KRAJEVNA SKUPNOST GRADIŠČE LJUBLJANA, Rimska cesta 24
Na podlagi 52. in 114. člena statuta krajevne skupnosti Gradišče, v skladu z zakonom o teme-ljih sistema družbenega planiranja in o družbe-nem planu Jugoslavije, na podlagi odloka o ob-vezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1981-1985 in na podlagi obravnave na zborih delovnih ljudi in občanov je Skupščina krajevne skupnosti Gradišče na svoji 4. seji, dne 22. 10. 79 sprejela
Smernice
za pripravo plana
krajevne skupnosti
Gradišče za obdobje
od leta 1981 do leta
1985
1. ANALIZA DOSEDANJEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
1.1 Globalna ocena družbenega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti
Kfajevna skupnost zajema jugozahodni del obdine Ljubljana Center in s svojim območjem pokriva del strogega mestnega središča. Nahaja se v območju med Cankarjevo cesto na severu, Titovo cesto in Gradiščem na vzhodu, Aškerčevo cesto in Tobačno ulico na jugu ter železniško progo na zahodu. Na južnem delu meji na občino Vič-Rudnik, na zahodnem in severnem delu na krajevno skupnost Ajdovščina, na vzhodu pa na kra-jevno skupnost Stara Ljubljana.
V  krajevni skupnosti je po oceni 1300 gospodinjstev s 3800 prebivalci, od tega 1670 moških in 2130 žensk. Fo starosti je le 18% prebivalcev starih do 20 let, 25% pa jih je starih nad 60 let, kar uvršča prebivalstvo krajevne skupnosti med dokaj ostarelo. Od vseh prebivalcev jih je približno 52% zaposlenih, 23% upokojencev, 13% šol-ske in vajeniške mladine ter 12% gospodinj, predšolskih otrok in vzdrževanih oseb.
Na območju krajevne skupnosti so pomembne de-lovne organizacije in ustariove kulturnega, gospodar-skega in družbenopolitičnega značaja. Poleg tega se tu nahajajo številne izobraževalne ustanove. Vse to pogo-juje dejstvo, da znaša dnevni pretok ljudi na območju krajevne skupnosti okoli 30.000 občanov, k čemer pa je treba še prišteti precejšnje število obiskovalcev kultur-nih ustanov, trgovskih in poslovnih objektov.
V  območju krajevne skupnosti je 136 stanovanjskih zgradb, od tega v družbeni lastnini 91 s 1230 stanovanji. Od  navedenega  števila stanovanj je 270  stanovanj  v etažni lastnini, stanovanjskih zgradb v zasebni lastnini pa je 52.
Prav tako je na območju krajevne skupnosti Gradiščž v družbenem sektorju zaposlenih 10.973 delavcev, od tega 67% v gospodarskih dejavnostih in kar 33% v druž-benih dejavnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, predstavniških delegatskih organih ter državni upravi.
Na enega krajana pridejo že trije zaposleni na ob-močju krajevne skupnosti. V tem se odražajo dosedanje neustrezne tendence po zmanjševanju števila prebival-cev in poveCevanju števila zaposlenih na tem območju.
Vsi navedeni podatki kažejo na izredno kompleksnost življenja in razvoja krajevne skupnosti Gradišče. Na tej osnovi ob upoštevanju neposrednih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti so bili oblikovani tudi cilji in razvojne usmeritve srednjeroč-¦   .... . •¦ _ -   '-" ^
nega plana krajevne skupnosti za obdobje 1976-1980. V tem okviru je bil dan zlasti poudarek razvoju krajevne samouprave, urbanističnemu razvoju ter prostorskemu in komunalnemu urejanju območja krajevne skupnosti, izboljšanju prometnih razmer, možnosti za varno giba-nje pešcev in rekreacijo otrok, krepitvi stanovanjske sa-mouprave skupaj z urejanjem in vzdrževanjem ter izboljšanjem stanovanjskih zgradb in okolja; prav tako je bil dan poudarek vzgoji in izobraževanju, organizira-nemu otroškemu varstvu in socialnemu varstvu, kulturi, telesnokulturni in rekreativni dejavnosti ter zagotavlja-nju pogojev zanje; poudarek je bil dan tudi krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njihovega vključevanja v celotno dejavnost krajevne skupnosti; končno je bila postavljena tudi naloga za zagotovitev prostorov za družbeni center za potrebe delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Ob vsem povedanem pa predstavlja krajevna skup-nost Gradišče prostorsko in samoupravno zelo zaokro-ženo celoto. Zato tudi izkušnje kažejo, da dosedanji ob-seg krajevne skupnosti ni predstavljal ovire za razvoj samoupravnih odnosov v sami krajevni skupnosti.
Določene razvojne usmeritve so se dokaj uspešno ure-sničevale, medtem ko je pri uresničevanju drugih plan-skih nalog prišlo do zaostajanja.
1.2 Stanje in razvoj trgovine, gostinstva in drobnega gospodarstva
Zmogljivosti trgovine in še zlasti gostinstva na ob-močju krajevne skupnosti daleč presegajo potrebe pre-bivalcev krajevne skupnosti, pri čemer takšna zasiče-nost že povzroča probleme, kar se še zlasti kaže v zao-strenih prometnih razmerah ter v kalitvah nočnega miru krajanov in številu registriranih prekrškov zoper javni red in mir.
Na drugi strani se čuti pomanjkanje zmogljivosti za opravljanje drobnih storitev za potrebe krajanov (ple-skarji, instalaterji, finančno-ekonomske storitve ipd.), čeprav jih je nekaj na območju krajevne skupnosti.
Ze obstoječo storitveno organizacijo ZITUS, ki deluje na območju krajevne skupnosti, bi bilo treba v bodoče usmeriti še v večjo krepitev in usmerjanje svoje dejav-nosti za potrebe prebivalcev in njihovih gospodinjstev.
1.3 Stanje in razvoj komunalne in protnetne infrastrukture
Območje krajevne skupnosti je v celoti oskrbovano z električno energijo, pojavlja pa se problerh zmogljivosti električnih vodov, zlasti glavnih vodov v starejših stano-vanjskih hišah.
Preskrba z mestnim plinom je le delno zagotovljena, pri čemer razširitev omrežja pri sedanjih kapacitetah pli-narne ni možna. Ob tem pa je treba opozoriti na pro-blem dotrajanosti plinskega omrežja, zaradi česar je že večkrat prišlo do uhajanja plina in možnosti nesreče.
Vodovodno omrežje je zgrajeno in oskrbuje vse stavbe na območju krajevne skupnosti s pitno vodo. Izgradnja toplovodnega omrežja in priključevanje zlasti stanovanj-skih stavb pa zaostaja, kar prispeva k nadaljevanju one-snaževanja zraka iz klasičnih kurišč za centralno ogreva-nje posameznih stavb.
Prometno komunalno so pereči zlasti še vedno odprti problemi:
-  ureditev okolice SNG Drame (predvidoma urejeno v toku leta 1979),
-  izročitev   obstoječih   zelenih   površin   oz.   vrtov  v javno uporabo krajanom ter ureditev enega ali več otro-ških igrišč (zaenkrat predvidoma le v Ferantovem vrtu),
-  slabo urejeno odvijanje prometa;
-  absolutno nerešen problem mirujočega prometa in divjih parkirišč zaradi nespoštovanja prometnih predpi-sov in pomanjkanja učinkovitih sankcij;
-  neustreznost mestnega javnega prometa;
-  prometna zapostavljenost pešcev in kolesarjev.
1.4  Stanje na področju stanovanjskega gospodarstva
Na področju stanovanjske zidave, stanovanjskih in splošnih bivalnih pogojev ocena stanja kaže, da območje krajevne skupnosti razen posebej opravičenih izjem, ne prenese nobene zidave novih, zlasti poslovnih zgradb. Hkrati pa je zaenkrat še nerešeno zmanjševanje onesna-ževanja zraka zaradi klasičnega načina ogrevanja ter izredno zasičenega prometa.
Uspešno se razvija samouprava v stanovanjskih hišah ter odločanje stanovalcev oz. njihov vpliv na sprejema-nje odločitev na področju stanovanjskega gospodarstva.
1.5  Stanje in razvoj na področju družbenih dejavnosti
Obstaja pomanjkanje glede zmogljivosti za organizi-rano varstvo otrok z območja krajevne skupnosti, saj vzgojnovarstveni zavod dr. France Prešeren (s katerim sicer KS dobro sodeluje) doslej zagotavlja organizirano varstvo v svojem okviru le za približno tretjino otrok z območja krajevne skupnosti. To stanje bo lahko delno izboljšala adaptacija in otvoritev novega vzgojnovarstve-nega objekta na Eijavčevi c. 29. Problem predstavlja še vedno pomanjkanje športno-rekreativne površine za mladino iz krajevne skupnosti kot tudi za žolsko mla-dino na območju krajevne skupnosti npr. srediija eko-nomska šola, gimnazija Ivan Cankar).
Na območju krajevne skupnosti uspešno deluje osnovna šola Majde Vrhovnik, ki zajema v izobraževalni proces tudi otroke iz krajevne skupnosti. S to šolo ob-staja dobro sodelovanje, ki se kaže v vrsti izvedenih ak-tivnosti. Še vedno pa ni izpeljan prehod šole na enoi-zmenski pouk (ki je sicer že uveljavljen v večini osnov-nih šol v naši občini) in prek tega dana možnost za uve-ljavitev celodnevne osnovne šole. Razlog za to je v tem, da šola zajema še vedno razmeroma veliko število otrok, ki prebivajo bolj ali manj daleč izven območja krajevne skupnosti.
Na področju zdravstva poteka stalna aktivnost v zvezi z izboljšanjem zdravja krajanov, prav tako pa tudi v zvezi s pojavi alkoholizma in narkomanije, čeprav teh pojavov na območju krajevne skupnosti ni veliko. Na območju krajevne skupnosti je tudi zdravstvena ambu-lanta Zdravstvenega doma Ljubljana, ki pa jo bo treba glede na Število prebivalcev ustrezno preurediti in opre-miti, kakor tudi v večji meri povezati s krajevno skup-nostjo.
Naloge na področju socialnega skrbstva se uspešno izvajajo, pri čemer velja posebej omeniti razreševanje problemov krajanov, ki prejemajo stalno družbeno po-moč in skrb za ostarele občane.
Glede na številne kulturne ustanove na območju kra-jevne skupnosti Gradišče, saj tu deluje vrsta kulturnih ustanov nacionalnega pomena, poteka kulturna aktiv-nost v prvi vrsti v sodelovanju s temi ustanovami. Poleg tega pa postopoma v vedno večji meri pri odvijanju te aktivnosti sodelujejo s svojimi nastopi umetniki in drugi kulturni delavci, ki prebivajo oz. delujejo na območju krajevne skupnosti.
Več pozornosti pa zasluži področje telesnokultiirne in rekreativne dejavnosti, ker se na eni strani pojavlja pro-blem razpoložljivih prostorov, na drugi strani pa tudi problemi organizacijske narave, kjer naj bi večjo vlogo odigrala tudi temeljna telesnokulturna skupnost v ob-čini.
Omeniti je treba odnos samoupravnih interesnih skupnosti do krajevne skupnosti, kjer je krajevna skup-nost imela premalo možnosti vpliva na njihovo delo. Tu se odraža tudi zaenkrat premajhna razmejenost pristoj-nosti med krajevno skupnostjo, občino in mestom.
1.6  Ljudska obramba in družbena samozaščita
Naloge na področju ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite se vsebinsko, organizacijsko, kakor tudi glede na
postavljene roke izvršujejo tekoče, vendar ne brez proble-
mov. Ob tem pa bi bilo treba vzpostaviti še večje sodelo-
vanje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v
    krajevni skupnosti t6r nadaljnje praktično krepiti in pre-
    verjati usposobljenost krajanov. Zlasti po posameznih
stanovanjskih hišah in manjših delovnih organizacijah je še premajhna zavest o potrebnosti in pomenu ljudske obrambe in družbene samozaščite in o vključevanju vanjo v krajevni skupnosti.
1.7  Urejanje prostora in varstvo okolja
Izvajanje planskih usmeritev na področju urejanja pro-stora in varstva okolja je preveč odvisno od zunanjih dejavnikov (LUZ, IZITR, Skupščina občine itd.), kar pri-haja močno do izraza pri urejanju najbolj perečih proble-mov naše krajevne skupnosti, kot so npr. zazidalni otok osnovne šole Majda Vrhovnik, garažna hiša, ureditev oko-lice Drame. Reševanje vprašanj na področju urejanja in uporabe prostora še vedno ne poteka od vsega začetka na podlagi obveščenosti in pa upoštevanja interesa krajanov, zato pogosto prihaja do konfliktnih situacij v bolj ali manj javnih razpravah. Dokaz za takšno obravnavanje so napr. nova cesta ob železnici, zazidalni otok šole Majda Vrhov-nik, garažna hiša in okolica Drame. Glede na to se kot eden temeljnih problemov na tem področju pojavlja neu-strezno vključevanje in upoštevanje občanov ter njihovih interesov ter vstrajanje na vedno bolj preživelem načinu sprejemanja odločitev na podroCju urejanja prostora.
1.8  Obveščanje
Pomembno vlogo je že doslej odigralo obveščanje kraja-nov. Na tem področju so bili storjeni uspešni, tako organi-zacijski kot tudi vsebinski koraki. Pomembno vlogo pri tem imata zlasti ustno obveščanje, občasno namenska obvestila ter obveščanje prek občinskega glasila SZDL »Dogovori«.
2 TEMELJNICILJIIN RAZVOJNE USMERITVE KRAJEVNE SKUPNOSTIGRADIŠCE
ZA OBDOBJE 1981-1985
2.1  Globalni okviri in prednostne naloge
S samoupravnimi sporazumi o temeljih plana krajevne skupnosti ter s planom krajevne skupnosti za obdobje 1981-1985 bomo podrobneje opredelili zlasti naslednje možne okvire in prednostne naloge razvoja:
1.  zaustaviti moramo zmanjševanje števila prebivalcev krajevne skupnosti in si prizadevati za ustvarjanje pogojev za postopno pomlaje vanje starostne strukture prebivalcev;
2.  število zaposlenih na območju krajevne skupnosti se ne bi smelo več občutneje povečati (na enega stalnega prebivalca KS pridejo že trije zaposleni);
3.  prizadevati si moramo, da bi obseg tistih gospodar-skih, družbenih in upravnih dejavnosti, ki niso name-njene zadovoljevanju neposrednih potreb krajanov, ostal po možnosti enak, kolikor se ne bi obseg posameznih dejavnosti celo postopofna zmanjševal;
4.  še večji poudarek bomo dali krepitvi samoupravnega urejanja medsebojnih odnosov in sprejemanja odločitev, nadaljnji humanizaciji odnosov med prebivalci krajevne skupnosti in povezovanju z delavci v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih na območju krajevne skupnosti;
5.  v sodelovanju z drugimi dejavniki bomo postopoma zagotovili bolj zdrave splošne pogoje bivanja (zmanjšanje onesnaženosti zraka, hrupa; večje rekreacijske in zelene površine, ustreznejša prometna ureditev itd.).
2.2  Smernice za razvoj na področju samoupravnih odnosov
1.  doslednejše moramo izvajati in dograjevati statut in samoupravne akte krajevne skupnosti v skladu z nadalj-nim razvojem samoupravnih socialističnih odnosov,
2.  poglobiti moramo samoupravno delovanje organov, delovnih teles in delegacij krajevne skupnosti ob še več-jem   povezovanju z vsemi krajani in njihovimi interesi ter potrebami,
3.  še naprej moramo krepiti in širiti samoupravno pove-zovanje z organizacijami združenega dela, z delovnimi in ¦drugimi skupnostmi na območju krajevne skupnosti pri uresničevanju skupnih potreb in interesov ter za izvajanje planskih ciljev in nalog,
4.  na podlagi ugotovljenih skupnih problemov in inte-resov bomo okrepili samoupravno povezovanje s sosed-njimi krajevnimi skupnostmi in s tistimi organizacijami in skupnostmi, ki se nahajajo izven območja krajevne skupnosti, a pri tem vseeno pomembno vplivajo na življe-nje in razvoj krajevne skupnosti.
2.3 Smernice za razvoj oskrbovalnih in drugih storitvenih dejavnosti
1.  Preskrbovalne dejavnosti že zdaj daled presegajo po-trebe krajanov in so že dosegle stopnjo zasičenosti tako glede pretoka ljudi kot glede pretoka osebnih in dostav-nih motornih vozil, zato se te dejavnosti v planskem ob-dobju ne bi smele več širiti. Okrepiti in usmeriti v kon-kretne rešitve pa bomo morali delovanje sveta potrošni-kov ter njegovo sodelovanje z obstoječimi preskrboval-nimi organizacijami.
2.  Prav tako v planskem obdobju ne bi smeli več graditi nobenih gostinskih objektov na območju krajevne skup-nosti glede na splošno zasičenost tega območja s temi dejavnostmi. Hkrati pa je treba izboljšati raven gostin-skih, trgovskih ter drugih drobnih storitev.
3.  Na območju krajevne skupnosti (lahko pa tudi v sosednjih krajevnih skupnostih) bi bilo treba pospeševati ustanavljanje in razvoj tistih storitvenih dejavnosti, obrti, ki zadovoljujejo neposredne vsakodneven potrebe kraja-nov (popravila drobnih gospodinjskih in drugih strbjev, kemične čistilnice, likalnice ipd.).
4.  Na področju komunalne in prometne infrastrukture moramo doseči zlasti naslednje:
postopna ojačitev glavnega električnega omrežja (pre-šibko in dotrajano glede na stalno povečevanje porabe električne energije) in glavnih vodov v stanovanjskih hi-šah; postopna obnova najbolj dotrajanih delov plinovo-dnega omrežja ter njegova razžiritev po celem območju krajevne skupnosti, komunalna ureditev Hrovatinovega in Foersterjevega vrta in otroškega igrišča v Ferantovem vrtu, ureditev okolice doma Ivan Cankar, osnovne šole Majde Vrhovnik in nove Prešernove ceste; izpopolnitev omrežja javne razsvetljave, nujna ureditev prometnega sistema; priključitev čim večjega števila stavb na toplovo-dno omrežje; zagotovitev večje varnosti pešcev in kolesar-jev; uvedba učinkovitega komunalnega redarstva; ostre sankcije za dosego in vzdrževanje čistoče v celem mestu.
5.  Na področju  stanovanjskega gospodarstva  si  bo treba prizadevati za spremembo stanovanjske zakono-daje, za preprečitev nadaljnjega širjenja poslovnih prosto-rov na škodo stanovanjske površine; krepiti bo treba re-dno vzdrževanje in izboljševanje obstoječega stanovanj-skega fonda, zlasti starejših hiš; poskrbeti bo treba za tehnično in strokovno usposobljenost stanovalcev v eno-tah civilne zaščite in požarne varnosti ter v ta namen usposobiti ekipe po stanovanjskih hišah; zagotoviti bo treba še tesnejše sodelovanje s samoupravno stanovanj-sko skupnostjo in vpliv krajevne skupnosti ter zbora sta-novalcev na njeno delo; prizadevati si bo treba za čim bolj urejeno in negovano okolico stanovanjskih hiš; sprejem ostrejših in bolj celovitih predpisov in ukrepov za splošno čistočo.
6.  Na področju vzgoje in izobraževanja moramo nada-ljevati in še poglobiti sodelovanje z vzgojno varstvenim zavodom dr. France Prešeren in osnovno šolo Majda Vr-hovnik; ob tem si je treba prizadevati, da se poveča zajetje predšolskih otrok z območja krajevne skupnosti .v druž-beno organizirano vzgojnovarstveno dejavnost, prav tako bi  bilo treba čimprej zagotoviti prehod osnovne šoJe Majde Vrhovnik tudi v nižjih razredih na eno izmenski pouk in preko tega na celodnevno osnovno šolo (to bo verjetno zahtevalo zmanjšanje števila učencev, ki prebi-vajo izven območja krajevne skupnosti ali njene bližnje okolice); povečati bi bilo treba zmogljivosti vzgojnovar-stvenih ustanov; pridobiti bi bilo treba nove površine za otroška igrišča; zagotoviti bi bilo treba športno-rekrea-tivne površine za šolsko mladino v sklopu šol ali drugje

(npr. med stanovanjskimi hišami); prispevati bi bilo treba k reševanju problema srednje ekonomske šole (ni možno-sti za organizirano rekreacijo, slaba možnost umika učen-cev iz stavbe ob naravni nesreči).
7.  Na področju zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva bi morali: še naprej krepiti posvečanje skrbi varstvu otrok in mladine, varstvu odraslih (zlasti ogrože-nih posameznikov in družin) in varstvu ostarelih (sosed-ska pomoč, nega na domu, skrb za primeme bivalne pogoje, obiskovanje in priložnostno obdarovanje); pospe-ševati ustrezen razvoj zdravstvenega varstva otrok in osta-relih; izboljšanje snage in urejenosti okolja (v sodelovanjii s hišnimi sveti ter trgovskimi in gostinskimi delovnimi organizacijami), krepiti boj proti alkoholizmu in narko-maniji; odpravljati mladinsko prestopništvo in nuditi po-moč vzgojno zanemarjenim otrokom ter otrokom z mot-njami v razvoju; zagotoviti adaptacijo in večjo povezavo ambulante z krajevno skupnostjo, zlasti zaradi starostne strukture občanov.
8.  Potrebna bo stalna akcija za kultiviranje odnosov Ijudi med seboj in do okolja, v katerem živimo. Na po-dročju kulturne dejavnosti bo treba nadaljevati in krepiti sodelovnje s kulturnimi ustanovami na območju krajevne skupnosti; k pasivnemu in aktivnemu sodelovanju pri raznih kulturnih prireditvah bo treba pritegniti čim širši krog krajanov; še nadalje bo treba vzdrževati in krepiti sodelovanje z delovnimi organizacijami na področju kul-turne aktivnosti (prostori itd).
9.  V naslednjem planskem obdobju moramo večjo po-zornost posvetiti telesno kulturni in rekreativni dejavno-sti krajanov. V sodelovanju z temeljno telesno kulturno skupnostjo bo treba organizirati športne in rekreativne dejavnosti stalnega ali občasnega značaja, na območju krajevne skupnosti in izven nje in v ta namen pridobiti tudi ustrezne površine (tako na prostem kot tudi v zaprtih prostorih).
10.  Izboljšati bo treba tudi prostorske pogoje za delova-nje krajevne skupnosti (oblikovanje družbenega centra).
%A Smernice za razvoj na področju urejanja prostora in varstva okolja
Na področju urejanja prostora in varstva okolja mo-ramo že v pripravah tako plana krajevne skupnosti Gradi-šče kot tudi planov občine Ljubljana Center in mesta Ljubljane zagotoviti neposredno vključevanje krajanov in njihovih interesov v dogovarjanje o posameznih urbani-stičnih in podobnih rešitvah v prostoru ter njihovo obli-kovanje.
Glede na to se bo krajevna skupnost vključila že od samega začetka v proces priprave dokumentov za posa-mezne faze ter tako skupaj z občino prevzame vlogo no-silca nalog, strokovne organizacije pa morajo končno po-stati le samo izvajalci ne pa kot doslej nosilci nalog in oblikovanja odločitev.
V ta namen bomo v procesu priprave plana krajevne skupnosti za obdobje 1981-1985 čim prej opredelili kon-kretne interese in potrebe krajanov glede urejanja pro-stora in varstva okolja (nove gradnje, spremembe na-membnosti in adaptacije, prometna infrastruktura in ure-ditev ipd.) v prvi vrsti za območje krajevne skupnosti, poleg tega pa bomo sodelovali na tem področju s tistimi KS, katerih vpliv se kaže v krajevni skupnosti Gradišče.
2.5 Smernice za razvoj na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite moramo okrepiti sodelovanje krajevne skupnosti s te-meljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in skupnostmi na območju krajevne skupnosti; tako v ok-viru že obstoječih kot tudi v okviru predvidenih novih objektov bo treba zagotoviti potrebne objekte in sredstva za zaščito občanov pred posledicami vojnih učinkov ali posledic elementarnih nezgod; okrepiti in poživiti bo treba odbor za družbeno samozaščito in vključiti delegate iz območja krajevne skupnosti v ustrezne organe v občini in mestu; dopolnjevati in ažurirati bo treba obrambni načrt krajevne skupnosti v vezavi z obrambnim načrtom  
občine Ljubijana Center; okrepiti bo treba hišno civilno zaščito, usposabljanje in praktične vaje pripadnikov ci-vilne zaščite; zagotoviti bo treba tudi ustrezno opremo v krajevni skupnosti in v stanovanjskih hišah, kakor tudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju krajevne skupnosti; prav tako bo treba zagotoviti izgrad-njo zaklonišč za potrebe krajanov.
3 URESNIČEVANJE RAZVOJNIH USMERITEV
Uresničevanje sprejetih razvojnih usmeritev krajevne skupnosti Gradišče za obdobje 1981-1985 bo potekalo na naslednje načine:
1. s samoprispevkom in lastnim delom občanov in z last-nimi sredstvi krajevne skupnosti;
2.  s sredstvi temeljnih organizacij združenega dela, dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti ter samou-pravnih interesnih skupnosti na podlagi sklenjenih sa-moupravnih sporazumov o temeljih plana krajevne skup-nosti, pri čemer bodo s svojo udeležbo prisotni tudi ob-čani in krajevna skupnost;
3.  s sredstvi, ki jih bodo za samostojno izvajanje posa-meznih nalog in aktivnosti na območju krajevne skupno-sti namenile posamezne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti;
4.  s sredstvi proračuna občine, ki bodo namenjena za izvajanje tistih nalog in aktivnosti, ki so funkcionalno povezane z občino in njenim delovanjem.
Konkreten pregled posameznih razvojnih nalog in na-čin njihovega uresničevanja bo podrobno opredeljen in določen v procesu samoupravnega sporazumevanja o te-meljih plana krajevne skupnosti in planov drugih udele-žencev planiranja.
4  NADALJNJIPOTEKPRIPRAVPLANAKRAJEVNE SKUPNOSTIGRADIŠCE ZA OBDOBJE 1981-1985
Na podlagi teh smernic in v skladu s sistemom družbe-nega planiranja bo krajevna skupnost brez odlašanja dala pobudo za konkretno opredeljevanje medsebojnih in skupnih potreb ter interesov nosilcev in udeležencev pla-niranja v krajevni skupnosti. Na tej osnovi bo tudi vzpod-bujala oblikovanje elementov udeležencev planiranja za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana krajevne skupnosti ter si prizadevala za pravočasno skle-panje teh samoupravnih sporazumov. V tem procesu bodo morale pomembno vlogo odigrati tudi vse delega-cije krajevne skupnosti za posamezne samoupravne inte-resne skupnosti, kakor tudi drugi organi in družbenopoli-tične organizacije v krajevni skupnosti. Na podlagi skle-njenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov pa bo v skladu s sprejetim sklepom o pripravi plana krajevne skupnosti pravočasno oblikovan, nato pa obravnavan in sprejet najprej osnutek in zatem predlog plana krajevne skupnosti Gradišče za obdobje 1981-1985.
Skupščina in svet skupšCine krajevne skupnosti si bo-sta morala prizadevati, da bodo s samoupravnimi spora-zumi o temeljih planov v čim večji meri sprejete takšne medsebojne obveznosti, ki bodo v planskem obdobju za-gotavljale uresničevanje neposrednih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. To po-meni, da bo treba s temi samoupravnimi sporazumi še zlasti zagotoviti finančno in ostalo materialno podlago za uresničevanje sprejetih razvojnih usmeritev za obdobje 1981-1985 v krajevni skupnosti Gradišče.
5  OBJAVA SMERNIC
Svet skupščine krajevne skupnosti bo v skladu s statu-tom brez odlašanja poskrbel, da bodo s temi smernicami seznanjeni vsi delovni ljudje in občahi ter samoupravne in druge organizacije in skupnosti na območju krajevne skupnosti, kakor tudi ustrezni organi občine Ljubljana Center (po možnosti z objavo v glasilu »Dogovori«).
Predsednik skupščine: Marko Polič