224. ftCTlIRB. V UbMJoii. v ponedeljek. L oktobra 1906. XXXIX. leto. lihaja viak dan zvečer, taimši naiUlja ia araanlka, tac rralja po poeti arrajraman aa avatro-ograka draaraira aa vara iratra *6 K, *» »ral Irata a K, rara raratrt lata 6 K 60 h, ram ran oirarara« t K »o i, Za LJubljano • eraraujanjram na dram aa vaa iratt 14 K, raa aral lrata iS K, aa četrt IraU 6 K, aa ran aiaraaa 8 K Kdor bodi sam panj, sla£a aa raaa lata 28 K, aa psi lata 11 K, aa satrt irata 6 K 60 h, ara aa msrarara 1 K 60 h. — Za tuja dsisls traliks vrač, kolikor caaia poštnina. — Na oarračs« fcrrai istodobno vrarašUjatvra naročnin« •• nra aaira. — Za oznanila aa plača)« rad pratrarraatopno p«tit-vrat« p« 18 h, 6« a« asnanila tiaka ankrat, p« 10 h, čra s« dvakrat in pa 8 h, Se ara tiska trikrat ali večkrat — Dopiai naj ara iravol6 frankovsti. -Srakopiai ao no vračajo. - Uredništvo hi upravnlatvo la v Eaaflavih raiiraah It 6, ta airarar aredniitvra v I. oadstr., apravniitvra pa v pritličje. — Uprarniitni naj ara blagovolijo poigrati naročnin«, roklamraraijra, orananila, t J. adminiatratiTno itrai* Uroatalifva telefon it 94. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". m« številke po 10 II UprarnlStvi telefon it 89. i. — Vabilo na naročilo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da ;jo o pravem (času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vsi leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12-— I En mesec ..' „ 2-— V npravništvu prej cm an na mesec K 1-90. S pošiljanjem po posti v\ Avstriji velja,: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drnge deiele vse leto 30 K. IMF" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnina. W*W~ List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času^_ Upravništvo .Slovenskega Naroda". Solinami v izloistvu. rLepi kluba pada od stopnje do stopnje. Ugleda sploh ni imel nikdar, ne v parlamentu, ne zunaj parlamenta, kajti resnega ni nikdar ničesar storil, nego bil vedno torišče štreberstva ter vedno služil samo osebnim namenom in koristim dr. Šusteršiča. Zdaj, ko je Šusteršič v veliki stiski, ko je razkrito in dokazano njegovo črno izdajstvo, zdaj je potreboval obrambe in opore in komandir al je „lepi klubu, da mu izreče zaupnico in priznanje. In nlepi klubu je točno pariral ter dokazal, da je izborno dresiran. Skrivaj zabavljajo sicer vsi na Šusteršiča, zahrbtno groze vsi z vsemi mogočimi stvarmi, ali v klubu samem se pokoravajo vsi njegovemu terorizmu. Zaupnica dr. Susteršiču kaže le, da so vsi člani ^lepega klubau solidarni v izdajstvu, ki ga je storil dr. Šusteršič, da ne nosi odgovornosti za izdajstvo več samo dr. Šusteršič, nego vsi Člani skupno in da so vsi Člani tega kluba zadovoljni, da so bili Slovenci izdani in prodani. Kaj drugega od te družbe tudi ni bilo pričakovati. če pa misli ta družba Štrebarjev in redolovcev, da bo ta zaupnica napravila kaj vtiska na slovensko javnost, je v veliki zmoti. Slovenska javnost se ne da več varati in vidi na svoje oči, kako je delovanje lepega kluba in njegovih zastopnikov v odseku za volilno reformo. Da bi prevaral javno mnenje, se je lepi klub osmelil reci, da so se njegovi zastopniki v odseku za volilno reformo trudili za interese slovenskega naroda in so dosegli, kar se je v danih okolščinah napram premoči sovražnikov sploh doseči dalo. Ta trditev obsega veliko nesramnost, a niti trohice resnice. „Lepega kluba" zastopniki niso v odseku ničesar druzega storili, kakor da so se dali mirno in ravnodušno preglasovati, ne da bi bili iz tega izvajali kakih konsekvenc in dosegli niso druzega, kakor ia je bil slovenski narod oropan za svoje pravice v taki meri, da kriči to do neba. Edino pravično in pošteno bi bilo, da bi dobili Slovenci na Koroškem dva, na Štajerskem pa devet mandatov. Zastopniki „lepega kluba" so dosegli, da Slovenci na Koroškem ne dobe nobenega zastopDika, Slovenci na Štajerskem pa le sedem. Tu smo že oškodovani za tri mandate. Vrh tega so zastopniki „lepega kluba" dosegli, da so dobili Nemci na Kranjskem en mandat, Italijani na Primorskem pa dva mandata. Oškodovani smo torej za šest mandatov, kar je nad vse nečuveno. A lepi klub ? Ta pravi, da se je doseglo, kar se je sploh moglo doseči. Pomislimo malo, kako je bilo, ko se je šlo za razdelitev mandatov na Češkem. Med Nemci in Čehi je nastal razpor zaradi — dveh mandatov. Spričo celotnega Števila nemških in čeških mandatov je to prava malenkost. A vendar se je bilo bati, da zaradi teh dveh mandatov splava vsa volilna reforma po vodi in se je iz-težka doseglo, da so se dali Nemci in Čehi — preglasovati. A mi, ki smo toliko slabejši od cehov in od Nemcev, smo oškodovani kar za šest mandatov in lepi klub se upa še trditi, da je dosegel, kar se je dalo doseči I „Gliha vkup štriha." Resničnost tega pregovora priča najbolje zaupnica, ki jo je sklenil lepi klub. Ta klub je res vreden, da ima dr. Šusteršiča za predsednika in nič se ne Čudimo, da je ž njim solidaren tudi v izdajstvu. Ta izjava postavlja v posebno luč Ploja, Robiča in Korošca ter Spin-Čiča in Gregorčiča, ker ne kaže le njihove sokrivde na vsem, kar se je zgodilo, nego priča tudi, koliko jim je sploh verjeti. Kako vse drugače so ti možje še pred kratkim govorili in kako zdaj. Kakor posmeh pa se glasi izjava, da bo lepi klub „k^kor doslej tudi v bodoče zastavil vse svoje moči, da ustreže zahtevam obmejnih bratov glede volilne reforme. „K a k o r doslej!" To se pač pravi, norčevati se iz „obmejnih" Slovencev, zakaj doslej je lepi klub le prodajal in izdajal slovenske koristi. In da hoče s tem izdajstvom nadaljevati, priča postopanje dr. Ploja, dr. Šusteršiča in dr. Ivčevića v odseku za volilno reformo. Minoli teden je bilo še mogoče prisiliti vi a do in v e č in o, da ugodi vsaj zahtevam koroških Slovencev, če bi sebiliPloj, Šusteršič in Ivčević pridružili dr. Tavčarju, bi se bila vlada in večina gotovo udala, saj je že nastop dr. Tavčarja samega spravil veČino in vlado v največjo zadrego in sta večina in vlada v strahu, da volilna reforma ne bo pravočasno dognana. VeČina in vlada bi bila radi storili nekaj žrtev, da rešita načrt, a Ploj, Ivčević in Šusteršič se niso ganili, niti najmanjšega poskusa niso napravili, da bi izkoristili nadvse ugodni položaj, nego so se Še trudili onemogočiti, da bi dr. Tavčarjevo postopanje rodilo kak uspeh. Prodali so se pač vladi in ne smejo več zastopati koristi slovenskega naroda. Konference skupnih ministrov. Dunaj, 30. septembra. Včeraj popoldne je bila v ministrstvu zunanjih zadev pod predsedstvom grofa Goluc h owskega skupna ministrska konferenca, ki je trajala do noči. Konference so se udeležili tudi: poveljnik mornarice grof M o n-tecuccoli in oba ministrska predsednika. Dognal se je končno ves proračun za leto 1907. Določilo se je tudi, da se delegacije skliČejo šele koncem meseca novembra, ker ima avstrijski parlament do tačas še rešiti mnogo važnih zadev. Vojni minister je zahteval mnogo večje potrebščine za armado in mornarico, ker je treba zgraditi več novih vojnih ladij, nadalje za posebni oddelek, ki se oboroži s puškami na stroj in za nabavo avtomobilov. Za nabavo treh novih vojnih ladij in nujno potrebnih torpedovk zahteva uprava vojne mornarice 170 milijonov, ki se razdele na šest let. Iz zanesljivega vira se poroča, da se je obema finančnima ministroma v današnji konferenci posrečilo, preprečiti novo obremenitev armadnega proračuna, tako da se v tem pogledu proračun za leto 1907 ne bo dejansko razlikoval od letošnjega. Konflikt s Srbijo. Dunaj, 30. septembra. Napovedana nota, ki bi se bila morala izročiti Srbiji pretekli četrtek, se ni odposlala, temuč se je srbski vladi izročil le zaupen odgovor avstrijske vlade. V tem odgovoru se srbski predlogi odklanjaj o, češ, da ne odgovarjajo zahtevam avstrijske vlade. Vkljub temu ni dvoma, da se bodo za trgovinska pogajanja med obema državama Še našla posredovalna pota. Bel grad, 30. septembra. „Mali Žurnal" poroča, da so nedavno na Francosko odposlani srbski častniki dobili nalog, naj izvedejo strelne poskuse s topovi iz tovarne Saint Chamot. Srbija. Bel grad, 30. septembra. Poročila dunajskih časopisov o novi vojaški zaroti so popolnoma izmišljena. V imenu nekega angleškega konzorcija je prišel v Belgrad angleški Časnikar Steed, ki je predlagal srbski vladi, da zgradi imenovani konzorcij transbalkansko železnico iz Kladova preko Niša do srbsko-turške meje in do Adrije. V imenu nekega drugega konzorcija pa je ponudil ustanovitev konzervne tovarne, ki se zaveže, da podela na leto mesa od 100.000 srbskih govedi. Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 30. septembra. Včeraj se je vršil izredni ministrski svet, ki se je baje bavil z Bolgarijo. Razširjajo se neverjetne vesti, da so se prigodili na bolgarski meji zelo resni spopadi, pri katerih je bilo udeleženih več bataljonov (?) vojaštva. — Nadalje je zvedela turška vlada za veliko bolgarsko revolucionarno zaroto v Jenidžu, kamor je takoj odšla komisija, ki je več oseb zaprla. Sofija, 30. septembra. V Bari-hanu pri Bitolju so grški vstaši ubili pet Bolgarov in mlado bolgarsko deklico. Zadnje dni je prispelo v Drino-polje iz Carigrada pet baterij brzo-strelnih topničarjev, 384 konj in 16 voz streljiva. Dogodki na Ruskem. Svjatopolk Mirskv. Petrograd, 30. septembra. Bivši liberalni minister Svjatopolk Mirskj je bil pri carju v avdijenci neposredno pred carjevim odpoto- LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Priseganje se je nadaljevalo počasi, kajti ceremonija je bila pri vsakem posamezniku dolga. Vselej je glasnik zatrobil, nakar je pristopil tisti, ki je bil pozvan. Župnik Lav-rencij je preči tal dolgovezno formulo in šele pofcem se je storila prisega. „Kaj pa to pomeni," je presenečena vprašala Marija Šaloma. „Glasnik je zatrobil, a nihče ni pokleknil pred mojega očeta, pač pa je nekdo položil pred očeta ščit in prapor in župnik vendar Čita svoje dolgočasne litanije." Krištof se je nagnil iz okna. Spoznal je grb na ščitu, ki je ležal Nikolaju pred nogami, in spoznal prapor. „Zdaj bi moral priseči lastnik zlatopoljskega gospodstva ali njegov pooblaščenec." Marija Šaloma se je zganila. „Lastnik je gotovo odsoten ali ni mogel pravočasno koga pooblastiti." „Ne vem," je mirno rekel Krištof. „Veseli me pa, da ni nikogar tu, ki bi v imenu zlatopoljskega rodu poljubil roko Nikolaju Kolovškemu." „Lepi vitez — pokleknite in poljubite mojo roko," je velela Marija Šaloma. In Krištof Zlatopoljec je pokleknil pred hčerjo svojega smrtnega sovražnika in ji je poljubil roko. Ko je nagnil glavo, je začutil, da mu je nekaka kaplja padla na vrat, ki ga je zapekla kakor ogenj. Prijel se je za vrat in Čuteč mokroto, jo je okusil; kaplja je bila grenka. Začuden se je ozrl, a Marija Šaloma se je bila že zopet nagnila čez okno, Manfrede pa ni bilo več v sobi. „Zdaj prisegajo mengiški odposlanci," je rekla Marija Šaloma. „Ah Mengeš — kaki spomini mi vstajajo. Vi ste nas rešili vse. Kaj bi pač bilo iz mene, da nam niste vi pomogli." „Sovražniku bi vas ne bil izročil," jez resnim povdarkom rekel Krištof. „Morda bi vas bil raje sam umoril." „Jaz sem takrat že sama mislila, da se usmrtim." „To vam rad verujem," je rekel Krištof. nA zakaj bi se bili vi usmrtili ? Iz ponosa in ošabnosti, vaša mati pa bi se usmrtila iz ljubezni do Ber-tonje. Ali pojmite ta razloček?" „čemu mi to pripovedujete ?u je osorno vskliknila Marija Šaloma. „Jaz nisem vaša ljubica, moja mati pa je Bertonjeva ljubica." - „Vi bodete moja ljubica, kadar bom to zahteval," je hladno, a določno odgovoril Krištof Marijo Salomo je prevzela blazna jeza. Vsa je prebledela. Stiskala je pesti in se grizla v ustne, iz njenih oči pa so švigale strele. „Da, Marija Šaloma, kadar Vas bom jaz hotel spomniti na storjeno obljubo, tedaj bodete moja ljubica," je nadaljeval Krištof. „Preveč ste ponosni, da bi prelomili dano besedo. Vsak dan stopim lahko pred vas in vam rečem: Marija Šaloma, jaz sem izpolnil vse svoje obljube in vam prinesel tudi glavo Gašparja Khisla, sedaj ste vi na vrsti, da izpolnite svojo obljubo." Zopet je Krištofa zadel temen pogled iz globokih, temnih oči Marije Salome Kolovške in s pekočim sarkazmom je rekla: „Vidim, da niste samo hraber ju-| nak, ampak tudi imeniten trgovec. „Ah, ne, ne! Ne reci tega!" je vzkliknil Krištof ognjevito. „Ti, Marija Šaloma, ne smeš tako govoriti." Prijel jo je za roko in jo potegnil zopet k oknu. „Poglej doli pred cerkev ! Ali vidiš vse te plemiče, ki prisegajo tvojemu očetu zvestobo in pokornost ter ga slovesno pripoznavajo za svojega gospodarja? Ali vidiš duhovnike, ki so stopili iz cerkve in se klanjajo tvojemu očetu, kakor bi že bil dosegel, po čemer hrepeni, knežjo krono in vladarsko oblast? Sama si priznala, da je to moje delo, da se ima Nikolaj Kolovški za vse to meni zahvaliti. Še davi mi je ponudil, naj danes sedim na njegovi strani in ponudil mi je, naj si izberem tri njegove gradove v dar, a jaz sem vse odklonil. Dal sem mu vse, kar ima, a zahvale in plačila od njega ne maram. Zakaj, me vprašujejo tvoje oči. Ker zaradi tvojega očeta nisem ničesar storil, vse le zaradi tebe. Tvoj oče žanje danes sadove sijajnih uspehov, ki sem mu jih pridobil iz ljubezni do tebe, Marija Šaloma. Poglej ovenčani in z zastavami okrašeni voz, ki ga peljejo zdaj pred cerkev. Ali veš, da peljejo krsto in da leži v tej krsti truplo naj odličnejšega velikaša in najhrab- rejšega junaka, Gašparja Khisla? Še mrlič mora danes povečevati slavo tvojega očeta. S krste bodo vzeli duhovniki meč, šljem in ščit Gašparja Khisla in vse to bodo položili pred noge tvojemu očetu kot zmagovalcu. Svobodno mu. Ti Marija Šaloma veš, da sem Gašparja Khisla jaz premagal, a slavo te zmage prepuščam rad tvojemu očetu zopet le zaradi tebe. Sicer pa ti niti ne veš, zakaj sem se lotil Gašparja Khisla in zakaj sem mu zabodel svoj meč v srce." Marija Šaloma se je začudila nad temi besedami, saj ni nikdar za tre-notek pozabila, da je obljubila svojo ljubezen in svoje telo tistemu, kdor ji prinese glavo Gašparja Khisla. nMotiš se, Marija Šaloma," je nadaljeval Krištof, „Če meniš, da sem te z glavo Gašparja Khisla hotel prisiliti, da bi izpolnila svojo obljubo. Ne! Jaz ne spadam med tiste moške, ki sprejmejo ljubezen kot plačilo za storjeno delo. Ne, ne, Marija Šaloma, lahko mi veruješ, jaz te nisem nikdar mislil terjati, da izpolniš, kar si mi obljubila, če ti prinesem glavo Gašparja Khisla. Ako si ti kdaj tako o meni mislila, potem so uničene vse moje nade." (Dalje prih.) vanj em. Izdelal je baje nov načrt za razreSitev položaja. Strah,pred roparji. London, 30. septembra. Vsak dan prihajajo tukajšnjim bankam polni zaboji dragocenosti in vred-nostnine vjshrambo iz Rusije. Dragocenosti pošiljajo razni ruski plemiči, pa tudi veliki knezi. Govori se, da pride več ruskih velikih kneginj za stalno na Angleško. 180 bivših poslancev obtoženih. Petrograd, 20. septembra. Kakor poroča „Strana", je ministrstvo notranjih zadev sklenilo, da ne obtoži vseh poslancev, ki so podpisali vyborski manifest, temuč le 180 poslancev, ki so se udeležili zborovanja v Vvborgu. Zopet grožnje Stolvpinu. Petrograd, 30. septembra. Ministrski predsednik je našel na svoji mizi* pismo, ki ga je podpisalo 13 revolucionarjev, ki mu groze z novim atentatom. Vsled tega so se straže podvojile. General Steselj. Petrograd, 30. septembra. Včeraj je bil razglašen carjev ukaz, naj vojno sodišče ustavi postopanje proti S t e s 1 j u, ki se naj penzijonira. Revolucionari! med Kurdi. Varšava, 30. septembra. V kur-dijskem mestecu Goldingen pri Li-bavi so revolucionarji zažgali vojašnico, gledališče, šolo in enajst zasebnih hiš. Izseljevanje Židov. Odesa, 30. septembra. Zadnje mesece se je izselilo v Ameriko 2500 Židov. Reforme španskega šolstva. Madrid, 30. septembra. Naučni minister dr. Jim en o namerava že prihodnje dni zapreti vse šole, ki jih vodijo ali posvetni ali redovni učitelji, ako nimajo potrebnega izkazala o usposobljenosti. Ako se to izvede, zadene španske redove hud materijalni in moralni udarec, ker jim je s solo odvzeto glavno orodje za vlado nad ljudstvom. Koliko šol imajo na Španskem v rokah popolnoma nesposobni ljudje, dokazuje dejstvo, da hoče Jimeno zaključene šole nadomestiti z ustanovitvijo 5000 novih šol. Ako bodo le finance dopustile tako temeljito reformo. Vstaja na Kubi. London, 29. septembra. Včeraj so izkrcali 25 ameriških vojakov, da stražijo državno zakladnico. Danes se pričakuje še več ameriške vojske, in govori se, da bo takoj nato izdal ameriški vojni minister Taft proklamacijo, v kateri se proglasi za vojaškega gub ern ator j a na Kubi. General R o dr iguez bo potem skupno s Taftom nastopil na čelu kubanskega orožništva. London, 30. oktobra. Zedinjene države so danes nastavile na Kubi začasno vlado. V uradnem listu je vojni minister Severne Amerike, Taffc, razglasil, da je prevzel začasno vlado, dokler se ne nastavi stalna vlada. Ta korak je posledica temu, ker se ni hotel zbrati kubanski kongres, temuč so prišli k seji le štirje člani, ki so se takoj zopet odstranili. Evropejska „kultura" med divjaki. London, 30. septembra. Bali je rodoviten otok blizu Jave, kjer je vladalo do prihoda Nizozemcev devet samostojnih domačih knezov. Osem so si jih Nizozemci takoj podjarmili, le eden si je ohranil samostojnost. Nizozemska vlada je vedno iskala povoda, da odstrani še tega tekmeca. Iz ničevega vzroka je poslala nedavno veliko vojaško ekspedicijo, ki je razstrelila rezidenco tega kneza v Badungu. Knez je vedel, kaka usoda čaka njega in njegove privržence, ki so se uprli nizozemskim ukazom, ako pridejo Nizozemcem v roke. Zato je zapovedal takozvani „poputan", t. j. smrtni ples. Vsi možje so se oblekli v belo, poklali svoje žene in otroke, da ne pridejo sovražnikom v roke ter se potem vrgli s kratkimi sulicami na sovražnika. Kmalu je bojno polje pokrivalo 400 mrli če v, med njimi sta bila tudi knez in njegov sin prestolo-TiAfllA/inilr Usmrtila sta se haie sama. Otvoritev Karavanske železnice. Včeraj se je slovesno otvorila karavanska železnica, ki ima spajati Jesenice, oziroma Gorico in Trst direktno z Beljakom in Celovcem kot del najkrajše železniške zveze med Dunajem in Trstom. To novo progo je otvoril železniški minister dr. Edvard plem. Derschatta sam, ki se je pripeljal z raznimi dostojanstveniki s posebnim vlakom z Dunaja v Beljak že ob osmih zjutraj. Slavnostni gostje s Kranjskega so se pripeljali v Beljak, odkoder je imel voziti otvoritelni vlak, ob tričetrt na deset, ob istem času so prispeli tjakaj tudi gostje iz Celovca. Deželni odbor kranjski je zastopal deželni odbornik Peter Grasselli, deželno vlado kranjsko pa vladni svetnik vitez pl. Laseh a n. S Kranjskega so bili nadalje še navzoči divizionar pl. Dillmann z zastopnikom orožništva, okrajni glavar radovljiški pl. Detel a z okrajnim zdravnikom drjem. Jelovškom in državna poslanca dr. A. Ferjan-čič in dvorni svetnik Šuklj e. Vobče se je državnih poslancev udeležilo otvoritve zelo malo število. Opazili smo samo drja. Svlvestra, opata Baumgartnerj a, Doberniga, drja. Lemischa in drja. S tein-w e n d e r j a. Deželno vlado koroško je zastopal deželni predsednik baron Hein, deželni odbor pa deželni glavar grof Goes. Deželni poslanci koroški so bili skoro polnoštevilno zbrani, samo edini slovenski poslanec na Koroškem Fr. Grafenauer je izostal. Sploh je bilo opaziti, da se Slovenci demonstrativno niso udeležili slavnosti. Izmed koroških Slovencev smo videli samo tajnika „Družbe sv. Mohorja" Rozmana z nekate-rimi duhovniki, ki so bili gotovo iz Celovca. — Nova železniška proga je brez dvoma velike važnosti tudi za Beljak, a vendar je mesto ostalo vzpričo otvoritve te nove važne proge skoro povsem ravnodušno. Kolodvor je bil komaj da se reče dekoriran; na pročelju poslopja je bilo pritrjenih po nekaj deželnih, cesarskih in mestnih zastav v posamnih grupah, po mestu je pa vihralo v vsem kakiu 60 do 80 praporov, izmed katerih jih je bilo dobra tretjina vsenemških. Tudi raz zvonik mestne župne cerkve je vihrala mogočna frankfurtarica. Znana pivovarna Kernova, ki ima največ odjemalcev na Gorenjskem in ki se nahaja tik ob progi iz Trbiža, je razobesila izključno vsenemške zastave — menda zato, da bi gostje s Kranjskega vedeli, komu nosijo denar slovenski gorenjski gostilničarji! Ob desetih je priredila železniška uprava gostom v kolodvorski restavraciji zajtrek, ki se ga je udeležilo okoli 300 oseb. Ob poludvanajstih se je odpeljal otvoritelni vlak z belja-Škega južnega kolodvora. Med tem se je zbralo na peronu in pri kolodvoru par sto ljudi in neko nemško pevsko društvo. Ko je vlak odhajal je bilo vse tiho, mrtvaško tiho, le semtertja se je slišal kak „heil"-klic, samo pri Kernovi pivovarni so bili ti klici glasnejši, pač za to, ker to pivovarno skoro po pretežni veČini vzdržujejo koroški Slovenci in — Gorenjci! Vsa nova proga teče izključno po slovenskem ozemlju. Čim zapusti vlak Beljak, že se nahaja na slovenskih tleh. Železniška uprava je to morala upoštevati, da si ne rade volje, in odrediti, da so se napravili od Beljaka pa do Žihpolja pri Celovca na vseh postajah dvojezični — nemško-slovenski napisi. Torej na Koroškem, ki je nazivljamo tužni naš Korotan, kjer že „na tleh leže", da govorimo s Prešernom, slovenstva stebri stari, v domačih Šegah vtrjene postave", imajo dvojezične napise po železniških postajah, na Š t a j e r -skem, kjer biva kompaktno pol milijona našega naroda, pa ne morejo izvojevati nemško - si o venskih napisov niti na progah državne železnice! Neverjetno, a resnično. Kdaj se bodo tudi tu zganili, da dosežejo to, kar jim gre po zakonu in po pravici?! Da so tla, po katerih teče nova železnica, slovenska, morajo priznati celo najbolj zagrizeni koroški Nemci in nemčurji in neki odlični koroški Nemec, ki se je vozil v otvoritelnem vlaku skupno s Slovenci, je to potrdil, ko je vlak drdral proti prvi postaji B e kš t a j n u z bolestnim vzklikom: „J,etzt kommen wir n ach Russland!" Prvič seje vstavil vlak v Bekštajnu. Na pročelju in ob straneh je napravljen poleg nemškega „Finkensteinu tudi slovenski napis Bekštajn v popolnoma enakih črkah! V Podnartu-Kropi na naši gorenjski progi pa trpe, da se pod ogromnim nemškim napisom „Podnart-Kropp" pohlevno skriva slovensko ime Pod nar t-Kropa z dvetretjini manjšimi črkami! Poslanec Pocačnik. za- kaj to trpite v rodni svoji občini? Kolodvor v Bekštajnu je bil dekoriran v cesarskih in deželnih zastavah, a prav skromno. Kdor se je udeležil otvoritve železniške proge Jesenice-Trst, je moral nehote opaziti velik razloček med tu in tam. Tam krasno dekorirane, z zelenjem okičene postaje in povsodi množica praznično oblečenega ljudstva, tu vse revno in ubogo, a ljudstva nikjer. Gotovi krogi so se trudili, da bi predstavili koroško zemljo, kjer teče nova železnica, na umeten način kot nemško, za to se ljudstvo ni dalo izrabljati in je ostalo demonstrativno doma! Ali tega niso opazili gospo Ije, ki se jih tiče? Ministra Der schatto je sprejel na kolodvoru bekštajnski občinski odbor z županom na čelu, učiteljstvo, požarna bramba in peščica ljudi. Pri sprejemu se je slišalo par pridušenih „heil"-klicev. Pri sv. Štefanu je ob dohodu na železniško progo visela črna zastava v znak žalosti in ogorčenja, da se tej vasi ni dovolila postaja. Tu so vlak prvič pozdravile slovenske belo - modro - rdeče zastave, ki so bile razobešene na zvoniku in na vaških hišah. In te slovenske zastave niso več zginile doli do Pod-rožoe, samo v Blačah je motila to harmonijo frankfurtarica, ki je bila razobešena na tamkajšnji gostilni. To je silno nemške fanatike, ki otvoritelnim vlakom, pritajenim gnevom „Schaut, alluberall jezilo in grizlo so se vozili z in bolestno, s so vzklikali: p an si a vi s ti - sche Fahnen"! Prvi živio-klici so nam v pozdrav zadoneli na uho pri sosedni vasi pri železniški čuvajnici št. 3. Bila so to zavedna koroška slovenska dekleta, ki so z glasnimi živio-klici pozdravljale vlak. Da bi bilo mnogo tako zavednih koroških slovenskih deklet! V Blačah ob Bla-škem jezeru je vihralo polno slovenskih zastav, izredno velika slovenska trobojnica je pa plapolala na visokem drogu tik pri postaji. Sprejem tukaj je bil hladen, mrtev, kakor povsodi: Župan Gailer z občinskim odborom, učitelji in ognjegasci, vsega skupaj okoli 80 oseb, ljudstva pa nikjer. Pri sprejemu je bilo vse tiho, še heil ni nikdo klical, samo na blaškem otoku je semtertja počil kakšen strel iz to-piča. Tudi na postaji Ledenice ni bilo nič boljše. Postavil se je edino tamošnji nemškutarski župan Arneitz. Nad železniško progo je bil namreč napravljen slavolok z napisom: „Hoch dem Forderer der Karavankenbahn! Jos. Arneitz, Burgermeister." Morda misli župan Arneitz, da bo dobil kako odlikovanje za ta slavolok, ker je ž njim tako junaško proslavil — ministra Derschatto! Z Ledenic se vlak počasi pomiče proti zadnji postaji pred predorom na Jesenice proti Podrožci. Tuše odcepi proga proti Celovcu in vidi se ob njej veliki 76 m visoki železni most, ki je razpet preko globoke struge Rožce. Na postaji v Podrožci je bilo zbranega dokaj ljiidstva. Ko se je vlak vstavil, so zaorili tu mogočni živio-klici, da niso Nemci in nemčurji nič prav mogli priti do veljave s svojim heil. Na peronu so stali obč. zastop št. jakobski, na Čelu mu vrli narodni župan, g. Kobentar, št. jakobski ognjegasci in št. jakobsko slovensko pevsko društvo. Da bi Nemci paralelizirali slovenski nastop, so naročili nemško pevsko društvo iz — Vrbe ob Vrbskem jezeru in znanega skladatelja slovenskega renegata Tomaža Koschata. To društvo je imelo pri sprejemu tudi glavno besedo. V pozdrav je zapelo pesem „Vom Karst bis an die Gletscherwand tont deutsches Lied". Če je bila ta pesem umestna pri otvoritvi železnice, ne maramo raziskovati, a ne rekli bi nič, ako bi se vsaj 1 e p o pelo! Ministra Derschatto je tu v imenu dežele pozdravil dež. glavar grof Goes. V svoie~ govoru je naglašal veliko važ^- nove železnice, se zahvaljeval vladarju, vladi, državnim in deželnim poa da se je omogočila zgradbo ži U .uske proge in končal z zagotovil* m ud&nosti cesarju in njegovi vladarski hiši. Nemci zbrani okrog gcvornibca 3 klicali „heilu, na desni strani perona in na griču ob prog* sa pa grmeli glasni živio-klici. Nemški fanatiki so bili seveda vzpričo tega silno razjarjeni in ko je janstvenik — seveda koroški zii, da kliče živio tudi Ferjančič in drugi pok ; stoječi Slovenci, je škripajo z v mi zagodrnjal „bubeohaftes Benehn* k Da, da, kdor tako govori, se obn.-tsa — „bubenhaft!" Najbolj je Nemce jezil slavolok, postavljen na griču visavis kolodvoru: dva visoka mlaja, s katerih so vihrale velike slovenske zastave, sta bila spojena s približno 3 m dolgo in l m Široko slovensko trobojnico, na kateri so bili z daleč vidljivimi črkami zapisani dr. Toma-novi verzi: „D a smo tudi mi Slovani, da slovensk' Korotan, narod naš dok« hrani!" Pod slovansko trobojni* je bila zbrana množica ljudstv. , je imela v rokah slovenske zastavice. Nemške zagrizene e je to tako silno bodlo, da je nekdo iz bližine znanega voditelja koroških kršč. socialcev Walcherja dal duška svojemu gnevu s psovkami „Windische" i. t. d. Slovenski slučajno se v istem kupeju navzoči gosti so moža krepko zavrnili, očitajoč mu netaktnost in neo-miko, čes da Slovenci pri otvoritvi proge Trst-Jesenice niso nikogar žalili, še manj pa inzultirali. „Wir Wilde sind doch noch bess're Leute." Na pozdrav grofa Goesa je odgovoril minister Derschatta, ki je takisto v svojem govoru poudarjal veliki pomen nove železnice v gospodarskem in komercialnem oziru. Na to je krški škof dr. K a h n ob asistenci šest duhovnikov blagoslovil železnico in novo lokomotivo. Med ceremonijo je ubrano pelo št. jakobsko pevsko društvo, seveda — slovensko. Pred odhodom vlaka je minister ogovoril št. jakobskega župana Kobentar j a. Nato se je vlak odpeljal proti Jesenicam. Vožnja skozi predor je trajala točno 12 minut. Ob izhodu iz predoru na Hrušici se je minister Derschatta dal fotografirati. Na Jesenicah je Derschatto pozdravil dež. glavar Oton p i. Detel a. Otvoritelni vlak se je nato po kratkem odmoru vrnil skozi predor proti Celovcu, kjer sta priredila udeležencem pri otvoritelni slavnosti banket in večerjo dež. predsednik baron Hein in župan N e u n e r. — Omenimo š e, da je železniški inšpektor G a m il -s c h e gg hotel dati z orožniki odstraniti slovenske zastave vPodrožci, a se je nazadnje zbal župana Kobentarja! KonČaje poročilo, ne meremo, da bi ne naglasali, da so se koroški Slovenci pri otvoritvi nove železnice prav imenitno postavili in pokazali vsemu svetu, da gre na dan tudi slovenski Korotan! Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. oktobra. — Zaupni shod „Narodne stranke za Štajersko" se je vršil v nedeljo v Celju. O tem shodu se nam poroča: Česar so si štajerski rodoljubi že fieta in leta želeli, kar je postalo zanje v zadnjih časih takorekoc splošna življenska potreba, se je uresničilo na tem shodu zaupnikov zasto-pajoČih brez izjeme vse stanove iz celega Spodnjega Štajerja. Otvorivši zborovanje je shod na predlog načelnika osnovalnega odbora g. Spindlerja izvolil predsednikom g. dr. K ar bo, ki je v kratkih potezah obrazložil namen zborovanja in bodočega delovanja nove struje. Ko se je izvolil podpredsednikom g. nadučitelj Š k o -flek in zapisnikarjem gosp. učitelj Č u 1 e k, prečita predsednik došle brzojavne in pismene pozdrave iz Novega mesta, Brežic, Zidanega mosta, Trbovelj, Št. Lenarta v Slov. goricah, Središča itd. Med udeleženci, kojih smo našteli nad sto, sta bila edina štajerska poslanca dr. Hrašovec in Vošnjak. K prvi točki dnevnega reda „Naš politični položaj in ustanovitev nove stranke", se oglasi najprej g. Spindler, ki obrazloži predvsem dosedanje delovanje osnovalnega odbora in prečita od mnogoštevilnih dopisov došlih odboru in izrazujočih se za nujno potrebo nove stranke nekatere najznačilnejše, med katerimi je omeniti zlasti onega štajerskega duhovnika dr. Šanda. K točki se je oglasilo več govornikov, ki so vsi z raznih stališč povdarjali živo potrebo nove stranke oziroma sploh stranke, ker doslej o eksistenci kake stranke na Štajerskem ni mogoče govoriti. Obsojalo se je vsestransko pisanje „Domovine" o novi struji in pa postopanje prvakov, ki niso hoteli niti dvorane „Narodnega doma" zboroval-cem prepustiti in ki se ne marajo izjaviti, ali dovole, da se novi list tiska v „Zvezni tiskarni" ali ne. Druga točka „Kaj hočemo?" je obsegala program nove stranke. Debata je bila ^totako živahna in se je vseskozi po-11 o, da je v prvi vrsti zasledo-va idt o podrobnostih na ustani Uiodu razpravljalo in sklepalo. R Adi nazivanja nove stranke se ; c hfc »ako vnela živahna debata, po kateri se je sklenilo, da se imenuje .Narodna stranka za štajersko". Listu, Ki začne v najkrajšem času kot tednik izhajati, bode ime „Narodni list", gla-i o narodne stranke za Štajersko. Kot glasilo napredne stranke bode zastopal svobodomiselna načela držeč se ne glede na levo in desno edinole stvari. Osebnosti in zlasti surovosti so izključene. Ko se je pri točki „Slnčajnosti" popolnil osnovalni odbor še z gg. dr. Kukovec, dr. Karba in dr. Serneo Janko, je predsednik ob s/.4<5- zborovanje ob splošnem navdušenju zaključil. Do ustanovnega shoda priporočamo somišljenikom po vsem Slovenskem, da podpirajo v prvi vrsti „Narodni list" duševno in tudi gmotno, kakor da sploh delujejo za rast in utrditev nove stranke, proti kateri bosta seveda ruvala štajerska klika in ožlindrani „Slovenec". — „Slovencu" prihajajo klofute od vseh strani. S tem proti slovenskim listom noben slovenski časopis nima nič usmiljenja zaradi njegove in njegovih voditeljev izdajalske politike. Tako je tudi s tržaškimi Slovenci prišel v oster konflikt zaradi zadnjega velikega manifestač-nega shoda v Trstu, kjer se je obsodila politika slovenskih klerikalnih poslancev in „Slovenske zveze" „Slovenec" je zapihal kot gad in napadel tržaške Slovence z m o b o m, ki so le vsled pritiska neke zunanje klike sklicali imenovani shod, da so pokazali svoje simpatije za koroške brate, ki so jih tako sramotno izdali slovenski klerikalci. „Slovencu odgovarja „Edinost" med drugim takole: Shod je sklenilo sklicati pol. društvo „Edinost" iz lastne inicijative in več nego mesec dni poprej, ker je hotelo izraziti svoje simpatije Slovencem v tužnem Korotanu in protestirati proti krivicam volilnega načrta. Pol. društvo „Edinost" je vedelo, da s tem ustreže obči želji tukajšnjih rojakov, kar je tudi shod sijajno dokazal. Na shodu smo povedali svoje želje, zahteve in svoja očitanja. A tudi prej smo glede volilne reforme storili svojo dolžnost. In da je bil volilni načrt, kakor gaje vlada predložila državnemu zboru, dosti ugodnejši za nas Slovence na Primorskem, nego tisti, ki ga je dr. Šusteršič izposloval s svojim „deloma in s tistim razvpitim kompromisom, je v veliki meri pripisati ravno tistim advokatom, ki jih „Slo-venecu zasramuje. Tudi nismo pozabili informirati (potom profesorja Spincica, ki se je res z vso vnemo za nas zavzel) naših poslancev; in edino temu se je zopet zahvaliti, da se ni storila usodna pogreška, ki jo jo je vprav forciral (ne vemo zakaj) dr. Šusteršič, da bi se mestni okraj svetojakobski priključil okolici, s čimer bi se nas spravilo ob edini slovenski tržaški mandati Kar se tiče ostrega tona našega občinstva na shodu, ima dr. Šusterši-Čevo glasilo najmanje povoda za kako zgražanje, če je smel dr. Šusteršič na slavnostnem zborovanju katoliškega shoda premišljeno psovati nesrečne Korošce in jim žugati s palico samo zato, ker so se pritoževali radi svoje nesrečne usode : ne sme se čuditi, da je tudi na našem shodu proti tistim, ki so krivi na tej nesreči Korošcev, padla kaka grenka iz razburjene mase!" Ker je „Slovenec" trdil, da je bila na dnevnem redu omenjenega shoda točka „Doli s Kranjci", odgovarja „Edinost" : „Kar se tiče našega sovraštva do Kranjcev, ki bi imelo biti drugi moment našega shoda, bodi povedano našemu ljubeznjivemu tovarišu, da je bilo v Trstu bivajočih Kranjcev mnogo na našem shodu in da niso bili nič manje ogorčeni proti „S. L. S.", pod katero firmo „Slove-nec" umeje prave Kranjce. Odklanjamo z vso odločnostjo hinavskoper-fidni poskus, da bi se Kranjce huj-skalo proti Tržačanom. Kar se tiče zaslug „S. L. S.", ki je baje v enem tednu več storila za nas, nego vsi naši advokati in koncipijentje v 20. letih, nam je jako žal, da teh v enem tednu v taki meri storjenih zaslug — ne poznamo. Gg. Šusteršič in tovariši so pač ponižni ljudje, ki skrivajo svoje „zasluge", o katerih ni možno nič doznati. Naši odvetniki se sicer tudi ne bahajo s svojimi svetu znanimi deli, a smo vendar videli sad njihovega truda, ki ga je često priznaval tudi „Slove-n e cu v časih, ko ni bil še tako za- Opijen od strasti kakor je danes. >ozivljamo „Slovencatf slovesno, naj gin enkrat pove, kaj nam je nje-Igova stranka dobrega naklonila. Mi pa pridržujemo povedati, kaj so Ltorili slovenski odvetniki za narodno Utvar v Trstu, ne da bi si mogli od LTOjega delovanja — kupovati stoti-Ločake vredne grajŠčine, kakor jih Imorejo po žrtvo valni gospodje v Slovenčevi" stranki. V zaključku Isvoje notice hoče „Slovenec" tudi Las (kakor Korošce) ugnati z grožnjami, češ, da bomo imeli trajno škodo radi onih mej-klicev, izgovorjenih posamično in v razburjenju. Slovenec" in njegova stranka se hočeta torej maščevati nad tržaškimi Slovenci. Torej takšno je njegovo rodoljubje, da se prelevlja v sovraštvo že ob kakem ostrem vzkliku proti posamičnikom njegove stranke. Niso nas pogubili Italijani in Nemci, borili smo se proti obojnim — znali se bomo boriti tudi proti „Slovencu", i ki hoče biti „im Bunde der dritte" z našimi najljutejšimi sovrašniki. Na take grožnje nam ne preostaja druzega. nego blagopokojnega patra Greuterja: fej te bodi!! — Ljudski shod na Rakovniku pri Medvodah je bil sklican za včeraj popoldne, a ga je skrbno ic. kr. glavarstvo prepovedalo, [češ da se je bati izgredov. Na dnevnem redu je bila „Osamosvojitev slovenskega kmeta na podlagi napredne gospodarske in politične organizacij eu. Ze dnevni red dokazuje, s kakim namenom se je sklical shod, da torej ni bilo namena, koga izzivati in delati kake izgrede. Glavarstvo je prepovedalo shod, ker se Ijebalo, da bi sijajno uspel. Klerikalci smejo prirejati shode, koder hočejo, naprednjaki pa samo tam, kjer vlada upa, da bo shod razbit. To je znak novega kurza, ki je pod Schwarzem zavladal na Kranjskem in ki ga tako „spretno" uresničuje krvavi okrajni glavar Cr on. — uLjubljansk zaupniki1'. V petek so govorih „ljubljanski zaupniki" klerikalne stranke. „Ljubljanski zaupniki" so seveda samo možje, ki imajo med svojimi somišljeniki velik ugled in tehtno besedo in Čijih mnenje je merodajno v javnosti, tako da lahko govore v imenu Ljubljane. In govorili so v imenu Ljubljane in izrekli so dr. Susteršiču popolno zaupanje, da je izdal in prodal izven-kranjske Slovence in obsodili so dr. Tavčarja, ker se bori za izven kranjske Slovence, kolikor le more posamičen poslanec. In ta sklep bo im-poniral celi Ljubljani saj potrjuje rSlovenec" sam, da je sklical zaupnike stari Gostinčar, predsedoval jim je znani prijatelj J delavskih grošev Jeraj, pridigo vala pa sta jim Lampe in Stefe. To so seveda možje, ki imajo v Ljubljani tako veljavo in tak ugled, da je njih mnenje merodajno. Dokler ima Šusteršič na svoji strani tako ugledne može, kakor so Gostinčar in Štefe ter Jeraj in Lampe in dokler mu ostane zvesta Panga-netmatilda, se mu ni ničesar bati. — Anonimno pismo. V klerikalnem dnevniku Čitamo, da je dr. busteršič dobil anonimno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, ker je izdal koroške Slovence. Šusteršič je dobil to pismo in je izročil Štefetu, da je prečita „ljubljanskim zaupnikom". Kdor pozna Šusteršiča, tisti ve, da je to velikanski švindel in prav nič drugega. Šusteršič je znan strahopetec. Vedno kliče policijo, da ga mora varovati, dasi mu ni še nihče ničesar storil. Ko bi bil tak strahopetnih res dobil anonimno grozilno pismo, bi bil prvi dan alarmiral policijo in državno pravdništvo in kdo ve kake oblasti še vse. Šusteršič pa tega ni storil, nego je dal pismo Šte-fetu, da dela zanj reklamo. Kar vidimo jih v duhu župnike in kaplane, kako so v nedeljo pri obedu strahoma črtali o peterih koroških zarotnikih, P so prisegli, da bodo Šusteršiča zaklali. Brez dvoma je to anonimno pismo izmišljeno in si ga je Šusteršič naročil, da bi s to zvijačo privezal klerikalce zopet na svojo osebo in se jim predstavil kot žrtev, ^ je vsled svojega dela za katoliško Ruskem so take „obsodbe na smrt0 kaj vsakdanjega, si je mislil Šusteršič, zakaj bi si torej ne pomagal na enak način. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 2. oktobra ob petih popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o prošnji Marije Čelešnikove za zemljiškoknjižni izbris neke mestne služnosti ; o prošnji posestnika P. Lassnika radi dovolitve ispremembe regulačnih Črt pri njegovem posestvu v kat. občini Gradišče; o prizivu posestnika J. Andreja proti odloku mestnega magistrata glede naprave hodnika pred njegovo vilo v Knafljevih ulicah ob južni železnici; o prizivu po-sestnice Erne Zeschkove proti odloku mestnega magistrata glede naprave oken v požarnem zidu njene hiše na Rimski cesti; o oddaji dimnikarskih del v mestnih vojašnicah za 1. 1907./9.; o prošnji stavbnika Fr. Faleschinija za odobrenje parcelačne izpremembe pri parcelah št. 186/2 in 84 kat. občine Poljansko predmestje; o delovanju ^Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva" v n. četrtletju leta 1906 ; o prizivu „Zadruge ljubljanskih izvoščkov" proti odredbi mestnega magistrata glede postavljanja voz k ponočnim vlakom na južni ko-lodvor; o prizivu dvajsetorice ljubljanskih gostilničarjev proti odredbi mestnega magistrata glede omejitve časa za sviranje avtomatov po gostilnah ; o prošnji pomožne mestne otroške vrtnarice Ane Gorupove za stalno nameščenje; o porabi dotacij na mestnih šolah v šolskem letu 1905./6.; o podelitvi cesar. Elizabetine ustanove za obiskovanje višjih ženskih obrtnih šol J o prošnji upravitelja hiše na Turjaškem trgu št. 8 za odpis pristojbine za večjo porabo vode; o prošnji hišnih posestnikov ob Kopaliških ulicah za položitev vodovodne cevi; o podaljšanju vodovoda na Karolinški zemlji od mitnice do ižanskega mostu; o podaljšanju glavnih vodovodnih ce-vij do Galjevice pod Rakovnikom. — Frischaul — umirovljen. Graški vseučiliški profesor dr. Frisch-auf je torej vendar umirovljen. Ministrstvo ga je penzijoniralo samo zato, ker je pošten in pravičen mož; žrtvovan je bil hudobnosti, nečimer-nosti in osvetoželjnosti pangermanskih psevdo-učenjakov. Štajerski državni poslanci se seveda niso — utegnili postaviti za pravico in se zavzeti za Frischaufa. — Odlikovanje in pohvala. Artileiijski titularni ognjičar Ferdinand Wolf v Ljubljani je dobil srebrn zaslužni križec s krono zaradi smrtn one varnega delovanja pred zadnjo eksplozijo na ljubljanskem polju. Ker sta Wolfu pomagala, sta bila pohvaljena topniČarja Ivan Moravi in Anton Kikl. — Iz politične sluibe. Deželni vladni tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Kamniku g. ErnstSchon-bergerje imenovan za okrajnega glavarja v Kočevju. Vodja okrajnega glavarstva kamniškega je postal deželni vladni tajnik gospod Ivan K r e s s e. — Plemstvo le dobil polkovnik in poveljnik deželnega žandarmerij-skega poveljstva št. 12 v Ljubljani g. Rudolf Riedlinger. — Policijska vest. Policijski koncipist Alojzij Gustin v Trstu je imenovan za policijskega komisarja v področju tržaškega policijskega ravnateljstva. — Šolska vest. Severin Maier, dosedaj suplent v Trstu, je imnovan za pravega učitelja na gimnaziji v Ptuju. . — Slovensko gledališče. Iz gledališke pisarne: Jutri, v torek, se otvori sezona z Leoncavallovo opero „Glumac i" in Mascagnijevo opero „Cavalleria rnsticana". Pri tej priliki se predstavijo slov. publiki novi operni člani: g. tenorist Mihael pl. Rezunov, gdč. koloraturka Kamila Prochazkova in gdc. mezzospranistka M. Reissova. Sodelujejo vsi solisti in ves operni zbor. — Sedanja Mahrova privatna tr0OVSka Šola pač ne zadostuje našim potrebam, posebno ker je opaziti, da se domači za to šolo povsem sposobni učenci odrivajo. Letos jih več niso sprejeli, dasi so dečki in starši pripravljeni, da ustrežejo vsem zahtevam. Želeti bi bilo torej nujno, An. flft nemudoma osnuie poseben tr- govski tečaj aa učence slovenske narodnosti. Nevenljive zasluge bi si pridobila trgovska zbornica, ako bi se tega lotila, saj bi brezdvomno ta tečaj mesto rado gmotno podpiralo, pa tudi deželni zbor bi se temu ne proti vil. Iz takega tečaja bi se polagoma razvila popolna trgovska Šola. — Soba bi se pač lahko dobila Že letos, a ob letu imamo na razpolago vse prostore, kjer je sedaj II. državna gimnazija. Učitelji so tudi tu, kakor se je videlo, ko so imeli poleti poseben trgovski tečaj za ljudske učitelje. Le dobre volje gotovih odločilnih mož bi bilo treba in ustreženo bode staršem, ki ne vedo kam dati svojih sinov, ker jih ne sprejme nemška Mahrova šola. — Ljubljana sodot armadnega voja? Graški časopisi vzdržujejo vest, da se vojno ministrstvo pogaja z ljubljansko mestno občino zaradi nastanitve vojnega poveljništva v Ljubljani. Prihodnjo spomlad se baje pomnože avstrijske mejne posadke ob italijanski meji ter se brambovski polk št. 27 premesti iz Ljubljane na Goriško. (Kaj pa dobi Ljubljana v veliko novo vojašnico?) — Koncert v hotelu Union. Dosedanji ravnatelj hotela , Union", restavrater in kavarnar gosp. Anton Kamposch se je včeraj poslovil s koncertom, ki ga je priredil v dobrodelne namene. Koncert se je prav dobro obnesel in je udeležba pokazala, da si je g. Kamposch pridobil V Ljubljani mnogo simpatij. Program koncertu je bil bogat in skrbno odbran. Vojaška godba je izborno svirala. Med drugimi točkami so bile tudi tri skladbe ljubljanskega nadin-Ženerja gosp. Neumavrja, katerega je občinstvo burno aklamiralo. Gospod Kamposch je vodil hotel ravno eno leto. Kar pisarijo klerikalni listi O vzrokih Kamposchevega odhoda, je vse zlagano. Gosp. Kamposch. gre, ker je sprevidel, da je „Union" zavožen in da mu ni več pomagati. Kar je bilo mogoče storiti, je gospod Kamposch vse storil, da bi ljudi privabil, ali izkazalo se je kmalu, da v Ljubljani ni klerikalnega občinstva, ki bi moglo obiskovati tako restavracijo, liberalno občinstvo pa so klerikalni kolovodje pregnali. Še za časa stavbe „Uniorau smo opetovano svarili klerikalce, naj nikar ne puste, da bi „Union" postal drug katoliški dom, sicer bo kmalu uničen. Ko so potem v ne še dograjeno hišo spravili razna klerikalna strankarska društva, smo jih zopet svarili, a zopet brez uspeha. Od prvega dneva je bil hotel „Union" klerikalno stankarsko podjetje. Vsi klerikalni shodi so se tu vršili in zaman je bila vsaka pametna beseda. Občinstvo se je seveda sčasoma naveličalo obiskovati restavracijo in kavarno, ker noče biti nihče tako neumen, da bo s svojim denarjem vzdrževal klerikalcem poslopje za njih strankarske priredbe. Občinstvo je izostalo in tn to je napotilo gosp. Kamposcha, da zapusti podjetje in se vrne v Bolcan. G. Komposch bi najbrže sploh ne bil nikdar prišel v Ljubljano, da ga niso klerikalci z zvijačami vjeli. Predstavljali so mu, kakor da so vse unionske delnice v rokah 1 j u b 1 j a n s kih meščanov in da bo torej meščanstvo že v lastnem interesu obiskovalo „Union". Resnica pa je, da nimajo meščani skoro nič delnic, in da leži ogromna večina vseh delnic v podjetjih — Ljudske posojilnice in Vzajemnega podpornega društva. Ko je g. Kamposch spoznal dejanski položaj, ko je videl, da klerikalci nimajo nič občinstva za tako podjetje, liberalno občinstvo pa se sistematično odganje, je odpovedal pogodbo in je včeraj nehal voditi „Union". Zdaj bodo klerikalci vodili „Union" v lastni režiji. No, ta bo lepa! Kot voditelja so vzeli nekega bivšega oficirja in na zadnje hotelirja v Celju g. Granegga. Mož je Nemec po rojstvu in mišljenju. V Celju so vrgli iz njegovega hotela vsakega, kdor je slovenski go/oril, celo poslom je bilo prepovedano go-riti slovenski. G. Granegg bo imel kot vodja „Unionaa mesečne plače 600JK in pa vse nakupovanje Za tako plačilo bi bila družba „Union" lahko dobila kakega domačina, a ga ni hotela, češ, da bo Nemec lagije privabil kaj gostov kakor pa Slovenec. Ker v „Unionu" vsak komandira, kdor hoče in dela kar hoče, znamo kmalu doživeti kako novo presenečenja, dokler ne pride prej ali slej neizogibnni polom. — Umrla je včeraj v Kamniku gospa Marjeta Leveč, stara 68 let. — V Ribnici je umrl g. Josip Zotter, posestnik in obč. odbornik, star 66 let. — Poroči SO gosp. Salber-ger, učitelj na Jesenicah, z gdč. Mrvo, učiteljico istotam. — Zdravilišče Opatija tat njegova godba. Piše se nam od tam : Odkar je zapustil mesto kapelnika te godbe g. Frisek, se sliši jako redkokdaj svirati kakšen slovanski komad. To se godi zato, ker je godbo in godce, kakor tudi kapelnika zdraviliška komisija prevzela Čisto na svoj račun in pod svojo zapoved. Zdraviliška komisija bi pa morala, ako hoče biti pravična,narediti tako, da bi se ustreglo glede godbe tujcem, ki so nenemŠke narodnosti in ne«le Nemcem, katerih je najmanj tu. Največ takse za godbo plačajo gostje nenemŠke narodnosti in v prvi vrsti Slovani. In kaj uživajo za ta denar? Nič in zopet nič. Zdraviliško komisijo bi opozorili na te kričeče razmere, da jih Čimprej odpravi. Ako ne, bomo napeli druge strune. — Kap le zadela v Trstu gospo S o f i j o Sedlar. Bila je takoj mrtva. — Zastrupil se jO v Trstu 48-letni delavec Ivan LenardiČ z amonij ako vo solno kislino. O pravem Času poklicani zdravnik mu je rešil življenje. — Ustrelil se Jo v Pulju kan- clist okr. sodišča Adalbert Bure ž v kopališču civilne bolnice. Bil je na mestu mrtev. Zapustil je ženo in 4 majhne otroke. — & kr. avstrijsko državne Železnice. Z dnem 24. kimovcem 1906 izročila se je zadnja delna proga krajevne železnice Sudomer-Salsko-Alt Paka s postajami; Lomnic ob P., Libun, Mladejow, L'bošo^vvic-Kost, Sobotka ter postaj ališČi-nakladišči: PlavŠnic, Kyje, Cildlina, Knižnic Hrdonovi javemu prometu. — Zaključek deželno razstave V Zagrebu. — Ta za Hrvaško častno uspela razstava, se je sinoči, v nedeljo, slovesno zaključila. Čeravno je bilo mnogo paviljonov že ipjaznjenih, je posetilo včeraj izvanredno veliko obiskovalcev, tako, da se je ljudstva kar trlo, zlasti zvečer okoli godb. Zvečer so namreč svirale 4 godbe na raznih k»ncih razstave. — Napovedana sijajna iluminacija v parku se je nekoliko ponesrečila, kar se pri rabi takih staroveŠkih. nagrobnih pa-viljonČkov (lončki s svečkami), ne more drugega pričakovati. PaČ skrajni čas, da si tudi moderni Zagreb omisli dobro električno luč! — Bolje je izpadla iluminacija katedralnih stolpov. — Tudi ognjemet (vatromet) je bil za tako slavnost preenoličen in se je prepočasi vršil. — Posebno živahnost je vzbudila potujoča pevska družba z vojaško godbo na čelu ter metanje korijandola. Zale Hrvatice so se pri tem dobro zabavale. Žal, da je vso zabavo pokvaril prezgodaj dež, ob devetih se je moralo vse razpršiti. Okoli 5 ure popoldne je obiskalo razstavo 250 000. obiskovalec, neki gimnazijec, ki je dobil za to odločeno nagrado 200 K. Ob prihodu ga je pričakovala vojaška godba ter ga potem spremila v razstavo. — Čez četrt milijona obiskovalcev v teku 1 meseca, je aa tako razstavo veliko. Število obiskovalcev bi se pomnožilo gotovo za 100.000, ko bi bila razstava otvorjena takoj v drugi polovi 3i avgusta in ko bi sedaj ne nastopilo naenkrat tako mrzlo vreme. Odbor je baje sklenil prirediti čez deset let zopet enako razstavo. — Izpred okrajnega sodišča. Trgovec Elbert je znan zaradi svoje velikanske prepotentnosti in zaradi svojega jezika. Skupil jo je že večkrat, kajti število njegovih obsodb zaradi žaljenja časti je prav lepo. Te dni je zopet stal pred kazenskim sodnikom, ker je na earinskem uradu žalil uradnike na res nečuven način. Obravnava se je preložila, da se zaslišijo nekatere priče. — Morilka Friderika ZeUer je prispela danes iz Ljubnega iz Ljubljano, od tu pa jo odpošljejo v Begunje, kjer jo že Čaka njena sestra Mici. Kakor znano je bila Friderika zaradi roparskega umora neke Meyer obsojena na smrt, pozneje pa pomi-loščena na 201etno ječo. Preden so jo poslali iz Ljubnega, je imela daljši razgovor z odvetnikom dr. Hofmo-klom, ki je na njeno pismo, da mu ima zaupati nekaj zelo važnega, nalašč zato prišel z Dunaja. Izročila mu je pismene podatke, v katerih popisuje natančno pravega morilca. Dr. Hofmokel bo privatno zasledoval, ali je kaj na stvari resnice, ali verjame ji najbrže sam ne. — Narodna Obrt. Opozarjamo na inserat narodne tvrdke Josip Vidmar v Ljubljani. Ta tvrdka je odločno narodna in so njeni proizvodi velerenomirani. Bodi tvrdka toplo priporočena. — Zamenjana je bila snoči v „Unionu" palica, katera boljša, s srebrnim držajem se dobi na osrednji policijski stražnici. — Oni gospod, ki mu je bil snoČi v hotelu „Union" zamenjan površnik in klobuk, dobi oboje v vinski kleti „Uniona", kamor naj prinese površnik in klobuk, ki ga je sam vzel. -— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 10 Črnogoroev in 7 Dal-matincev. V Heb 36 Hrvatov, na Dunaj pa 90 Kočevarjev. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 9 Črnogorcev. Na Dunaj je Slo 18 Koče-varjev. IaPruaije je prišlo 7 Hrvatov^ — Izgubljeno in najdene reči. Postrežnioa Katarina HlebŠeva je izgubila bankovec za 10 K. — Posest-nice hči, Marija Perdanova, je izgu- bila dve broži v vrednosti 6 K. — Orožniški postajevodja g. Anton Samec je izgubil zlat za 20 K. — Neki gospodje izgubil Črno pelerino, vredno D K. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica, star dežnik, klobuk, suknjič, ženska jopica in ženski predpasnik. — Na pošti je bil najden zavitek papirja. — Izkaz društveno posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur*1. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja, 2 kontorista, 8 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 3 pomočniki želez-ninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 prodajalka, 6 učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodja, 1 kontorist, 13 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 prodajalki, 3 blagajničarke, 9 kontoristinj. — Corrigendum. V sobotnem podlistku „Gabriele d'Annunziou naj se v stavku „In kako bo pozdravilo in podpiralo občinstvo to stremljenje naših gorenjih desettisoč?" beseda „občinstvo" Črta. V stavku: „Njegova divja, strastna odlična natura se zrcali . . . Čitaj mesto odlična — erotična. Da se imenujejo „Odi navali" — ode o morju in ne ode v morju, je jasno. K. * Najnovejše novice. Atentat na Rothschilda. Londonska policija je baje prišla na sled ruskim revolucij onarjem, ki so hoteli z bombo ubiti Rothschilda, ker je pomagal Rusiji najeti državno posojilo. — Nadvojvoda Karel Štefan je bil v soboto pri turškem sultanu, ki je odlikoval z visokimi redovi njega, njegovo ženo, hčere in celo spremstvo. — Štrajk v dvorni operi. V budapeštanski dvorni operi štrajka vse osobje ter zahteva zvišanje plač. Ravnateljstvo grozi, da z današnjim dnem zaključi opero. — Sodna afera vlnomostu. NadsodišČe je sklenilo zavrniti zahtevo zagovornika morilke Rutthofer, naj bi se porotniki s sodniki vred odklonili. Danes se obravnava o mo rilki nadaljuje. — Nenavaden sprejem novega župnika. Za Zohor pri Po-žunu je bil imenovan za župnika kaplan Kojszik. Župljani pa so ga sprejeli s koli ter ga smrtno pobili. Žup-nišče stražijo orožniki. Telefonsko m uuomm poročila. Dunaj 1. oktobra. „Montags-revne" poroča, da je bil ogrski minister grof A p p o n y i, ko se je mudil na mirovni konferenci v Londonu, v avdijenci pri kralju Edvardu, kateremu je v vzorni angleščini pojasnil zahteve Madžarov. Uspeh te avdijence je, da se kralj Edvard zavzema za madžarske aspiracije z naj ečjo vnemo ter smatra uresničenje teh zahtev za zmago pravice na kor»st celi Evropi. 0 Appcnviju je kralj rekel, da je velik državnik in eden na)modre -ših mož sedanje dobe Dunaj 1 oktobra Znameniti kirurg, pref Weinlechner, je v Brucku ob Muri, zadet od kapi, nagl< ma umrl Praga 1. oktobra. Cesar pride najbrž 3 novembra v Prago. Praga 1 oktobra. Nadvojvoda Karola Franca Jožefa, ki pride sem študirat, bodeta poučevala dva češka in dva nemška profesorja. Inomost 1 oktobra. Kazenski proces zaradi umora dež svetnika Ruttboferja bo danes končan. Porotnikom je stavljenih šest vprašanj Budimpešta 1 oktobra Danes so pooblaščenci ogrske vlade odpotovali na Dunaj na na god bene konference s pooblaščenci avstrijske vlade. Sofija 1. oktobra Vesti o krvavih bojih ob bolgarski meji so izmišljena Petrograd 1. oktobra. Vojno sodišče je obsodilo 19 pomoršča kov na smrt, celo vrsto druzih pa na krute kazni. Sodba postane veljavna čim jo potrdi kronstad ski zapovednik general Adler berg Pariz 1. oktobra. V Medanu so včeraj razkrili spomenik Emilu Zoli. Ciroci ob ic;:: izvrtao uspevajo :n no trpa na motenju prebavfjanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov. mol(a zč olroKe Najbolj ne živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah tn drogerijah. Tvornica diet živil R. KUFEKE, Dunaj L, in IMfgettarf W uaburfg, ^k •5 4* Borzna poročila« L|nbl|anska ,Kreditna banka v Ljubljani" Uradni kur z i dun. borze 1. oktobra 1906. * f/4 majska renta 4yifl0 »rebrna renta ••# avstr. kronska 4#/, • zlata m . . 4*\ •fraka kronika r**t« . 4% 9 zlata . . 4% posojilo dež. Kranj*** *Vt-/« posojilo mesta Spljet 4V/. - » 2*d*r 4«;,•, bos.-herc. aelaaniiko posojilo 1902 . . . 4* , češka dež. bank* k, *. *»/,•/, tast. pisma gaJ. M. hipotečne banke . . 4»j,% peit. kom. k. o. a 10« 0 pr. . 4'Vs a*st. pism* miiersL hranilnic.'..... ¥f%% tast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . • . 4V/# z. pis. ogr. hip. b*a. 4 V'* obl. ogr. lokalni* železnic d. dr. . . . 4*/0 prior. lok. želez. Trat-Poreč ...... 4*«c prior, dolenjskih **4. . prior. juž. žel. kup. »/»^fc 4%% avstr. pos. za žel. p. e. Srečke. Srečke od 1. 1860% . . . „ od 1. 1864 . . . . , tizske...... . zem. kred. I. emisije m ogrske hip. banke . B srbske a frs. 1*0"— 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , • • * Inomoške 9 • • • Krakovske m • • . Ljubljanske , • • . Avstr. rdeč. križa . ... Ogr. , * » • • • Rudolfove 9 . > . Salcburške 9 • • . Dunajske kom. 9 • • • Delnica. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , 9 . . Zivnosrenske » . . Premogokop v Mostu (BriU) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr, orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. ceki*...... 30 franki ....... 30 marke Sovereign«. ...... Marke........ Laiki beafeevd..... Kubiji........ DoUrp........ 9885 100-05; 90-iu! 116 5&! 94 10' 112-45 98 60 100-60] 99 30| 100G5I 99 as I 98 851 10010 105 — 100 20 100 — 100-— 100*-100 — 99 90 99-f>0 317 50 100 — 215 -275 — 1535 > 281 — 288 — 258 — 97 -161 4% 21 70 453-78 — 85-55-48-2875 55- -70 IOVS5 184 35 676 75 1776—1 I 67t 90 814 242 — 721 — 6« 9 25. •2815-|| 6"9*50 I! 290 — 580-158- 1135 19-10 2348 23-98 117-42 95-40 99 05 100 25 99 30 116 75 96 10 112 65 99 60 101 60 100- 30 101- 05 99-75 99 35 101-10 106 — 106 70 100 30 100 30 101- 101-- 100 -31950 100 80 220 — 277 — 166 50 289 -295 — 266 50 K'5 80 162 45 23 70 464 — 83 92-62 — 50-— 3025 SO -76 161 85 185 b5 677-75 1787 — 67290 815 — 242-50 725 — 610-25 2825 — 580 50 298 — 584 — 162 - - 11-39 19 12 2366 24 06 117-62 95 60 .... 262 761 253-75 .... ll 4"8-*i žitne cene v Budimpešti, Dne 1. oktobra 1906. Termin. Pšenica za oktober . , za 50 kg K 714 Rž . oktober . . , 50 . . 6 23 Koruza . maj 1907 . . „ 50 „ „ 503 Ovca . oktober . . „ 50 „ , 6 93 5 vin višje. ifeteorolositno porodio. Viiina nad morjam Ofl-2. Srednji sracni tlak 786.0 mam o — 5 — o. Čas opazovanja Stanje barometra v mm i o' s ^ o. ► Votrovi Nebo 28. 9. iv. 740-5 80 ar. svzah. jaano 29 i» 7. sj. 2. pop. 7415 740 2 32 12 0 al. jvzbod al. avzbod megla ^oblaćnoi B 9. zv. 7400 9'9 slab zahod oblačno 24. ■ 7. zj 2. pop. 739 9 7404 83 14 9 brezvetrno al. szhod oblačno oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 83° in 8 4°; norm.: 13 0° in 12'9°. Mokrina v 24 urah 0 in 3-7 mm mm. t Mesto vsacega drugega obvestila javljava potrta najglobokejše žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš nad vse ljubljeni soprog, najboljši oče, gospod JOSIP ZOTTER posestnik občinski in posojilnični odbornik etc, danes dne 29. septembra ob 4. uri popoldne po dolgem mučnem trpljenju v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode dne 1. oktobra ob 4. uri popoldne. Pokojnika priporočava v blag spomin! 3542 V Ribnici, 29.~septer-bra~ 1906." Katarina Zotter roj. Šterbenk, soproga. — — fi¥Tj c. kr. davčni adjunkt, sin. Knjigovodja vajen v prvi vrsti oemike korespondence išče so za lasno industrijo. Službo te nastopiti takoj. 3646—1 Ponudbe Da odvetni&ko pisarno v Ljubljani, Kongresni trg it 15. Otroški voziček lep iu različno starejše pohištvo se takoj proda. Dlvišovsk^, vojašnica 27. peh. polka, vrata 30-31. 3535 Mlad, inteligenten gospod se želi iznč ti v popolnem trgovskem eo knjigovodstvu v nomštom joziku in korespondenci Cenjene ponndbe do 15. oktobra pod N. S. 12., poste rest v Ljubljani. Vetji hotel išie upraviteljico za oddajanje sob v najem. Zahteva se poznanje hrvatskega odnosno sloveaskega in nemškega je zika. Pogoji povoltni Ponndbe z referenci jami naj fre pošiljajo na vpravniitvo „Slovenskega Naroda.44 3338 1 ymiHtutinttnitttntmtit4H4ittimtuuiu)u^ Davorin ftovšek fotograf tt I_i3vL"bl3a priporoma slav. občinstvu iz mesta in z dežele svoj fotografski zavod i v kolodvorskih nlicah it. 32 |= ter naznanja obenem, da opusti svojo lilijalko V WolIOTih ulicah s^- s L oktobrom LL pz P. n. občinstvu s» dovoljujem ob tej priliki zahvaliti ta dosedanjo tp naklonjenost ter zagotavljam, da bom slavno isto v svojem glavnem za- CZ vodu tem skrbueje postregel, ker mi bo potemtakem omogočeno, vse £3 delo nadzirati |+- Za najsolidnejšo in umetniško izvršbo, kakor tudi za točno postrežbo CZ se jamči. 3544 l E Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odkod iz Ljubljane fni. ieL: 7MO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. II-30 preapoidne. Osebni vlak v smeri .-Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Francensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. I-05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,^ Trbiž, Beljak, Francensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10*23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. * Dohod v Ljub lian o jut. ieL: 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz: Trbiža. 844 zjutraj. Osebni vlak iz: Novega mesta, Kočevja. Gorice Linca, Straže- oktobra 1906. leta. 1115 predpoldne. Osebni vlak iz: c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoione Osebni vlak iz: Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz: Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz: Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz: Prage, Linca, Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11-34 ponoči. Osebni vlak iz: Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odkod lz Ljubljane dri. kolodvor: 8 28 zjutraj. Mešani vlak v: Kamnik. 2>05 popoldne. Mešani vlak v: Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v: Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v: Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz: Kamnika. fO-59 predpoldne. Mešani vlak iz: Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz: Kamnika. ^Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Pozor! odstotkov ceneje kot doslej prodajam radi preselitve obrta svojo veliko za logo Pozor! nagrobnih spomenikov iz vseh vrst marmorja, izdelanih po lastnem modela, za katerih trpežnost morem popolnoma jamčiti. — Slavnemu p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini v Ljubljani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo ^Z^^^^^ZZZ^^^^ZZm^^ZZZZZ^^ZZ^^Z nagrobniti okviro 50 odstot. ceneje kot doslej. Z odlič. spoštovanjem Ignacij Čamernik kamn. mojster Komensiega ulica 26. 3458 3 m m Zanesljivega J trg. pomočnika v železni ni izurjenega takoj sprejme Anton Dltrlck, trgovec v P0St0|nl. 3 37—1 Učenca poštenih staršev sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. Stanovanje 10 hraoa prosto. Alojzij Jeranćlć, LJubljana. 3540 1 Pozor! V najem ali na račun večja gostilna in prodajalna na Gorenjskem v jako lepem kraju in blizo Železniške postaje. Naslov pove upravništvo wSIov. Naroda". 3539—1 Kavarna „LE0N" v LJubljani, na Starem trsu 30 vsak torek, četrtek, soboto In nedeljo oso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem 3455 2 Leo in Fani Pogačnik. Igralcem na citre pošilja zastonj 5 » sa citre in katalog Nenkirchner, GiJrk na CeSkem. 353^ Sprejme se takoj primerna kuharica za malo gospodinjstvo. Ponudbe sprejema Peter Sitar Jesenice, Gorenjsko. 3515J se je 8 mesecev star pes bernardiet samec, rumene barve, že precej ve Odda naj se proti nagradi v tv.J niči umetnih kamennov, Unterhuber Dunajski cesti 73. 3-;- Ln stan v novih hišah na Selu tik glavne ceste z i, 2 ali 3 soban: kuhinjo in drugimi pripadki se tak oddajo po zelo nizki ceni. Več se poizve v Ljubljani, Aq. broiev trg št. 7, priti. s. nagrade dam dotičniku, ki izve za osebo katera je zadnje dni moje, na hišnil vogalih pribite reklamne tablice z na pisom »Angleško skladišče oblek1' O. BERNATOVIC „Engliscbes Kleidermagazin" in s fotografijo moje trgovine, odtrgali in odstranila. 3543 O. Bernatovc wJ« trn B»n4a*J* __nte not, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, mflk, delnic, tirat, novcev in devti. ■"Promete lidiji ftCvtakemu trebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. „„___ vrednostna papirje ta S£sw^auraJ«> areale* proti vnovčnje napela kupone. ktusnl lserva/bi. Vinkulujs in dsvinkulujs vojavsk* ženitninske kaveiie ipi tsj asasasss naeaUe. jo* fSF Borne naročil a *BI Podružnica w SPLJETU. We»»rais vleg« ep reje mm s tekočem računa ali na vloftne knjižic« proti ogodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje 06 dne roge do dne fsdiga. Promet s Oeki In nikeznloaml. Izdajatelj Ain odgovorni urednik: Ras t o Pust oslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44 00 9D