni % fj 13.40 Slovenski motiv1-	jgJ
roči la. 14.30 Lahka	jJJ
Obvestila o volilnih
Plesna glasba. 18.00 0W»	-
V A_„i
ke. 18.15 Mozart:	J
19,35 VesN?
ru. 13.30 Valčki. 19'“?no°ista 21 ■15 Koncert ‘«">5
ženo. 19 šana Pcrtota
W ASHINGTON, 16. — Ameriški tajnik za vojsko Frank Pace je snoči poročal v senatnem odboru za oborožene sile, o zadevi z generalom Doddom na otoku Kojedo,
19.45 Poročila 20^ V°’^‘traJ ri predstavnikov P°“!,O30 SP^jj. nato lahka glasba - • jz rhjj kronika; nato ^ laSb».
21.20 Južnoameriška	„	z*-.
ilmfon plesi.
kronika; nato
21.20 Južnoameriška g g jajg
Schubert:	Simfonij^	vet^j.
Madžarski plesi. 23.15 nočna glasba.
22.40 .V"priporočila- 2
1KS.T J. ij g0 'g
7.45 Jut.ranja_ glash o[ijčnj
ska oddaja. ll-J1 ^usti. l2'5 ba. 12.15 Znam sb“sdjrKi. ročila o kolesar.kl Qrk^ jd Sportine veS	otipaj3’ ji
17.45	Zucched	«,!.
Lahka glasba, ^gporthe ' gina kitaro.	X 21«V
20.10 Volil n*	23 30
kester. 21 1» Varl* ' na glasba.
H h O* 912 4 t*1 n. 327,1 m, 202,1i m i2 -0
12 00 Operni d „]asba. čila 12.40 Zabavna
Zdravstveni	nasv
Srečko Dražil * glasbo.1^ poj« lom. 13.30	i^usiož'
mali orkestri JP UD pTT
—'bor bljane. I4
■ ^ zabavna *
eias®' ‘Za-
mešani zbor kipne. bencev iz LJ Zabav v svet, •	15.1^
15.00 Poročila-	0 um t0o!
Poročila- 9-4e° belež*^j*K
20.00 RacX( 21.00 SP° pcro^ a veselih
tflakbe *	or	K (TV ples
Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št 6. III nad. — Telefon štev. 93-Bua In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-H„ Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 30la-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod ‘^gernsK** _ TpSf-Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.537«. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega	—