Ženska vo ilns pravlca, (Izviren dopis iz Beograda). Vsakemu svoje, to je od vseh ljudi ia vseh narodov priznano načelo pravičnosti. Iz tega našela izvira tudi ženska volilna pravica. Žeuski pristojajo ne samo dolžnosti, marveč tudi pravice. V poganski dobi je žena bila samo obremenjena z ogromno butaro dolžnosti, dela in skrbi, pravic pa skoraj ni imela nobenih. Krščanstvo je ženo osvobodilb, dvignilo ter jo, kar se dostaje dolžnosti in pravic, napravilo enakovredno možu. Kajpada se ta enakopravnost ni uveljavila takoj, teraveč se je razvijala stopnjema. Sedanja doba je pripravljena in voljna, da odplača ženi stari dolg, s katerim se je pri ženi zadol- žilo človeštvo, da ji podeli volilno prayico ter jo tudi v tem oziru stori enakopravno inožu. Pravzaprav nimajo vsi volje za to. V naši Jugoslaviji je stranka, ki se imenuje demokratska, pa se na pravo demokracijo vlado ljudstva razume ravno tako, kakor zajec na boben. Ljudstvo je sestavljeno ne samo iz moškega, marveč menda tudi iz ženskega spola. Liberalci pa najbrž imajo drug pojem o Ijudstvu. Izključujoč ženo od yolilne pravice in zato tudi od vsakega upliva na vladanje in upravljanje javnih razmer, jo s tem izključujejo iz pravnega pojma o ljudstvu kot nositelju vladne moči in pravice. Liberalec se nam dozdeva kot črnogorski junak, ki puši cigareto ter se raduje svoje moške junaške slave in moči, svoji brezpravni ženi pa prepušča delo iu skrb. Možu pravo in čast, ženi dolžnost in skrb: to je črnogorska demokracija. In tako deraokracijo bi naSi liberalci radi uveljavili v ceb' Jugoslaviji. Beogradska vlada pripravlja volilni zakon za ustavotvorno skupščino, ki bo Imela velevažno in za dolgo prihodnjost odločilno nalogo, da napravi končnoveljavno ustavo, temeljne zakone za kraljestvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Priprava tega volilnega zakona je poverjena slovenskemu ministru dr. Kratnerju. članu Jugoslovanske demokratske stranke. Ta demokratični mož je že določil in sestavil temeljna načela za ta zakon. Med temi načeli je tudi zanikanje ali vsaj veliko omejenje ženske yolilne pravice. pf,; Zakaj naši demokrato-liberalci nečejo dati ženijvolilne pravice? Zato ne, ker kulturne razmere (kultura = omika, izobrazba) baje tege, ne dopuščajo, z drugimi besedami: ker jugoslovanska ženska zato ni dovolj izobražena. Kajneda, prav črnogorskojunaški kompEment slovenskega liberalca jugovanskemu ženstvu?! Slovenske žene in mladenke sprejmejo ta kompliment in bodo ob priliki uljudnost vrnile z uljudnostjo. Ne pride nam niti na kraj uma, da bi naše slovensko ženstvo branili zoper liberalni očitek. To bi bilo povečanje razžaljenja. Toliko pa vendar ugotovimo, da tudi na Balkanu ni na deželi med možem in ženo v izobraženosti taka razlika, da bi opravieevala politično brezpravnost žene. Tudi srbska žena se je med vojno pokazala za tako pošteno, skrbno, neutrudno, delavno in razumno gospodinjo, da bi bil greh zoper pravičnost, če se bi ji ne dala volilna pravica. Sicer pa kiiltura — izobra^ba nikakor ne more biti merodajni pojroj rn volilno pravo. (V bi to načelo splošno obveljalo, bi se tudi moškemu delu nižjih slojev moralo če ue odreči, pa omejiti to pravo. Neizobražea človek sploh ne bi smel imeti volilne pravice. Ne iz razloga omike in izobrazbe, marveč iz sedaj ves svet obvladujočega demokratiškega načela izvira volilna pravica. Nekatere ženske — in sedaj pride drugi črnogorsko-junaški kompliment našemu ženstvu — bi pa vendar naj dobile volilno pravico za prvo poizkusnjo. Če ne bi te preizkušnje prestale, če ne bi volile liberalcem po godu, potem adijo ženska volilna pravica za vselej! In katere ženske so tako srečne, da so našle milost v demokrato-liberalnih očeh? Za prvi poizkus bi dobile volilno pravice, tiste žene, ki samostojno vodijo kmečko posestvo aii industrijo, trgovino, obrt ali katere so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, trgovini ali obrti. Ta določba ni samo neuljudnost, marveč krivičen in oduren udarec našemu kmetskemu ženstvu. Na kmetlh bi imele volilno pravico samo tiste žene, ki samostojno vodijo kmetsko posestvo, po mestih, trgih in industrijskih krajih pa tudi strokovne delavke, zaposlene v industriji, trgovini in obrti. Če pomislimo, da samostojnih gospodinj na kmetih sploh ni veliko in so le izjema. bi po liberalno-demokratičnem načelu žena in mladenka na kmetih bila izključena od volilne pravice, industrijska, obrtna delavska in trgovska uslužbenka pa bi jo iraela. Taka je staro-preizkušena ljubezen liberalca do*kmeta!Večjo ljubezen pa liberalec kajpada naklanja tako zvanemu izobraženem ženstvu, priznavajoč volilno pravico tistim ženskam, ki so zvršile kakšno nižjo srednjo šolo, meščansko šolo, licej (celo srednjo šolo) ali strokovno šolo. Takšno ,,demokratično" juho bi naši liberalni .s ,,demokratje" radi skuhali za naše slovensko i ženstvo na kmetib. Naš Jugoslovanski klub —ij tem naj so naše slovenske kmetske žene iu \ mladenke preverjene — ne bo mirno gledal, ko •  ^napredni" (?!) demokratje pripravljajo za uaš \ narod takšno brozgo. Stališee Slov. Ijudske stranke j in Slov. kmetske zveze je: Možu in ženi enake j pravice! ,