T r o j a r j e v ZBORNIK 2 1 1 DANIJELA TRŠKAN LOKALNA ZGODOVINA V SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO OD LETA 1945 DO LETA 2010 V SLOVENIJI LOCAL HISTORY IN SECONDARY SCHOOL HISTORY TEXTBOOKS FROM 1945 TO 2010 IN SLOVENIA Izvleček Prispevek prikazuje prisotnost lokalne zgodovine v srednješolskih učbenikih za zgo­ dovino, ki so izšli med leti 1945 in 2010. Avtorica ugotavlja, d a je bila lokalna zgodovina vključena pri s likovnem gradivu, različnih nalogah in učbeniškem besedilu le v nekatere učbenike. Ker naj bi bilo poznavanje in razumevanje lokalne zgodovine osnova za preuče­ vanje nacionalne in m ednarodne zgodovine, avtorica predlaga, da bi lahko v prihodnosti slovenski pisci učbenikov več pozornosti namenili vključevanju krajevnih primerov, npr. slik. nalog ali pisnih odlomkov, ki vključujejo zgodovino posameznih slovenskih krajev v srednješolske učbenike, srednješolski učitelji zgodovine pa bi lahko uporabljali različne naloge, ki bi spodbujale raziskovanje domačega kraja. Ključne besede: lokalna zgodovina, zgodovina, učbeniki, srednja šola. Slovenija. Abstract The contribution displays the presence of local history in secondary school history textbooks, published between 1945 and 2010. The author determines that local history 'vas scarcely included in picture materials, various assignments and in texts only in some textbooks. Since the knovvledge and understanding o f local history is the toundation for the research and studying of national and international history, the author suggests that Slovenian textbook vvriters should pay more attention to local history and include more local examples, e.g. pictures, assignments or vvritten sources in secondary school textbo­ oks, which show the history o f Slovenian places. as well as encourages Slovenian history teachers to use different assignments, which would lead to a greater exploration ot a hometown. Keywords: local history, history, textbooks, secondary school, Slovenia. 2 1 2 D a n ij e l a T r š k a n : L o k a l n a z g o d o v in a . LOKALNA ZGODOVINA V SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO OD LETA 1945 DO LETA 2010 V SLOVENIJI Uvod »Zgodovinska znanost prihaja neprenehom a do novih dognanj in spoznanj, k i j ih vna­ šam o v zgodovino že znanega o kraju ali regiji. Za razum evanje sedanjosti in za razum e­ vanje vseh življenjskih tokov določenega kraja je nujno, da spoznam o preteklost kraja, pretekle dogodke, da lažje do jam em o pomen teh dogodkov za današnje življenje« (Otič, 1999. str. 10). Po mnenju D em arin a dom ači kraj predstavlja uvajanje v predmet zgodovine, saj so slovenski kraji polni sledov zgodovinskih dogajanj, domači kraj pa je lahko v manjši ali večji meri dober vir za uvajanje učencev v preteklost (D em arin , 1969. str. 118). W eber je zgodovini dom ačega kraja pripisoval velik pomen: »Pot k občim zgodovin­ sk im pojavom iz krajevnega izhodišča , ki je seveda različno za vsako šolo. jc mnogo pri­ stnejša in učencu bližja, kar ima za njegovo opredeljevanje in umevanje pojavov v širšem prostoru in času odločilen pom en« (Weber, 1981, str. 15). To pa zahteva, da učitelji zelo dobro poznajo zgodovino dom ačega kraja oz. lokalno zgodovino, poleg tega pa bi morali imeti tudi »m etodološko spretnost in razvit pedagoški čut« (Zgonik , 1968, str. 331). L okalna zgodovina in s tem poznavanje dom ačega kraja ima pom em bno vlogo pri državljanski vzgoji, zato bi se morali učbeniki zgodovine bolj usmeriti v preučevanje lokalne zgodovine, saj je le-ta za dijake tudi neposredno dostopna. »Na tej ravni lahko spoznavajo življenjske zgodbe konkretn ih ljudi in razum ejo interese posam eznikov ter motive za politično, prostovoljsko, kulturno, hum an ita rno in okoljevarstveno delovanje« (Justin, 2006 , str. 90). Zato pom em bno vlogo igrajo tudi srednješolski učbeniki za zgodovino, kjer ne sm em o pozabiti, da so srednješolci ravno v tisti starosti, ko najpogosteje začnejo aktivneje delo­ vati v dom ačem okolju, p redm et zgodovina pa bi moral k temu tudi pozitivno pristopati in om ogočati obravnavanje več učnih vsebin ter izvajanje dejavnosti, povezanih z lokalno zgodovino. A naliza srednješolskih učbenikov za zgodovino1 Pri analizi nas je zan im alo , v kolikšni meri in na kakšen način je bila vključena lo­ ka lna zgodovina v srednješolske učbenike za zgodovino od leta 1945 naprej. Predvidevali smo, d a j e bila lokalna zgodovina vključena v učbenike bolj po letu 1991, po osam osvoji­ tvi Slovenije, ker je bil večji poudarek na slovenski zgodovini. Da bi lažje odgovorili na zgornje vprašanje, smo si zastavili tri specifična raziskovalna vprašan ja , in sicer: Kateri naslovi poglavij in tem v učbenik ih se nanašajo na slovenske kraje?; Ali se slikovno gradivo navezuje na slovenske kraje in katere še posebej?; Katere naloge se nanašajo na lokalno zgodovino v srednješolskih učbenik ih za zgodovino? V teoretično raziskavo sm o vključili 62 srednješolskih učbenikov, ki so izšli med leti 1945 in 2010. V nadaljevanju je predstavljen seznam srednješolskih učbenikov za zgodovino. Leto iz­ daje učbenikov se pri analizi in interpretaciji odgovorov na raziskovalna vprašanja upošteva 1 Daljša predstavitev analize srednješolskih učbenikov za zgodovino, ki so izšli med leti 1945 in 2005, je objavljena v publikaciji: Trškan. Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 142-194. Pričujoča analiza pa je dopolnjena še /. učbeniki, ki so izšli do vključno leta 2010. • n j e navedeno v oklepaju pri primerjavi učbenikov. Pri učbenikih, ki so izšli istega leta. je dodana črka. T r o j a r j e v ZBORNIK 2 1 3 Preglednica: Seznam zgodovinskih učbenikov za srednje šole Leto izdaje Učbeniki zo srednje šole 1946 Mišulin, A. V. (1946). Zgodovina starega veka. Ljubljana: DZS. I947a Hudales. Oskar (1947). Zgodovina za nižje strokovne šole. Prvi del. Ljubljana: DZS. I947b Binter. Bogdan: Petauer, Leopold (1947). Zgodovina starega veka za prvi razred srednjih šol. Ljubljana: DZS. 1947c Galkin. I. S.: Zubok, L. I.: Notovič, F. 0.: Hvostov, V. M. (1947). Zgodovina novega veka 1870-1918. Ljubljana: DZS. I948a Hudales, Oskar (1948). Zgodovina za nižje strokovne šole. Drugi del. Ljubljana: DZS. I948b Hudales, Oskar (1948). Zgodovina za nižje strokovne šole. Druga popravljena izda­ja. Ljubljana: DZS. I948c Muhr. Oton (1948). Zgodovina za prvi razred nižjih srednjih šol. Trst: Zavezniška vojaška uprava Britansko - ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja. Urad za prosveto. 1948Č Kosminski. E. A. (1948). Zgodovina srednjega veka. Ljubljana: DZS. I949a Jefimov, A. V. (1949). Zgodovina novega veka 1789-1870. Ljubljana: DZS. I949b Šturm, Roža (1949). Zgodovina starega veka za višje srednje šole. Trst: Zavezniška vojaška uprava Britansko - ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja. Urad za prosveto. 1950a Šturm, Roža (1950). Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol. Trst: Zavezniška vojaška uprava Britansko - ameriški pas Svobodnega tržaškega oze­ mlja. Urad za prosveto. I950b Šturm, Roža (1950). Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol. Trst: Za­ vezniška vojaška uprava Britansko - ameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja. Urad za prosveto. I95l Zgodovina srednjega veka. (1951). Prirejeno po E. A. Kosminskem. Ljubljana: DZS. 1952 ... . Binter, Bogdan (1952). Zgodovina južnih Slovanov za drugi razred gimnazije. Lju­ bljana: DZS. 1953 Gestrin, Ferdo (1953). Zgodovina za tretji iazied nižjih gimnazij. Ljubljana. DZS. 1954 Petauer, Leopold (1954). Zgodovina za V. lazred gimnazije. Ljubljana. DZS. 1956a Petauer, Leopold (1956). Zgodovina starega veka za pivi iazied gimnazije. Ljublja­ na: DZS. 2 1 4 D a n ij e la T r š k a n : L o k a ln a zg o d o v in a . Leto izdaje Učbeniki za srednje šole I956b Gestrin, Ferdo; Hainz. Jože; Mikuž, Metod (1956). Zgodovina za IV. razred nižjih gimnazij. Ljubljana: MK. 1957 Gestrin, Ferdo (1957). Zgodovina za tretji razred nižjih gimnazij. Ljubljana: DZS. (Spremenjena izdaja). I962 Petauer, Leopold (1962). Zgodovina za gimnazije I. Ljubljana: MK. 1964 Grobelnik, Ivan; Koropec, Jože; Krasovski, Anatol; Terseglav, Franc (1964). Zgodo­ vina za II. razred gimnazije. Ljubljana: MK. 1965 Gross, Mirjana (1965). Zgodovina za tretji razred gimnazije. Ljubljana: DZS. 1967 Mikuž, Metod (1967). Zgodovina za četrti razred gimnazij. Ljubljana: DZS. 1968 Titi, Julij (1968). Zgodovina za poklicne šole. Ljubljana: DZS. 1969 Petauer, Leopold (1969). Zgodovina za gimnazije in sorodne srednje šole I. Ljublja­ na: DZS. 1970 Urankar, Pavle; Šumi, Janez (1970). Zgodovina za srednje tehniške in druge stro­ kovne šole. Ljubljana: Dopisna delavska univerza. 1971 Grobelnik, Ivan (1971). Zgodovina za gimnazije in sorodne srednje šole II. Ljublja­ na: DZS. 1975 Urankar, Pavle (1975). Zgodovina za I. razred ekonomske šole. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. 1976a Grobelnik, Ivan (1976). Zgodovina za 2. razred srednjih šol. Ljubljana: DZS. 1976b Urankar, Pavle (1976). Zgodovina za 2. razred ekonomske šole. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. 1978a Božič, Branko; Weber, Tomaž; Prunk, Janko (1978). Zgodovina 2. Novejša zgodo­ vina. Ljubljana: DZS. 1978b Božič, Branko; Weber, Tomaž; Prunk, Janko (1978). Zgodovina 2'2 Druga svetovna vojna in svet po njej. Ljubljana: DZS. 1978c Urankar, Pavle (1978). Zgodovina za 3. razred ekonomske šole. Izpopolnjena izdaja. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. 1979 Grobelnik, Ivan (1979). Zgodovina 1. Od praskupnosti do kapitalizma. Preizkusno gradivo za učence. Ljubljana: DZS. 1980 Božič, Branko, Trojar, Štefan (1980). Zgodovina za tehniške šole. Ljubljana: DZS. 1981 Grobelnik, Ivan (1981). Zgodovina I. Poskusni učbenik. Ljubljana: DZS. 1982 Božič, Branko; Weber, Tomaž (1982). Zgodovina 2. Ljubljana: DZS. 1983 Grobelnik, Ivan; Voje, Nace (1983). Zgodovina 3. Ljubljana: DZS. T rojarjev ZBORNIK 2 1 5 Leto izdaje Učbeniki za srednje šole 1984 Kremenšek, Marija; Trojar, Štefan (1984). Zgodovina 4. Ljubljana: DZS. I986 Grobelnik, Ivan (1986). Zgodovina I. Dopolnjena izdaja. Ljubljana: DZS. 1989 Kremenšek, Marija (1989). Zgodovina 1. Ljubljana: DZS. 1990 Grobelnik, Ivan; Voje. Ignacij (1990). Zgodovina 2. Ljubljana: DZS. I99l Božič, Branko; Weber, Tomaž (1991). Zgodovina 2. (7. delno dopolnjena izdaja). Ljubljana: DZS. I992a Grobelnik, Ivan (1992). Zgodovina 3. Ljubljana: DZS. 1992b Berzelak, Stane (1992). Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne šole. Ljubljana: DZS. 1995 Repe, Božo (1995). Naša doba: oris zgodovine 20. stoletja: učbenik za 4. razred gimnazije. Ljubljana: DZS. 1996 i Berzelak, Stane (1996). Zgodovina 1 za tehniške in druge strokovne šole. Ljubljana: Modrijan. 1997 Brodnik, Vilma; Jernejčič, Robert A.; Radonjič, Zoran; Urankar-Dornik, Tjaša (1997). Zgodovina 1. Učbenik za prvi letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. 1998 Repe, Božo (1998). Sodobna zgodovina: zgodovina za 4. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan. 1999a Granda, Stane; Rozman, Franc (1999). Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gim­ nazije. Ljubljana: DZS. 1999b Berzelak, Stane (1999). Zgodovina 2 za tehniške in druge strokovne šole. Ljubljana: Modrijan. 1999c Novak, Franci; Globočnik, Janez; Globočnik, Milena (1999). Zgodovina. Družbo­ slovje. Ljubljana: DZS. 1999Č Otič, Marta (1999). Družboslovje. Zgodovina. Ljubljana: MK. 2000 Hozjan, Andrej; Potočnik, Dragan (2000). Zgodovina 2: učbenik za 2. letnik gim­ nazije. Ljubljana: DZS. 2002a Berzelak, Stane (2002). Stare dobe: zgodovina za 1. letnik gimnazij. Ljubljana: Mo- j drijan. j 2002b Berzelak, Stane (2002). Srednji in novi vek: zgodovina za 2. letnik gimnazij. Lju- j bljana: Modrijan. I 2002c Dolenc, Ervin; Gabrič, Aleš (2002). Zgodovina 4: učbenik za 4. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. 2005a Cvirn, Janez; Studen, Andrej (2005). Zgodovina 3. Učbenik za tretji letnik gimna- j zije. Ljubljana: DZS. 2 1 6 D a n ij e l a T r š k a n : L o k a l n a z g o d o v in a . Leto izdaje Učbeniki za srednje šole 2005b Repe, Božo (2005). Sodobna zgodovina: zgodovina za 4. letnik gimnazij. Prenovlje­ na in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan. 2009 Brodnik, Vilma: Jernejčič, Robert; Zgaga Srečko (2009). Zgodovina 1. Učbenik za 1. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. 2010a Cvirn, Janez; Studen. Andrej (2010). Zgodovina 3. Učbenik za 3. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. 201 Ob Mlacovič, Dušan; Urankar, Nataša (2010). Zgodovina 2. Učbenik za 2. letnik gim­ nazije. Ljubljana: DZS.-------------------------------------------------------------------- Raziskavo smo opravili s pom očjo dveh metod, in sicer deskriptivno in eksplikativno neeksperim enta lno metodo pedagoško-zgodovinskega raziskovanja, ki smo ju dopolnili s tehniko analize vsebine (Cencič. 1993) oz. analize učbenikov. Pri analizi učbenikov smo ugotavljali prisotnost poglavij in tem. pogostost slikovnega gradiva in vsebino nalog, ki se nanaša na lokalno zgodovino. Poglavja in tem e, ki se nanašajo na lokalno zgodovino oz. slovenske kraje V vseh učbenik ih smo pregledali naslove poglavij in tem v kazalu, da bi ugotovili, kateri naslovi se nanašajo na lokalno zgodovino oz. na slovenske kraje. Ugotovili smo, da se štiri poglavja nanašajo na lokalno zgodovino, in sicer Spoznavanje lokalne zgodovine in Pom em bnejše kulturnozgodovinske znamenitosti , ki skupaj predstavljata ok. 10 % uč­ beniške vsebine (1999Č); poglavje Prazgodovinska in antična kulturna dediščina na tleh današnje Slovenije (2009), ki predstavlja tudi ok. 10 % učbeniške vsebine (2009) ter p o ­ glavje Razvoj d ružbe na Slovenskem (20l0a), ki predstavlja ok. 11 % učbeniške vsebine. Pri ostalih poglavjih pa se naslovi lahko tudi nanašajo na lokalno zgodovino oz. lah­ ko učitelji zgodovine navezujejo vsebine na lokalno zgodovino, in sicer so to naslednja poglavja: Podobe iz prazgodovine (1997), Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci, Načini življenja na podeželju in v mestih na tleh današnje Slovenije od 11. do 18. stoletja (2010b), Z godov ina vsakdanjega življenja (2009), Svet, Evropa in Slovenci konec 19. in v začetku 20. stoletja (1992b), Svet mojih staršev (1999c), Zgodovina vsakdanjega življenja zadnjih desetletij (1999Č), Vsakdanje življenje v 19. stoletju (2010a). Pri analiz i naslovov tem pa smo ugotovili, da se lahko najbolj navezujejo na dom ači kraj naslednje teme: S rednjeveška m esta na S lovenskem (201 Ob), Gradovi in življenje v njih. Ž ivljenje km etov pod g raščak i (1948a, 1948b), Življenje na prelomu stoletja iz 19. v 20. stol. stoletje (1991), S lovenska d ru žb a na prehodu 19. v 20. stoletje (1999a), Ž ivljenje se h itro sp rem in ja po drugi svetovni vojni (1992b, 1999b), Mesto in p o d e ­ želje konec 19. in v zače tku 20. stoletja, Življenje m ed prvo svetovno vojno (1999b), Življenje, po li t ika in gosp o d ars tv o m ed vojno (1995, 1998, 2005b), G ospodars tvo in vsakdan je življenje: Slovenci v prvi Jugoslaviji (2002c), Življenjske razm ere delavstva v ju g o s lo v an sk ih pokra j inah (1983), Življenjske razm ere posam ezn ih d ru žb en ih plasti v stari Jugoslaviji (1984), Življenje m ed d rugo svetovno vojno (1995, 1999c), Življenje v o k u p iran i Evropi (1998, 2005b). Več tem pa lahko učitelj navezuje na zgodovino d o ­ m ačega kraja, in sicer: Z godov insk i spom en ik i najstarejše človeške d ružbe v Sloveniji (1947a, 1948b). Naši kraji v p razgodovin i (1989). Naši kraji v r im skem obdobju (1997). T r o j a r j e v z b o r n ik 2 1 7 Rim ljan i na slovenskih tleh (194%), Naši kraji pod rimsko oblastjo (1956a). Naši kraji v dobi praskupnosti (1962, 1969). Naši kraji v rimski dobi (2002a). R im ljani v naših k ra ­ jih (1989). Srednjeveška mesta na južnoslovanskem ozemlju (1990), Srednjeveška k u l­ tu rna dejavnost na Slovenskem (2010b), Izgubljena dediščina (v okviru poglavja Svet mojih staršev, 1999c). Največ tem ima učbenik iz leta 1999Č: Naselbinsko kultu rnozgo­ dovinske znam enitosti. Bivalno kulturnozgodovinski spom eniki, Sakraln i spom eniki. K ulturnozgodovinsk i spom enik i, ki so vezani na gospodarstvo. Umetniške stvaritve in dela. Ljudska um etnost (v okviru poglavja Pomembnejše kulturnozgodovinske z n am e­ nitosti) in Zgodovina bivalne kulture , Način prehram bne kulture. Zgodovina glasbe od šestdesetih do devetdesetih let (v okviru poglavja Zgodovina vsakdanjega življenja za­ dnjih desetletij). U čbenika iz leta 2010 imata več tem, ki se nanašajo na slovensko oze ­ mlje. Učbenik 2010(b) ima naslednje teme: Mesta na Slovenskem od 12. do 18. stoletja: svet p r iv ileg iran ih in zaščitenih . Svet proizvajalcev: fužine, rudnik i in m anufakture na S lovenskem, Življenje na podeželju in v mestih na Slovenskem se korenito spremeni: reform e razsvetljenih absolutistov učinkujejo. P rikaz življenja na Slovenskem v prvih zgodovinopisn ih in potopisnih delih. Umetnost kot vir za proučevanje življenja na Slo­ venskem. U čbenik 2010(a) ima naslednje teme: Slovenski kmet; Delavstvo na Sloven­ skem , M eščanstvo na Slovenskem, Začetki in razvoj javnega šolstva: Prizadevanja za em ancipacijo žensk na Slovenskem, Prodor m nožične konfekcije in mode na Sloven­ skem , U rbanizacija slovenskega prostora (v 19. stoletju) v okviru poglavja Razvoj d ru ž ­ be na Slovenskem; v okviru poglavja Vsakdanje življenje v 19. stoletju pa: Zgodovina o troštva in mladosti; položaj žensk v industrijski družbi; Utrip življenja v velemestih na prelomu 19. v 20. stoletje. Ravno tako lahko učitelj obravnava lokalno zgodovino Pri tem ah , ki se nanašajo na slovensko zgodovino: Slovenci pod vlado tujih fevdalcev (1952), Slovenski prostor v v isokem in poznem srednjem veku (2000), Slovenske dežele v v isokem in poznem srednjem veku. Razvoj slovenskih dežel. Slovenske dežele v 17. »n 18. stoletju (2002b), G ospodarske in družbene razmere na Slovenskem (1815-1848) (2005a), G ospodarsk i razvoj na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja (2010a), S lo ­ venci med prvo svetovno vojno, Slovenci po drugi svetovni vojni (1995), Slovenci v d rug i jugoslovanski državi (1998). Ugotavljamo, da srednješolski učbeniki ne vključujejo poglavij in tem, ki se kon­ kre tno nanašajo na lokalno zgodovino, am pak na slovensko zgodovino, ki om ogoča doda tno preučevanje lokalne zgodovine. Izjema je učbenik iz leta 1999 (1999Č). ki ima tudi dober p r im er vključevanja lokalne zgodovine: naselbinsko kulturnozgodovinske znam enitosti ; bivalno kulturnozgodovinsk i spom eniki; sakraln i spom eniki; ku l tu rn o ­ zgodovinsk i spom enik i , ki so vezani na gospodarstvo: um etniške stvaritve in dela in ljudska um etnost. Kot dober p r im er lahko izpostavim o tudi posebno poglavje P razgo­ dov inska in antična ku ltu rna ded išč ina na tleh današnje Slovenije v učbeniku iz leta 2009; Načini življenja na podeželju in v mestih na tleh današnje Slovenije od 11. do 18. stoletja (201 Ob) in Razvoj d ružbe na Slovenskem v učbeniku iz leta 2010(a), ki vklju­ čujeta učbeniško besedilo , slikovno gradivo, dodatno pisno gradivo in naloge, ki se nanašajo na lokalno zgodovino. Zato predlagam o, da bi pisci učbenikov več primerov iz lokalne zgodovine vključili Pri poglavjih o vsakdanjem življenju ter seveda tudi spoznavanju lokalne zgodovine in Pom embnejših kulturnozgodovinskih znamenitosti, načinih prehrambne kulture ipd. Pri Posam eznih tem ah pa bi primere iz lokalne zgodovine lahko učitelji zgodovine vključili Pri življenjskih razm erah v različnih obdobjih in pri različnih slojih prebivalstva. 2 1 8 D a n ijela T r š k a n : L o kalna zg o d o vin a . Slikovno gradivo, ki se navezuje na slovenske kraje Med slikovno gradivo uvrščamo zemljevide, skice, risbe, fotografije, umetniške slike, karikature, grafe idr. Najstarejši učbeniki v 40. letih in 50. letih niso vključevali slikovne­ ga gradiva. Od leta 1952 naprej pa vsi, izjema so bili nekateri učbeniki v 70. letih (1970, 1975,1976b, I978b, 1978c). Izstopa učbenik 1999Č z največ slikovnega gradiva (65), saj je imel slikovno gradivo vpeto v vsako poglavje in predstavlja odličen primer, kako vključiti slikovno gradivo slovenskih krajev v različna obdobja, tematike in vsebine. Glede na zgodovinska obdobja imajo največ slikovnega gradiva učbeniki za 20. sto­ letje (1995, 2002c, 2005b, 2010a), potem učbeniki za 3. letnik (1983, 1999a, 2010a), kar pomeni, d a je več slikovnega gradiva za 19. in 20. stoletje. Izpostavimo lahko slikovno gradivo v najnovejših učbenikih za gimnazije, saj se v učbeniku iz leta 2009 celotno gra­ divo v poglavju Prazgodovinska in antična kulturna dediščina na tleh današnje Slovenije nanaša na slovensko zgodovino oz. lokalno zgodovino; ravno tako tudi slikovno gradivo v učbeniku iz leta 2010(a) v dveh poglavjih Razvoj družbe na Slovenskem in Slovensko nacionalno oblikovanje ter v učbeniku 2010(b) ravno tako v dveh poglavjih Razvoj zgo­ dovinskih dežel in Slovenci (zlasti tema Srednjeveška mesta na Slovenskem) ter Načini življenja na podeželju in v mestih na tleh današnje Slovenije od 11. do 18. stoletja. V učbenikih prevladujejo fotografije (tudi fotografije pisnih virov) in umetniške slike, zelo malo je zemljevidov na temo slovenske zgodovine oz. krajevne zgodovine, razen pri učbeniku 2010b (npr. poglavje Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci). Slikovno gradivo prikazuje predvsem kulturnozgodovinske znamenitosti (gradove, šole, tovarne in druge industrijske zgradbe, cerkve, mostove) (1996, 1999a, 19995, 2000, 2002b, 2002c), precej je tudi krajevnih dogodkov (1999c, 1999Č, 2005a), manj pa panoram kraja v preteklosti (1999Č, 2002a, 2010a, 2010b) in osebnosti (2005a, 2010a). Ugotavljamo, da imajo učbe­ niki, ki so izšli v samostojni Sloveniji oz. od leta 1991 naprej, bistveno več slikovnega gradiva, ki se nanaša na lokalno zgodovino kot tisti, ki so izšli pred letom 1991. Glede na zastopanost slovenskih krajev, se najbolj pogosto pojavlja slikovno gradivo, ki se nanaša na Ljubljano, potem pa na kraje Bled, Ptuj, Idrija, Celje, Maribor, Trbovlje in Kranj. Ostali kraji, ki so zastopani v učbenikih, pa so še Višnja Gora, Žužemberk, Koper, Brežice, Šempeter, Piran, Škofja Loka, Kropa, Hrastnik, Zagorje, Ribnica, Ajdovščina, Kočevje, Črnomelj, Prevalje, Novo mesto, Murska Sobota, Vrhnika, Lesce, Kostanjevica na Krki, Velenje, Dravograd, Slovenj Gradec, Rogatec, Tržič, Prebold, Hrastovlje, Prebold in Vače. Npr. v učbeniku 2010(b) sta pri temi Srednjeveška mesta na Slovenskem izposta­ vljena dva kraja: Koper in Škofja Loka. Naloge, ki se navezujejo na lokalno zgodovino Učbeniki v 40. in 50. letih 20. stoletja niso vključevali nalog. Šele učbeniki, ki so izšli v 60. letih, so vključevali naloge oz. vprašanja za učence. Naloge, ki se nanašajo na lokalno zgodovino, pa se najprej pojavijo v učbeniku iz leta 1969. Srednješolski učbeniki imajo razpon nalog od 1 do 7, razen v učbeniku iz leta 1999Č, ki ima dve poglavji v povezavi z domačim krajem in s tem tudi bistveno več nalog, ki se nanašajo na domači kraj (29 nalog). Naloge, ki jih vključuje ta učbenik, se nanašajo na zgodovinske vire in institucije, ki hranijo vire za krajevno zgodovino, gospodarski razvoj kraja, dogodke, osebnosti, kulturnozgodovinske spomenike in vsakdanje življenje ljudi. Bistvenih razlik med učbeniki, ki so izšli pred in po letu 1991, ni. V nadaljevanju so predstavljene izbrane naloge v srednješolskih učbenikih, ki se na­ našajo na lokalno zgodovino in smo jih razdelili po posameznih tematikah. TroJARJEV zb o r n ik 2 1 9 Primeri nalog, ki se nanašajo na zgodovinske vire o domačem kraju: - »Kje iščemo podatke o zgodovinski preteklosti domačega kraja?« (1999Č, str. 11). - »Katere elemente moramo upoštevati pri proučevanju domačega kraja?« (1999Č, str. 11). - »Navedi kak zgodovinski vir (pripovedko, napis, kroniko, listino, sliko, kip itd.), ki zadeva tvoj okoliš« (1969, str. 7). - »Naštej nekaj zgodovinskih virov, ki so jih našli v bližini tvojega kraja in razkri­ vajo njegovo preteklost« (1999Č, str. 7). - V romanu Janeza Jalna Bobri preberi opis mostiŠčarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Je opisano življenje koliščarjev lahko verodostojen zgodovinski prikaz?« (2009, str. 145). - »Sestavi pregled zgodovinskih virov, ki si jih videl v muzeju ali zgodovinskem arhivu svojega kraja!« (1981, str. 4). - »Ugotovi, kje v bližini tvoje šole se nahaja pokrajinski muzej, ki hrani materialne vire« (1999Č, str. 7). - »Obišči tebi najbližji arhiv in napiši krajše poročilo o arhivskem gradivu, ki ga hrani!« (1997, str. 18). - »Da bi lažje razumeli, kaj se je zgodilo danes, včeraj in predvčerajšnjim, si iz­ delajte rodovnik svoje družine! Ugotovili boste, da bolj ko boste segali nazaj v zgodovino, manj zanesljive podatke boste imeli. Podobno je z zgodovino, še zlasti, če zmanjka pisnih pričevanj« (1997, str. 21). Primeri nalog, ki se nanašajo na zgodovino in razvoj domačega kraja: - »Poišči nekaj zgodovinskih podatkov in zapiši krajši zapis o zgodovini kraja, kjer se nahaja tvoja šola« (1999Č, str. 11). - »Poizvedi, kdaj je nastalo mesto ali kraj, v katerem živiš!« (1981, str. 6). - »Ugotovi, kdaj se prvič v zgodovini omenja tvoj domači kraj« (1999Č, str. 10). - »Poiščite informacije o času in ustanovitelju vam najbližjega mesta v enciklopedični literaturi ali na svetovnem spletu in jo predstavite pri pouku« (2010b, str. 160). - »Naštej nekaj pomembnih zgodovinskih osebnosti, ki so v preteklosti vplivale na razvoj tvojega kraja« (1999Č, str. 10). Primeri nalog, ki se nanašajo na spomenike v domačem kraju: - »Katere pomembne zgodovinske spomenike poznaš v bližini svojega domačega kraja?« (1999Č, str. 11). - »Naštej spomenike v svojem domačem kraju in skušaj ugotoviti njihov pomen« (1999Č, str. 17). - »Naštej pomembne spomenike svojega kraja, razvrsti jih po namenu nastanka« (1999Č, str. 19). Primeri nalog, ki se nanašajo na prazgodovino domačega kraja: - »Ugotovi, ali je v bližini vašega kraja bila odkrita kakšna jama, ki je nekoč rabila kot postojanka ledenodobnih lovcev!« (1981, str. 10). - »Ali poznaš v svojem okolišu kakšno prazgodovinsko najdišče? Opiši ga in poro­ čaj v razredu« (1986, str. 13). - »Izpiši vsa pomembnejša prazgodovinska najdišča v bližini domačega kraja. Ka­ tere so bile najpomembnejše najdbe? Primerjaj rezultate s svojimi sošolci« (1996, str. 25; 2002a, str. 34). - »Napiši poročilo o /tebi/ najbližjem prazgodovinskem najdišču!« (1997, str. 43; 2009, str. 140). 2 2 0 D a n ijela T r š k a n : L o kalna zg o d o vin a . - »Kje je najbližje arheološko najdišče iz te dobe? Opiši najpomembnejše najdbe iz tvoje bližnje okolice in jih razvrsti v seznam. Ugotovitve primerjaj s sošolci« (1996, str. 83). Primeri nalog, ki se nanašajo na antično obdobje domačega kraja: - »Opiši rimske spomenike, najdene v bližnji okolici!« (1981, str. 32). - »Oglej si antično grobišče v Šempetru, mitreje v Ptuju, v bližnjem muzeju pa zbir­ ko rimskih izkopanin. Opiši jih. Izdelaj preglednico kulturnih dosežkov glede na posamezne civilizacije« (1986, str. 41). - »Navedi najbližji rimski spomenik!« (1969, str. 144). - »V bližini vašega kraja poiščite vsaj dve geografski poimenovanji, ki izvirata iz antičnih časov« (2010b, str. 135). Primeri nalog, ki se nanašajo na politično zgodovino: - »V katero deželo je spadal tvoj domači kraj v 15. stoletju?« (1996, str. 154). - »S pomočjo domoznanske literature zberi najpomembnejše dogodke v zgodovini 15. in 16. stoletja v domačem kraju« (1996, str. 184). - »Ugotovi tudi v šolski praksi, kako učinkujejo načela socialistične demokracije, zajete v ustavi leta 1974, na tvoj položaj v šoli, tvoje pravice in dolžnosti! Prenesi to v krajevno skupnost, kjer živiš, in na delovno organizacijo, h katero so združili svoje delo tvoji starši ali starejši bratje in sestre« (1978b, str. 108). Primeri nalog, ki se nanašajo na gospodarsko zgodovino: - »Primerjajte in konkretizirajte, kako je ta proces /industrializacije/ potekal v va­ šem domačem (ali bližnjem) kraju« (1984, str. 182). - »V svojem domačem kraju povprašaj po obrteh, ki imajo že dolgo tradicijo« (1999Č, str. 45). - »Pozanimajte se, kdaj in kje je v vaši okolici začela delovati prva manufakturna delavnica« (2010b, str. 282). - »Poskušaj opisati osnovne gospodarske značilnosti svojega kraja« (1999Č, str. 10). - »Preglej, koliko industrijskih obratov v tvojem šolskem okolišu ima čistilne napra­ ve oziroma ugotovi posledice, če le-teh ni« (1982, str. 157; 1991, str. 150). - »S pomočjo znanja zgodovine, geografije, kemije in fizike ugotovi, kako sodobna spoznanja tehnike uporabljajo v tvojem okolju! V najbližjem industrijskem obratu oceni proizvodne rezultate!« (1982, str. 150; 1991, str. 143). - »Ali lahko ugotovite, koliko ljudi se je v preteklem stoletju ali v začetku 20. st. izselilo iz vašega kraja?« (1992a, str. 27). - »S pomočjo znanja iz geografije dopolni podobo sodobnega industrijskega razvoja sveta, posveti pozornost domačemu okolju« (1982, str. 153; 1991, str. 146). - »Primerjajte današnja nakupovalna središča z veleblagovnicami« (2010a, str. 219). Primeri nalog, ki se nanašajo na varovanje okolja: - »Ugotovi, kako izrabljajo odpadke za energijo in surovine v tvojem okolju« (1982, str. 159; 1991, str. 150). - »Poveži se z geografi in biologi in ugotovi stopnjo onesnaženosti vode, zraka in tal v vašem kraju« (1982, str. 159; 1991, str. 150). Primeri nalog, ki se nanašajo na kulturno zgodovino: - »V bližini svojega kraja poiščite objekt, umetniško upodobitev ..., ki je nastala v tem času /srednjem veku/ (2010b, str. 165). T rojarjev zb o r n ik 221 - »Ugotovite, ali je bil na vašem področju organiziran tabor. Če je bil, zberite lite­ raturo, ki piše o njem, ugotovite potek, dnevni red in udeležbo na njem« (1992a, str. 85; 1983, str. Il8). - »Primerjaj stroko, za katero se izobražuješ, z razvojem v preteklosti« (1999Č, str. 45). Primeri nalog, ki se nanašajo na vsakdanje življenje: - »S pomočjo dostopnih virov skušaj ugotoviti, kakšno je bilo življenje v tvojem kraju pred drugo svetovno vojno. V čem seje razlikovalo od današnjega« (1992b, str. 102; 1999b, str. 99). - »Skušaj s pomočjo dostopnih virov opisati življenje med drugo svetovno vojno v tvojem kraju in bližnji okolici« (1992b, str. 142; 1999b, str. 139). - »Primerjaj življenje ljudi od 50. let dalje do danes. Pomagaj si z izkušnjo staršev in starih staršev« (I992b, str. 181). - »Starše ali stare starše vprašaj, ali se spomnijo, kdaj so prvič gledali televizijo?« (1999c, str. 33). - »Kakšne so bile bivalne razmere tja do šestdesetih let 20. stoletja na Slovenskem?« (1999Č, str. 114). - »Opiši, kako se je spreminjala notranja oprema stanovanja od konca II. svetovne vojne pa do danes« (1999Č, str. 114). - »Povprašaj starše, kako so občutili pomanjkanje in krizo v osemdesetih letih« (1998, str. 223; 2005b, str. 255). Primeri nalog, ki se nanašajo na različne dejavnosti dijakov v muzejih: - »Oglej si arheološke ostaline z Ljubljanskega barja v Narodnem muzeju v Ljublja­ ni« (1989, str. 31). - »Pripravite ekskurzijo na Ljubljansko barje in si oglejte muzejske zbirke z ohra­ njeno kulturno dediščino koliščarjev v Narodnem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana« (2009, str. 144). - »Ce le moreš, prenesi sam ali v skupini obča spoznanja na domače razmere. Te boš dosegel z obiskom tehničnega muzeja (npr. Bistra pri Vrhniki), železarskega mu­ zeja (npr. Jesenice, Kropa, Idrija), rudarskega muzeja (npr. Trbovlje), etnografske­ ga muzeja, muzeja NOB, Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in s prebiranje svetovne literature« (1982, str. 54; 1991, str. 53). - »V Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani ali v muzeju v svojem domačem kraju preštudiraj material za prvo obdobje po osvoboditvi« (1984, str. 146). - »Oglej si muzejske zbirke tebi najbližjega muzeja in o njih napiši sporočilo« (1997, str. 17). - Predstavitve slovenskih muzejev so na spletnem portalu http://www.museums.si. Oglejte si muzejske zbirke najbližjega muzeja in napišite poročilo o njem (2009, str. 13). Primeri nalog, ki vključujejo delo z različnimi viri ter navajajo dijake na preučevanje domačega kraja: - »S pomočjo dodatne literature (katalogov muzejskih razstav idr.) pripravi referat o prazgodovini na naših tleh« (1989, str. 35). - »Na osnovi dodatne literature pripravi referat o Rimljanih v naših krajih (uporabi knjižice iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije)« (1989, str. 127). - »Prouči nastanek in razvoj srednjeveškega mesta na podlagi literature: M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, Ljubljana 1955, J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice I, 2 2 2 D a n ijela T r š k a n : L o kalna zg o d o vin a . Celje 1971; P. Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, Škofja Loka 1972; Krško skozi čas 1477-1977 (zbornik), Krško 1977; J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1982« (1983, str. 32; 1990, str. 24). - »Kaj ti pove Slava vojvodine Kranjske o slovenskih krajih, gradovih, običajih in življenju slovenskega človeka na Kranjskem v 17. stol.?« (1990, str. 122). - »Prelistajte delo Slava vojvodine Kranjske ali Štajersko topografijo in poiščite upodobitev svojega kraja. Koliko se njegova današnja in tedanja podoba razliku­ jeta?« (201 Ob, str. 287). - »Na zemljevidu Slovenije poišči krajevna imena, ki spominjajo na obrambo pred Turki. Če so v bližini ostanki kakšnega turškega tabora, si jih oglej. Pomagaj si s knjigo Petra Fistra Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, 1975« (1983, str. 54; 1990, str. 76). - »Prouči s pomočjo zgodovinskega vira ali časopisnih oziroma radijskih obvestil kak pomemben dogodek iz preteklosti ali sodobnosti svojega kraja« (1986, str. 5). - »Skušaj s pomočjo literature in virov ugotoviti, kakšna je bila gospodarska, po­ litična in kulturna podoba vašega kraja na prelomu stoletja. Primerjaj podatke« (1992b, str. 43; 1999b, str. 40). - »V šolski ali domači knjižnici poišči naslove zgodovinskih knjig, ki obravnavajo občo, narodno, pokrajinsko ali krajevno zgodovino!« (1997, str. 22). Analiza nalog je pokazala, da posamezni učbeniki (razen učbenika 1999Č) vključujejo zelo malo nalog, ki se nanašajo na preučevanje domačega kraja oz. vključujejo bistveno več raznovrstnih nalog na učbeniško besedilo. Zato predlagamo, da bi pisci učbenikov načrtovali več nalog, ki bi spodbujale raziskovanje domačega kraja in bi se nanašale na lokalno zgodovino. Sklep in predlogi Pisci srednješolskih učbenikov za zgodovino so od leta 1945 že poskušali vključiti lo­ kalno zgodovino oz. preučevanje domačega kraja, in sicer v okviru učbeniškega besedila (poglavij oz. tem), slikovnega gradiva in nalog oz. vprašanj. Iz analize srednješolskih učbenikov za zgodovino lahko ugotovimo, da učbeniki po­ sebne pozornosti lokalni zgodovini v učbeniškem besedilu niso posvečali. Izjema je bil srednješolski učbenik (1999Č), ki je vključeval tudi posebno poglavje o lokalni zgodovini, in je edini, ki je vključeval lokalno zgodovino tudi v naslovu poglavja. Učbeniki, ki so iz­ šli po letu 1991, so vsebovali več slikovnega gradiva, ki se je nanašalo na slovenske kraje, predvsem na kulturnozgodovinske znamenitosti, krajevne dogodke v glavnih slovenskih krajih in osebnosti (politike, pisatelje idr.). V večini učbenikov se je največ slikovnega gradiva nanašalo na Ljubljano. Nalog, ki bi se nanašale na preučevanje domačega kraja v preteklosti, pa je bilo zelo malo. Izjema je le srednješolski učbenik iz leta 1999 (1999Č). Vključevanje lokalne zgodovine v učbenike prinaša več pozitivnih elementov pri po­ uku zgodovine v srednjih šolah, saj spodbuja zanimanje srednješolcev za zgodovino do­ mačega kraja oz. za dogodke v slovenskih krajih. Zato bi lahko lokalna zgodovina dodala nove razsežnosti pri preučevanju nacionalne in mednarodne zgodovine. Predlagamo, da bi pisci srednješolskih učbenikov poskušali vključevati več primerov iz različnih slovenskih krajev, npr. več slikovnega gradiva in tudi več pisnih odlomkov, kjer bi dijaki lahko poglobili znanje o lokalni zgodovini oz. zgodovini domačega kraja. Naloge oz. vprašanja v učbenikih pa bi lahko bolj spodbujala dijake k preučevanju lokal­ ne zgodovine ter s tem zavedanju pomena lokalne zgodovine ter življenja in delovanja v domačem kraju. T rojarjev ZBORNIK 2 2 3 Tudi učitelji zgodovine bi lahko učbeniško gradivo dopolnili z dodatnimi nalogami, ki bi se nanašale na domači kraj. Zaključujemo z mislijo: »Samo lokalna ali tradicionalna kultura je tista, ki daje iden­ titeto ali smisel prek skupnosti, pripadanja, in to daje smisel življenja, ustvarja osebne od­ nose, ki so vredni in trajni, vključuje moralo in vedenje, daje vero in upanje itd.« (Žalec. 2006, str. 75). Viri in literatura Cencič, Majda (1994). Raziskovanje šolske zgodovine. V: Šolska kronika - Zbornik za zgodovino šolstva, 26, str. 13-18. Demarin, Josip (1969). Pouk zgodovine v osnovni šoli. Ljubljana: DZS. Justin, Janez (2006). Državljanska vzgoja: Slovenija in Evropa. V: Državljanska in domo­ vinska vzgoja: zbornik. Slovenska Bistrica: Beja, str. 90-99. Otič, Marta (1999). Družboslovje. Zgodovina. Ljubljana: MK. Trškan, Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Weber, Tomaž (1981). Teorija in praksa pouka zgodovine v osnovni šoli. Ljubljana: DZS. Zgonik, Mavricij (1968). Zgodovina v sodobni šoli. Ljubljana: DZS. Žalec, Bojan (2006). Pomen domovinske edukacije. V: Državljanska in domovinska vzgo­ ja: zbornik. Slovenska Bistrica: Beja, str. 70-81. Srednješolski učbeniki so navedeni v preglednici.