stev. 2ib. f IliM vi® i® 25. »ra m p>m, mm stane rsamu Leto LID. Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 sa pol leta ..... ,120 ■a celo leto .... „ 240 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din M v inozemstva.... - 80 Cene inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročila popust Izhaja vsak dan icvzeinši ponedeljke hi dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. prilogo „ Ilustrirani Slovenec" Pošinioa plačana v gotovini Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnlštva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. ,Veeen}ak, narodni poslanec. Sila ali zakon? Gospod finančni delegat dr. Šavnik je iznenadil prav neprijetno naše občine in Okrajne zastope ter vso javnost z znano svojo okrožnico, kjer na eni strani z vso strogostjo zahteva iztirjanje davčnih zaostankov, na drugi strani pa občinam oziroma okrajnim zastopom (cestnim odborom) ustavi izplačilo doklad. Dvomim, da se je g. delegat v polni meri zavedal težine in usodepolnih posledic svoje odlpčitve. Te so namreč takšne, da bi se morala delegatova odločitev takoj kasirati. Pravna stran. Gospod delegat zaukazuje ustaviti izplačilo avtonomnih doklad posameznim občinam, dokler so v njih območju davčni zaostanki. Tako ruši vse dosedanje pravno stanje in pojmovanje razmerja med davčno oblastjo in njenimi organi ter samoupravnimi korporaciijami. Indirektno pa jim nalaga dolžnosti in pravice, katerih po obstoječih zakonih absolutno nimajo. Okraji (cest. odbori) in občine imajo po do sedaj veljavnih zakonih pravico svoje potrebe kriti ravno tako kakor država s z zakonom odobrenimi davščinami, ki jih v glavnem tvorijo doklade k nekaterim direktnim državnim davkom. Občinske in okrajne doklade so popolnoma samostojni davki, katerih višino določajo popolnoma same v okviru zakona občine in okraji, odnosno njihova legalna zastopstva na podlagi proračunov. Čim so proračuni po v zakonu predvidenih oblastvih odobreni, nima z dokladami absolutno nihče drugi razpolagati, kakor le avtonomne korporacije same, ker so postale na podlagi zakonitega akta te doklade last okrajev, oziroma občin. Ukinitev torej znači samovoljno razpolaganje s tujo lastnino na podlagi sile in brez zakona. Uvaja se nekako praksa, kakor je bila za časa Abdul Hamida v Turčiji pri carinarnah, kjer je ca-rinar pobiral carine en dan za sebe, en dan za rodbino in pet dni za >sultana«, ker mu ta ni dajal po več mesecev plače. Gospod delegat sicer ne pobira davščin za sebe in ne ustavlja izplačil za rodbino, toda čuje se, da so okraji že prej v posameznih slučajih čakali na svoje doklade, ker se je baje njihov denar trenutno rabil za izplačilo mesečnih plač uradništva v Sloveniji. Če je bila vsled znane točnosti bel-grajskega centralizma nastopila izjemoma ta nujnost, tako ravnanje sicer v zakonu ni utemeljeno, toda upravno in socialno je razumljivo. Ah nikakor ne gre, da sedaj ruši z znano okrožnico pozitivna prava samoupravnim korporacijam. Mi veljamo in hočemo biti pred svetom kot pravna država in v pravni državi je takšen akt nerazumljiv in nedovoljen. Zaradi enostavnosti, da ne bi okraji in občine paralelno poleg državnega davčnega aparata še morale ustvarjati svojega za pobiranje davkov, je zakonodajalec od vsega početka, odkaT obstojajo samoupravne občine in okraji, poveril pobiranje davčnim uradom in ti so imeli nalog, da od vplačanih svot takoj obračunajo, koliko odpade na državni davek, koliko na okraje in koliko na občine. Dolžni so bili za okraje in občine pobrane davke mesečno oilrajtovati okrajem in občinam. Tu se do sedaj kolikor meni znano ni zakonito prav nič menjalo. Imamo pa še drugo stran ki tudi več kot jasno kaže, da je korak g. delegata zakonito neutemeljen in da vede naravnost v zmedenje pravnih pojmov o pravicah in dolžnostih ter v razne absurdnosti. Kako se zarnore misliti recimo mene, da jamčim za davčne obveznosti gosp. delegata!? Kako poleg tega še okraji in občine morajo jamčiti za plačila državnih davščin, od katerih po zakonu sploh nimajo pravice pobirati doklad?! Nedopustno in logično nemogoče je, porabiti recimo doklade, ki jih je pravočasno plačal davkoplačevalec A za plačilo državnega davka, s katerim je v zaostanku davkoplačevalec B. Vsak davčni obvezanec je pač dolžan plačati tako državni, kakor okrajni in občinski davek in če je on svoj davek plačal, ga je plačal samo za sebe in za nobenega drugega. Njega tudi ne veže nobena dolžnost iz solidarnosti. V nasprotnem slučaju namreč pridemo, do zaključka, da občine in okraji kot juridične osebe s svojimi dokladami jamčijo za iatirljivost državnih davkov. Menda je več kot jasno, da to ni mogoče na podlagi zakona in v rednih pravnih odnošajih, temveč le v primitivnih despotičnih vladavinah, kjer je samovolja norma. Okraji in občine pri iztirjavanju davkov, tako svojih kakor državnih sploh aktivno niso soudeleženi, oni nimajo za to niti zakonite podlage niti potrebnih organov ravno radi tega zakonitega stanja. Politično-upravna in socijalno-gospodarska stran. Ukrep g. delegata znači sicer ne de iure, pač pa de facto ukinitev naših samouprav. Kaj nam pomaga korporacija, kaj še tako obširen, z zakoni o občinski Ln okrajni samoupravi njej določen delokrog, ako se ji odvzame materialna možnost, sredstva, da ga izvršuje?! Prav nič druzega, kakor onemogočitev vsacega rednega funkcioniranja znači izvršitev tega ukrepa. V proračunih okrajev in občin so predvidene poleg rednih stroškov za aparat tudi razne investicije za popravila cest, mostov, šolskih poslopij, potrebščin za šole in so same brezpogojno potrebne in neodložljive gospodarske in kulturne zadeve okrajev in občin. Marsikje se započete zgradbe in dela še končujejo, okrajem in občinam nastopi zakonita obveznost za izplačilo, izpolniti se morajo kontraktualne obveznosti. V tem trenutku pa nastopi g. delegat in ustavi po svojih organih izplačilo doklad, ki so jih davkoplačevalci dejansko vplačali in to ne le za državo, temveč tudi za okraj in za občino! Ukrep g. delegata postane na ta način tudi povod celi vrsti pravnih sporov in nesoglasij med občinami iu okraji ter njihovimi nastavljenci ter vsemi, ki imajo terminirane pogodbe, ki jih je okraj ali občina sklenila ne le v dobri veri, temveč oprta na zakon in dosedanjo prakso. Ali naj dobimo še v občine in okraje ono neznosno, vso solidnost in točnost uničujočo ter demorali-zujočo prakso naše državne centralistične u-prave, kjer tirjajo, prosijo in s sodnim postopanjem ugotavljajo svoje pravice razni dobavitelji? Ali naj tudi občine in okraji pridejo na sistem >dugovi iz rani jih godina«?! In gospodarsko ter socialne posledice?! Tudi tega g. delegat ni uvaževal, vsaj ne v zadostni meri. Okrajni zastopi (cestni odbori) imajo ravno sedaj plačati voznikom in podjetnikom gramoz in dovažanje ter pripravljanje taistega. Naravnost ironija bo, ako pridejo ti vozniki in delavci na okrajni zastop ali občino z davčno položnico v roki ter prosijo, da dobijo vsaj toliko od svojega zasluženega denarja, da bi poravnali svoje davčne obveznosti?! Kako in s čim pa naj okraji in občine plačajo svoje nastavljence?! Ali jih naj vržejo na cesto ter pomnožijo še brezposelnost, ki že itak vlada v Sloveniji? Iz pravnega, iz upravnega, iz gospodarskega in socialnega stališča je nemogoče vzdrževati, odnosno realizirati zahtevo g. delegata, zato je edino umestno, da jo umakne sam ali minister financ, kajti sicer so neizbežni poleg nepotrebnih križev in težav tudi pravni spori med občinami in okraji na eni, ter g. delegatom, odnosno finančno upravo na drugi strani. Mislim, da pri nas še ni vse dopustno in tudi državna uprava, ki naj bi bila vzgled vsem drugim, pač ne sme teptati načel državljanske morale in zatirati, odnosno žaliti pravnega čuta državljanov. Ni dovolj, da Slovenija plača visoko višjo vsoto, kakor jo predvideva finančni zakon za poedine vrste direktnih davkov, ker se ne upošteva duh, temveč bolj besedilo zakona, ni dovolj, da so se začele eksekuciije, kakor jih pozna le nasilna kontribucijska praksa, sedaj smo na tem, da ne dobijo občine svojih zakonito jim pripadajočih doklad in naj postanejo nezakoniti priganjači in eksekulorji. Med vojsko smo doživeli, da je erar pre-napel rekvizicijo živil. Posledica je bila demo-ralizacija in uboj dveh komisarjev na Štajerskem. Ali hoče davčna uprava tudi sedaj tirati ljudi v obup? Slučaj Suppanz ni osamljen. Žalostno pa je, da >Jutarnji list« v Zagrebu lnhko ironično piše, da se godi Slovencem to, ker imajo izključno slovenski davčni aparat, gospod delegat, mi nisuio silne« in nnilun- Radikali snubijo SLS. Belgrad, 24. sept. (Izv.) Radikalni ministri, ki se nahajajo v Belgradu so imeli v predsedništvu vlade konferenco, katere se je udeležil predsednik radikalnega kluba Ljuba Zivkovič. Ta konferenca je bila z več strani značilna. Na njej so izdelali poročilo, katerega naj bi podal Ante Radojevič, ki potuje v imenu vlade, o strankarskem političnem položaju Nikoli Pašiču v Monte Carlu, kamor odpotuje jutri. Poročilo, s katerim bo šel Radojevič v Monte Carlo, se zdi, da za sedanji položaj ne bo preveč povoljno. Z vseh strani prihajajo od radikalnih organizacij protesti in pritožbe, ki izražajo nezadovoljstvo z načinom uprave, posebno pa z držanjem radičevcev v vladi. Sporazum, ki sta ga sklenila NRS in HSS, smatrajo NRS kot nepopolno delo in mislijo, da daje radičevcem preveč razmaha, ker so s tem načinom sporazuma prišli do moči in se v vladi obnašajo kot gospodarji ene dpžavne polovice. Zadržanje radičevcev se zdi radikalni stranki sumljivo. Misli se, da bi bilo za državo potrebno, da bi se začelo s spreminjevanjem položaja, v katerem bi HSS, če bi se eventu-elno obdržala v kombinaciji, morala sebe na celi črti spraviti v ravnotežje. Postopanje radi- čevcev na Hrvatskem in njihove ten-povedi napačno prevedel izraza »preziranje in omalovaževanje« z istoslovnima slovenskima izrazoma mesto s pravilnima izrazoma »zsramovanje* ali »sramotenje« in »zaničevanje« ali pa »poniževanje«. Morda bi juristi vedeli 2a točnejša izraza, toda »preziranje« in »omalovaževanje« sta popolnoma napačna in bi s« vsak pisec lepo zahvalil, če bi ga sodišče radi »preziranja državnih naprav« popolnoma po krivem kaznovalo z zaporom do šestih mesecev ali radi »omalovaževanja kake iizične ali pravne osebe« z zaporom do enega leta. Ta huda, bistvena napaka se mora uradno popraviti. Morda tudi ne bo odveč pripomba, da se časepisi, ki izhajajo menj kot šestkrat na leto, ne smatrajo kot periodični spisi v smislu t. z„ zato zanje ne veljajo določbe člena 8. t. z. Prevoditelj je obdržal več srbsko-hrvat-skih izrazov, za katere imamo Slovenci svoje, že ustaljene izraze. Mesto novine, pravimo časnik ali list, mesto novinar časnikar; za-brana, zabraniti se rabi sicer tudi v slovenščini z istim pomenom kakor v srbohrvaščini, vendar pomeni navadno to, kar pravi' Nemec vervvahren; za srbsko-hrvatski besedi zabra-na, zabraniti rabimo navadno izraza prepoved, prepovedati. Tudi se ne more reči »zabrana sestoji iz tega, da« ampak »prepoved (zabrana) sestoji v tem, da«. Uvreda je sicer staro-slovenska beseda, pa ni več v rabi; mesto nje rabimo besedo žalitev, za uvrediti žaliti^.mesto kleveta, klevetati pravimo navadno obrekovanje, obrekovati, dasiravno se časopisje teh izrazov ogiblje. Če vladna večina v zakonodajnem odboru ni hotela prevzeti v zakon za njegovo jasnost potrebnih definicij, bi bila morala skrbeti vsaj za to, da bi se bila pojasnila k posameznim zakonskim določbam objavila v »Službenih novinah« oziroma »Uradnih listih« istočasno kakor zakon. Ako g. minister tega vsaj naknadno ne stori, se zakon ne bo pravilno izvajal. Tako se je n. pr. zgodilo, da državni pravilnik v Sarajevu ni hotel v smislu čl. 5. dati predložitelju potrdila o prijavi lista »Ne-djelja«, sklicujoč se na čl. 19., češ da je bila »Ncdjelja« ustavljena, čl. 19. pa določa tudi nese, marveč terja popolno prešinjenost, ki ji odgovarja kot kontradiktorično nasprotje sovražnost, pohajajoča od popolnoma antikrščan-skega principa. Vuiesui stadiji so samo v gotovih razmerah manjše zlo, ki se tolerira, ah minimum dobrega, in, če so razmere take, da ali katoliške stranke ni (kakor v Franciji), ali da začasno (pro hic et nune) in vsled prav izrednih okoliščin interesi Cerkve terjajo neko širše stališče (Italija), more seveda sveti oče papež, na katerega se moj kritik sklicuje, dovoliti katolikom, da so lahko pristaši stranke, ki saj ne nasprotuje katoliškim načelom. Da pa to ni idealua norma, ampak samo minimalni zahtevek v očigled gn-tovim okoliščinam, sledi jasno iz neštetih enunciacij papežev našega in preteklega stoletja, kakor tudi sedanjega svetega očeta, o katerem nihče na svetu ne bo dvomil, da veljajo njegove simpatije italijanski ljudski stranki, dasi ga lako izredne razmere v Italiji sami kakor posebni položaj svete stolice v njej silijo do bolj rezerviranega iu na vse strani skrajno previdno odteM nega stališča. Da li v Sloveniji obstojajo danes take razmere, da bi se bilo treba odreči idealni normi in zapustiti teženje za poenotenjem političnega mišljenja in delovanja katoličanov ne samo Slovenije, ampak cele države v eni stranki, o tem dvomim. Tudi v paritetični državi je katoliška stranka ne samo mogoča, ampak nujno potrebna in navadno še bolj nego v enokon-fesionalni »katoliški-- državi, kakor je to jako lepo obrazložil moj prijatelj dr. Tominec v lanski »Socialni Misli«. Prav zato smatram jaz za usodno znamenje, če se celo od strani, od katere bi Človek najmenj pričakoval, favorizira odmik s kat exohen katoliškega političnega stališča k raznim nevtralnim stališčem, če so sploh nevtralna. Kajti nobena razžalitev ni. ampak gola ugotovitev dejstev, da so se tisti, ki najbolj predstavljajo duha SKS in njej sorodnih skupin — program je menj odlo-čiven! — opetovano izrekli zoper politični ideal katolištva in ga odklanjajo z enako odločnostjo tudi danes, ker se njihovo pojmovanje o odnosu med vero iu politiko razlikuje od katoliškega, ker principijelno taje, da katolištvo nujno ima svoj politični zamisel ali vsaj z vso odločnostjo delajo proti temu, da bi ga v laični državi zasledovalo, in v tem tiči ves problem, ne pa v tem, da li je ta ali ona stranka »krščanstvu« (horror pred katoliško označbo je značilen!) bolj ab menj naklonjena kot neki upoštevanja vredni »etični vrednoti«. Glede pojmovanja odnosa med verskim in »političnim« pa ni nobene nevtralitete, ampak popolno nasprotje in tragična napetost, ki oznamenuje celo 2000 letno zgodovino krščanske kulture, glede katere pa kot katolik moram vedeti, na kateri strani je moje mesto. Diskrepanee med načeli in prakso v tej ali oni katoliški stranki pa jaz ne bi poudarjal s tako silo kakor moj cenjeni kritik, kajti ta diskrepanca vlada vsled človeške slabosti ne samo med izpovedjo in deli tako vsakega posameznega katolika kakor vsake katoliške stranke, ampak tudi v celi Cerkvi na zemlji, počeuši od glave do zadnjega uda; premostila se pa prav gotovo ne l>o, če se bomo odmikali od katoliško orientiranih strank k »nevtralnim«, dasi se člani Cerkve po svojem individualnem praktičnem kaloličanstvu res da de facto, čc vsakega gledamo posamič, nc ločujejo po političnih strankah in dasi stranke d 1-rektno niso media sahitls aeternae. (Zntcv tudi res nobena stranka ni »kat exohen< katoliška niti je kdaj kdo to trdil; tudi nobena šc tako katoliška stranka nI edino možna, (v Nemčiji sta dve), ni ne nei"popr'nji-. n ne rnmn-domoslljiva, jc pa spocihkum. ki se ne more poljubno nadomestovati razun z enako ah še bolj katoliško usnierjeuo). Smisel politične katoliške stranke je v tem, da se vsaj aproksi-mativno udejstvi politični družabni red, ki bo v večjem ali manjšem skladu z normami katoliške morale v neprestanem razvoju — seveda ne brez peripetij, reakcij in katastrof ter nihanja — pospešil ono popoluo skladnost med zasebnim in javnim življenjem, ki bo po znanih besedah Dostojevskega koučni akord veličastne božje simfonije vesoljsiva — carstvo nebesno na zemlji. Sicer pa je skladnost med principi in deli v katoliških strankah zavisna od vsakega njenega uda, ki so vsi dolžni za njo težiti, in moj kritik ima v tem ozira iste dolžnosti kot n. pr. jaz ali kdo drugi. Kakor pa dober katolik ne bo zapustil Cerkve, ker v njej ni na zemlji vse idealno, tudi v vodstvu ne, tako se bo moral katolik tudi dobro premisliti, preden zapusti obstoječi in tradicijonalni strankarski organizem večine katoličanov zato, ker se v njem gode ali so se godile napake, najbolj usodno pa bi bilo, če bi so iz idealne vneme, da ne bi kakšna nevtralna stranka zašla na kultumobojno stališče ali pa celo v upanju, da jo prevede na katoliško stališče, odmaknil obstoječi izrecno katoliški stranki. Usodno zato, ker vsaka stranka, ki je trdno na čem po vsej svoji mentaliteti fundirana, po sameznika absorbira in ne narobe;in tako bo tudi vsaka slovenska »nevtralna« stranka absorbirala vsakega katoliško orientiranega človeka, ki vanjo vstopi; montaliteta SKS pa jo močna, trdno fundirana (kar so prv>pramatični h principov tiče) in siccr v laicizmu v nasprotju s tom, kar or.a Imenuje »klerikalizem« Usodno, pravim šc enkrat, posebno zato, ker bi na ta način sami pripomogli k temu, kar naši nasprotniki, od izrecno svobodomiselnih do novtrnlnlh in zgolj »krščansko« - etičnih ' dosledno zasledujejo: da bi »e namreč dokn- ustavitev listov, vsled česar se list ne more obnoviti. Državni pravdnik ni pravilno tolmačil čl. 19., ker uradni list tolmačenja zakonodajnega odbora ni objavil. Po členu 94. bi moral biti državni pravdnik kaznovan. Ta čl. je predložila opozicija in ga je zakonodajni odbor sprejel, da se onemogočijo zlorabe proti tisku od strani policije, državnih pravdnikov in drugih oblasti, ki imajo opraviti s tiskom. G. minister bo opravičil državnega pravdnika z nevednostjo, z nepoznanjem zakona; ali pa bo ta razlog veljal tudi za urednike in pisce? Njim bo sodišče dejalo: Ignorantia non ex-cusatt Pariz, 24. sept. (Izv.) Francoska ofenziva proti Marokancem je v zadnjem času zaostala. Uradno opravičujejo zastoj s pričetkom deževnega vremena. Marakeš, 24. sept. (Izv.) Zaloge živeža v Marakešu so začele goreti. V Carigrad, 24. sept. (Izv.) Po semkaj došlih poročilih, ki veljajo za popolnoma zanesljiva, so Druži zavzeli dne 14. septembra francosko utrdbo Sueido. Druzom je padlo v roke 450 francoskih častnikov in vojakov, dva velika oklopna avtomobila, znatno število topov, velika količina orožja in municije in za 26.000 turških zlatih lir zlata. Pariz, 24. sept. (Izv.) Sultan Alraš-paša je izdal na vse Druze povelje, da so poklicani pod orožje vsi možje in mladeniči v starosti od 16. do 60. leta. London, 24. sept. (Izv.) »Times« poročajo, da šteje armada Druzov okoli 8000 mož. Vrhovno poveljstvo se nahaja v Nimri. Francoske čete so obkolile uporno ozemlje od treh strani, na četrti strani pa stoje Angleži. V kratkem bodo pričeli Francozi z veliko ofenzivo, ki bo upor kmalu zadušila. ČICERINOV OBISK V VARŠAVI. Varšava, 24. sept. (Izv.) Minister za vna-nje zadeve Skrzynski je določil program za obisk Čičerina v Varšavi skupno z ruskim poslanikom Vojkovskim. Vsa vprašanja, ki jih bosta oba ministra obdelovala, so določena. Čičerin pride v Varšavo v nedeljo. HUSSGLINI PREDSEDNIK KONFERENCE ZA VARSTVO ZAPADNIH MEJ. Loudon, 24. sept. (Izv.) Konferenca za varnost zapadnih mej se bo vršila v Locarnu v prvi polovici meseca oktobra, verjetno pod predsedstvom Mussolinija. Zastopniki Anglije, Francije, Belgije in Nemčije bodo razpravljali o Porenju in o varnosti mej na zapadu, Poljaki in Cehi pa o varnosti mej na vzhodu. Italija si je izgovorila pravice, da se udeležuje obeh konferenc. Vse imenovane države bodo zastopane po njihovih ministrih vnanjih zadev. ALBANIJA DOBI KRALJA? Solun, 24. sept. (Izv.) Atenski listi poročajo, da se namerava Ahmed beg Zogu okli-cati za kralja. ZA SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO. Ženeva, 24. sept. (Izv.) Za svetovno gospodarsko konferenco je dovolil posebni odbor Društva narodov 200.000 frankov pripravljalnih stroškov. Dnevne novice. Zmaga SLS na Grosupljem. Včeraj, dne 24. septembra, so se vršile na Grosupljem občinske volitve. Gospodarska stranka (demokrati in samostojni kmetje) je dobila 87 glasov (5 odbornikov), SLS pa 184 glasov (12 odbornikov). Pri zadnjih občinskih volitvah dne 15. junija 1924 je dobila SLS 170 glasov (10 odbornikov), nasprotniki pa 127 glasov (7 odbornikov). SLS je tedaj napredovala za 14 glasov, nasprotniki pa so nazadovali za 40 glasov. SLS ima sedaj v občinskem odboru dvetre-tjinsko večino. Občinski uslužbenci Slovenije. Tudi za vas je nujno potrebna organizacija, ki bo ščitila vaše interese in vam priborila boljši položaj. Zveza nameščencev avtonomnih mest Slovenije (sedaj v Mariboru — magistrat) vam je pripravljena pomagati pri organizaciji začetnih težkoč. Vsii občinski uslužbenci naj takoj javijo svoje naslove imenovani zvezi, ki daje tudi potrebna pojasnila. Za ljubljansko oblast se dajejo pojasnila tudi na mestnem magistratu v Ljubljani. Zveza avtonomnih mest. Poročali smo že, da se snuje tako v Sloveniji kakor v Hrvatski zveza avtonomnih mest. To idejo so spravili na dan magistratni uslužbenai avtonomnih mest, zlasti z ozirom na dejstvo, da se pripravlja nov občinski zakon in je treba mesta zaščititi. Celje in Ptuj sta že imenovali zastopnika. Časnikarski kongres v Skoplju. Prometno ministrstvo je dovolilo poseben vlak iz Belgrada v Sko.plje za časnikarje, ki se udeleže časnikarskega kongresa v Skoplju. Vlak odhaja iz Belgrada 26. L m. ob 5 popoldne. Vlak bo imel tudi restavracijski voz. S tem vlakom se vrnejo časnikarji tudi iz Skoplja. Kongresa se udeleži 136 članov Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Brez sanjskih bukev lahko zadeneš terno takole: Iz hišnih številk svojih sosedov sestavi tri številke. Nato kupi tri srečke »Dijaškega podpornega društva«, odgovarjajoče tem številkam. Zadel boš Fordov avto, prekajeno gnjat on mačka v žaklju; ali pa ti nakloni nagajiva sreča konja s kočijo, radio-aparat in mlinček za orehe! Poizkusi! Srečke po Din 10 dobiš povsod, zlasti pa pri društvenem odboru, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Zimske uniforme za poštne uslužbence. Ministrstvo je odobrilo potreben kredit za nabavo zimskih oblek za poštne uslužbence. Vrednostni papirji zapadlih kavcij. Finančno ministrstvo je sklenilo, da se brez razlike vsi državni vrednostni papirji zapadlih kavcij izroče državni blagajni kot izredni dohodki. Generalna direkcija ima naloog, da te vrednostne papirje obračuna po borznem kurzu od dneva, ko je kavcija zapadla. Poroka. Dne 22. septembra sta se poročila na Brezjah Ivan Keršič in Draga Pogačnikova. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu pozivjal vse poljske državljane, kii 1. 1925 dovršijo 18 leto starosti, da seprijavijo najkasneje do 15. oktobra 1925 osebno v Ku-kovičevoj ul. 16.-III, med uradnimi urami od 9—12 dopoldne ali pismeno v svrho registriranja ter da istodobno predložijo spise, ki bi potrdili njihovo identičnost. Vsak državljan, ki se ne odzove temu pozivu, je osebno odgovoren za neizpolnitev te dolžnosti na temelju | člena 87 zakona. Vojni invalidi in vdove se opozarjajo, da se namerava v Zgornji Šiški 75 ustanoviti! nova trafika. Kdor reflektira na podelitev trafike, mora razpolagati s tozadevnim priemrnim ka- zalo, da katolištvo kot politični ideal, kot direktiva vsega javnega življenja ni več času primerno, da se jc kot družabni ideal preživelo, da ima biti zgolj zadeva zasebne samo-utešujoče nabožnosti ali kvečjem pripomoček k pomoraljenju javnega življenja, eden izmed aparatov, ki se jih država poslužuje v svoje zemske cilje in nič več, kakor je n. pr. konfucijevstvo na Kitajskem. Katolištvo pa ni sredstvo državi. To so čisto logične in nujne konsekvence, in če je temu tako, potem smatram jaz, da je najbolj pametno, če katolištvo kot javno zadevo in vladajočo moč vesoljstva sploh likvidiramo, mu pravico do politične formacije človeštva sploh odrečemo in ga izbrišemo iz nadaljnega razvoja naše zgodovine ter damo prav nasprotni publicistiki od »Jutra« do »Samouprave«, ki se že od zedinjenja sem trudijo dokazati, da je politična katoliška stranka sploh, v Jugoslaviji pa še posebej nonsens — katolištvo pa ohranimo le še kot »konfesijo«, »srčno zadevo«, »etični faktor« ali kot »čestitljivo nabožno institucijo«, kakor so svetobežne orientalske cerkve. Jaz dobro vem, da moj spoštovani pro-tivnik tako ne misli, t da jaz mu hočem le pokazati zadnje konsekvence iz načelno zmotne premise. V isti številki »Kmetskega lista« pa se še nekdo peča z mojim uvodnikom o »napačni poti«, kateremu pa sem prisiljen odgovoriti samo zato, ker očividno pohaja tudi iz krogov, ki bi jih rfljšl videl v naši nego v tuji družbi. Ta hudi gospod mi očita naravnost strahotno pokvarjenost in politično strastvenost, ker sem proti g. župniku Barletu citiral Schmitt-Doro-tiča, ki da je neznana osebnost in niti cerkveno opredeljena. Da sem pokvarjen kakor vsak Adamov otrok, rad priznam, politično strasten «isem posebno. Schmitt - Dorc " ' ni nez- nana, ampak danes že sloveča osebnost. Tudi njegova brošura o politični formi in rimskem katoličanslvu ni več neznana, oziroma malo opažena, kakor je bila 1923, ko je izšla, marveč že tako slovi, da jo je izdalo zdaj že ugledno katoliško založništvo. Če pa Schmitt-Dorotič ni izrazito katoliško opredeljen, je to za naše namene v tem slučaju še boljše, kajti če posvedoči nasprotna stran resnioo, je to veliko več vredno nego če jo trdi naš človek. Tako je že Kristus rekel. Sicer pa Schmitt-Dorotič ne trdi ničesar, kar ne bi bili katoliški misleci trdili vže davno; nevtralen učenjak le potrjuje resničnost in utemeljenost teze, da ima katolicizem svoj lastni, določeni, čeprav ne uže udejstveni na osebni reprezentanci in avtoriteti sloneči politični ideal, ki se formira na zemlji; da ima svojo čast in moč in slavo in pravico (nekatolik bi rokel: preten-zijo) do vladstva vesoljstva: in to misel je tudi moja malenkost že davnej pred nemškim profesorjem poudarjala. Nekatoliku ali svobedo-mislecu je to lahko ljubo ali ne: je tako in po bistvu katolicizma je t alt o. Schmitt - Dorotič v brošuri razpravlja samo to; kar sem jaz izvajal o katoliških strankah, pa je čisto moje, kajti nemški profesor o tem niti besedice ne zine in nobene katoliške stranke na svetu niti enkrat ne omenja. Jaz sem trdil, da, če ima katolicizem svoj samolastnl politiški, njemu kot katolicizmu bistveni ideal, je čisto konse-kventno, da ga udejstvuje v svojih, katoliških političnih strankah, ne da bi se Cerkev čisto z njimi identificirati in brez njih absolutno za čas izhajati ne mogla. Naukov pa, kakor misli moj prvi kritik, s svojimi izvajanji nisem nikomur dajal niti jih mislim kdaj dajati; kdor me pozna, ve, dn sem vse kaj drugo™ n<»go kakgna moralna teta Laiik. pitalom dn lokalom. Zglasiti se je tekom 5 dni v pisarni »Zveze vojnih invalidov podružnice v Ljubljani« Št. Peterska vojašnica. — Odbor. Pobegnila je od svojih starišev v Kranju Anica Zadražnikova. Vzela je s sabo samo nekaj obleke in perila. Stariši prosijo vsakega, kdor bi jo dobil, da jo pelje domov ali sporoči starišem, kje biva. Tatinski nabiraloc darov za pogorelce. V Strnicali, v kranjskem okraju, je pogorelo pred kratkim posestvo Janeza Pušarja. Mož je dobil oblastno dovoljenje, da sme pobirati milodare v denarju dn blagu. To dovoljenje pa je mož zlorabljal in je pri nabiranju prostovoljnih darov tudi rad kaj odnesel, česar mu ljudje niso dali prostovoljno. Tako je v Tuhinjski dolini ukradel v Snovilcu pri posestniku Francetu Kanoilji moško in žensko žepno uro in jo je odkuril v gorske vasice hruševske občine. Ko je Kanciljeva žena kmalu po njegovem odhodu pogrešila obe uri, je šla za njim in je naprosila tudi posestnika Franceta Kavčiča iz Gradišča, da jo je spremljal. Ujela sta Pušarja v vasici Ravne in sta ga gnala na dve uri oddaljeno orožniško postajo Šmartno, odkoder so ga orožniiki odvedli v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. Zaupaj in vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela« da-gnana stvar. Stotisočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Til Rcrma. trganje, isehias, eksudati (ženske bolezni). Zdravljenje s pištjanskim blatom na domu. Najmodernejše zdravljenje z izvirnim pištjanskim blatom in blatnimi kompre-si. Dobivajo se v vseh lekarnah dn pri glavni zalogi »Salusc, d.d. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10. Iz Ljubljane. Vprašanje na razpoloženje postavljenega učiteljstva v Ljubljani. Kako ueracijonalno so se v Ljubljani oddajala službena mesta, nam osvetlujejo sedanji dogodki: Odpuščajo, t. j. stavijo se sedaj na razpoloženje ljubljanske učne osebe, ki imajo že po 15,18 službenih let! Ali naj gredo sedaj po tolikih službenih letih zopet ven na deželo, četudi so že bili v Ljubljani definitlvno nastavljeni? Naše mnenje je, da se to na noben način ne da opravičiti in se mora zanje dobiti na vsak način prostor v Ljubljani, zlasti pa za one, ki so bile imenovane v mesto s kraljevim ukazom. Zlasti se to ne sme zgoditi, dokler je v Ljubljani še kakšna mlajša učna oseba ali pa take, ki so v Ljubljani le prideljene in imajo svoja definitivna mesta zunaj kje. V skrajnem slučaju bi jih bilo uporabiti na najbližnjih okoliških šolah, t. j. na Viču in v Mostah, kjer je še nekaj mlajših učnih oseb, ki se lahko pomaknejo nekoliko dalje na deželo. Odobrajemo pa in se nam vidi edino pravilno in pošteno, če se je prosvetni oddelek postavil na stališče službenih let. Tudi bi se nekatere učne osebe, ki so sedaj odveč, na osnovnih šolah prav lahko uporabile na ljubljanskih meščanskih šolah, posebno še, če ni za meščanske šole dovolj iz-prašanih učnih oseb. Nujna rešitev pa je radi normalnega šolskega poteka zelo potrebna. Blagoslovitev novega Mladinskega doma na Kodeljovem obeta postati prav prvovrstna tudi za sicer razvajeno Ljubljano. V okusnem sprevodu na okrašenih vozovih z narodnimi nošami, simboličnimi skupinami, godbo, pevskim zborom prepeljejo domovci novi kip Brezmadežne (delo kiparja Sojča) z glavnega kolodvora v stari Mladinski dom. Odtod se razvije pestra procesija z gorečimi svečami in petjem Marijinih slavospevov v novo kapelico. Po končani pobožnosti zažari novi doin v tajinstveni luči simboličnih transparentov, lampijončkov in bengala, dočim bodo pevski zbori in godba pozdravljali dograditev novega Marijinega in mladinskega hrama in zavetišča. Samo daj Bog lepega vremena! Novi dom se kakor čudežno preminja te dni; ko si nadene Še praznično lice, bo v največjo čast in ponos vsej okolici in tudi beli Ljubljani! Vsi bivši gojenci in prijatelji Mladinskega doma se kar najuljudneje vabijo k blagoslovit-venim svečanostim novega doma. Goreča želja je izpolnjena: manifestirajmo s svojo navzočnostjo, posebno še pri popoldanski akademiji našo ljubezen do doma! Pogreb gdč. Gabri elo Eekcrt bo danes v petek ob pol 4. uri iz dež. bolnice. Vičanom in deloma tudi Ljubljančanom sporočamo, da nimajo fantje, ki se zadnje dni oglašajo po hišah za razne podpore za neko »viško« godbo, nič skupnega z našim društvom ozir. z našo viško godbo. So bivši naši godbeniki med njimi, ki smo jih mi deloma odslovili deloma so šli nekateri sami. Toliko v pojasnilo. — Kat. Prosvetno društvo Vič. Proti neokusnim reklamam. Iz magistrata smo prejeli: Po mestu se opazuje, da dajejo nekatere tvrdke slikati (pleskati) po hišnih fasadah zlasti pa po požarnih zidovih ogromne reklame v tako kričečih barvah, da vrže tak reklamni nestvor iz ravnotežja pasanta, ki ima le nekaj smisla za dober okus. Radi tega opozarja mestni magistrat hišne lastnike, tvrdke in plakaterje (pleskarje), da je za napravo takih reklam treba izposlovati dovoljenja stavbe oblasti, Interesirone tvrdke naj predložijo pred začetkom dela barvan nr.črt re-«H k počitku. To pot je napravil na Knkoštroo nedeljo 1. 1918. v družbi sedanjega ljubljanskega .velikega župana dr. Bal- tlča, odvetnika dr. Voduška, dr. Stareta io še 2 drugih gospodov, ki so vsi bivali kot upravni oficirji v Črni gori. Nato je orisal Njeg%ševo življenje in delovanje, posebej pa je še govoril o Luči mikrokosma in Gorskem vencu, ki mu je bil v Cetinju najljubše čtivo. V skrivnosti pesnitve ga je uvajal njegov kučegazda prota Jovičevič, ki je znal vso pesnitev na pamet, istotako narodnih pesmi brez števila. Zato si je g. profesor nabral lep komentar, ki je obsežnejši od Rešetanjevega. — Bila je polna dvorana poslušalcev, ki sio zanimivemu in lepemu predavanju pazljivo sledili do konca. Sprememba posesti. Dr. Rajmund Sadnik je prodal svojo hišo na Florjanskemi trgu, kjer ima prostore podružnica Ljubljanske kreditne banke, g. trgovcu Krakerju. Ljubljanska kreditna banka ima najemninsko pravico do leta 1930, vknjiženo. Toplo vreme je privabilo nekaj občinstva v mestno dravsko kopel, kjer se kopljejo v Dravi. Nova stavba. G. trgovec Martin Vrabl je začel polagati temelj za svojo novio hišo ob mostu čez Grajeno. IZ TRBOVELJ. Novi društvem dom. Z radostjo opazuješ, kako se novi društveni dom, monumentalna stavba bliža k zgotovitvi. Fasada na sprednji in zadnji strani kakor tudi prizidki so orne-tanii, fasada zunaj dvorane je ometana do oken, katera se prično te dni vzidavati. Znotraj so oder, ženska in moška garderoba, stranišča, kopalnica, telovadnica, čitalniški prostori popolnoma gotovi. Pred tednetn se je pričelo z ometavaniem velike dvorane in ie posebno strop, obstoječ iz dvanajstih predelov ali kaset, kompliciran za delo. Stari dom se je razkril in pokril z novw strešno opeko, okraski in stavba se zenačijo z novo zgradbo. Stara dvorana se je predelala tako, da bodo gornji deli za stanovanje oskrbnika, posojilnico in čitalnico ter posvetovalnico, dclnji prostori pa za prodajalno, gostilno in kuhinjo. Ti prostori so že vsi dogotovljeni. Pod odrom se nahaja prostorna klet, ob strani pa shrambe za premog, pred odrom je prostor za orkester. Stavba bo dogotovljena v teku enega mesca ali še poprej. Dom je popolnoma izoliran od zemlje z okoli 6 m visokim betonskim zidom in bo za novo bolnico ena najlepših zgradb v Trbovljah. Že danes se l;udje radi ustavijo na cesti, da občudujejo krasno zgradbo. Društveni dom zida dobro znano stavbno podjetje za betonske zgradbe Inž. dr. Kasal, stavbni vodja je g. Žvab, tudi znan strokovnjak. — Otvoritev doma sc bo vršila v mesecu novembru. Tedaj sc bo vsak lahko prepričal, da bo ta društveni dom ed?n najlepših in največjih na Slovenskem. Na svidenje! bliščali, akso dobijo pravega umetnika. Slavnostni govor je imel turniški kaplan, g. Ivan Greif. Kako se mu je bliščalo čelo, ko je stopil na govorniška tribuno. »Ko gledam vaše vrste, bratje in sestre, mi srce zakipi od veselja« — je zaklical — in njegov duh je plaval v preteklost do 4. septembra 1925. leta, ko je g. dr. Korošec prvi zaklical: »Mladinskih katoliških telovadnih organizacij nam še manjka«. V navdušenih besedah je plaval na zgodovino »Orla,« preko blagopokojnega dr. Kreka in Moškerca, ter je govor končal: »Mladina ti nisi za to, da se pogrezaš v blato strasti: pijančevanja, ponoSevanja, temveč, za bogudopadljivo življenje... V življenje naj te vodi sveto navdušenje za katoliška načela, za delo... Prireditvi je prisostvovalo do 1000 oseb. Bilo je tudi precej inteligence. Počastili so jo med drugimi: naš nar. poslanec g. J. Klekl, domača duhovščina, učiteljstvo in orožništvo. Kot daljnega gosta pa smo imeli čast pozdraviti g. župnika iz Štrigove Štefana Možara. Kako je nastop na množico vplival, se da sklepati iz navdušenega ploskanja, veselega smeha in klicanja. Vsak je bil zadovoljen in ni bilo nič čudnega, če si pri vsakem koraku slišal: Jalto lepo je bilo! Jaz bi gledao —gle( dala — do trdne tmice«. Mnogo je pripomogla k uspehu godba g. Zaherla iz Ljutomera, katera je neutrudljivo svirala poskočne koračnice ... Ako prireditev ne bi imela nobenega drugega uspeha, ima enega, na katerega je žižkovski »Orel« lahko ponosen. Narod je ostal trezen. Gimnazija v Murski Soboti. Prekmurci smatrajo za največjo pridobitev, ki jo imajo od Jugoslavije, realno gimnazijo v Murski Soboti. Dne 12. avg. .1919 je prišlo Prekmurje pod jugoslovansko upravo. Sredi sept. 1919 je bil že otvorjen prvi gimnazijski razred. Z ve-veliko težavo eo se prerili ti prvošolci, ki so bili obiskovali samo madžarske osnovne šole, skozi šest razredov. Letos sede že v sedmem razredu. Z novim šolskim letom se je število dijtkov v celi gimnaziji dvignilo: lani jih je bilo 218, letos pa je vseh skupaj 307. Od teh 307 dijakov je 59 deklic. Lansko šolsko leto je bilo pri sklepu 93 dijakov v I. razredu, letos se je vpisalo v I. razred 117 dijakov. Ukinjenje šol v Prekmuriu. Šolska uprava je ukinila iz neznanih, neumljivih vzrokov obe prekmurski štirirazredni šoli, v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Drugje se nove šole ustanavljajo, pri nas se zapirajo, čeprav niso nikjer tako potrebne kot tu. Iz ostale J Iz Prekmurja. Orlovsko slavje v Črenšovcih 20. septembra. Boben je zaropotal, trobenta zapela; proti višavam se je dvignila melodija vesele koračnice. Poslušali smo, izlegovali glave, napenjali oči. Kaj neki bo ? Čemu godba... V daljavi so se zasvetile bronaste trobente. Radovednost je rasla, nestrpnost se potencirala do napetosti. Vedno bližje so prihajali in vedno glasnejše je postajalo ropo-tanje bobna, glasovi trobent in žvižganje flavt. V ozadju so se prikazale črno-rdeče čepice s peresi, sive bluze, rdeče srajce, v akorde glasbil pa se je vmešaval odmev trdnih korakov ... Pohod je bil že pred nami. Korakal je mimo. Bili so Orli. Člani, članice, naraščaj, mladenke, gojenke. Gledali smo jih in vzbujalo se je v nas začudeno vprašanje: » Odkod se jih je toliko nabralo? Ali je v malih Žižkih resnično skritih toliko orlovskih čepic? Obenem pa nas je navdal ponos ... Žižkovski Orli so zopet pokazali, kaj so in kaj premorejo. Manifestirali so. Izpričali so, kaj premore trdna volja, vztrajno delo in pa požrtvovalnost, ki je ravno glavni pogoj za uspešno delo, uspeh, napredovanje v pode-želnih orlovskih odsekih. Priznati moramo, da jih ni treba biti sram. Nasprotno. Srca jim lahko navdaja ponos, ker kar so pokazali, se ne more zahtevati in pričakovati od odseka, ki deluje komaj dve leti. Glede števila članov in glede nastopa, zlasti pa glede resničnega notranjega življenja — ld temelji na pravilih orlovskih načelih brez modernih »katoliških« priveskov — se lahko meri z odseki, ki so že prestali marsikak bojni metež. Kakšno je duševno življenje, je pokazal odsek ob priliki misijona za fante v Črensovcib, katerega se je udeležilo nad 500 fantov samo iz Črensovske župnije. Vršil se je na željo odseka. O vzgoji elesa pa je pričal nastop 16 članov, 11 članic, 45 naraščajnikov iz vseh vasi črensovske župnije, 8 mladenk, 16 gojenk, skupno torej do 100 telovadcev je pokazalo, da so sposobni tudi za nekaj drugega, ne samo za kmetsko delo, da tudi radovoljuo hočejo, a ne le morajo. Kaj se to pravi, ve le tisti, ki pozna prekmursko preteklost... Prireditev je s pozdravnimi besedami otvoril domačin g. Izidor Horvat, učitelj. Potem pa so stopili na plan Orli-junaki dneva. Ako bi hotel govoriti o nastopu samem, bi moral poseči na kritično polje. To ni moj namen. Naj bo dovolj, kar sem že zgoraj omenil, da namreč tega od mladega žižkovskega odseka nismo pričakovali. Razpolaga s prvovrstnimi oiočaii, z neobdelanimi biserni, ki bodo Vlak je odrezal obo nogi posestniku Sto. janu Nikiicu iz Djakova. Čakal je na vlhk in je stopil na progo. V tem trenotku pa je pridrvel vlak od nasprotne slrani, ki ga je podrl na tla in mu odrezal obe nogi. V bolnišnici je po 2 urah umrl. Zlato uro in verižico so ukradli žeparji dr. Luki Senjaku glavnemu zastopniku »Hrv. Radiše« na poti iz Zagreba v Osjek. Škoda znaša Din 5GC0. Razširjeno zdravilišče za otroke. Na otoku Lokrumu so sezidali še tri paviljone poleg glavnega poslopja, v katerih je za 150 otrok prostora. Neverjetno. »Jugoslavenska list« poroča, da so v okrožju Zenica v Bosni v preteklem letu popili ljudje 40 tisoč hektolitrov raznega alkohola. Ko so na zborovanju »Društva treznosti« povedali te številke, so se člani zgražali in rekli, da so številke neverjetne. Vprašali so znova okrajnega glavarja, če so te Številke resnične. In gospod okrajni glavar je odgovoril: Da! Občinske štipendije za sarajevsko dijake. Sarajevska mestna bčina oddaja večje Število Štipendij za visokošolce v Belgradu, Zagrebu iu Ljubljani. Do danes še prošnje niso rešene. »Večernje Novosti« pozivajo novi mestni za-stop, da v najkrajšem času izvrši svojo dolžnost. Orožni listi v Sarajevu. Od začetka 1. 1925. je izdala sarajevska bčina oziroma policijsko ravnateljstvo v Sarajevu 1087 dovoljenj za no-šnjo revolverjev in pušk. Lansko leto so izdali dvakrat toliko dovoljenj. Iz Primorske. V Ameriko je odšel g. Josip L e b e n, doslej profesor in katehet v Sp. Idriji, Tam je že bil pred leti. Tednik L' Isonzo v Gorici je prenehal izhajati. Na kmetijski razstavi Čedadu je bilo odlikovanih tudi mnogo slovenskih razstavljalcev. Odlikovani so bili slovenski razstavljaloi v oddelku za sadjarstvo, za vinarstvo, za vrtnarstvo, za sirarstvo in za čebelarstvo. ZAVEZNIKI PONUJAJO NEMČIJI NJENE KOLONIJE. London, 24 sept. (Izv.) Bruseljski list »Peuple«, ki ima dobre zveze z angleškim po-slaništvom in z ministrom Vanderveldejem, poroča, da so se na zborovanju Društva narodov pogovarjali tudi o tem, da bl se Nemčiji dal mandat Društva narodov za protektorat nad kolonijami Togo in Kamerun. Ta misol izvira iz angleških krogov, da bi lažje pridobili Nemčijo za vstop. \r Društvo narodov. Pismo pod PP vlado prestavljenega učitelja. Na X., 9. 9. 1925. DraCJi! Jutri ho že en leden, odkar sem v pregnanstvu. Gotovo jih bo poteklo še več, preden bom rešen pregnanstva, Je še mnogo hujše, kot sem si predstavljal. Seboj nisem vzel nič pohištva, ker so me tolažili, da ne bom dolgo na X. Tu pa se pohištvo tudi ne dobi. Vsaka vaška hiša ima samo po eno posteljo — drugi pa spijo po klopeh in na skednjih. Ni čuda, da ne morem dobiti od vaščanov ničesar. Zadnjič sem obhodil ves Veliki in Mali X. za en liter mleka. Dve uri oddaljen tovariš I. mije posodil »feldbett«, kaplan R. (blaga duša) pa žimnico. To je vsa moja sobna oprava, Če pa hočem pisati, prenesem iz razreda mizo in šolsko klop, ker stola tudii ne dobiš v vsej vasi. Obleko sem razobesil po steni, perilo pa imam v košari. Sedaj si mojo sobo lahko predstavljaš. V sobi in okrog šole pa vlada taka tišina, da ine je kar strah in da mi od same tišine kar zveni po ušesih. X. bd se moral imenovati pravzaprav Medvedje sek>, kajti pred kratkim so ustrelili pol ure odtod medvedko in tudi sicer so medvedje vsakoletni gostje. Do praznika sem imel ženo pri sebi, sedaj je odšla k otročičem. Smili se mi, ker je dobila vkljub mladosti zadnjega pol leta že venec sivih las. Pa kako naj shajamo pri tej draginji ob dvojnem gospodinjstvu! Jaz sem dobil neko deklo, ki mi ob hrani in 200 Din kuha. In še ob to bom, ker se bo čez en mesec poročila. In kaj potem? Ali naj živim ob samem kruhu in vodi — ali naj vzamem v roke kuharske bukve in kuhalnico?! Ob nedeljah pa potno palico v roke in na hrbet nahrbtnik ter po živila v dve uri oddaljemo trgovino! — Lepo Te prosim, sporoči mi, če že vidiš kaj solnca na našem političnem nebu. Bojim pa se, da tudi Tebe samo »trošlajo«. Nikdar nisem mislil, da je prognanstvo taka ječal Drži me kvišku samo zavest, cla trpim preganjanj? za dobro stvar. Klonil ne bom. Amen. — T variške pozdrave Tvoj Katoliške šolske n&deljc na Dunaju. Dunajske katoliške organizacije so priredile pre-tvdclo nedeljo posebno »katoliško šolsko ne-dfc.tjo«. Dopoldne so bile po vseh farnih cerkvah slovesne službe božje s primernimi cer-kvem."ni govori, zvečer pa so priredili tri ve-Iikansk». shode v največjih dunajskih dvoranah, kjer so dunajski krščanski starši odločno protestirali proti boljševiziranju mladine pod krinko šolskih reform. Za versko šolo v Nemčiji. V nedeljo je predaval na Dunaju bivši nemški kancler dr. Marx. Med drugim je omenil tudi vprašanje verske šole in rekel: »Čudno je, kako gine v Nemčiji ljubezen do posvetne šole! V letih 1921. in 1922. je število staršev, ki so glasovali za posvetno šolo, zelo nadkriljevalo število onih, ki so bili za versko šiolo. Ko pa je liberalno učiteljsko društvo v Berlinu priredilo novo glasovanje, kakšna naj bo šola, je število glasov za versko šolo dobilo znatno večino.* Lepa oporoka. Na Norveškem je umrl nekdanji minister Michelsen. Premoženje v znesku 10 milijontov norveških kron je zapustil za ustanovitev »Michelsenovega zavoda« za prosto imanstveno raziskovanje. Delajo naj tam mi*«)?, brihttii raziskovalci, moški in ženske, njih plača naj bo dvakrat tako velika kakor je plača državnih univerzitetnih profesorjev. V poštev pridejo najprvo Norvežani, nato Švedi in Danci, za njimi Grenlandei, Islandci in Fe-ringi. Sprememba v Angelskem gradu. V tako-zvanih papeževih sobanah Angelskega gradu v Rimu bodo napravili majhen vojaški muzej. V drugih dvoranah bodo razstavili umetnine renesančne dobe, ki so bile doslej v najrazličnejših mestnih stavbah. Ravnatelj novih zbirk je kustos Angleškega gradu, artiljerijski general Borgatti, velik učeniak. Mednarodni ženski parlament v Washing-tonu. Ameriška ženska stranka ima pod predsedstvom gospe Oliver Bclmontove stalna zborovanja v starem kapitolu v Washingtonu. Izvolila je sedaj iz zastopnic evropskih držav obstoječ odbor, ki naj skupaj z ameriškim deluje za enakopravnost evropske ženske z moškim. V odboru je več znanih zagovornic ženskih pravic, tako Angležinji Rhondda in Ro-oius, Francozinji Jouvenel in Veroie — ta je prva pariška odvetnica — norveška vseučili-ška profesorica Glcditsch, Holandka dr. Ja-cobs, Švcdinja Palme, Romunka Vacarcscu, ki deluje tudi pri Zvezi narodov v Ženevi, Rusinja princcsinja Paljakov, Avstrijka Helena Granitsch itd. Kaj pa Jugoslavija, ali ima tudi kakšno zastopnico? Amerikanci ameriško žensko stranko zelo upoštevajo. Štrajk v Donavvitz-u na Gor. Štajerskem. V velikem železorudarskem podjetju Alpinske montanske družbe v Donawitzu so stopiti delavci v štrajk. štrajka nad 40C0 delavcev. V Donavitzu dela tudi lepo število slovenskih delavcev. Štrajk se je pričel tudi v tvornicah magnezita pri Leobnu, Ali jo tobak strup? Znani francoski živčni zdravnik Hčricourt obravnava v študiji vpliv tobaka na naš živčni ustroj. Pravi, da je tobak priv gotovo strup, vendar pa tak strup, ki ga more naše živčevje v obilni meri sprejeti. Kava in alkohol živčevje vznemirita in razburita domišljijo, tobak pa deluje ravno nasprotno, pomiri in omami. Zato so mislili, da je najbolje, če uživamo obojno skupaj, da se izravna učinek. Dr. Hčricourt pa pravi, da to ni prav. Sicer tobak pomiri in omoti, a s tem veže ono moč, ki bi lahko nastopila proti posledicam prevelikega uživanja kave in alkohola. Tobak je veliki tolažnik človeštva, sredstvo, ki pomaga človeku prenašati udarce usode, prenašati materielno in inoralične bolesti. Ker pa učinkov uživanja alkohola no zmanjša, temveč odporna sila živčevja proti alkoholizmu otopi, s tem škodljive posledice pijanosti le še poveča. Dr. Hčricourt pride na podlagi vseh teh ugotovitev do zaključka, da tobak sicer bolečine pomiri in bolesti odganja, da pa to pomirjenje in odganjanje ni zmeraj v korist tistemu, ki trpi. Mnogojezična brivmen. Najimenitnejši hotel v Londonu je hutel »Savoy«. Tam ima v drugem nadstropju M ar coni kar Sest sob skupaj, in k njemu prihajajo državniki in tehniki vsega sveta. Je pa v hotelu tudi brivnica, ki je nekakšna univerza za moderne jezike. Lastnik brivnice govori poleg angleščine, španščino, portugalščino, francoščino in italijanščino. Prvi pomočnik poleg angleščine dansko, švedsko in norveško, drugi pomočnik holandsko, flamsko in nemško, tretji rusko, poljsko in severno ži-dovščino. Torej se daš lahko v hotelu »Savoyv v štirinajst jezikih striči in briti. Alkohol i« kre.ha. Italijanski inžener An-drusiani je znašel aparat, ki v pekarnah ujame alkoholno vsebino pare, odhajajoče med peko. Na 100 kg moke pride 1 liter zelo močnega alkohola. Nemci so te znajdbe zelo veseli, ker bo devet milijonov meterskib stolov krompirja, ki so šli doslej za proizvajanje alkohola, ostalo za ljudsko prehrano. Največji kino sveta. Znana ameriška filmska družba Players-Lasky Corporation namera, a zgraditi kino-gledališče, Ki bo največje na svetu. In icer v Newyorku, na istem mestu, kjer je imel leta 1776. Jurij Washing-ton sestanek z gencraHm Putnam. Svit je bil doslej lastnina znane ruljarderskc rodovi-ne Astor. Ustanovitelj te denarne dinastije, John Astor, je kupil to zemljišče pred 40 leti za 25.000 dolarjev, filmska družba ga jc pa kupila za šest milijonov dolarjev; dokaz, kako izredno so se zemljišča v Newyorku podražila, in obenem, kake ogromno narašča premoženje Astorja. Novo poslopje bo 29 nadstropni nebotičnik ter bo vsebovalo gledališče in vse potrebne urade. Spodnji dve nadstropji sta namenjeni samo gledališču. Omenimo, da bo ta kino prvi, ki bo predvajal plastične igre, film bo nedosežno jasen in razločen. Stroški zgradbe so preračunjeni na osem milijonov dolarjev. Nekaj za stavce. Pokojni skladatelj Gustav Mahler, ravnatelj dunajske dvorne ope \i, je imel strašansko slabo pisavo. Ko je svoj čas napisal na prošnjo svojega založnika kratek uvod-k peti svoji simfoniji (to je pa napravil silno silno nerad in do zadnjega trenutka se je bran ' in izmikal, da bi bil ustregel neprestani prošnji založnikovi), stavec ni mogel in ni mogel kljub vsemu prizadevanju napisanih besed prebrati. Ves obupnn je že bil, a naposled se je ojuuačil in hitel k Mahlerju s prošnjo, da bi mu eno mesto v predgovoru prebral. Ali Mal Ifr sam ni mogel doznati, kaj značijo njegovi hieroglfi, kar ga je navsezadnje tal«) razkačilo, da je jezno zakričal: j Mar sem jaz stavec, da bi moral prebrati vsako čačko?« Tujski promet v Italiji. Sledeče številke nam pokažejo, kakšen pomen ima tujski promet za Italijo: L. 1921. je obiskalo Italijo 501.000 tujcev, 1. 1922. 604.000, 1. 1923. že 700.000. Za lansko leto številka še ni znana. Leta 1921. so izdali tujci v Italiji 1750 milijonov lir, leta 1922. 2100, 1. 1923. pa 2500 milijonov lir. V istih letih je znašal pasivum trgovske bilance v Italiji 8654 milijonov, 6462 in 6166 milijonov lir. Letos, pravijo, bo obiskalo Italijo nad milijon tujcev ki bodo pustili tan čez tri milijarde lir. Dante in Kolumb. 22.000 čhnov Mednarodne zveze katoliške mladine je prosilo papeža, naj jim dovoli postaviti v prednjem prostoru cerkve sv. Petra poleg kipov Konstantina Velikega in Karla Velikega tudi kipa Danteja in Kolumba. Slabi zakoni. Tekom enega samega meseca so se 27 Francozinjam, ki so se v A ne- riko emiožile, možje izneverili in so jih zapustili; od 5000 zakonov, po vojni sklenjenih, jih drži samo še 4000. Predno t kralju! V Londonu mora biti promet seveda natančno urejen, kakor pač v vseli večjih mestih. Zgodilo se je, da je moral tudi kraljev avto ponoči na križiščih večkrat čakati. Sedaj »o na oba kraljeva avtomobila dali spredaj dve modri svetilki in gresta lahko nemoteno povsod naprej; celo promet se mora ustaviti, če je treba. Japonski pr'nc na evropski univerzi. Drugi sin japonskega cesarja, 22letni Juzuhito Či-čibu, bo kot član japonske cesarske rodovine študiral v Evropi, in sicer na univerzi v Oxr fordu. Mlad gratulant. Ameriškemu predsedniku Coolidgeu je k 53. rojstnemu dnevu prišel med prvimi čestitat 13ktni Walker, ki ima 4. julija svoj rojstni dan, kot tudi predsednik. Dal mu je škatlo čokolade in pismo v njej, da naj si vsako leto izmenjata čestitke k rojstnemu dnevu. Coolidge jc dečka prav prijazno sprejel, mu dal orgelee, njegova žena pa slaščice; slednjič se je pe'ial deček v predsednikovem avtu domov, pa je moral ob'jubiti pred odhodom Coolidgeu, da ga bo drugo leto 4. julija spet obiskal. Vojaštvo iu kultura. Kako daleč smo še od idealnega življenja, ki bi bilo lahko na zemlji, nam pričajo na primer tele številke: Češkoslovaški proračun izkazuje za vojaštvo 1935 milijonov čeških kron za kulturo 890 milijonov. Zanimive so nckar ; e prolipostavke: Orožje 146 milijonov, srednje šole 142 milijonov, strelivo 92 nilijonov, strokovne šole 100 milijonov, manevri 70 milijonov, univerza 64 milijonov, vojna akademija 4.3 milijone, glasba 4.7 milijone, nakup konj 26 milijonov, osobje tehniških visokih šol 27 milijonov in tako dalje. K zgornjima dvema milijardama prideta še dve milijardi kron obresti na po prejšnje vojne proračune, tako da ostane tale zaključek: 4 milijarde kron za vojaštvo, niti 1 milijarda za kulturo. Znana filmska igralka Poln Negri je pri povratku iz Evrope hotela zatajiti bisere v vrednosti 60.000 funtov in 16 steklenic šampanjca. Morala je plačati kazen 2-3 v N ® '3 H '3 o as '5* > -a o S N M 0) en > iS S 3 O §ž M eT I s.a 2 Q Ž ° N f g a* 0> T) bi S? H <3 o > T) ® M o, 0 .M* u ° 0 -2. al M -K. S" H, W j&O o oo >■ —i . ih S"0 Si i k o? £ a g n i 3 k U EIUEIH Gospodarstvo. Hipotekami kredit in gospodarski interesi Slovenije. Na povabilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je vršilo v četrtek dne 24. septembra t. 1. v zborničnih prostorih pod predsedstvom zborničnega predsednika g. I. Kneza posvetovanje gospodarskih in stanovskih zastopstev v Sloveniji. Na dnevnem redu je bila edina točka: ustanovitev filijalke Drž. hipotekarne banke v Zagrebu in gospodarski interesi Slovenije. Po nagovoru zborničnega predsednika in po uvodnem poročilu g. dr. F. Černeta so po zanimivi razpravi, v katero so posegli zastopniki gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij v Sloveniji, zborovalci soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Podpisani zastopniki slovenskih gospodarskih krogov opozarjajo, da v Sloveniji v vsakem pogledu uspešno upravljajo naloge, ki jih daje zakon Državni hipotekami banki v Belgradu osobito glede pupilamega in javnega denarja, mestne, občinske, okrajne in regu-lativne hranilnice ter naglašajo potrebo, da se tudi v bodoče ne moti obstoj in delovanje teh zadovoljivo poslujočih zavodov, ki ustrezajo zahtevam uprave javnega in pupilamega denarja. Ker pa je pričela Državna hipotekama banka ustanavljati podružnice v važnih gospodarskih središčih naše države, smatrajo računajoč s to dano novo oinjenico za potrebno, da se ustanovi taka podržnica tudi v Ljubljani z delokrogom za ljubljansko in mariborsko oblast. Odločno morajo povdarjati, da bi pvzročila podreditev Slovenije podružnici Drž. hipotekarne banke v Zagrebu težko gospodarsko škodo v Sloveniji, kjer se gospodarske, socialne in upravne razmere bistveno razlikujejo od razmer v Hrvatski in Slavoniji. Podreditev Slovenije zagrebški podružnici Drž. hipotekarne banke z itak prostranim delokrogom bi kvarno vplivalo na enotnost poslovanja zagrebške podružnice. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani. Zveza obrtnih •zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Pokrajinska zveza društva hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Zadružna zveza v Celju. Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Odvetniška zbornica v Ljubljani. Notarska zbornica v Ljubljani. Zbornica inženerjev v Ljubljani. Kmetska posojilnica v Ljubljani. Ljudska posojilnica v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Likvidacija. Združene gorenjske žage v Lescah, reg. zadruga z om. zavezo so se raz-družile ter prešle v likvidacijo. Občni zbor. Topilnica svinca in srebra ter kemične industrije d. d. v Litiji ima občni zbor v Ljubljani dne 9. oktobra t, 1. (bilance 1922., 1923., 1924.; odobritev nakupa pražarne v Celju z zemljišči in blagovnimi zalogami; sklepanje o prodaji tvorniških objektov s premičninami in zalogami v Litiji). Nova tvornica usnja v naši državi. Iz Velikega Bečkereka javljajo, da sc je tam osnovala večja tvornica usnja. Trgovsko-obrtniška in industrijska razstava v Osijeku. V Osijeku se vrši letos od 10. do 18. oktobra trgovsko-obrtniška in industrijska razstava. Iz carinske službe. Finančno ministrstvo je odredilo ukinjenje stranske carinarnice v Gornji vasi in njeno likvidacijo do 31. oktobra letos pri Centralni blagajni v Ljubljani. — Odrejeno je tudi ukinjenje stranskih carinarnic v Žirih, v Železnikih in na Jezerskem in da se otvorijo v Žirih in Železnikih carinski oddelki glavne carinarnice I. vrste v Ljubljani; da se na Jezerskem otvori carinski oddelek stranske carinarnice v Tržiču; ukinjene carinarnice morajo likvidirati do 30. septembra t. 1. in oddelki morajo začeti z delom 1. oktobra t. 1. Brodarski sindikat preide v državne roke. Kakor javljajo iz Belgrada, je komisija za proučevanje vprašanja Brodarskega sindikata sklenila staviti vladi predlog, da naj preide Brodarski sindikat v državne roke in se naj poslovanje vodi na trgovski podlagi. Davek na poslovni promet. Iz »Službenih novin« posnemamo, da je bilo v mesecu juliju t. 1. vplačanega v celi državi 21,833.104 Din davka na poslovni promet. Od celokupne vsote odpade na Vojvodino 4,880.500 Din, na Slovenijo 2,018.039 Din, na Bosno in Hercegovino 2,2,354.300 Din, na Srbijo in Črniogoro 4,853.234 Din, na Hrvatsko in Slavonijo 716.259 Din in na Dalmacijo 563.063 Din. Izvoz piva iz Češkoslovaške. Iz Prage poročajo, da znaša sedanji izvoz piva iz Češkoslovaške samo 17 odstotkov količine. Ta razlog sili češkoslovaške pivovarne k izsiljevanju boljših izvoznih možnosti pri sklepanju trgovinskih pogodb Češkoslovaške z drugimi državami. Sedanji položaj je za izvoz piva zelo neugoden. Jugoslavija računa 60—72 zlatih dinarjev uvozne carine, kar popolnoma onemo-gočuje izvoz češkoslovaškega piva k nam. Nemčija bo znižala carino za uvoz piva za 50 odstotkov. Belgija zahteva od češkoslovaških uvoznikov diferencijalne carine. Volitve v dunajsko zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Z Dunaja poročajo, da se vrše dne 18. oktobra t. 1. volitve v tamkajšnjo zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Bilanca italijanske zunanje trgovine. Italijanski listi objavljajo uradne podatke o italijanski zunanji trgovini v mesecu avgustu t. 1. Iz objavljenih je razvidno, da se pasivnost italijanske zunanje trgovine zmanjšuje. V prvih šestih mesecih t. 1. je znašal uvoz 14 in pol milijarde lir, izvoz pa 8 in pol milijarde. V juliju in avgustu letos je Italija uvozila blaga za 3600 milijonov lir, izvozila pa za 2800 milijonov lir. Pred znižanjem diskonta v Angliji? Iz Londona poroča joi, da bo zaradi disparitete med bančnim in privatnim diskontom, ki znaša pri trimesečnih menicah 1 odstotek, v kratkem znižana oficijelna diskontna postavka Bank of England. Letina v Franciji. Francosko poljedelsko ministrstvo objavlja sedaj uradne podatke o letini v Franciji. Po teh podatkih je znašal letos pridelek pšenice 90 milijonov met. stotov (lani 87 milijonov) in rži 11 (lani 10) milijonov met. stolov. Ker je v avgustu t. 1. bil v Franciji močan dež, ki je zelo škodoval letini, je pripisovati zvišanje pridelka boljši agrikulturni tehniki. Letošnja trgatev vina v Evropi. V Franciji je letošnji pridelek belega vina zelo neenakomeren. V Alžirju je pridelek izredno dober, medtem ko je na jugu Francije dober; vendar pa je skupni rezultat trgatve v Franciji zadovoljiv. V Italiji računajo, da bo znašal letošnji pridelek 42 milijonov hI. V Španiji, kjer se je trgatev začela 15. septembra t. 1., je pridelek dober. Srednji je pridelek v Nemčiji, Avstriji, Ogrski in Češkoslovaški. Švica, kjer se je trgatev začela 21. septembra, pričakuje kvantitativno sreden pridelek, kvalitativno pa dober. Borze. 24. septembra 1925. DENAR. Zagreb. Budimpešta 7.91—8.01, Berlin 13.40 do 13.50 (13.35 — 13.45), Italija 230.34 — 232.47 (229.83—232.23), London 272.53—274.53 (272.125 do 274.125), Nevvvork 56.15-56.75 (56.02-56.62), Praga 166.40—168.40 (166.40—168.40), Duna.j 7.00 do 8.— (7.8875—7.8975), Curih 10.8660—10.9460 (10.849 do 10.929), Amsterdam 2265—2285, Bruxellcs 248.80 do 252.80. Curih. (Prc-dborza). Belgrad 9.1750 — 9.22.50 (9.20), Pariš 24.47—24.52 (24.50), London 25.10 do 25.1050 (25.10), Ne\vyork 518—518.20 (518.20), Milan 21.10-21.15 (21.12), Praga 15.3250—15.3750 (15.36), Budimpešta 72.50—72.70 (72.95), Brussel 22.50—22.65 (22.55), Bukarest 2.4750—2.55. Dunaj. Devize: Belgrad 12.555, Kodanj 170.30, London 34.34, Milan 28.85, Newyork 708.45, Pariz 33.4,9, Varšava 116.75. Valute: dolarji 708.29, angl. funt 34.29, lira 28.75, dinar 12.54, češkoslovaška krona 20.955 Praga. Devize: London 163.55, Zagreb 59.95, Lira 137.875, Pariz 159.855, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 98 bi., zastavni listi 20-25, kom. zadolžnice 20-25, Celjska 202 do 208, zaključek 202, Ljublj. kreditna 225-240, Mer-kantilna 101—104, Praštediona 1060 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne 111 den., Trbovlje 360 den., Vevče 120 den., Nihag 38—42, Stavbna 165—180. Zagreb. 7 odst. inv. pos. 83, vojna odškodnina 378—384, za sept. 379, za okt. 384—385, za dec. 385-390, Hrv. esk. 128—134, Kred. 136—138, Hipobanka 72—74, Jugobanka 109—116, Praštediona 1020—1070, Ljubljanska kreditna 220, Slavenska 62, Srpska 144—146, Eksploatacija 50, Šederana 550, Nihag 40, Slavex 140—180, Slavonija 55—56, Trbovlje 375, Vevče 120. Dunaj, Don.-savska-jadr. 624.500, Živno 780, Alpine 291.500, Greinitz 139, Kranjska industrijska 375, Trbovlje 450, Hrv. esk. 164, Leykam 178, Jugobanka 183, Avstrijske tvornice za dušik 200, Slavex 190, Slavonija 68.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Madrieri, 75-220 mm, 5 in 6 m dolž., fco meja 4 vag. 580, zaklj. 580. Jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco nakl. postaja 170. Bukova drva, suha, 1 m dolžine, fco Ljubljana 20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 270 den. Oves slavonski, par. Ljubljana 195 blago. Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 300 den. Fižol koks, orig., fco Ljubljana 330 den. Fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 250 den. Fižol mandolon, b-n, vejan, fco Postojna tranz. 1 vag. 335 zaključek 335. Krojni tečaj 1. oktobra! Dnevni in večerni. Za krojače, šivilje in nešivilje. Za učcnce, ki sc tečaja ne morejo udeležiti, pouk potom pošte z učnimi risbami. Cena tečaju 600 Din. Plačljivo v dveh obrokih. Izdelov. in razpošiljanje krojev. Vpisovanje dnevno. - Oblastv. konces. in diplomir. KROJNA ŠOLA, Židovska 5, Ljubljana. B. C. G. Jetika je premagana! To veselo novico prinaša zadnja številka Buletina Franc. Medicinske Akademije. Zmagovalec nad to zavratno in tako razširjeno boleznijo je prof. Calmette. Prvo poročilo o izumu je bilo natisnjeno že lani. 16. t. m. po celem letu posrečenih poizkusov je vzela Akademija ta izum na znanje. Sotrudniki prof. Calmeta so zdravniki Guerin, Weill-Halle, Negre, Bopuet in Vilbert. Od sedaj se bodo cepili vsi otroci proti jetiki kakor se že cepijo proti kozam in z istim nedvomnim uspehom. Prof. Calmette in dr. Guerin sta dognana že 1. 1906., da ni prost povzročiteljev jetike, vsaj pri odraslih, prav noben človeški organizem. Bolezen pa nastane le v slučaju, da se ti povzročitelji črezmerno pomnožijo in preidejo iz latentnega stanja (vie latente) v napadalno. Bacili postanejo nevarni takrat, kadar jc zmanjšana prirojena odporna moč organizma. Lahko preprečimo vsako nevarnost za zdravje in življenje, ako ojačimo to odporno moč že v zgodnjih letih. Prof. Calmette je gojil tekom 13 let bacile jetike na alkaličnem temelju z dodatkom žolča, ki je pospeševal njemu potrebne lastnosti. Šele 230 pokolenje bacil je zadostovalo stavljenim zahtevam. Bacili niso povzročili tuberkuloznih kavern, a vendar so izločali tuberkulozen toksin, katerega posledica je bilo nastajanje varnostnih celic (proticelic). To cepivo je dobilo ime BCG po žolču in obeh iznajditeljih (Bilie, Calmette Guerin). Številni poizkusi z opicami in teleti so dokazali njegovo neškodljivost, nakar so se pričeli 1. 1922. poizkusi z otroci. Uspeh je bil sijajen. Tekom 3 let ni umrl niti eden izmed 200 v začetku 1. 1922. cepljenih dojenčkov, dasi so bili med njimi otroci težko tuberkuloznih rodbin. Ponovni zdravniški pregled majnika 1925 je potrdil popolno zdravje in normalni razvoj cepljenih malčkov. Letos v času od 1. marca do 1. junija je bilo cepljeno z BCG 2070 novorojenčkov na Francoskem in Belgijskem. Cepivo razpošilja Pariški Institut Pasteur. Način cepljenja ne povzroča nobenih bolečin ali vročine. Novorojenčki dobijo namreč tekom prvih desetih dni svojega življenja tri deleže cepiva v žlici mleka v presledkih 48 ur. Izmed otrok, cepljenih med 1. marcem in 1. decembrom 1. 1924, to je več nego pred pol letom, jih je bilo 137 izpostavljeno stalni nevarnosti okuženja po bolni materi. Kljub temu ni umrl niti eden otroki Istočasno umira izmed otrok, nezavarovanih s cepivom, pod istimi pogoji v prvem letu življenja: v Parizu 32 odstotkov, v celi Francoski pa 20 odstotkov. Imamo torej pravico trditi, da ne vse* buje cepivo prof. Calmette nobene nevarnosti za dojenčke. Ravnotako so bili ozdravljeni jetike (umetne ali naravne) tudi številne živali v zverinjakih: opice in celo papige. Kupujte srečke Dij. podp. društva v Ljubljani! Cerkveni vestnik. Vse Marijino družbe brez razlike so povabljene k procesiji v čast lurski Brezmadežni v soboto, 26. t. m., ob 7. uri zvečer v stari Mladinski dom. Sveče se dobe pred kapelico. Salezijansko sotrudništro se udeleži v soboto zvečer in v nedeljo procesije in blagoslovitve novega Mladinskega doma. Don Boskov duh se širi, raste, prenavlja... Naj nam da zares novih, prerojenih rodov1 Orlovski vestnik. Redni letni (septemberski) občni ibor orlovskega odseka Krakovo-Trnovo se vrši danes točno ob 8. uri v dvorani Kolezijska ulica št. 1 (župnišče). Dolžnost vseh rednih članov je, da se občnega zbora točno udeleže. Knjige in revije. Socialna Misel. L. IV, št. 7 je izšla. Prinaša dr. Angelika Tominca razpravo o Osnovah krščanskega socializma, o čemur je bil pisec predaval na dijaškem tečaju v Stični. Dr. —ej pa je objavil jako zanimivo razpravo o kmetskih uporih, iz katere na podlagi najnovejših virov izvemo, da zgodnji krščansld srednji vek vsled svoje socialne uravnovešenosti ni poznal kmetskega vprašanja, ampak da je kriza in v posledici revolucija vzniki^ iz nekrščanskega aristokratskega individualizma ob dobi »reformacije« in »renesanse*. Razpravo bo vsak z največjim interesom bral. Poučen je tudi feljton o Veri in prosvetljenstvu v Rusiji. — Socialna Misel se naročuje pri Upravi Socialne Misli, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski nasip 2 v Ljubljani in stane 40 Din na leto Kakor izvemo, izide letos kmalu snopič Socialne Misli, ki se bo v celoti bavil s kinetskim vprašanjem v sedanjem momentu v Sloveniji, na kar že zdaj opozarjamo. Turistlka in šport. Otvoritev prvenstvene nogometne sezone » Ljubljani. V nedeljo, dne 27. t. ui. se otvori v Ljubljani prvenstvena nogometna sezona, ki bo nekoliko bolj zanimiva kot so bile iste doslej. Glasom sklepa letošnje glavne skupščine LNP so uvrščeni vsi naši klubi v en razred. Tako bo dana tudi našim najšibkejšim klubom možnost, da se ogledajo z močnejšimi klubi in celo s prvakom Ilirijo. V nedeljo nastopijo trije pari in sicer: Ilirija : Jadran, SK Slovan : SI< Slavija, ASK Primorje : SK Svoboda. Poleg tega še rezerve Ilirija : Jadran. Vse tekme se vrše na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ter se odigrajo v sledečem redu: Predpoldne: Ilirija rez. : Jadran rez. ob 9. uri, ob 10.45 uri nastopi SK Slovan : SK Slavija. Popoldne ob 14.30: ASK Primorje : SK Svoboda, ob 16.10 pa Ilirija : SK Jadran, ki bo najvažnejša in najzanimivejša tekma celega dne. Naznanila. Narodne noše, ki spremijo v soboto Marijin kip s kolodvora v Mladinski dom, se zberejo ob tričetrt na 6 zvečer v starem Mlad, domu. Ostalo občinstvo pa za procesijo ob 7 ravnotam. Ljubljanski 6kavti! Jutri, v soboto ob 4. pop. na realki stegova skupščina. Pridite vsi! Izpred sodišča. Nedolžen zagovor. Obtoženi Kari Jere pravi: V neki gostilni tam pri Litiji smo prišli skupaj, pa smo se malo spričkali in jezen sem udaril tovariša Zupančiča res z eno palčico tako malo po glavi. — Pa hudega nisem nič. mislil, marveč sem mu hotel samo vrniti, ker je tudi on mene že udaril. Pa še to je bilo, mi smo Orjunaši, naši, oni so pa Orli. Pa smo se tudi malo skozi politiko skregali. Pravijo, da rad lazim ponoči okoli, pa to ni tako hudo gospod. Zaklepetam se včasih na vasi ali jired hišo kakega vaščana. — Kljub temu nedolžnemu opisu dogodka pa je bil obsojen Kari Jere, ker je zlomil Zupančiču nos in čeljust, na tri tedne jece in mora plačati 50 Din takse in pa 250 Din za zdravljenje in bolečine. Poizvedovanja. Izgubila se jc v sredo od Sv. Petra do Sta« rega trga črna listnica z okrog 80 Din gotovine, vojaškim nadpreglednim listom in drugimi papirji Ker je listnico izgubil reven invalid,'se najditelj naproša, da odda najdeno na policiji ali pa posije na naslov: F. M., Mestni log 21. st Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata zo Oplograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova uU/i. Telefon St. 9SO Usnjatih ODPADKOV boks itd., večjo množino, proda poceni Kcnkurencija, Ljubljana, Zgornja Žižka. NATAKAR i«« mesto tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod šifro: »Jedilni nosilec« 6467 na upravo lista. Steklenice (baloni) v plctenicah po 50 kilogr. in več ima v zalogi »JUHAN« - Ljubljana, Gradišče štev. 3. 6434 HB3BHHR8BBHEBHS Stalno nameščen je dobi več dobro izvežbanih KROJAČEV za velike in male komade. — Le trezni in dobri delavci naj se obrnejo na konfekcijsko tovarno FRAN DERENDA in KOMP., Ljubljana, Emonska c. 8. Tnserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem! UČENCA sprejme Stanko Ja-pelj, zlatarski mojster, Stari trg št. 1, Ljubljana. 6429 Sprejmeta se za takoi in pozneje 2 TRG. POMOČNIKA manufakturista in železni-narja. Prednost imajo oni, kateri so servirali v večjih trgovinah na deželi. Ponudbe s prepisi spričeval na: P. KOREN, preje Šterk, v Črnomlju. 6412 KUHARICO perfektno, srednjih let, pridno, marljivo in snažno, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejme večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval pod šifro: »Plača dobra« St. 6413 na upravo »Slovenca«. POSOJILO 50.000 Din na prvomestno vknjižbo, se išče. Naslov v upravi; 6427. Lesni trgovci pozor! Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. Korošec, Rečica ob Paki. Išče se dobro izurjena KUHARICA. i Plača dobra. Mesto stalno. 1 V slučaju sprejema se povrnejo potni stroški. Katinka Derenda, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. 6456 KLEPARSKI vajenec se sprejme. Stanko Kezele, kleparski mojster, Bohoričeva ulica št. 3. 6464 ŠPAGO DRETO in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »KONOPJUTA« - Ljubljana, Gosposvetska 2. Majhen PISARNIŠKI LOKAL na Dunajski cesti blizu kolodvora se odda pod ugodnimi pogoji v najem. — Naslov pri upravi pod: 6454. ODDAM SOBO za dva gospoda. Naslov pove uprava lista pod štev. 6465. OBVESTILO ! Na vzpodbudo Narodne banke so sklenili odločilni ljubljanski denarni zavodi s 1, oktobrom t. 1. zopet znižati obrestno mero od hranilnih vlog in vlog v tekočem računu. Ker je »Ljudska posojilnica« tudi obvezana to storiti, obvešča s tem namesto z drugimi obvestili v smislu svojih določil glede hranilnih vlog § 2. svoje vložnike, da bo izza dne 1. oktobra 1925 znižala obrestno mero od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu v smislu dogovora omenjenih denarnih zavodov. — »Ljudska posojilnica« r, z. z n. z. v Ljubljani, dne 23. septembra 1925. Novo došlo! Češko in angleško prvovrstno blago za jesensko sezono. Obleke po meri in najnovejšem kroju izdeluje najsolidneje in najceneje STEVO GOMBOC, krojaški atelje, LJUBLJANA — Aleksandrova cesta štev. 9/II.