PRIMORSKI OHEVMIK ' ^tev- 45 (2664) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana * gotovini Spedizlorie In abbon post. 1 er TRST, nedelja 21. februarja 195% Cena 25 lir gjAvgjL^Kov.čA NA veEBAjšNJ1 T1SKo,Nl konferenci |Nemški SOcialni demokrati rrezgodnja bi bila dokončna sodba o položaju po konferenci štirih o rezultatih berlinske konference s Scelbovim govorom je Drcškovič poudaril, da Jugoslavija Pozdravlja sleherni napor rimske vlade, ki bi konstruktivno vplival na jene odnose z Italijo - O ureditvi jugoslovanskih kreditnih obveznosti vesčeni?» «To je popolnoma Vašar£a^®: ,aAli potemtakem »se vbJ ’ da o tem ničesar ^antirate' K,meni- da vi de-dij0?» a se razgovori vo- “Razen ugotovitve, bi j-1 23 razgovore, če B:česar)1’ ne b* mogel reči kar se je na da-gio konferenci mo- med r,,„, 1 g>ede odnosov c reši|JOS, .v-j° 'n Italijo in po vprašanja. Viča bi k Branka Draško-^uiirati L° VS€ Prezgodaj for-zultatik k°n«no stališče o re-*lasti bi„j nske konference, bili r», na dej-stvo, da so rf« ' deloma tajni. ^edstaui- Y5em' konferenca ni . - - -a-. , r'«SJala niti ui=peha niti jetno tudi Švico. medtem ko je dodal Draškovič. 5e bodo taki razgovori v krat- fna8ofii '?ke zveze je one- ^Prajan, rešitev evropskih ' Na konferenci so se Parlamentu. da;lej ni dogodilo nič novega, kar naj bi defovalo na Sipre-membo tega stališča. Glede vesti nekih agencij in listov, da je jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji dr. Jvekovit med svojimi razgovori v Berlinu izjavil, da se Jugorlsvija odpoveduje svojim teritorialnim zahtevam na Koroškem, pa je zastopnik državnega tajnitva za zunanje zadeve odgovoril, da veleposlanik Ivekovič ni dal take izjave. * $ * Jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja je izjavil med razpravo v ljudski skupščini, da Jugoslavija želi olajšave glede izpolnjevanja svojih kreditnih obveznosti do inozemstva. Odplačila kreditov, ki znašajo okrog 360 milijonov dolarjev, po izjavi Crnobrnja v pretežni meri obremenjujejo 1954. in 1955. leto. Po njegovih besedah predstavlja to precejšnje težave za jugoslovansko gospodarstvo. Jugoslaviji bi najbolj ustrezalo, da se odplačila teh kreditov izpolnijo v dobi 15 let ali še več, kajti v tem primeru bi letna odplačila znaša: a okoli 10 odstotkov jugoslovanske-ga _ , izvoza, kar ne bi ustvarjalo te. konferenci mo- !žav jugoslovanskemu gospodar--- - - - slvu. Crnobrnja je nadalje iz- javil, da so se v tem smislu že za?ela pogajanja z zahodno-nemško vlado Dejal je tudi, da prvi stiki že dajejo upanje na uspešen zaključek, ki bi koristil! obema državama, Jugoslavija se bo t> podobnim predlogom obrnila tudi na Avstrijo, Belgijo. Francijo in ver. vprašanja evrop-v®ra^n',:1Vne varnosti. To *voj0 zahteva vsekakor «v-p0^ne enakopravnosti ^mrm°Psk‘h narodov brez \e ]n‘]e neke države. y°fov ® na neuspeh razgo- ri? Ketnsu rešitev avstrijskega RgavPrašanja je po » konfe ^raskoviča berlin-*kaj nn^r6110.® vendarle dala I* ^istvn'1 jnih elementov, kot it^Ojali ' da so na konferenci J?'' o .a, •?dišča in razpravic Za m; vprašanjih, važ-druJL,v Evropi in svetu, *°Ž:tve ° vprašanju razo- ®P°rajum a'^e. da je dosežen 2? bodo sestanku. na kate-vpraš J^Pravljali o azij-i Vrata in da so osta S1 naPo“. oc*Prta za razaovor< kem začeli tudi z Anglijo, s katero je prišlo že do stikov v tem smislu. V zvezi s tristransko pomočjo Jugoslaviji je državni podtajnik izjavil, da bo pomoč za leto 1953—1954 znašala okrog 59 milijonov dolarjev. Pogajanja o tristranski pomoči so se po izjavi Crnobrnje pričela z zastojem, zaradi česar blago iz letošnje pošiljke še ni prispelo v Jugoslavijo. Pričakujejo pa, da bodo razgovori za letošnje pošiljke v kratkem uspešno končani. B. B. Srednjega vzhoda, pač pa tu-1 na drugih področjih. Gre pa di Južnozahodne Azije. Paki-1 predvsem, da se med Turčijo, stan pripada namreč temu I Pakistanom in ZDA ustvari področju in vsa vprašanja sistem skupne obrambe, ki Južnozahodne Azije zadevajo naj na Vzhodu spopolni ev-tudi pakistansko vlado. I ropski in atlantski obrambni V pakistanskih krogih so sistem. V Ankari in v Ka- mnenja, da bodo uradna po-1 račiju se poudarja, da je gajanja med Pakistanom in obrambni sporazum odprt tu-Turčijo trajala dva ali tri me-j di za druge države Srednje-sece, kar bo omogočilo dru-1 ga vzhoda, ki so zainteresira-grm državam, kakor Iranu m i ne na vprašanju skupne var-Iraku, da razmislijo o svojih ! nosti. sklepih, medtem ko se bosta --------- pakistanska in turška vlada! BEO"-RAD, 20. — Splitski podrobno dogovorili o dvo- projektivni zavod za pomor-stranskem obrambnem spora- ske gradnje, v katerem so zumu. Neki ameriški visoki najboljši jugoslovanski stro-funkcionar pa je izjavil v Ka- kovnjaki za gradnjo pomor-račiju, da bo predlog za ame- ’ skih objektov, je dobil pova-riško vojaško pomoč Pakista- bilo libanonskega ministrstva nu po tem sporazumu nale- ] za javna dela, naj se udeleži tel na večjo podporo. j konkurza za izvedbo načrta V Ankari izjavljajo v di-! libanonskega pristanišča Tri-plomatskih krogih, da je tisti polis. Spiitski zavod je to podel poročila o turško-pakistan- vabilo sprejel ter bodo nje-skem sodelovanju, ki se na- govi strokovnjaki odpotovali naša na vojaško obrambo, naj- v Libanon, da bi proučili te-važnejši. Pripominja se, da je ren, na katerem bo zgrajeno predvideno tudi sodelovanje pristanišče. SPD zavrača povezovanje delov Nemčije s svetovnimi bloki in zahteva svobodne volitve v vsej Nemčiji - Adenauer vztraja pri politiki evropske vojske BONN, 20. — Izvršni odbor zahodnonemške socialdemokratske stranke je izdal danes poročilo o stališču stranke po zaključku berlinske kcn. ference. To sialiiče obsega naslednje glavna točke: X. Dejstvo, da štirje ministri niso dosegli sporazuma o združitvi Nemčije, ne sme nuditi enemu ali drugemu delu Nemčije pretveze, da nadomesti politiko svobodne združitve dežele s politiko, katere rezultat bi bil pripadnost Nemčije, v vojaškem ali katerem koli drugem pcgledu, k zavezniškir sistemom ene ali več nekd oijih zmagovitih držav. 2. Štiri velesile bi morale nadaljevati svoje napore za rešitev nemškega vprašanja, ker so štirje ministri v Berlinu vendarle našli sredstva, ki lahko olaj.-ajo mednarodno pomiritev. 3 Socialdemokratska stranka bo pozdravila vsakršen korak velesil, ki bi bil usmerjen k združitvi Nemčije. Nemško ljudstvo želi prispevati k utrditvi miru in velesile mu volitvami v vseh štirih conah Nemčije in v J3erlinu. 4. Visoki komisarji ikupa-ci.iskih velesil bi morali brez odlašanja sprejeti ukrepe, ki bi vsaj začasno omilili posledice razdelitve Nemčije Predvsem bi bilo potrebno olajšati promet blaga in potnikov med posameznimi cona- Siaiišče MRP do obrambne skupnosti NANCY, 20. — Predstavnik ljudskega republikanskega gibanja (MRP) Henry Teitgen je danes izjavil, da bo njegova stranka v primeru, da skupščina zavrne pogodbo o evropski obrambni skupnosti, predložila zadevo volivcem, kar pomeni razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Golistični parlamentarci skupine URAS so danes sklenili, da se bodo organizirali v novo stranko, ki bo sledila glav. nim namenom golizma in bo .............. _ prevzela ime »Narodni cen- morajo' dati možnost, da iz- j ter _ socialnih republikancev* razi svojo voijo s svobodnimi (CNRS). DEBATA O ZAUPNICI SCELBZ BO DOLGA IN RAZBURLJIVA Mnnarhisli sn sklenili, da bodo glasovali proti vladi, in sicor ozaradi ojnne formulo* Don S tur/, u se vendarle opredeljuje za Scelbo - Načrti socialdemokratskih ministrov (Od našega dopisnika) 1 rih moč si je težko zamisliti, tih do zgraditve več kot 2 industrio potreben sporazum RIM 20 — V italijanskem' z državnimi se prepletajo milijona stanovanjskih prosto- med vsemi tremi sindikalni- zasebni monopoli, vendar Don j rov za ljudstvo«, pa tudi «im- mi organizacijami, senatu se z debato o zaup- sturz<} ne m^Ui’da so t, ta_! p02anten načrt javnih del», nici vladi ne mudi. Danes je kQ nevarni ;n (ja jjft je to- med katerimi navajajo grad-lmel eno samo, predpoldan- liico Ne nasprotuje sicer za- njo plovnega, kanala Cremona-sk,° ;:eA°' na f11 s0.,nj ”’ konodaji proti zasebnim mo- Pad, gradnjo avtomobilske ce- pili trije govorniki, prihodnja nC)p0i0nli socji pa, da je treba ste Milano-Neapelj-Salerno itd. seja pa bo sele v torek po- najprej odpraviti državne mo-! Finančni minister Tremello. poldne. Tudi po zanimivosti nopoie> jji obsegajo celo trgo-' ni se baje pripravlja na bor-danasnja seja ni bila mnogo v;no z bananami, prepušča- bo proti davčnim utajam in vredna, kar so kazale tudi na A. P. Pravda za patent jugosiov. znonsfveniha ..................... LJUBLJANA, 20. — Pred . . nje uprave državnih monopo- na uvajanje pravičnejšega; londonskem prizivnim sodi- pol prazne klopi v centru m ^ JhMbnikom, kot pri vži-1 razmeria direktaimi in ' se bo v ponedeljek lače- na desnici, medtem ko je oi- gaXica.h, vzdrževanje deficit-l indireKtnimi davki, medtem!'"1 razprava o zalite i'i jugosio- la levica polno zasedena, saj njh alj ojvratnih monopolov ko hoče minister za delo Vi- venskega znanstvenika, _ Mari- sta nastooila Kar dva komm- j_ot na sol Zasebnim pod- gorelli izvesti reformo social- formisticna govornika: pred- jetnikom pa zameri Don. Stur.' nega skrbstva, predvsem po- stavnik PSI Monmdi in izo, da poskušajo ves svoj in- enotenje prispevkov in nači- ?a.. ... - . , predstavnik KPI v tej debsti dividualni gospodarski riziko na njihovega pobiranja ter = l®1 !!„ 7anJihaTm' Sereni^ Tretji govornik je bil zvrniti na državo. ! razširjenje bolniškega zavaro-,^- v .” j ^ b3jii stan Don Sturzoja je. v dol-, Don Sturzu 50 v centru vanjaJ nJa upokojence socai-j uum dr^Lenarda^so bil, tanski znanstveniki, med nji- borčana dr. Aleksandra Lenar-aa, da se mu prizna patent za izum strupa, ki je pred ... - vauia un upu gem z mnogo filozofije za- mn0g0 ploskali Scelba pa je nega skrbstva. ^ečteonTvojemVzrakonske0m0n^ ^nil*rbkf *Ta ^eltacTja ' Medtem se n« sindikalnem ' drV Nutmaii. ki je.le- črtu o neskladnosti več funk- ne važe tiliko Občudovan a Področju nadaljuje diskusija ta 1950. izjavil, da je odkritje ..................... ne Kaze tonK° ODcuaovanja med smdlkati in Gonfindustrio dr_ Lenarda, ki je takrat ži- * M nA 1A i >__• . za razgovore ‘’H konstruktivno re- v *y zve,; ,nih vprašanj. an«kesa ve,stmi 0 odnosih ^8« Pakt? ?akta do atlant- no». r'rwasno izraženo in je Jal je tudi, da se i?' Je biina’ .]e, Rjavil Draško- 4^ra‘ WS^-.Jiis_oslavi!e Zafrulah Kan 0 sporazumu S Turč.jo cy v drfavni službi kot o njegove modrosti in govorni- Q poenotenju plač. Danes je vel na Zanjibarju, brezpo- KARACI. 20. - Pakistanski, vP„dar je povedal nekaj d^tbere vllda čim več gla- Confindustria poslala sindikal-; memb„o. Ko je dr. Lenard iz-zunanji minister Zafrulah Kan bridkih {:esnic 0 državnih in o Don Sturru so Jvo- nima organizacijama CGIL in vedel, da so bili ar.gle&ki znan- SnMe^ 535: 2a^r»(KpI,^- » ^rS'Se= oda bX včeraj0 n^povedaVi0' lahko° pri- v.or'l Povsem o zunanji po-’ bivšega seP,retarja gcelbe, 'nje- ustanovitve regionalne obramb-!njegove skupine Terraccini) ”rst neodvisnih, to pa utegne Le“e zlasti pa o napovedi vlade da spej vsaj za nekaj glasov po- sP10Snin , * Predstavnik pakistanske vla- de pa je izjavil, da bo »oral ' dogovor o turs o-pakistanskem ski obraJmbni skuonosti. De- sodelovanju prispevati ne sa- • j j da ta ratifikacija ni Tj“' ?enrav"”v°nekaterih do- mo k varnorti m blaginj, | j,opuJ,arna nlti med demo- utlčmh krogi P cfaldemo^ratskfm "LZLZ zahtev in ne prenehata ne, po vsej Japonski demon- ' poleg.tega pa politika oboro- 1 da „,^7^'nasprotovanje ■ stavkami.. Tajništvo C,SL|strac,.e z zahtevo ostavke Jo- Hi stila skupno borbo vseh de-1 pristojnim forumom dokaže, lavcev in se ne udeležuje več da je izum njegovo delo. Dr. v industriji. Lenard je sineči odpotoval v predložila parlamentu v večati šibko vladno" večino. | Pismo Confindustrie poudar- London bo v ponedeljek Monarh,stl so medtem spo- K da s.tahšce CISL ^sno, | osebno prisostvoval razprav,. tem ko z ostalima dvema sin-diratoma to zaenkrat ni mo- dogovor o turš o-pakistanskem obiimb^i “skuonosti. De- ' J da‘boclo" glaToval" pro« 'da omogoča pogajanja, med-, i a A*i ratifiv-nriia ni Yladi' čeprav v nekaterih po *pm T ostalima dvema sin-' litičnih krogih trdijo, da to.-"č---~0-kjer ne om;iita SVo- sindikati .so organizirali za da- zaanja ueseaa. » ... nrpnphata r\n Jannnski ripmnn- TOKIO, 20. — Opozicija in mi in odpraviti razne med-conske omejitve, 5. Zahodnonemška zvezna vlada bi morala dati pobudo za te ukrepe in bi morala na drugi strani storiti vse, da na političnem, gospodarskem in socialnem področju pomaga Berlinu. 6. Socialdemokratska stranka z zadovoljstvom sprejema izjavo, ki so jo trije zahodni ministri izdali po berlinski konferenci. Kancler Adenauer pa je v govpru na nekem demokrist-janskem zborovanju v bližini Frankfurta menil, da bi morala socialdemokratska opozicija spremeniti svojo politiko, ker da doslej «še nikoli ni imela zdrave nemške politike#. Pri tem je Adenauer v prvi vrstj mislil na diskusijo o nemškem članstvu v evropski obrambni skupnosti, ki mu socialni demokrati nasprotujejo. Sicer pa je Adenauer dejal o berlinski konferenci, da pomenita uradno poročilo in sklep o sklicanju konference v 2enevi znak napredka, ki kaže, da štirje zunanji ministri nimajo berlinskih razgovorov za mrtvo točko, ki bi onemogočila nadaljnji razvoj. Dodal je, da je berlinska konferenca dokazala, da ZSSR ne želi obnoviti nemške enotnosti in da je zahod združen kot enotna fronta. Sicer pa je bila večina Ade-nauerjevega govora posvečena notranjepolitičnim vprašanjem, zlasti pa dejstvu, da bodo letos v deželi Nessen, kler je govoril, deželne volitve. Adenauer je pozval aktiviste hessenske demokristjanske stranke, naj napnejo vse sile, da ohranijo v deželi večino, ki so jo dobili na parlamentarnih volitvah. Za /ahod-nonemško zunanjo politiko, je dejal kancler, je bistveno važno, da ima vladna koalicija dvetretjinsko večino tudi Bundesratu (senatu, v katerem so zastopane posamezne dežele), Izid volitev za iranski senat TLrtERAN, 20. — Nocoj so uradno objavili izid volitev za senat. Bivši vladni predsednik Mosadek je na 142. me-stu med kandidati, za katere so volivci glasovali. Sicer pa bc samo prvih 75 sestavljalo volilni kolegij, v okviru katerega bo imenovanih 15 senatorjev. V volilnem kolegiju so pa večini monarhisti, teda med temi so tudi taki, ki so znani po svojih zvezah z Britanci. Notranji minister je danes napovedal sestavo nadzorstvenih odborov za volitve v parlament, kar pomeni, da bodo volitve verjetno čez 10 dni. Iz Bazovice, Sv. Križa ln drugih slovenskih okoliških vasi nam poročajo, da se je do danes prijavilo precej, rekli bi preveč, posameznih delavcev ln celo družin za izselitev v Avstralijo. Vidimo torej, da je mamilo «carobne» daljne tujine zvabilo tudi naSe podeželske ljudi, ki v srcu upajo, da bedo v novi deželi rešili sedanje gospodarske težave, da bodo našli delo, ki ga jim doma odrekajo, skratka, da bodo lahko v tuji deželi začeli novo, boljše življenje, kot so ga imeli do danes v rodnem kraju. Po drugi strani pa smo zvedeli, da prijave za izselitev v Avstralijo na uradu conskega predsedstva v zadnjih dneh zelo pojemajo in da se je do sedaj prijavilo le ekrog 1100 o-ssb na 2100, kolikor bi jih potrebovala avstralska vlada. Kljub veliki propagandi iredentističnega tiska za izselitev, ki_ je poročal o eaac ja v Par.zu' 5aiV"- ^atrdi1 na' 3 Italija te zaradi teg zevanja z visokimi vojaškimi velja^tedn.mrpVopami pa je sporočilo, da se ne stri-1 šidove vlade, katere ministri izdat i ne omogoča resnejše ^eč viadn” [n da "ja s stališčem UIL in CGIL, i so vn'etem v razne finančne cnmalne nnhtike. Zahteval pa ...j; __ ,___’ , ■ __ da ie čred pogaian.ii s Conf- škandale. - ba»_Na rm!i°su relativno mir- P Urah''-’* 20. -j‘h v Jr ...‘O na raznih sek- ho nf°hn°^^u Luang fra-t* dočim^nobenega spo-Mn 6 Verini ‘minhove ce' Sa.a „pnllskaj0 okQh str«,- t>a it •„irancosko letal-deitJevaniem “,'eval° z ob_ dp!H°v. v>etminških od-Vk'h sr^‘.v goratih pre-^i?a *astojnJuh Vietnama Sil Južnr, j b anamski o- < >•SSk-ff Pa i« tanjših spopa- Odh”'"1 iuJn^i danes prišlo v |'e?ai,la **st v o S*tD voiažko 'Coi n ' ki «a vodi ge-Sinum • 8e* f»re^,a Nava-Hi prePričatl - 8on ■ bi «6(11 bfejel nip1oaVarre' naj Ul juj&OslaU 8“Vu ponudbo, da Clia °kotejski h dokino dve bo r' llvl«n. Delegatom100' NavafreVar-a,a * ,Re-itaK 'letn z načelnici a^ln z glavnega l*k«la k”1 °sebnost- **W*0*L°rej^titll5i’ da se b°do *ftrom °8ovont? 0slanc* sku’ otn*JnistiA ° sP1(,šnem » “ v iu*n m® spora- Vi?a sedaj n, ,V2h0dn' Az>J>- ?4e^atl- kakšnambeoee P™'1’ s« Pred 1qn,» j*° reakcija S vb,° ^ dva m? sedaj' it«te., Ženevi ta /neseca za- ? Itiri ,b°do ra^n" enck- na •rancn"k'ni. Znan ^li ,U(1i “r ^ejean Ze Va|a južnQvJa n' nikoli yoj„,lr> da ’‘ok°rejske po- !ahlto 'DlnterveiiciIir0tiruie tu'‘ et^nc^„Vzroč,i0 kf.r, b. to e°cij0 n JSvil Sa - V zadnjih ameriška pomoč Indokini zadostna in da vrhovnemu poveljniku Navarre lahko omogoči izvedbo njegovih načrtov za zmago#. Dodal pa je, da je potrebna večja ameriška gospodarska pomoč pridruženim državam. Prišel je v 1>1-dokino^ da sklene z vladami pridruženih držav zadevne dogovore. Dalje je izjavil, da bodo ZDA v primeru sklenitve miru nadaljevale svojo pomoč, če bodo pridružene države to želele. Stassen je št* izjavil, da ni določen noben sestanek med njim in Pleve-nom, vendar pa bi bil zadovoljen, če bi se z njim lahko sestal. Jutri bo Stassen odpotoval v Manilo, prestolnico Filipinov, kjer bo predsedoval konferenci ' načelnikov a-meriških odposlanstev za pomoč na Daljnem vzhodu. Vest o sporazumu za sklicanje azijske konference v Ženevi je v Vietnamu izzvala različne reakcije. Skrajni nacionalisti protestirajo, drugi pa se sprašujejo, ali ni prišel trenutek, ko naj bi skušali doseči sporazum s Hočimin-hom. Medtem sta prišla v Pariz vietnamski zunanji in minister «za demokratizacijo«. Pozneje bo prišel še vladni predsednik Vietnama. Njih na'oga je obrazložiti franco ski vladi pogoje, ki jih Vietnam postavlja za morebitna mirovna pogajanja. Ti pogoji so: 1. Vietnam se bo udeležil ženevske konference kjer ne bo smel bit, sprejet noben sklep brez njegovega pristanka. 2. Saigonska vlada se bo uprla .azdelitvi Indok'-ne kakor se je to zgodilo s Korejo 3. V primeru premirja bo zahtevala stroga vojaška jamstva. »Vse kaže, da je vietnamski vladni predsednik nasproten mirovnim pogajanjem s Hočiminhom ker še vedno misli da ga bo mogoče v prihodnjih mesecih vojaško premagati. 10 kitajsko -Ss, Po A/iJi raccini. >'ejal je, da štir,stran- skrajne desnice, da vladi že novno sestal s predsednikom , ,^“6**=-^''"nonoln umit tujih Set. ska vlada ne bo mogla obstati. ob prvih korakih v svet čim vlade in mu podal podrob-1 jel stalisce, da do oborožitve Mi pop n k če naj obveljajo načela, ki jih bolJ zagrenijo življenje. Ste- nejše poročilo o berlinski kon- Nemcl;|e.n r, = nnrTJ Ha « rin 7SSR obdržati svoje čete na prog’aša vsaka izmed sodelu- vlloJ vpisanih govornikov za- ferenci. Oba sta tudi določila ponovnih naporov da se do- ZSSR. obdižatl svoje jočih strank. Poleg tega, je enkrat še ni veliko, verjetno osnovne črte poročila, ki ga seze miroljubna združitev de- avstnjskem oz«m1^ dejal, je tudi v demokristjan- pa je da se bo seznam po-1 bo Eden podal v spodnji zbor- žele. Edini konkretni rezuuai, ki Ski stranki veliko nezadovolj- žasi razširil. Računajo, da bo-‘ nici. Medtem potrjujejo v london-1 ga je berlmsKa konferenca ao- stvo. Ido nastopili vsaj trije ali stir-1 Eden bo poročal v spodnji skih uradnih krogih, da bo ?e8'a- le nadal.eva......., Don Sturzo, ki spada v se- • je govorniki za vsako opozi- zbornici v sredo, kot je bilo Anthony Eden vodil bntan- natorsko skupino neodvisnih, cijsku skupino in dva do trije že napovedano. Sledila bo de- sko delegacijo na konferenci . j. Ki •---------------- bata, ki bo trajala, kot so- v 2ei,evi ki se bo začela 26. diio dva dni aprila. Sodijo da bo Edena dijo, dva ani. J spremljal lord Reading, dr Labunstična parlamentarna žavnl minjster v Foreign Of-skupina se bo sestala na seji jjceu ki bo po prvih dveh za zaprtimi vrati dan P'ed tednjh konference tudi zame-začetkom debate m poskušala njaj jjdena na vodstvu dele- Svoje modrovanje je- nato1 nekatera omahovanja v mo- f^^ič^h^sfancev6 gllde gacije‘ ugotovit-; narhističnih vrstah. Sicer pa1 vnris-n4„ tP I Tudi francoski zunanji mi- lali časa jc gotovo, da Togliattiju ne "^imrečTazne^D^ B’dault’ kl danes bi bilo nevšečno, ko bi mo-, ^lrXni stranki nZ enoti.e 1 prispel iz Berlina v ^ ^^10^: ^^ vU.tom, je o poteku socialne politike. Zahteval pa j_udj ne veya osebam, ki so je, naj pride predlog o rati- y vladi To deloma gotovo fivaciji cimprej Pvred. Par*ar drži, 1 ajti razumljivo je, da j ment. «da bo mogoča cim bolj monarhisti nočejo porušiti! temeljita diskusija« . mostov do morebitnega sode- Pr vsem tem se Sereni ni i0Vanja z demokristjani, kijih -^.temu vpra je v viadj večina. Na drugi i namreč, da strar>i pa je spet res, da naj Italija že zaradi tega ne bi Scelbe ne morejo tr- smela vstopiti v evropsko o- pejj jn da je gomila, notra-brambno s’ upnost. ker bi bi! njj minister ob času referen-v tem primeru Trst zanjo do- duma o monarhiji, žanje kot končno izgubljen« y tem tre- rdej4a ruta za bika. nut’-u ie neofašistični senator Parlamentarna debata se Turchi povzel staro polemil-o utegne vleči precej dolgo. Ra. med fašisti in kominformisti: čunajo, da bo do glasovanja «Vi ste najmanj vredni, da 0 zaupn,ci v senatu prišlo v govorite o Trstu!« Z levice četrtek, nakar bo diskusijo , ,, . mu je odgovorilo do dna du- prevzela poslanska zbornica.* LONDON. 20. Anglesk, še užiljeno tuljenje. seveda, če bo vlada v senatu zunanji mipister Eden, ki je Predsednik senatorske sku- dobila večino. Ni pa izklju- imel že včeraj, dve uri po pine PST Morandi je v glav- čeno. da ge procedura ne bo svojem povratku iz Berlina, nem ponavlja! argumente, ki zavlekla, zlasti zaradi očitne- prvi razgovor s Churchillom jih je uporabljal včeraj Ter- ga namena kominformistov in se je danes predpoldne po- BERLIN, 20. — Neki poročnik sovjetske vojtske v vzhodnem Berlinu je danes pribežal v zahodni Berlin in je zaprosil za zavetišče. Z njim je bil še neki vojak in neka ženska, k: so skupno zbežali. Vojak je da se je pre- Pomoč OZN pri graditvi naseli) NEW DELHI, 20. — Kakor se je zvedelo iz krogov delegacije Združenih narodov, ki se mude v New Delhiju v zvezi s seminarjem za stanovanjske probleme azijskih držav, pretresa oddelek tajništva OZN za ta vprašanja skupni načrt Jugoslavije, Grčije in Turčije za pomoč Združenih narodov pri reševanju gradbenih, sta-v I novanjskih in urbanističnih vprašanj gospodarsko manj razvitih držav. Skupni predlog je bil predložen lani odboru za stanovanjska vprašanja gospodarske komisije v Ženevi ter obravnava izkoriščanje tehnične in finančne pomoči Združenih narodov. Predlog treh držav, pravijo v teh krogih, odkriva eno glavnih napak pododbora za stanovanjska vprašanja, ki se kaže v zanemarjanju gospodarsko manj razvitih držav. Čeprav Združeni narodi nimajo zadostnih finančnih sredstev, bi z bogatimi izkušnjami svojih strokovnjakov vendarle lahko nudili precejšnjo tehnično pomoč pri organizaciji dela in izkoriščanju domačega gradiva ter pri .izdelavi načrtov. Skupni predlog Jugoslavije, Grčije tn Turčije uživa torej popolno podporo gospo^ darske komisije, ki bo v prvi polovici leta dala stvarne predloge za sklicanje konference zastopnikov držav sredozemskega bazena, ki imajo glede gradben-.tva in urbanistike podobne probleme. Vodja sekcije tajništva Združc-nih narodov »fi stanovanjsko graditev inž. Weissmann je izjavil v New Delhiju, da računa tajništvo pri organiziranju pozneje izjavi mislil in je zahteval, naj ga — —,------------------ . - izročijo sovjetskim vojaškim konference na pomoo Jugosla-oblastem. * vije, PO ZAKLJUCCU KONFERENCE ŠTIRIH JE PRIŠEL ČAS DELANJA OBRAČUNOV Eden je poročni Churchillu in z njim skuono pripravil svoje poročilo za spodnjo zbornico - Obeta se živahna debata v francoskem parlamentu bigl poročal Raobu in Schaerfu ■ Molotov r Moskvi cev do nemškega vprašanja takem položaju, je dejal Bi- I dal kratko izjavo, v kateri se niha med najostrejšo opozi- dault, je bolje sploh ne skle-1 zahvaljuje vzhodnonemškemu cijo proti vsakršni oborožitvi pati sporazumov, kot pa skle- ministrskemu predsedniku Gro-Nemčije do pristajanja na na- pati zgrešene sporazume.« črte za evropsko vojsko. Kot j Bidault je obžaloval, da Av_ ie znano, je lanski laburistič- ! strija že vedno ni dobila dr-ni kongres glede Nemčije spre- žavne pogodbe, ki bi omogo- je najprej priznal, da bi mu ! Za vladne stranke, bila naibolj pri srcu Pellovaj Nedvomno pa je hrupni in rešitev vladne krize, ki bi se neprikrito sovražni nastop opo-po njegovem mnenju morala zicije pripomogel k večji str-nadaljevati do »prikladnega njenosti sicer precej heteroge. sporazuma med strankami# ne štinstranske vladne veči-(beri, z monarhisti). | ne in da je tudi vzrok za je sklep, da se v aprilu skliče v 2enevi azijska konferenca, ki bo med drugim razpravlja. — — «~v... la tiid‘ 0 sredstvih, da se do- spremljal lord Reading, dr- seže mir v Indokini «Na ta Don Šturzo začel z vijo, da Italija že dalj časa gre v državni kapitalizem in da se torej ustvarja «nov omejen politični razred, ki ga se-stav'jajo oni, ki so deležni tega kapitalizma: v prvi vrsti birokracija državna in iz javnih ustanov«. Mnogi privilegiran. uradniki kopičijo funkcije in službe m so v velikem številu prišli v parlament, kjer je mnogo upravnikov ali vodilnih funkcionarjev v usta. novah, ki de'ajo z javnim denarjem. «Zakon o parlamentarni neskladnosti« ni rešil tega vprašanja zlasti pa ne njegove etične strani kajti le malo je takih ki ga spoštujejo s tem dosegel cilj, da se vla- > da desno obarva. Za razliko "dnovedalo švoi^ doseiia- Poročal predsedniku svoje vla- nH fttirUtrnnslrpfra r>(mtra * bo odp ^ Ji - Lanielu. Parlamentarna berlinske konference dolgo od štiristranskega centra pred odločreea' na^nroto- ae> u ;č social- debata o Bictauitovem poro- ni demokrati v novi vladi od-! It '1.™™ L’ ni«« Čilu obeta biti še mnogo bolj 7. junijem so namreč ločilen faktor, ker ostale tri | možno“t*Cpoga°- zamm>va kot v angleški spod- stranke ne morejo spraviti “f med Vzhodom in 7aho- nJ, zbornici, skupaj večino. Drugo vpraša- J I Ob prihodu v Pariz je dal nje je kako bo PSDl znal to i , , , i Bidault novinarjem izjavo, v Druga skupina laburističnih kateri je dejal, da berlin- način — je zaključil B’dault — bo s sodelovanjem vseh prizadetih mogoča diskusija o mirni rešitvi vprašanj, ki predstavljajo za nas vir velike zaskrbljenosti.« Avstrijski zunanji minister Figi. ki je vodil dunajsko vladno delegacijo v Berlinu, se je po povratku domov danes razgovarjal s kanclerjem Raabom in podkanclerjem Schaerfom in jima prikazal potek berlinskih diskusij o Avstriji. Kasneje se je sestala ožja vlada, ki je pripravila sejo ministrskega sveta, ki je napovedana za torek. Vladna seja bo skoraj v celoti posve- možnost izkoristiti. Druga sKupina laburističnih kateri je dejal, da ucmu- - -- - Agencija «Roma». ki izraža poslancev, ki obsega tudi ne- ska konferenca «ni dovoli- *l'na berlinski konferenc in socialdemokratsko mnenje je kaJ bevanistov, pa bi bila na- ja da bl dosegli začetek zunanjepolitični d . objavila komenta, o načrtih klonjena sporazumni rešitvi leševanja vprašanj, ki so v v, socialdemokratskih ministiov • nemškega vprašanja, ki bi sio. | gvropi po vojni ostala nere- Zatrjujejo, da je komentar nelt na svob dmh vsenemških l šena, Dodal je, da niso bili napisal Saragat osebno, iz ko- volitvah in ki bi vsebovala Spre.;eti zahodni predlogi nf mnog' pa se mu izmikajo Don | mentarja zvemo, da pripiav-i tudi nemško idpoved članstvu g!ede Nemči e ne glede vpra- Sturzo je opozoril da ustvor- Ija m n'stei /a javna dela ho- | v evropski obrambni skup- ~ania eVropske varnosti, med. jajo vodstva podržavljene ga I mita obširen gradbeni na'-rt ! nosti. tem ko so bili sovjetski pred. gospodarstva monopole, kate-lki naj pripelje «v kratkih le- i Stališče laburističnih poslan-J logi vedno nesprejemljivi. «V ali 26. februarja Tudi sovjetski zunanji minister Molotov, ki je najdlje ostal v Berlinu, se je danes vrnil v Moskvo. Iz Berlina ie odpotoval z letalom ob 7. uri zjutraj. Pred odhom je tewohlu in »nemškemu ljudstvu« za »prisrčen sprejem« in izraža zaupanje, da bo Nemčija kmalu združena. Čeprav berlinska konferenca pri tem ni uspela, je izjavil Molotov, se delo nadaljuje. Včeraj je Molotov obiskal neko elektrotehnično tc varno v vzhodnem Berlinu in imel kratek nagovor na delavce. Molotov je dejal, da je bil »glavni negativni element« berlinske konference, da zahodni ministri niso dovolili, da «bi se sliial glas nemškega ljudstva o nemških vprašanjih.« Molotov je dodal, da bi ZSSR vztrajala pri svojih naporih, da se ustvari »evropsko zavezništvo proti vojni«. Stališče južnokorejske vlade, ki je že včeraj protestirala proti sklicanju ženevske konference o azijskih vprašanjih, je danes na tiskovni kon-fenrenci prikazal južnokorej-ski zunanji minister Pjunjung. taj, ki je izjavil, da predstavlja ta sklep »prav takšno kršitev premirja, kot bi bil splo. šen oborožen napad na Južno Korejo skozi demilitarizirano področje«. Minister je dodal, da je po tem dejanju njegova vlada mnenja, «da ima vso pravico, da v kakršnem koli trenutku sprejme enostranske sklepe«. Vendar je Pjunjung-taj dodal: «Ce se bo pa položaj razvijal v smeri, ki bo za nas ugodna, je naše stališče lahko spremeni in morda bi celo utegnili sprejeti sklep štirih zunanjih mini-strov.s omenili, so se cele slovenske družine že prijavile aa izselitev. To dejstvo mora odpreti oči vsem našim ljudem, ki ne smejo pozabiti, da ko so enkrat odšli z rodne zemlje, bodo na njihova mesta v še večji meri kot doslej naselili tujce, prišleke iz najrazličnejših italijanskih pokrajin. ki jim bodo dali vsa sredstva, da lahko po* kupijo še tisto zemljo, ki so jo odhajajoči zapustili. Vemo, vsi vemo, da sedanje gospodarsko stanje področja ni dobro, da razsaja brezposelnost, da imamo več kot 10.000 mladincev brez zaposlitve, da ljudje iščejo rešitve pred bečo in pomanjkanjem. Toda tržaški delavci in Se posebno tržaški Slovenci, se morajo zavedati, da so italijanski imperialisti, kl imajo v rekah ves tržaški kapital, namenoma povzročili taksno gospodarsko stanje. Do današnje krize je prišlo prav zaradi njihove želje, da bi nas Tržačane in že posebno Slovence. uničili. Zato so uničili tržaško pomorstvo, zato zavirajo na vse načine blagovni promet pristaniška, zato povzročajo kr’zo dela v velikh industrijskih o-bratih. Vse to delajo samo z enim ciljem: nagnati lz mesta in okolice čim vei domačinov. Na njihova mesta pa neseliti svoje ljudi, zaupne politične lutke, kl bodo na vsak njihov migljaj pritrdilno kimale z «leseno» glavo. To politiko naseljevanja tujcev v naše kraje vodijo že vsa povojna leta Niko* li se niso vprašali, če priseljevanje tujega elementa v mesto in podeželje ustreza potrebam zaposlitve delovne sile, ce je to priseljevanje v skladu z gospodarskimi možnostmi pod-ro!ja, če imajo dovolj sredstev za njihovo vzdrževanje in dovolj stanovanj. Ne! Naseljevali m jih in jih naseljujejo. Zaposlijo jih na najrazličnejše načine, dajali so jim ln jim dajejo nova stanovanja. Hkratj pa je število brezposelnih domačinov naraščalo. stanovanjska kriza se je večala, tržaške delavce pa so pahnili v vedno ve’,1o bedo. Ko je sedaj pomanjkanje doseglo višek ta ko ne morejo več zaposlovati niti svojih novih priseljencev, so sl zamislili Izselitev tržaških detlatfcff;' ki naj bi šli bonificirat avstralske puščave, delat v rudn.ke, kopat jarke ln gradit ceste. Boljšega se našemu človeku v Avstraliji ne obeta! Prav zato prijavljen-cem za izselitev ne zagotovijo nobene določene zaposlitve. Izseljencu ne zagotovijo delovne pogodbe, samo od-ljubijo mu, \KVI Na današnji dan je leta 1945 umrla v taborišču v Ravvensbruku organizatorka narodnega upora v Trstu, Zora Perello. m n 1 i m m DANES nede.ja 21. februarja Maksimiljan, CudomU Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39. Dolžina dneva 10.40. Luna vzide ob 21.46 in zatone ob 7.so. JUTRI, ponedeljek 22. februarja Sv. Petra st. v A., Divka ŠE O NOVIH PRAVILIH ZA SPREJEMANJE DELAVCEV PRI SEIAD Nova pravila SELAD so proti interesom brezposelnih ZVU naj protizakoniti pravilnik, ki je izšel iz pisarne rimskega funkcionarja, takoj razveljavi! - SELAD naj ostane usta-nova socialnega značaja in naj ne postane gradbeno podjetje GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE SINOČNJA UPRIZORITEV DRAME «Cas in Conwayevi» v Avditoriju Lep uspeh mladih predstavnikov slovenske gledališke umetnosti Nova pravila za zaposlitev brezposelnih delavcev pri u-stanovi SELAD so sprožila val ogorčenja med brezposelnimi in med vsem delavstvom zaradi novega načina zaposlitve pri tej ustanovi. Tudi sindikalne organizacije napovedujejo odločen nastop. Zvedeli smo, da je ukaz novih pravil prišel iz pisarne višjega upravnega ravnateljstva, to je iz pisarne rimskega funkcionarja Vitellija. Ne moremo razumeti, kako je mogel višji upravni ravnatelj kar tako spremeniti značaj ustanove SELAD, ki je bila ustanovljena kot socialna podporna ustanova za zaposlitev najbolj potrebnih brezposelnih delavcev, kot to predvideva ukaz ZVU štev. 197. Ustanova SELAD, ki izvaja v mestu določena javna dela. kot na primer gradnjo otroških zabavišč, popravila okoliških cest, gradnjo določenih objektov v državni ali občinski režiji itd., zaposluje predvsem težaško delovno silo. Po zakonskih predpisih SELAD zaposluje lahko največ 20 odstotkov strokovne delovne sile (zidarje, mizarje, pleskarje itd.). Vsa o-stala delovna sila te ustanove je bila vedno sestavljena iz brezposelnih delavcev najrazličnejših strok, od uradnika do mehanika. Vsi ti brezposelni delavci so bili zaposleni, kot smo to že omenili, kot težaki. Sedaj pa je začelo vod. stvo SELAD zahtevati od u-rada za delo samo strokov- no delovno silo za izvajanje svojih del tako da odpadejo iz seznama za zaposlitev vse tiste stroke brezpo- selnih delavcev, ki jih SELAD ne potrebuje kot strokovnjake. Po sedanjih novih pravilih se ustanova SELAD, ki je bila izključno socialnega značaja za pomoč brezposelnim delavcem, spreminja v navadno gradbeno podjetje, ki bi moralo zagotoviti od sedaj naprej vsem zaposlenim delavcem plače po kategoriji gradbenih delavcev in ne po dosedanjih plačah, ki so jih Pojemali zaposleni brezposelni delavci To pa bi samo uredilo vprašanje plač zaposlenih delavcev pri SELAD. Ne spreminja pa dejstva, da so s tem novim ukrepom višjega uprav, nega ravnatelja odvzeli omenjeni ustanovi ves njen socialni pomen, ki je bil prav v tem, da so brezposelni delavci različnih strok dobili za. časno zaposlitev. Uradno smo bili obveščeni, da «vojaški del ZVU» nima nič skupnega s tem vprašanjem. Toda vprašamo se: Kako je mogoče, da vrhovni poveljnik ZVU gen. Winterton pusti, da neki civilni funkcionar ZVU kar na svojo roko spreminja izdane zakonske predpise, ki določajo vlogo in značaj neke ustanove? Tega ne moremo razumeti. Zato zahtevamo, da ZVU razveljavi ta no>‘a pravila za zaposlitev u-sluzbencev por SELAD, ker so protizakonita in proti interesom večine brezposelnih, ki čakajo kdaj bodo prišli na vrsto za zaposlitev pri tej u-stanovi leta, a je družba, za katero bi ladjo morali graditi, pozneje odpovedala že sklenjeno pogodbo. Upamo, da sedaj ne bodo nastale nove zapreke in da bodo v kratkem postavili gredelj, saj je položaj v ladjedelnici Sv. Marka izredno slab in bo tudi ta nova ladja lahko le nekoliko omilila brezposelnost Čistilnica «Aquila» pa je ila-ročila pr; delavnici mostov in dvigal CRDA nov 80 metrov vis^k stolp potreben za razširitev obrata čistilnice. To na. ročilo spada namreč v okvir novih gradenj čistilnice, o katerih smo že podrobno poročali in katere bodo za 1 milijardo 250 milijonov finansirali iz fondov ERP, podobno vsoto pa bodo prispevali delničarji. Konferenca o krizi v ladjedelniški industriji Danes ob 10,30. uri bo v kinu *Auditonum» napovedana javna konferenca, na kateri bodo predstavniki demo-krščanskega sindikata Delavske zbornice in kominformi-stičnega vodstva ES govorili o sedanji krizi dela v ladjedelniški industriji. Hkrati pa bodo tudi govorili o nerazumevanju ravnateljstva CRDA do vseh delavskih vprašanj. VČERAJ DOPOLDNE V LADJEDELNICI FELSZEGY SPL0VITVENA SVEČANOST OB VLAČILCU „ACDAX“ Vlačilca zaradi močnega vetra niso splovili v morje ■ Splovitvena svečanost ob prisotnosti zavezniških oficirjev brez iredentističnih predstavnikov Uslužbenci javnih ustanov bodo |ut(i ves dan stavkali Vodstva strokovnih organizacij uslužbencev javnih u-stanov so sklenila proglasiti za jutri splošno stavko od 9 do 24. ure. Hkrati pa so sklenila sklicati izredno skup. ščino uslužbencev javnih u-stanov, ki no jutri dopoldne ob 9,30. uri. Stavka je bila proglašena zaradi zavlačevanja izplačila izredne doklade u-službencem javnih ustanov, ki jo v Trstu dobivajo že uslužbenci državnih ustanov. Vpra. šanje te izredne doklade se vleče od tedaj, ko je bila ta doklada priznana državnim uslužbencem. Ker so uslužbencem javnih ustanov z zakonom priznane iste pravice kot državnim uslužbencem glede plač in tozadevnih doklad itd., je naravno, da uslužbenci javnih ustanov zahtevajo tudi o-menjeno izredno doklado. Znano nam je, da je občirftka uprava že vse pripravila za izplačilo te doklade svojim u-službencem. Čakati pa mora še odobritev izplačila, ki ga mora dati tako imenovana mešana komisija za finančna vprašanja, ki sedaj zaseda v Rimu in v kateri imajo glavno besedo predstavniki italijanskega zakladnega in finančnega ministrstva Upajmo, da bo ta stavka omenjeno komisijo zdramila in da bo odobri, la potrebna denarna nakazila. jodpisom pogodbe iradnjo nove ladje lgem času odlašanj, je la bo ladjedelnica Sv. končno le zaključila za gradnjo zadnje pe-i ladje i* programa 45.000 ton petrolejske, svja Gre za približno tonsko ladjo, katero adili za »Societa Ma-Finanziaria« Trst. Men-Dogajanja že tig pred om in bo pogodba ia v kratkem, trolejska ladja ima ze. i zgodbo. ZVU je nam-i jo nakazala potrebne e v pričetku lanskega 'V miljski ladjedelnici «Fel-szegy» b; včeraj dopoldne morali sploviti v morje vlačilec «Audax» zgrajen za tukajšnje pristaniško poveljstvo. Zaradi močnega vetra in zelo nemirnega morja vlačilca niso splovili, vendar pa so vseeno o-pravili splovitveno svečanost- Včerajšnja svečanost izjemoma ni potekala v iredenstistič-nem stilu, saj je bila ladjedelnica okrašena samo s tržaškimi zastavami, na vlačilcu pa so v močni burji plapolale angleška in ameriška ter na najvišjem častnem mestu velika tržaška zastava. Tudi prisotni gostje so se močno razlikovali od običajnih gostov na zadnjih- splovitvah v ladjedelnici Sv. Marka, ko niso bili prisotni angleški funkcionarji ZVU. Včeraj se je tako zgodilo ravno obratno. ZVU je zastopal polkovnik Foden posebni ravnatelj ZVU za varnost v spremstvu številnih ameriških in angleških višjih oficirjev. Poleg njega pa so bili na svečanosti še prisotni: predstavnik pomor- ske družbe »Tripkovich« Baum. field, direktor pristanišča Noakes, direktor lokalnega pristaniškega poveljstva kap. Klo-dič, predstavnik #Javnih skla. dišč« ing Bartoli, predstavnik italijanskega pomorskega registra ing. Treselli. Goste je sprejel predsednik ladjedelnice dr. jCarbonio v spremstvu direktffrja ladjedelnice Benčine in tehničnega svetovalca ing. Giacomellija. Botrica nove ladje je bila Meta, hčerka pristaniškega poveljnika kap Klodiča. Opazna je bila odsotnost vseh važnejših italijanskih funkcionarjev ZVU in tudi odsotnost tržaškega župana, za katerega je znano, da ne zamudi nikake javne slovesnosti pa tudi »klašmerlskega tipa«. Županstvo ni poslalo na splovitev niti svojega predstavnika, medtem ko je italijanske funkcionarje zastopal dr. Ba-silli. Nov motorni vlačilec je ladjedelnica zgradila v štirih mesecih, kar predstavlja rekorden čas in govori o veliki tehnični sposobnosti delavcev in inženirjev. Vlačilec grade iz fondov ZVU za potrebe tržaškega pristanišča in ga bo upravljalo tukajšnje pristaniško poveljstvo. Potrebni fondi za gradnjo so bili nakazani v januarju preteklega leta v tržaškem conskem proračunu. Vlačilec je dolg 18 metrov, širok 4.5 metrov in visok 2,5 metrov. Vgrajen ima pogon- Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bo tudi letos Imela na razpolago omejeno količino semenskega krompirja eAlbonaa In •Rožnika. Vsi tisti, ki mislijo nabaviti gornje vrste semenskega krompirja, naj se čimprej zglasijo na tajništvu Kmečke zveze. ski motor tipa «MAK», ki raz. vija 250 HP. Vsa oprema je najmodernejša. Na krovu ima ‘ako posebno napravo za gašenje požarov, opremljen je z radijskim telefonom, po katerem bodo vzdrževali zvezo s pristaniškim poveljstvom. Najmodernejše so tudi ostale naprave, kot štirje žarometi, navigacijske naprave in slično. Grški princ Jurij na poti skozi Trst Včeraj je skozi naše mesto potoval z Orient-e-kspresom v Atene grški princ Jurij s soprogo, stric sedanjega grškega kralja Pavla. Na postaji so grškega princa pričakali predstavniki grške kolonije v Trstu s konzulom na čelu, načelnik angleškega generalštaba kot predstavnik ZVU in župan Bartoli. Po kratkem postanku je princ Jurij nadaljeval pot skozi Jugoslavijo v Grčijo. IZPRED KAZENSKEGA SODI9CA Kominf. razgrajača rešila amnestija Znani 23-letni Mario Stoi-nich iz Ul. della Guardia se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker so ga obtožili, da se je 7.7. 1952. leta uprl policijskim agentom in enega od teh tudi udaril. Tistega dne je namreč Stoinich obiskal več šentjakobskih gostiln in konč. no odšel tudi v kominformi-stični «kulturni» krožek «Ri-naldi», ki je tedaj še bil v poslopju naše tiskarne. Ob povratku pa se je Stoinich kot dober kominformist ustavil v nadstropju, kjer je naše uredništvo, in začel s steklenico udarjati po šipah na vratih, pri čemer jih je razbil kar osem. Ob prihodu policije je pijani mladenič ležal na tieh in ko sta ga dva agenta hotela odpeljati na poveljstvo, se je Stoinich uprl in enega tudi udaril. Od tu tudi obtožba in nadaljnja prijava sodišču. Mladenič, ki se je izgovarjal, da se ne spominja ničesar, pa je imel srečo, kajti amnestija ga je rešila vsake kazni. Preds. Gnezda, tož. De Fran. co, zapisn Petrocelli, obramba od v. Uglessich. \ PRED KONCERTOM PEVSKEGA ZBORA „IVAN CANKAR" OD SV. JAKOBA Razgovor z dirigentom tov. VI. Švaro Ko smo na Prešernovi proslavi poslušali med drugimi tildi zbor šivan Cankar» od Sv. Jakoba, smo izrazili željo, da bi mogli ta zbor kmalu slišati na celovečernem koncertu. V resnici je takrat imel zbor tak koncert že v načrtu in se je nanj tudi pridno pri- dani Mestnega gledališča iz Ljubljarje skupno s člani SNG pred tržaško postajo takoj po prihodu v Trst Sinočnja uprizoritev gostujočega Mestnega gledališča iz Ljubljane je bila za tržaško gledališko občinstvo, ki je kljub mrazu precej napolnilo dvorano, novo umetniško doživetje. Drama «Cas in Conwa-yevi» sodobnega angleškega pisca Priestlega, v kateri je prikazana dvojna plat življenja družine Conwayevih življenje prešerne in sanjajoče optimistične mladosti in propast vseh načrtov in sanj. je pritegnila pozornost gledalcev. Delo je za igralce zahtevno, saj v njem ni nobenih lahkih efektov. Vsaka vloga zase je značaj zase in vzdrži ali pade z igralčevim podajanjem. Skratka, še za tako dober, u-tnetniško dognan in rutiniran gledališki ansambel tvegana naloga. Člani mladega Mestnega gledališča iz Ljubljane so mu bi. li vseskozi kos: v prešerni optimistični mladosti in v mračnih scenah. Posamezne vloge so bile podane neprisiljeno, posebno ženske, značaji so bili dognano poustvarjeni. Iz celotnega ansambla diha svežina mladih, novega slovenskega gledališkega ka. dra, tistega kateremu je zaupano nadaljevanje slavnih tradicij slovenskega gledališča. Danes zvečer bo ansambel Mestnega gledališča dramo ponovil. Ljubiteljem gledališke umetnosti toplo priporočamo, da si jo ogledajo, dragim gostom pa želimo prijetno biua-nje med nami. Več o vsebini drame berite na današnji III. strani. , V nedeljo 28. febr. 1954 v dvorani AVD1TOP.IJA ob 17. uri Jč&heC&ki' MOŠKEGA ZBORA PD »IVAN CANKAR« pod vodstvom Vlada Švare. — Sodeluje Tržaški kvintet pod vodistvom Karla Boštjančiča. Vabila so na razpolago od ponedeljka dalje vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15/11. Izjava V zvezi s tožbo zaradi obrekovanja, ki jo je'vložil proti primorskemu dnevniku odv. Riccardo Gefter-Wondrich kot tajnik MSI v Trstu, ker je ta dnevnik v številkah od 10. in 12. novembra 1953 objavil, da so na sedežu MSI v Trstu baje našli znatno število orož.ia in cel6 težko strojnico, priznavamo, kakor sicer že priznano v številki od 19. novembra 1953, da so bile te vesti popolnoma neosnovane in da so slonele na napačnih informacijah. Uredništvo GROZEN PRIMER POSKUSA SAMOMORA Obleko polila z bencinom potem se pa zažgala Na obupne klice je prihitela vratarica, ki jo je zavila v odejo in jo tako rešila gotove smrti - Njeno stanje je kljub temu resno V resnem stanju so morali včeraj sprejeti na dermatološkem oddelku tudi 41-letno Raimondo Guštin, nekoč stanujočo v Poreču, sedaj pa pri družini Cataruzza na Foro Ul-piano 4, kjer je bila zaposlena kot gospodinjska pomočni; ca. Zdravniki so ji namreč ugotovili hude opekline po vsem telesu, vendar niso mogli od ženske, predvsem zaradi njenega stanja, izvedeti ničesar. Policija je takoj u-vedla preiskavo in ugotovila, da je hotela Gustinova izvršiti samomor. Zenska si je priskrbela steklenico bencina. in odšla na notranje dvorišče stavbe, kjer se je z njim polila in prižgala vžigalico. Trenutek nato je bila že vsa v plamenih. Zaradi groznega trpljenja je začela klicati na pomoč in s tem privabila na dvorišče vratarico Marino Ber-zato vd Strizzolo, ki je nesrečnico pogrnila z odejo ter s tem vsaj delno pogasila ognjene zublje. Policija nadaljuje s preiskavo. Smrt pod kolesi tovornika Smrt je včeraj doletela tudi 28-letnega agenta prometne policije Bruna Devetta iz Tržiča, ki se je med vožnjo t motorjem na ovinku v Ul. Broletto iz neznanih vzrokov prevrnil, in sicer prav v trenutku, ko je iz nasprotne strani privozil tovornik, katerega js vozil 28-letni Silvio Favret-to, doma iz Italije. Nesrečnega agenta je sunek vrgel prav pod kolesa težkega tovornika, ki je Devetta potegnilo še OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. februarja 1953 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: profesor Branko Bogičevič in gospodinja Mirjana Polovlna, mehanik Fio-dor Plevnik in gospodinja Giordana Markovič, učitelj Domeni-co Bizzo in učiteljica Silvia Bat-tara. UMRLI SO: 79-letni Giuseppe Battistt, 60-letna Caterina Petro-nio vd, Carini, 64-letna Maria Bulian por. Guldl, 22-letni Ser-glo Podbersich, 73-letnt Paolo Malavenda, 82-letni Giovannl Giacomelli. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 1, najnižja - 3,4, ob 17. uri - 0,6. Zrač- ni tlak 1014,9 v porastu, burja 36 km/h s sunki 63 km/h. Vlaga 40-odsotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,2 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim priplule ladje: Ob 8.30 iz Barija s 699 t raznega blaga ital. ladja «Marechiaro»; ob 9.00 uri iz Rio Marina s 3450 t železne rude ital. ladja «Elba»; ob 12.00 url prazna iz Drača ital. ladja «Vildren»: ob 21.00 uri »z Benetk s 1000 t raznega blaga egip. ladja »Ismailla«. Odplule so: Ob 12.30 proti ol-rejskemu pristanišču s 300 t raznega blaga grška ladja »Kozani«; ob 18.00 prazna proti Raši jug. ladja «Silba»; ob 20.30 proti Benetkam z 800 t raznega blaga Ital. ladja »Citta dl Alessandria«. BARI 38 57 70 85 12 C AGLIAR1 66 50 1 10 52 FIRENZE 82 25 66 8 3J GENOVA 13 21 52 51 35 MILANO 44 79 65 51 30 NAPOLI 80 13 79 73 26 PALERMO 74 86 7 88 46 ROMA 3 10 11 35 31 TORINO 87 31 58 41 39 VENEZIA 48 32 53 9 LOTERIJA NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Glulia 14; Al Lloyd, Ul. nekaj metrov naprej. Z rešilnim avtom so ga z vso naglico odpeljali v bolnico, vendar Devetta m potreboval nobene pomoči več; med vožnjo je podlegel hudim notranjim poškodbam, predvsem zaradi prebitja lobanje. Podlegel poškodbam ker ga je podrl avlo Da bi preprečil trčenje s filobusom je 72-letni Luigi Bello iz Ul Beccherie med prekoračenjem Garibaldijevega trga pospešil korak. S tem pa se je nepričakovano znašel pred 40-letnim Pietrom Gran-dijem iz Ul. Gambini, ki je tedai privozil s svojim Fiatom 500 Grandi je sicer takoj zavrl in zavil v stran, vendar je Bello vseeno trčil v vozilo in padel na tla, kjer je ranjen obležal. Z rešilnim avtom so hudo ranjenega Bella odpeljali v bolnico, kjer so ga zaradi verjetnega prebitja lobanje sprejeli na II. kirurškem oddelku Zdravniki so si pridržali prognozo, ker so takoj uvideli, da je njegovo stanje izredno resno, če že ne obupno. Mnenje zdravnikov je bilo točno, kajti Bel. lo je približno 4 ure po sprejemu v bolnico podlegel poškodbam. Opozorilo ACEGAT Ker je uprava ACEGAT izvedela, da se neznane osebe brez potrebnega pooblastila zglasujejo pri raznih družinah, in da za opravljena nenaročena popravila zahtevajo takojšnje plačilo, opozarja ACEGAT, da so za opravljanje raznih popravil v okviru ACEGAT poverjene le osebe, ki imajo zato posebno dovoljenje, ki so ga dolžne na zahtevo vsakomur pokazati. Te osebe pa nimajo pravice za opravljeno delo sprejemati plačilo. (iz JDGOSLOVflltSKE CONE STO) Skoraj 600 milijonov din investicij v bujskem okraju V bujskem okraju so v zadnjih letih po osvoboditvi investirali za dvig življenjske ravni 580 milijonov dinarjev. Pretežni del vsote, in sicer . , rr— ,387 milijonov, so porabili za u,Lirj «„riL‘j | kanalizacijo obalnih mest za obnovo vodovodnega omrežja, za gradnjo stanovanjskih hiš in za elektrifikacijo podeželja, 109 milijonov so investirali za kulturno-prosvetne po. trebe, 70 milijonov pa za socialno skrbstvo. pravljal, samo datum ni bil še določen. No, sedaj vemo tudi zanj: 'zbor alvan Cankar« bo nastopil v Avditoriju 28 t. m. Stopili smo k znanemu tržaškemu pevovodji tov. Vladu Svari in ga povprašali o tem in onem o zboru, o njegovih načrtih in seveda tudi o koncertu samem. Tov. Švara ni človek — kot se pravi — »za intervju». Ne govori rad o sebi in svojem delu in tudi prezaposlen je. Odtrgal sem ga za nekaj minut od dela in mu naravnost zastavil vprašanje: «Vaš nastop na Prešernovi proslavi je bil prijetno presenečenje. Kako ste uspeli postaviti na noge tako odličen zbor po mrtvilu, ki je zavladalo pri Sv. Jakobu po l. 1948?» (/.Notranja potreba po petju — pravi tov. Švara — tista, ki nam je prirojena in ki premaguje vse tiste težave in ki je omogočila, da smo že .med fašizmom po l. 1932 na skrivaj peli v zboru narodne pesmi in da smo že osem dni po osvoboditvi l. 1945 nastopili v radiu. Po l. 1948 smo preživljali krizo. Kominformisti so se ^polastili naših prostorov in nismo imeli kje vaditi. Močan zbor se je polagoma razšel. Potem smo večkrat poskušali na novo, gledali pa smo že takoj v začetku na solidno kvalitetno osnovo. Najprej je bil zamišljen kvintet, potem je prišla zamisel o oktetu, ki naj bi sproti naraščal predvsem v odvisnosti od naraščanja števila dobrih tenorjev, ki sedaj na splošno primanjkujejo. Zal smo morali zaradi kvalitete storiti kakšnemu sicer dobremu pevcu tudi krivico, toda paziti smo morali na pravilno sorazmerje glasov. Tako je nastal sedanji 20-članski moški zbor.» ((Dobro, tov. Švara, kako pa sedaj delate in v kakšnih pogojih?)) nPogoji? O teh na kratko. Prostori za vaje bi sedaj sicer bili, toda v njih nimamo Ospedale 8; Harabaglia v Barkov i|ah In Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 (Nadaljevanje na 6. strani) Osvobodilni fronta IV. OKRAJ Novoizvoljeni sektorski odbor bo imel v ponedeljek 22. t. in. ob 20.30 na sedežu svojo prvo sejo. OF SEKTOR BARKOVLJE Danes 21. t. m. bo ob 15. uri v Franklovem sektorska skupščina z istim dnevnim redom kakor je že bil objavljen za 4. t. m. Vabljeni vsi. SEJA OKRAJNEGA ODBORA OF NABREŽINA Danes 21. t. m. se nadaljuje seja okrajnega izvršnega odbora za Nabrežino. Seja se prične ob 9. uri na sedežu. Ljudska prosveta SHPZ Danes 21. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15, II prva seja glavnega odbora. Obvezna Je udeležba vseh odbornikov, nadzornega odbora, razsodišča, zastopnikov prosvetnih delavcev In prosvetnih društev in dijakov. Ze danes opozarjamo prosvetna društva, da pripravijo v mesecu marcu večer posvečen pesniku našega Krasa Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva (rojen i8. marca 1904). Snov za prireditev dobe društva pri SHPZ. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes 21. t. m. sestanek za zamenjavo znamk In delitev dospelih novosti od 9. do 12. ure. Vsi filatelisti, ki so se prijavili •kot novi člani in še niso izvršili vseh formalnosti glede vpisa, naj pridejo na sestanek. Zaželena je prisotnost vseh članov upravnega odbora. Občni zbor kluba bo 7, marca t. 1. v klubskih prostorih ob 9. uri. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne Marice Stepančič darujeta Ema Tomažič 2.000 lir in Sonja Colja 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujejo Tul-Germani 500, družina Žerjal 300, Stopar Sim-plicija 300 in Sancin Nevenk--1 250 lir. tftoG ZA TKŽAŠKO OZEMLJE Danes 21. februarja 1954 ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z dramo v treh dejanjih J. B. Priestley n Prevedel: Janez Gradišnik Režiser: Broni Battelino Scenograf: Milan Butina Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11, danes od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave. V torek 23. februarja 1954 ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU komedija F. H. Herberta «VSAKIH STO LET» GLASBENA MATICA v TRSTU Sez. 1953-54 VII. koncert V sredo 24. februarja 1954 v AVDITORIJU solistični koncert Sodelujeta: pianist Gabrijel Devetak in tenorist Rudolf Franci. Pri klavirju dr. Gojmir Demšar. SPORED: 1. Bach-Busoni: Preludij in fuga v D-duriff 2. Chopin: Tri mazurke (klavir). 3. Parma: Poslednja noč, 4. Prochazka: O ljubica, 5. Lajovic: Serenada. 6. Kozina: Pomlad. 7. Simoniti: Slovo (tenor). Odmor 8. Debussy: Suite berga- masque: a) Preludij, b) Menuet; c) Mesečina, č) Passetied (klavir), Smetana: Arija Janka iz II. dej. opere »Prodana nevasta«, 10. Massenet: Arija iz III. dej. opere «Wert.her», 11. Puccini: Arija Rudolfa . iz I. dej. opere «Bo- hčme», 12. Foerster: Arija Franje «čr^opere »Gorenjski slavček« (tenor). 9. Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure v Ul. Roma 15/11. SHPZ. NEDELJA, 21. februarja 1954. .HUOM/IIVASMHA CONA ••' li Ih 't A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 9.00 15’ narodne in zabavne glasbe; 9.15 Mladinska oddaja: Milčinski «Mogočni prstan«; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorskem: Kulturno življenje v Kopru; 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem: Komen in Koper; 16.30 Promenadni koncert; 17.00 To je Jugoslavija - narodne pesmi in plesi; 18.30 30’ veselih ritmov za nedeljski večer; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; ’r km i 11. 306.1 m ali «80 kc-sek 11.15 Priljubljene melodije; 12.00 Operne arije in dueti; 13.00 Glasba po željah; 15.20 Stavki iz znanih koncertov; 16.00 Malo za šalo-malo zares: 17.30 Pestra operna glasba; 18.20 Prokofjev: Aleksander Nevski, auntata; 19.10 Operetne melodije; 20.00 Šport; 20.05 Ma. tetič - Ron.jgov: Roženice; 21.00 Richard VVagner: Mojstri pevci Norimberški, 1. in 2. dej. t k e» > i. 9.30 V veselem ritmu; 11.15 Glasba po željah; 15.00 Operna glasba; 16.00 Reportaža z nogom. tekme; 17.30 Simfonični koncert dirigira Fernando Previtali: 19.15 Pesmi s festivala v San Remu; 19.45 Športne vesti; 21.05 Glasbeni varietč. PONEDELJEK, 22. februarja 1954. .1IIGOMLOVANNKA CONA T It S* T A 254.6 m al! 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00. 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 11.00 Iz ustvarjalne zakladnice Friderika Chopina ob obletnici rojstva. Glasbena oddaja s komentarjem: 11.30 Našim ženam; 17.00 Melodije iz operet in revij: 17.28 Iz glasbene zakladnice Borisa Papandopula: Bosansko kolo - Svatovska; 17.42 Srbske in vojvodinske narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Pisan ponedeljkov glasbeni mozaik; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. Rossetti. 15.00: «Kasbah Honolu-luja«. W. Corey. E. Ka.ver. Evcebior. 14.30: »Mali ubežnik«, R. Andrusco. Feoice. 14.30: »Gola ostroga«, J. Stevvart, J. Leigh. Nazkzoaie. 14.30: Cilj zemlja«, R. Carlson, B. Rush. Filodram matico. 14.30: «Crni oblak«, B. Cravvford, B. Hale. Arcobaleno. 13.30: «Premaganci», F. Interlenghi, A. M. Ferrero. Audltorium. 14 00-* «Strastna pesem«, N. Pizzi Astra Rojan. 14.30: «Cesarske vijolice«, L. Mariano. C. Sevilla. Crlstallo. (Trg Perugino) 14.00: «Sprehod», R. Rascel, V. Cortese. Grattacielo. 14.00: »En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pampanini. Alabarda. 14.00: «Ena tistih«. Toto Fabrizi. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 14.00: «Vsaka ženska Ima svoj čar«, M. 0’Hara, D. Haynes. Armonia. 14.15: »Dogodivščine kapitana Hornblovverja«, G. Pečk, V. Mayo. Aurora. 14.30: «Patrul.ia Ambe Alagi«, L. Tajoli, M. Vitale. Garibaldi. 14.00: «Priznam», N. Clift, A. Baxter. Ideale. 14.30: «Bajni Andersen«, D. Kaye. Impero. 14.30: «Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. McRae. Italia. 14.30: «Lepa, a nevarna«, J. Simmons, R. Mitchum. Viale. 14.30: «Sejem za ženske«, V. Ralston, S. Brady. Kino ob morju. 14.00: »Prepovedane igre«, B. Fossey, G. Ponioly. Mladoletnim prepovedano. Massimo. 14.30: «Norčija grmenja« J. Stevvart. J. Dru. Moderno. 14.00; «Zelena rokavica« G. Ford. Sv. Marko. 14.00: »Otok greha«, L. Darnell, T. Hunter. Savona. 14.00: «Zavod se zabava«, V. Mayo. Sečclo. 14.00: «Zvoki ob zahodu«, R. Milland. Vittorio Veneto. 13.45: »Sla po življenju«, M. Serato. M. Berti. Mladini izpod 16 let prepovedano. Azzurro. 14.00: «Beli pekel«, S. Granger. Beivedere. 14.00: «Amerikanec v Parizu«, G. Kell.y. Marconi. 14.30: «Osvojitev Kalifornije«, C. Wilde. Novo cine. 14.00: «Atanazij, niče-murni konj«, R. Rascel. Odeon. 14.00: «Veliki gaucho«, G. Tierney. Radio. 14.00: »Sijajna parada«, E. Pinza. ( GLKOALISČE VERDI) V pripravi Busonljev Harlekin in »Simfonični baleti« v izvedbi in koreografski interpretaciji plesalke Nives Polli na glasbo Vivaldija, Respighija in Ravella, ZAHVALA Za izkazano sočustvovanje ob izgubi dragega soproga in očeta Hafaela Tavčarja se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Trst, 21. februarja 1954. Žalujoča družina ADEX IZLET* 6., 7. in 8. marca 1954 izlet v LJUBLJANO 6. in 7. marca 1954 izleti v POREČ ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK PIVKO ŠTANJEL BRANIK DORNBERG 7, marca 1954 izlet v SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE Vpisovanje do 25. t. *■ 13. in 14 marca 1954 izlet v NOVO GORICO KANAL OB SOCI MOST NA SOCI TOLMIN Vpisovanje do 4. mares pri «Adria-Express», F. Severo 5-b - tel. 29243- PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU 28. t. m. priredi društvo let na Lokve. IZLET V PLANICO OF dolinskega okraja vp za izlet z «belim vlakom« 7 isui* Planico 14. marca ob priliki_ f®* narodnih skakalnih tekem. VP'^ na sedežu OF v Dolini, Pr' Boljuncu, pri Se®1' 1 1 njaminu v tsoijuncu, pri Danilu v Borštu, pri Kuretu ® vestru v Ricmanjih, pri Tul nici v Mačkovljah, pri R8®® f Kristini v Prebenegu in Pr‘. jt Angeli na Pesku. VpisovanJe I zaključi 28. t, m. OF IV. OKRAJ SKEDENJ OF IV. okraja SkeGenj vP|Sy ; je za izlet z «belim vlako®1-, \ Planico 14. marca ob j mednarodnih skakalnih j Vpisovanje bo v večernih u ^ na sedežu v Skednju do 28. MOTOKLUB »MLADOST* NABRE2INA 7. marca t. 1. organizira j toklub »Mladost« iz Nabr* . enodnevni izlet v Vipavo. ^ sovanje na občajnih mesti« srede 24. t .m. Mali oglasi ŠIVALNE STROJE vsake t zniJ ke popravljam z nadomest®^ deli. Trgovina Gramacini | Barriera Vecchia št. 10. Za vedno nas je zapustila naša predraga matnap stara mama in prababica FRANČIŠKA /KIIIN vd. UMKU stara 80 let. Pogreb bo jutri v Komnu. Naj ji bo rahla kraiška zemlja ! Komen, Reka. Messina, Prosek, 21. febr. 1954. Žalujoči: otroci, snahe, vnuki, pravnukinje in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi moje drage sestre Marini; (rri:gtirič-St(!|)ančičtti/e se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem predstavniku jugoslovanske gospodarske delegacije, predstavnikom političnih in kulturnih organizacij in ustanov, škedenjskemu učiteljskemu zboru, pevcem, vsem darovalcem cvetja ter obema govornikoma ob odprt®1? grobu za globoko občutene izraze priznanja pokojni®1' Skedenj, 21. februarja 1954. DRAGA GREGORIČ vd. ROSENBERG ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze sožalja in sočustvovanj® prejete ob Izgubi naše drage Jnsipini: Kalc ruj. Kri/.maiinič se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala darov®1^ cem cvetja, godbi, pevcem ter vsem, ki so jo >P miti na njeni zadnji poti. Trebče, 21. februarja 1954. Družina KALC ZAHVALA Globoko garvjeni zaradi splošnega sočustvovanja in žalovanja ob bridki izjguD1 človeka in umetnika SREČKA KUMARJA se Iskreno zahvaljujemo: - ljudski oblasti, ki je odredila pogreb na državne stroške in dala s tem poudaf® zaslugam ljubljenega pokojnika za kulturni dvig in napredek našega ljudstva; ,n godbi JLA Iz Portoroža, ki se je udeležila pogrebnih svečanosti v Portorožu Kopru; pevskemu društvu «Svoboda» iz Kopra; zboru učiteljev moškim zborom iz Kojskega, Cerovega in Anhovega; godbi zboru tovarne pohištva v Solkanu, ki so se na svečanostih ■ kojnlka; .,u, tov. Juliju Beltramu, predsedniku SZOL koprskega okraja, tov. O. VenturihU ’ predstavniku Prosv. zveze, tov. Iv. Grbcu in A. Ajlecu, tov. V. Rupniku, tov. I. J* np tov, Vižintinu, tov. V. Mirku, tov. Kramarju, J. Stakoliču, tov. Veri Marc, tov. r° in ostalim, ki so na svečanostih osvetlili lik, pokojnika; vsem društvom in posameznikom, ki so darovali vence; g. komandantu VUJA tov. Milošu Stamatoviču in vsem posameznikom, ki so mili pokojnika na njegovi zadnji poti, ali drugače izrazili svojo žalost in sočustvovanJ DRUŽINA KUMAR in učiteljišča v K0pL,| iz Prvačine; pevskeh pesmijo poslovili od P OBISK V SLIKARJEVI DELAVNICI NA KONTOVELU BOGDAN GROM Kot edini tržaški slikar bo sedaj razstavil tudi na ameriški bie-Cincinnatiju (International Color Litograph Exhibition) Se vedno piha ..rja toda skozi S'M vozila sonce , Prijetno grenko se vozij po Kom C6Sti proti ■toatovelu s presnim razgle_ na morje, da —, -.uijc, aa *ar izstopil in ustavil. Ven-Ze ob pogle- na ženico, ki ie nabrala ’fia in ga se- drj faf.nese domov, Utls’ da je le je lili? hladno na Si ’ da bi se n° Počutil. Ni r, vso tn* V? daleČ Čas’ ko bo Uovo -° travo preraslo bo t0 „Ve2e,.zelenje, ko se d° listfmiCie °del° v mla' nokai r lfl bo vsepovsod da tv <°' Za^rabi te že- ‘akoj, da !. bil° že tak°i na to n , se z°Pet povrnil *«i.‘ Z°,f0804* b°M" ški v v vsei trza- ta« onn-v nailePŠe. Ne bi k0 Pore'kal, saj bi se tež- poti PnTtniI’ kai bl tej leve p atavil nasproti. Kdo usiavhl0 Se iih je že tukai »om V V copidem in p!at' Ba Platn kdo bi m°Sel Vi«io tuka^oči. VSe t0’ kar st«nem° vi°VelU zaviiemo P° atVom ancu za «Dru-j * in kmalu dospemo Obdaja'vi V 2idu’ ki kar . TukaI si sli- Rogdan Grom uredil oi sta* !13®: v majhni hiši-stora avzaPrav dva pro- studio PraVa delavnica in Grom h't^° vstopimo, se studio -* 1 c'pravioevati, da jen. jfeSe n' Povsem ure-Preseiij1 m6 aeIe semkaj čevanjg’ potrebno opravi-les ko Pa se mi prav Inhko Spoznamo, kdaj je tol0vlCeak studio urejen do Meat ali poP°ln°ma. p0sPraviti k° haže nekojijco ni« P° mizi, zagleda- lenih 5r snoPič ilustracij prrjih. enako zrezanih pa- • ®^aj s8ri, JJ? «pet to?,, ga vpra-t° dei0 * °®itno je, da je Cenjen mora biti ze Ram «T0 ?rUgo T° Pa ilustracije za , ° kmaior°™ovo knjigo, K kaj nejj lzsla. Tole poznaš, knjig n ’ 'n Potegne izmed v usnje nioj v zv°d Jeromovih Treh i^nU' k' so 'zali pld a 1 knjig) v Ljubljani. ;"JVenšČin?r0Inov.a knjiga v ako ki jo bo prav Pa h j Mladinska knji-»°lesih p j možje na 6roine rn de^am te stvari. n.-. 1 s svojim humor- V ten, J.3 Pa ae tole sem dobno asu ilustriral, Spo-ton 2a Se °bn“šaj. To je bon-fta knU5Jm^ai^e- Prepotreb- Tekst • 'Ca tudi pri nas- res ie..napisal Bevk in že Ro P",]etno čita. Seveda, lahk0 « ° pri ilnstriranju, t °menim, da sode- ni 2 . aa soae- faznih r^i ‘Ittstracijami pri •Vena kih listih»- v1 zarm[i Pa s.em danes Pri' Slišal c ne^esa drugega. s^Vi) da boš raz- Uieriiji ' ninnatiju v A- da ti od>a-i je na tem? (In Piti Dr„ to Povem, nimam 2’ ‘a Cin ® predstave, kje le-6 sam toda to bom V'd.») Pogiedal na zemlje- i r-ž ti ”u!nnatiiu (prosim, ‘o „ .o navedem, da V^atiin fžav.i Ohio) v Cin-' dve , ,°rei Prirejajo vsa->o 6111 mednarocino raz-?ta,ije sodobne barvne lito- je v, tak‘ razstavi 1. kaljenih lzbor tam raz-del razstavljen a Za et - Udl V Ljub,ia' fr***"' tamkajšnjo ! lal sv„Pa sem tudi jaz o^io v ,Jl,t.nbarvno lit0- '7Hjo ,, , ,u IZ LJUBLJANE J. B, Priestlev Jas in Conwayevi“ Mladi ljudje, ki so z ognjem in talentom ustvarili Ljubljani še eno, »Mestno«, gledališče, kot sta njegov direktor Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, si danes resnično lahko čestitajo k uresničenju svoje zamisli. Občinstvo vsak večer polni «Mestno gledališče«, repertoar gledališča je zmerom bolj izbran, premišljen, in sega od domačih avtorjev in aktualnosti do naj novejših svetovnih odrskih del. Za njegovo življenjskost je značilno, da je že 31. oktobra uprizorilo Zemljanovo »Odločitev«, ki jo je sprožil sklep zaveznikov od 8. oktobra 1953. Prav tako izvirna in duhovita je bila zamisel, u-prizoriti Vilharjevo šaloigro »Večer v čitalnici«, pri čemer se je gledališčnikom MG posrečilo humorno o-buditi v življenje duha m dobo naših čitalnic pred osemdesetimi, devetdesetimi leti. Predstave tega dela so dosegle rekorden obisk in se bližajo že številu petdeset! «Cas in Conwayevi» je že tretja Priestleyeva drama, ki jo je uprizorilo »Mestno gledališče«. K tej uprizoritvi piše dramaturg Dušan Moravec v ((Gledališkem listu« kot o drami izgubljenih iluzij naslednjo utemeljitev; «Priestley je med vsemi dramatiki, domačimi in tujimi, prvi, ki bo nocoj že tretjič spregovoril z našega odra. Ce bi hoteli odgovoriti >na vprašanje „zakaj spet Priest-ley”, ki smo si ga zastavili že ob njegovi drugi premieri v našem gledališču, bi bil odgovor to pot morda še določnejši kakor takrat in bi ga mogli strniti v štiri odstavke: Zaradi Priestle- yevega pogleda na umetnost — ne le na dramatiko, am-pafc še posebej na gledališče samo; zaradi njegove motivike; zaradi njegove dramaturgije; zaradi vloge, ki jo je odigral v repertoarju našega gledališča v prvih letih ali celo — če smemo tako zapisati — zaradi vloge, ki jo je odigralo naše gledališče pri seznanjanju slovenske publike s Priest-leyem». Fantastika je izrazita domena anglosaške literature. Shakespeare, Defoe (»Robinson«), Jonathan Swift («Gul-liverjeva potovanja«), Milton (»Izgubljeni raj«), E. A. Poe, Stevenson, Chesterton itd. kažejo v svojih delih izrazito nagnjenje k fantastiki. Po sorazmerno kratkem realističnem im naturalističnem intermezzu (Galsworthy, Lavvrence), ki pa ni bil nikoli povsem brez fantastičnih primesi (n. pr. Kipling ali Joicejev »tllisseš«) se po-vrača danes anglosaška literatura če že ne neposredno, pa vsaj z gotovimi prijemi nazaj k eni od svojih pra-prvin, k fantastiki. V bistvu je vsa moderna, zlasti povojna dramatika Anglosasov cepljena s fantastičnimi primesmi ali prijemi, obenem obogatena z izkušnjami srednjeevropskega ekspresioni- KraSke »kale (rinto). zrna po prvi svetovni vojni, ki je tudi sam kazal v svojih najboljših manifestacijah izrazito nagnjenje k fantastiki. T. S. Eliot in Christopher Fry, Peter Ustinov ali Teren-ce Rattigan in drugi uvajajo v svoja dramatska dela fantastični element. Za upodobitev danes še ne povsem kontroliranih činiteljev, ki posegajo v človeško življenje, za prispodobo «slučaja», »usodnosti«, se poslužujejo najrajši neznanih, kdaj ((neznanskih« osebnosti, ki posegajo usodno v dramatični potek dogajanja. Tak fantastični element je v Priestleyevi drami «Cas in Conwayevi» — čas. «Y vesolju je mogočen vrag in pravimo mu Cas«, pravi Kay v drami. Dejanje se dogaja na Kayin 21. rojstni dan v hiši Conwayevih. Vsa dru- žina je zbrana okrog matere, gospe Conwayeve, še mladostne vdove; njene štiri hčere in dva sina. Poleg njih je še sorodnica, mlada Joan, mladi advokat in hišni prijatelj Gerald Thornton, ki pripelje v hišo svojega prijatelja Ernesta Beewersa, V nam nevidni dvorani so zbrani gostje, ki jih domači zabavajo s prizori, ki jih je sestavila pisateljsko nadarjena Kay in ki jih vodi najmlajša od Conwayevih — Carol. Za svoje nastope se preoblačijo, žanjejo aplavze pri nam nevidnih gledalcih in končno zapoje gospa Conwayeva nekaj pesmi/ Tu se konča prvo dejanje in tu se nadaljuje tretje. Vmes — ali so sanje pesniško navdahnjene vizionarke ■ Kay, ali pa je Cas — vrag resnično premaknil dogaja- nje za celih 19 let — vidimo Conwayeve in njih prijatelje, vsakega s svojo usodo, kakršno jim je dodelil čas skoraj dvajsetih let. Vseh iluzije so razbite, nihče ni dosegel tistega, po čemer je stremel. Najbolj živa, najbolj prisrčna in najmlajša izmed četvorice hčera, Carol, je bila medtem umrla. Madge ni dosegla ne ((socialističnega Jeruzalema«, o katerem je sanjala, da ga bo pomagala graditi, ne svojega ženina — Geralda, ker je vmes stopila njena mati. Hazel, prva lepotica v mestu, se je poročila z Ernestom, ki se mu je prvi večer posmehovala in ki se zdaj iz užaljenega samoljubja, bogat parvenu, maščuje nad obubožanimi Con-v/ayevimi. Blazno zatjabjje‘-' na Joan se je sicčr poročila ž 'domačim sinom Robinom, toda mož je pijanec, ki jo zanemarja. Kay, ki je sanjala o literarni slavi, mora zdaj pisati intervjuje z neslanimi filmskimi zvezdami. Mati še zmerom slepo veruje v nesrečnega sina Robina, zagrenjena je. strta. Edini, ki se je nekako rešil iz tega vesoljnega potopa, je najskromnejši izmed Conwayevih, najstarejši sin Alan, ker ni imel iluzij; ljubil je Joan, ki je ljubila njegovega brata, in potem je dokončno resigniral. O-stal je isti mali pisarček, a tudi modrijan, kakšen je bil spočetka. Delo je režiral Broni Bat-telino z veščim prijemofn in dobro označitvijo karakterjev in njihovih funkcij v dogajanju in prostoru. Znal je ustvariti «štimungo» rodbinskega praznika pri Con-wayevih, razpoloženje, ki v marsičem spominja na sorodna nastrojenja pri A. P. Čehovu. Teža drame je na p.siholoski interpretaciji na videz povsem salonske konverzacije, v kateri je do- (Nadaljevanje na fi. strani) Naš tedenski pregled Po skoraj štirih tednih, po 91 urah sej, se je končala berlinska konferenca štirih zunanjih ministrov. Njeni rezulta-j ti so znani in ni treba, da bi jih podrobneje opisovali. Dovolj bo, če na kratko povzamemo pičle berlinske sadove. Konferenca je bila sklicana pravzaprav zaradi dveh osnovnih evropskih vprašanj, Avstrije in Nemčije. V teh vprašanjih niso ministri dosegli prav nobenega rezultata. Nasprotno, Avstrija ima danes še manj upanja kot poprej, da bo končno dobila svojo svobodo in neodvisnost, ki jo čaka že toliko let. Zato je tudi razumljivo, da so v Avstriji včeraj nekateri časopisi izšli s črnim robom, da so na Dunaju plapolale zastave na pol droga in da je prebivalstvo večjih avstrijskih mest z demonstracijami dalo dušica svojemu nezadovoljstvu in razočaranju. Tudi glede Nemčije je konferenca prinesla prej razočaranje kot ne. Ne le zato, ker se nemško vprašanje ni premaknilo niti za ped bliže k rešitvi ali celo, ker ni bilo rešeno (tega nihče, ki realno gleda na položaj, ni mogel pričakovati). Pokazalo pa se je da so v zmoti tudi oni, ki so mislili, da bi Moskva morda pristala na združitev Nemčije, če bi se Zahod odpovedal načrtom evropske obramb, ne skupnosti in pristal na. nekako nevtralizirano Nemčijo. Načrt evropske varnostne pogodbe, ki ga je predložil Molotov,’ jasno kaže, da meri Kremelj mnogo dalje, da ne dopušča niti obstoja nevtralne Nemčije, ker bi se oba vpliva izenačevala, temveč hoče razširiti svoj vpliv na Nem. čijo in z njeno pomočjo tudi dalje na ostalo Evropo. V tem smislu bi lahko rekli, da pomeni berlinska konferenca polom nevtralističnih iluzij m Zahodni Evropi. Pomeni pa predvsem polom utvar, da se je sovjetska politika res iz temeljev spremenila in da so novi kremeljski gospodarji pripravljeni ubrati novo pot, da so pripravljeni na resnično mednarodno sodelovanje brez imperialističnih teženj, ki so zastrupljale ozračje prvih povojnih let. Molotov je pokazal, da v ciljih sovjetske politike ni prišlo do nobene spremembe, da so morda nekoliko drugačna, predvsem skromnejša le pota in sredstva, pač bolje prirejena dejanski moči in mednarodni veljavi ZSSR, bolj prilagojena mednarodnim pogojem. Gre torej le za taktično spremembo, ki se kaže tudi v tem, da je Molotov zamračen obraz zamenjal s prijaznim smehljajem in s kožo povodnega kčnja 'prenašal' pogosto zelo s t'{up ejj^ .p.ulleso v e zbadljivke. Cilji ,pa so ostali isti. Moskva noče zapustiti niti pedi zemlje, kamor je stopil sovjetski vojak. Noče iz Nemčije in noče iz Avstrije. «Koncesija», ki jo je pri tem Molotov napravil Avstrijcem, naj namreč čete vseh štirih držav zapustijo Dunaj, je le posmeh. Dunaj je krog in krog obdan s sovjetsko okupacijsko cono, in v primeru zapletljajev bi se kaj lahko ponovila zgodba z Berlinom. ZSSR noče umakniti svoje vojske iz Madžarske in Romuni je, kjer so njene čete za «varovanje komunikacij» z okupacijskimi oddelki v Avstriji. Danes, ko je v mednarodnem merilu šibkejši kot nekoč, je Kremelj verjetno manj kot kdajkoli pripravljen na umik od koder koli. Evropska varnostna pogodba, ki smo jo že omenili, in Molotovovi mačrti za reševanje nemškega vprašanja kažejo isto značilnost: razbiti vezi, ki jih je Zahodna Nemčija spletla z Zahodom, oslabiti tudi obrambno organizacijo dalje na Zahodu, obenem pa ohraniti pri starem vse, kar je Moskva ustvarila na svojem področju; podrejenost ■ IZ ŽIVLJENJA ČLOVEKA GRGEC ^ J IN UMETNIKA SREČKA KUMARJA (Nadaljevanje in konec) Grlica je tako odlična zbirka, da jo bo treba v celoti ponatisniti, ker je ni mogoče več dobiti in je vojna veliko število izvodov uničila. Tudi drugače_ je bil Zagreb koristno središče za ljubitelja glasbene umetnosti. Kumar je v okolici Zagreba spoznal premnoge ohranjene narodne šege. V Šestinah — vasi nedaleč od Zagreba so ljudje oble. čeni v prekrasne narodne noše. Vsak praznik je prilika poslušati tamburaše, ki svirajo kolo. Od gostilne do gostilne prihajajo godci z dudami pod pazduho. Ko je proščenje (cerkven praznik) se porazvrsti kakih poldrugo sto beračev na obeh straneh ceste, ki vodi v vas in vsak poje narodno pesem, ki opisuje njegovo telesno hibo (tako smo slišali prekrasne pesmi slepcev). Ne smem pozabiti omeniti, da je v Zagrebu Kumarjevo klavirsko učenje zadobilo najglobljo in najresnejšo obliko. Delal je med najboljšimi glasbeniki in je moral tudi sam ostati na višini. Ta strogost in resnost se odriiža pri vsakem nastopu njegovih učencev. Toliko na Akademiji kakor na privatni glasbeni šoli je vsak program skrbno izbran in stil. ski razvrščen, da zadobi enoten značaj. En tak program je na pr. od čeških skladateljev: Dvoržaka, Suka, Novaka in Smetane. Samo Novakovih skladb je šest. To so ravno skladbe, ki i'k je Kumar vedno imel rad in jih tudi igral zadnje trenutke in ob njih izdihnil... i Lepi so bili doživljaji v Za- grebu, ali Kumar je moral tu. di tukaj okusiti grenkobo. Ze izdajanje «Grlice» mu je prizadelo marsikatero bridko uro. Stroški preveliki, zanimanje učiteljstva premajhno. V zraku se je nekaj pripravljalo, kar je imelo dovesti do druge svetovne vojne. Privatna šola je pričela hi-g rati. Njegovi drugovi so jo polagoma upropastili. Ko je bilo treba plačevati stroške, so plačevali vsi skupaj, ko je bilo treba nabirati šolnino pa je nabiral vsak zase. Se nekaj: Glasbena Akademija je nameravala osnovati tudi tudi nižjo šolo za začetnike. Kumarje, va šola ne bi imela več pomena. Kaj je hotel? Sprejel je mesto na Dedinju v Beogradu. Ali komaj je začel zbirati pevske skupine, že se je zgrnila nad deželo najgroznejša nevihta. Niti njemu, niti njegovi družini ni bil prizanesen in odvrnjen delež trpljenja, ki ga je moral nositi do konca. V tej strašni dobi ni bilo med nami nobenega kontakta. Vendar ni čakal Kumar s prekrižanimi rokami. Nadalje, val je z delom. Prej srednješolske skupine, s katerimi je hotel ustvariti nov tip glasbene šole Kmalu nato Učiteljski pevski zbor «Josif Marinkovič«. Se kasneje pa se je ves predal poučevanja vojaškega pevskega zbora, pri katerem je imel toliko zaslug, da je bil odlikovan z visokim činom v vojaški službi. Iz Beograda se je moral u-makniti z družino v pokrajino. Pa ni imel sreče. Zašel je med dva ognja. Ko je pre-bežal z otrokom svoje hčerke v naročju, je dobil strel v no. go in se zgrudil v krvi. Otrokov oče je izgubil življenje pri partizanih, mater pa so gonili po taboriščih... Po teh letih trpljenja je komaj čakal, kdaj se vrne v Trst, da bo v osvoboditvi še lepše uresničeval daljnosežne načrte. Brez stanovanja se je zatekel domov v Kojsko in organiziral tam ženski pevski zbor «Soča». Delil je svoje energije na razna mesta; Gorica, Kojsko, Trst in kraji v okolici, kjer so se vršili pevovodski tečaji so bili področje dela. Kmalu pa je odšel iz Trsta zaradi razmer in je ustva. ril v Portorožu in v Kopru delo, ki ga je zamogla izvesti, samo sila njegovega izredno močnega organizma. Kako bi tudi mogel izdržati do deset ur na dan napetega učenja ali pa skrajno napornih vaj z zbori skoraj iz dneva v dan! Ni bilo dovolj, da so mu med vojno prestrelili nogo; na'' poti na neko zborovanje se je živinče splašilo z vozom, na katerem se je peljal in ko se je znašel na tleh, je imel prelomljeno nogo. Dolgo se je moral naslanjati potem na palico in mišičje v desni roki se mu je skrčilo, da si je moral roko operirati ako je hotel igrati na klavirju. Zdaj je vse to prešlo in njega ni več. Pred letom so ga upokojili. Težko je pustil šolo drugim, ki niso zanjo toliko trpeli. Upokojen je bil, a hotel je še nastopati na koncertih in v radiu. Z mladostno silo se je vrgel na vež- banje. Pet do šest ur na dan klavirja... Zavratna bolezen se je pripravljala in napadala srce... V trenutku ko bi si bil najmanj mislil, je srce odpovedalo. G. Favento, ki poučuje na koprski glasbeni šoli se je pripravljala z njim na profesorski izpit iz klavirja. Imela je tudi skladbe Viteslava Novaka. Srečko Kumar ji je Novaka zaigral v celoti prav iz polne duše. Ko je končal, je hotel pokazati kako se izvajajo podrobnosti. Komaj je začel, tedaj mu je glava klonila na njene roke in telo omahnilo na tla... Duh pa mu je odplaval z božanskimi akordi, ki jih je v zamaknjenosti izvabil iz klavirja... Četudi je bil pokojni v zasebnem življenju silno preprost, skromen in preskromen. je bil v umetnosti plemenit in bogat in nadvse zahteven. Zapustil je duševno bogastvo v šolah, v učencih, ki jih je vzgojil, v izdajah pesmi. Doma ima bogato knjižnico, v katero je vse življenje zbiral zbirke pesmi in skladb izdane in natipnjene pri nas od najstarejših časov, pa raznih cerkvenih in posvetnih knjig. Ima še rokopisnega materiala, ki je imel nadaljevati njegovo prvo zbirko Grlice. Ko si njegovi dragi opomorejo od prebridkega udarca, ki ga je prizadela njegova izguba, bo morala izkušena roka s pieteto prevzeti kar je pripravnega v zapuščini, da se nadaljuje započeto delo po želji in namenih pokojnega. Lahka mu bodi domača zemlja! pankouiske vlade sovjetski politiki, satelitski odnosi z vzhodnoevropskimi 'državami, vzhodni vojaški blok- Brlinska konferenca je torej kvečjemu pokazala, da je sporazum v sedanjih okoliščinah nemogoč, da bo Avstrija ostala okupirana (Molotov je vztrajal pri svoji tezi, čeprav sta ga zahodni pristanek na sovjetsko redakcijo spornih členov pogodbe in avstrijsko popuščanje res do skrajnih meja spravila v precejšnjo zadrego), Nemčija pa bo ostala razdeljena kot doslej, in da bo vse to trajalo še lep čas. V zahodnih krogih je to ustvarjalo precej splošen vtis, da bo ratifikacija pogodbe o evropski vojski zdaj lažja. V Italiji je Scelbova vlada že napovedala, da bo ratifikacijo predložila parlamentu (in je torej ne bo več vezala na ugoditev rimskih željam v tržaškem vprašanju); seveda pa je to vezano na pogoj, da bo Scelba dobil zaupnico in da bo parlament ratifikacijo odo. bril. Tudi glede Francije so na Zahodu večji optimisti, čeprav je bilo prav tam med berlinsko konferenco slišati več očitkov, da Bidault s preveliko vnemo zagovarja evropsko obrambno skupnost. Očitki so bili pravzaprav dvojni: poleg prevelike vneme še zaradi pristanka na Edenovo in Dullesovo formulacijo, da bo bodoča skupna nemška vlada popolnoma prosto določala, ali sprejema obveznosti bonnske vlade, torej tudi sodelovanje v evropski vojski. Zakaj pa se potem sploh spuščamo v nepo-pularne in nevarne podvige, ki pomenijo tudi delno odpoved naši suverenosti? To vprašanje je bilo v Franciji precej na dnevnem redu in ni verjetno, da je Bidault vse popravil s svojimi predlogi na predzadnji berlinski seji, po katerih Nemčija ne bi smela imeti lastnega vojaškega poveljstva. Vsekakor pa se Franciji obetajo spet hudi časi za vlado, in ne le zaradi Bidaultovega ravnanja na berlinski konferenci. Spomnimo se, da je La-niel ostal na vladi pravzaprav samo z nekakim odlogom eksekucije, ki ga je dobil od narodne skupščine, da prav ob konferenci štirih Francija ne bi bila brez vlade. Sicer pa nikjer ni opaziti velikega zadovoljstva z ravnanjem zunanjih ministrov. V Angliji se širijo govorice, da Churchill ni bil ravno zadovoljen z Edenom, češ da ostaja pri starih shemah in da ni upal narediti nobenega po-gumnejšega koraka, da se doseže večje soglasje z Rusi (vsekakor pa bi ga bil Eden moral narediti sam, kajti Dul-les mu gotovo ne bi sledil). Na drugi Strani je opaziti negodovanje tudi■ med laburisti, zlasti pa med levimi skupinami, ki so celo v nasprotju z vodstvom lastne stranke postavile neprijetne interpelacije v spodnji zbornici. Dulles ni nič manj srečen. Njega pa vsekakor ne obtožujejo premajhnega poguma ali nezadostne elastičnosti. Nasprotno, mnogim v ZDA se zdi, da je šel predaleč. Običajni nestrpni krogi republikanske in demokratične desnice, senatorji, ki se na politiko prav malo razumejo, pa hočejo o njej odločati (in pogosto na žalost tudi odločajo), komentatorji v službi Hear-stovega ali Scripps-Hovoardo-vega trusta dolžijo državnega tajnika, da je lahkomiselno pristal na sklicanje ženevske konference, ki se je bo udeležila tudi pekinška Kitajska. Za njegovo ravnanje uporabljajo besedo, ki je v ZDA postala tako odiozna — eappea-semen t», pomiritev, namreč s komunizmom. Zaradi tega je malo verjetno da bi se konference udeležili samo ministri (čeprav je Molotov to napovedal ob slovesu v Berlinu, ko je dejal «Na svidenje v Ženevi«), V Ameriki namreč najbrž ne bi prenesli, da bi njihov državni tajnik sedel za isto mizo s Cuenlajem. Na drugi strani pa je sporazum o sklicanju ženevske konference edini sporazum, ki so ga štirje ministri dosegli v Berlinu, če izvzamemo tista dva, ki sta •prišla že v karikaturo, namreč o dnevnem redu in o tem, kdaj naj se konferenca konča. Ta edini sporazum in edini vidni pozitivni rezultat berlinske konference pa se ne tiče Evrope, zaradi katere je bila konferenca sklicana, temveč Azije. Molotov torej ne gre domov brez vsakega uspeha. Na drugi strani pa je tudi res, da je rešitev korejskega vprašanja že dolgo visela v zraku. Pravzaprav pove beseda rešitev preveč, kajti nobenega jamstva ni, da se tudi v Ženevi ne bi tako zataknilo, kot se je v Panmunjomu. Drži pa, da se nihče izmed štirih, niti Dulles, ni mogel izogniti sklepu, ki je vsaj začasno zadovoljil želje javnega mnenja. Konferenca v Berlinu pa je imela očitno tudi nevidne rezultate, takšne, ki se ne izražajo v konkretnih sporazumih ali rešitvah, ki pa vendarle pomenijo korak dalje v mednarodnih odnosih. Pred štirimi tedni smo zapisali, da je uspeh že to, da je bilo konferenco mogoče sklicati. Danes lahko ugotovimo, da na konferenci sicer ni bil dosežen oni sporazum, ki ga je svet pričakoval, da pa so ministri kljub temu v skupnem poročilu ugotovili, kje se razumejo in kje se ne razumejo in da se niso razšli brez vsakega upanja, da se poskusi reševanja nerešenih vprašanj ne bodo nadaljevali, v tej ali oni obliki, z novimi konferencami, po normalni diplomatski poti ali kako drugače. Ozračje je po berlinski konferenci vendarle nekoliko drugačno. Mnogo to ni, nekaj pa je vendarle. Berlin ne pomeni koraka. nazaj, temveč, pa čeprav še tako droben, korak naprej. pilil RADA JELINčib I PRIMER! PREZGODNJEGA DOZOREVANJA POSAMEZNE OMSKE SPOSOBNOSTI NAS NE SMEJO MOTITI Naša nedeljska črtica Čudežni otroci niso genfli Prezgodnji talent ni nujno vezan na visoko inteligentnost, ampak je n. pr. neki čudoviti računar lahko tudi «pameten idiot» * Izkušnje kažejo, da se pravi genij ne pokaže že v najnežnejših leti Zadnji sneg, ki je zapadel v Trstu, ie povzročil meščanom mnogo preglavic. Toda veseli so ga bili brezposelni, saj je rooraCa SELAD sprejeti na delo večje število delavcev, da so očistili mestne ulice. — Skromen zaslužek sicer, a vendarle zaslužek.-. mu pesnico n ncne 211 k iuubi V Ej, pa pristopica botrica lisica, se potuhne v trgvi in za skok pripravi, zgrabi kokotana in tako mu pravi: «0 moj mili, kje ste se mi skriliT Zdaj vas vei ne izpustim, prav hudo *i vas Seliml Nii zato, (e nista vrat in glava čista, če so Škornji blatni, srajca in ovratnik. Nisem fina kakor vi hrhi-hi-hi-hi-.n Vsenaokoli bela snežna puščava, iz katere molijo osamela, skrivenčena drevesa Sredi nje četvero dekliških po. stav. Molče se pomikajo naprej, upognjene, tesno zavite v oguljene plašče, modrikaste od mraza. «Kje smo zdaj? Ali je še daleč?* Premrle, višnjeve ustnice komaj oblikujejo besede. Ivanka, ki gazi na čelu male kolone, se ozre in molče skomigne z rameni, Velika je in močna in najtopleje oble• tena od vseh, zato so jo pretekli dnevi najmanj prizadeli. Vendar tudi njeno krepko telo zahteva počitka in hrane, hrane... Se enkrat se ozre in s stisnjenimi ustnicami spregovori: hDo večera bomo ie prišle V dolino». S kotičkom očesa ujame Verino postavo in se zavzame. Kako je drobcena in nebogljena! Kretnja, s katero si je popravila s čela nadleien čop temnih las, je kak or gib utrujenega in preplašenega otroka, ki se je izgubil. Kako je različna od tihe odločne Vere katere besedo so vajene slu-šati! Pove ji to in Vera se nasmehne s trudnim smehljanjem, ki pa ni prav nič otroški in negotov. Moreča tišina je premagana in počasen, raztrgan pogovor vzpiapola nad omahujočo skupino. Besede in misli, odrevenele v mrazu, tavajo s predmeta na predmet. Kakor nihajoč plamen trepeta razgovor, stori, da so težave za nekaj časa pozabljene in zopet ugasne. Ivanka, Vera, Matilda in Jerica. Četvero majhnih, utrujenih življenj sredi bele prostranosti. Globoko pod njimi je ozka dolina, topla in mračna sredi zasneženih gora. Za | njo zopet hribi in še dalje, naprej visoki, mrzli vrhovi Alp. Lepi so v zimskem soncu, j vendar se oko ne ustavi na i njih z občudovanjem. Previ-1 soki «0 preveč neobčutljivi za , človeško trpljenje pod seboj, j nii m v njih sočutja in zanimanja. Pogled nanje ne nu- j di tolažbe, le zavest, kako majhno in nepomembno je. vse, kar se dogaja pod njimi. | Oddaljent streli, ki pretresa-, jo zrak — ta trda in kruta I resničnost — se jih ne dotakne, kakor ne mrzlih zvezd, ki bodo ponoči zažarele na visokem, negibnem nebu. Toda ne misliti na to! Samo iti dalje in dalje! Premikati se, hoditi, da ne uide iz premrlega telesa zadnja sled toplote da pozabiš moreči občutek gladu! Na koncu poti čaka majhna stara hišica, kjer polena tako veselo za-prasketajo v peči in kjer sosedje v stiski radodarno po- j strežejo s skledo redkega močit...a Fot pa se vije dalje m niže. K de ve, kaj je v dolini? Ali jih izza prve hiše ne pozdrj,- j vi zlovešči «Halt»? Ne. saj sc. re.ili, da Nemcev ni več! Do teme so v dolini in nato še do ira uro po znanih stezah v h- I čs.ice tone proti zahodu. Vedno niže m že se nad do- ( lino gosti mro , že na nebu zasijejo prve zvezde. . | V raztresenih naseljih ne-gobovo trepetajo luč t. Treba bo zavili h kateri izmed njih m povprašati, če je pot varna. A n kateri? Upanje tn strah se borita t> det.eun. Za njimi je štirinajst dni ojenzive, štirinajst dni naporov, lakote, mraza. Veliko dalj ne bi vzdržale. Vei a, najsibkejša med njuni je že kai:or duh. Majhen, droban, duh, z velikimi, vročičnimi očmi tn trmasto vztrajnostjo. Ostale jo pogledujejo s sočutjem če katera med njimi ne 00 učakala mitu, je to ona. Ne vidijo, da je ista stiska zapisana na vseh obrazih in ne vedo, kaj pomeni trdna, uporna volja do življenja. V vasi so. Vse je mirno, te iz niš se čuje govorica m ro-po.a.ije posode. Cas večerje je. Me morejo se odločiti, kam bi zavile. Le še samotna hiša stoji ob cesti. Vera krene proti njejj druge počasi nadaljujejo pot. Nekje nad cesto jo bodo počakale. Vežna vrata so odprto, iz kuhinje se čuje enakomerni udarec žlic ob posodo. Doma či so p'i večerji. Vera za aip počaka, nato potrka in vstopi Ljudje se ozirajo vanjo. N? more razumeti, kaj ji govori jo njih pogledi. Zdi se ji, da ne dobrodošlice. Negotovo povpraša, če je pol varna. Da varna je — ji potrdijo tn stara žemca jo povabi,, naj ve terja z njimi. Vera povesi trepalnice 10 ne bi, brali v njih njene velike lakote tn se zahvali Ve pidi, kake jo starka opazuje prijazno in sočutno. Preden more izreči še kaj, stoji pred njo krožnik koruznih žgancev in skodelica mleka. Ko odhaja, jo starka pospre_ mi in pri vežnih vratih ji veli, naj počaka. Vrne se s kosom kruha — pravega, kmečkega kruha. Skoraj pol hleba ga je. Stisne ga Veri v roke in z drhtečim, starčevskim glasom ji pravi: «Vzemj to za popotnico in srečno hodi, srečno se vrni na svoj dom, če ga še imašn. Iz stisnjenega grla noče biti besede zahvale. Le vnete, u-trujene oči se napolnijo s hvaležnimi solzami. Zdaj zvezde niso več mrzle in daljne in priroda ni več brezčutna. To je po dnevih smrtne tesnobe in stiske zopet domača zemlja, ki nosi v sebi obljubo miru in sreče. Ce stopi otrok za dirigentski pult in vodi velik orkester. ali če odpre svojo slikarsko razstavo, je občinstvo nad vse navdušeno in prene-kateri starši, si na tihem želijo, da bi tudi njihov otrok pokazal tak nenavaden talent. V sanjah že vidijo, kako tega čudežnega otroka vabijo v inozemstvo in ga občudujejo. In koliko neznanih tragedij nastane iz bolestnega stre' .lje-nja staršev, da bi iz svojih otrok napravili nekaj posebnega. Koliko ur morajo nekateri meščanski otroci preče-petj za klavirjem, ali drgniti violino, samo zato, ker so si starši vtepli v glavo, da hočejo iz svojih otrok napraviti virtuoze, čeprav morda nimajo za glasbo nobenega veselja ali celo nobene sposobnosti. Izkušnje kažejo, da se pravi PONAREJEVANJE DENARJA MEDNARODNI POSEL, KI JE DO PODROBNOSTI ORGANIZIRAM ŠTIRIDESET DRŽAV V BORBI PROTI MEDNARODNI ORGANIZACIJI PONAREJEVALCEV Urad zn ugotavljanje ponarejenih bankovcev/ v Haagu -Zločinska organizacija,razpredena po vseh konti-nentih-Središče ponarejevalcev v Parizu? - Spretnost pri spravljanju ponarejenih bankovcev v promet Ponarejevanje denarja je zasebnega detektivskega ura-1 paj. Tak par vstopi v kakšno | pa je sedel uniformiran šo-| nasedel atrikus: med izroče-postalo pravi mednarodni po- da, je Nizozemec Jan Willem restavracijo ali veletrgovino, fer. Ta žena je bila to, kar | nimi bankovci 'je bil samo sel, ki je do podrobnosti or- Kallenbom, ki je brez dvoma seveda elegantno oblečen, da1 draguljarji imenujejo «ideal-j zgornji pravi, ostali štirje pa gamziran, vodi ga pa skrita najboljši svetovni strokovnjak bi vzbujal čim manj suma. na stranka«, na kakršne na- so bili ponarejeni. «Fina da- centrala. V tej organizaciji za ugotavljanje ponarejenih Pogosto se takšni ljudje pri- letijo samo enkrat v nekaj I ma» je pravilno predvidevala, sodeluje na stotine, celo tiso- bankovcev. Stroške za vzdr- peljejo pred trgovino ali re- mesecih ali letih. genij ne pokaže že v najnežnejših letih in da tudi šiba ni tisto čudodelno zdravilo, ki bi vedno anovo mašo pelo«. Pisatelj Thomas Mann je bil čisto povprečen otrok. Iznajditelj Edison je kot otrok svojim vzgojiteljem «šel naravnost na živce« in so ga skoro poslali med zaostale ter težko vzgojljive otroke. Einstein, avtor relativnostne teorije, človek, ki ga imajo za največje-ga živečega genija, je kot o-trok zelo pozno spregovoril, tako da so starši že mislili, da iz tega otroka ne bo nikoli nič prida. Američan Lewis M. Terman ja zasledoval življenjsko pot več kot tisoč «čudežnih» o-trok, ki so bili vsi v zgodnji mladosti nadpovprečno nadarjeni za to ali ono stvar. Ugotovil je, da od teh čudežnih otrok res ni nihče popolnoma propadel, toda med njimi se prav tako ni našel nihče, ki bi tudi v življenju razvijal tako sijajne lastnosti, kot jih je kazal v mladosti. Značilen je primer neke deklice, ki je že v gimnaziji pokazala izjemno oster razum in je po inteligentnosti vse posekala. Ko je odšla na univerzo, je tudi tam z lahkoto opravila vse izpite. V življenju pa svojega talenta ni pokazala: danes je blagajničarka -v restavraciji in dobra gospodinja. Vsekakor pa moramo strogo ločiti med genijem in talentom. Genij ima iznajditelj-sko in ustvarjalno sposobnost, talent pa je v glavnem le sposobnost za izvajanje določenih nalog. letnega otroka, ki se je z lahkoto naučil na pamet obsežna glasbena dela in jih nato brezhibno predvajal. Tudi računal je s presenetljivo lahkoto. V celoti pa je pokazal le 50 odst. razumnosti normalnega otroka. Hočemo torej reči, da prezgodnji talent .ni nujno vezan na visoko inteligentnost, ampak je, neki čudoviti računar lahko tudi ((pameten idiot«. Pri mnogih prezgodaj razvi. tih otrocih, ki ((preskakujejo« leta, je vzrok le prehitra telesna, fiziološka rast. Nekatere žleze z notranjim izločanjem so se začele prezgodaj razvijati in tako pospešile ozi. roma prehitele normalen organski razvoj. Trditi torej smemo, da se prave duševne sposobnosti razvijejo šele v adolescenčni dobi in da so vsi poprej raz- viti nenavadni talenti Pre' znak, da se v telesu j funkcija nenormalno razvU kot pa dokaz o bodoči ge***-nosti takega čudežnega otW ; ka. M. H' NOVA ODPRAVA NA GO® V POGORJU EVERESTA Konec letošnje pomladi •* sir Edmund Hillary vodil 7.600 m visoke gore, ki ^ žijo južnovzhodno od Eve!*, sta, novo odpravo, ki jo V j redi novozelandski alpski CT j in katere se bo udeležilo oS4l novozelandskih in dva brit** ska plezalca Kot poroča donski «T'imes», ki si Je zagotovil avtorske pravice vse članke in slike o odpf® t bo nova odprava le razis^ j valnega značaja. SREDI MARCA V PRbSIOLNIU MAREDONjf D Sredi maja bo ,v Skoplju tud festival študentov ekonom*!® Sredi meseca marca se bo sestal v Skoplju II. kongres Zveze študentov Jugoslavije, kakor je na zadnji seji skle-Talenti se res I nii centralni odbor Zveze stu- da bo draguljar — če bo kaj če kriminalcev, ki so odlično ževanje te mednarodne usta- stavracijo v modernem avto-l Hrbtenice vseh pomočnikov posumil — dal pregledati sa; organizirani in izvežbani, ta- nove za boj proti ponareje- j mobilu z uniformiranim šo-1 v trgovini” in samega lastni- mo en bankovec in sicer ti- ko da jim policija le stežka valcem denarja krije okoli j ferjem. Ko je treba plačati ka so se uslužno pripognile stega na vrhu! pride do živega. Skrite tiskar- štindeset držav iz raznih de- (in to je odločilni trenutek). precj to elegantno tujko. Le- — u « »a ■ ^ « rt n An n 1*1 n f \ I Ati n M n 1 1 r rt A 1 1 /1 n 1 » '» » * 1 r~\ i *va rt flrl « A — . . .— - i _ ■ v izvleče moški iz dobro napol- ta je nekaj časa brskala po njene listnice ponarejen ban- dragocenem nakitu,, nato pa kovec, n. pr. za dvajset do- si je izbrala ogrlico, vredno larjev. Ta edini ponarejeni bankovec je vložen med številne druge originalne ban kovce v listnici, tako da dobi natakar ali trgovec vtis. 4200 mark (približno 800.000 lir). Brez besede je izvlekla iz svoje dragocene torbice pet bankovcev po ti- kakor da ga je stranka slu- 60j mark ter jih izročila last čajno izvlekla iz kupa drugih mKU- bankovcev. Ce bi natakar ali trgovec slučajno morda takoj ugotovil, da je bankovec po- ne ponarejenega denarja de- lov sveta. Največji del stro-lujejo danes bolj kot kdaj koli škov pa krije sama Nizozem-v zgodovini in izdelujejo o- ska ;n tudi osebje ustanove gromne količine res mojstrsko j je sestavljeno iz samih Nizo-ponarejenih dolarjev, funtov j zemcev Med drugim ima ta zapadnonemških mark, fran-, važna ustanova izredno bogat kov m drugi i valut. Ta med- j arhiv ponarejenih in original-narodna organizacija ponare- j nih bankovcev vseh valut na jevalcev zadaja finančnim or | svetu. ganom in policiji evropskih j Kjer koli na svetu se po-dizav mnogo preglavic, ker j javi bankovec, ki vzbuja sum, tu ne gre samo za peščico da je ponarejen, ga pošljejo «umetnikov», ki bi delali vsak takoj v ta mednarodni urad. zase, ampak za praw» med- Tu ga izredno kvalificirani narejen, lahko stranka mirno narodno organizacijo, ki ima strokovnjaki podrobno pregle- trdi, da je čisto slučajno pri-nekje svoje središče in ima dajo. Ce ugotovijo, da gre res šla do njega in da je tudi na razpolago najmodernejša za ponarejen bankovec (to sam žrtev ponarejevalcev, sredstva. Ta tajna organiza- dosežejo s podrobno preiska- Ko tak par bankovec sreč-cija ima svoje predstavnike j Vo in primerjavo z original- no spravi v promet in zame-skoraj v vsaki večji državi na nim bankovcem iz arhiva), i nja_ se(je v limuzino in izgi-vseh petih kontinentih. Zdi objavijo sliko in podroben ne ’ Toda že nekaj ulic dalje se. da je središče v Parizu.! opis tega bankovca v poseb- ga čaka tretji sodelavec ki niti te nem strogo zaupnem biltenu, ima v žepu listnico s kupom. , , J ki ga razpošljejo vsem poli-, ponarejenih bankovcev Par I mark toda' ial- mmam Pn cijam in večjim bankam na vzame 0d njega samo en po- sebi toliko denarja. Bodite, valcev presega meje ene dr- svetu. | narejeni bankovec in se od- prosim, tako ljubeznivi in po- žave in se je treba proti njej ! Gospodarske spremembe, do pelje nato v drugo restavra- čakajte nekaj minut, da od- boriti v mnogih državah hkra- katerih prihaja v posameznih cijo ali trgovino, kjer se pred- ide moj pomočnik / banko kamor se stekajo vse niti te organizacije. Ker organizacija ponareje- Lastnik trgovine pa ni bil naiven oziroma je bil vsaj prepričan, da ni. Od drugih trgovcev, ki so že nasedli ponarejevalcem, je slišal že dovolj ZRodb o elegantnih damah, ki so jih prelisičile s ponarejenimi bankovci. Zato se je obrnil k stranki in ji dejal z najvljudnejšim j smehljajem: gMadame, moral bi vam vrniti še osem sto DRUGI NAJVECJI VISEČI MOST NA SVETU V jezerskih ožinah Macki-naca med zgornjim in spodnjim Michinganskim polotokom bodo zgradili drugi največji viseči most na svetu. Stroški so predvideni na 90 milijonov dolarjev, z deli bodo pričeli še letos. včasih pokažejo že v prvi mladosti, toda genij ((eksplodira« šele v doraščajoči, mladeniški dobi. Tudi Mozart, Haendel in Schubert so začeli komponirati resnično pomemb. ne opere šele v mladeniški dobi. V tej primer razvili tudi naši veliki duhovi od Levstika, Jurčiča pa do Cankarja, Zupančiča in Kosovela. Prešeren pa je napisal svoje vrhunske pesmi celo po svojem 30. letu življenja. Ne smejo nas motiti nekate. T] primeri prezgodnjega dozorevanja posamezne umske sposobnosti. Leta 1945 so opazovali nekega čudežnega enajst- dentov. Na kongresu, kjer bo izvoljen nov centralni odbor Zveze študentov, bo študentska bo maja meseca v mestu Makedonije. Ta fe? jjl je drugi po vrsti. Prvi preteklo leto v Ljubljani- ^ kedonski študenti so 23 ,■ dni predvideli tudi izle. < nekatere zgodovinske kraj J bližini Skoplja. Del skih prireditev bo posve ... , , fizkulturnim srečanjem s,t organizacija lahko pokazala, dent{JV yseh ekonol^skih na bogate sadove svojega dvo- kultet v državi studentje % letnega lelovanja od zadnje- meravajo v teh- dneh prlr < Hrthi i ga .kon*rt“' ,kVe k],1 ti velike izlete iz svojih dobi so se na : grebu spomladi 1. 1952. Make-; Verzitetnih središč v donska mladina je z velikim : da bj takQ ali veseljem pozdravila ta sklep ; njj0 jn dali Hpoudarka te«1 študentov. Pripravljajo tudi svojemu srečanju, izlet za udeležence kongresa in predstave v makedonskem,-. t # jeziku v skopljanskem gleda- i Komisije pri LK Iz Slovenije se bo študentskega kongresa udeležilo 31 študentov. * $ o Pn CK Ljudske r.-.l^S Slovenije so osnovali šest misij in sicer; delavsko, I ko, šoisko, komisijo za “js| Lepo mesto Skoplje so si \ štveno aktivnost, za fij1?/. } lefcjs,, igrali študenti ekonomije za svoj letni festival, ki Mladinski zbor Glasbene Matice je uspešno nastopil ob »Prešernovi proslavi« v Avditoriju. Zbor je že številen, a bi bi! ob razumevanj sfrršev lahko še številnejši. in tisočake zamenja«. Nato je poklical pomočnika ti, je tudi borba proti njej državah, delujejo tudi na po- stava ponovi, organizirana v mednarodnem narejevanje bankovcev. Pri merilu V njej sodeluje nad tem upoštevajo ti ponareie-. . štirideset držav vsega sveta. va’ci najrazličnejše momente, Kakšnih zvitih trikov se po- "a stran in mu deial: «Sko- Medtem ko je centrala pona- med katerimi je vsekakor naj- sluzujejo ti zločinci, najbolje čl v banko m ugotovi, ali so rejevaicev v Parizu ^ tako važnejši razmerje med bla- dokazuje primer ki se je lan- ti bankovci pravi ali ponare- vsaj menijo, kajti doslej je govnimi in denarnimi fondi _?.s3n dogodil v Zahodni j jeni!« šo niso odkrili - je centrala v posameznih državah. Kadar emcji. j Cez neka. ^ za boj proti njim v Haagu koii se v kakšni državi pro- V neko veliko draguljarno močnik vrnil na Nizozemskem in ima na-. izvodnja dvigne zelo visoko, v Frankfurtu je vstopila lepa; v , , . ' . ... , ziv «Servis za dokumentacijo ; v obtoku pa je malo denarja, ! in elegantna žena, oblečena ' , . , . . "j reKiia, je narejenih bankovcih«. Vo-1 tedaj se bo na trgu pojavila po najnovejši modi. Pripelja- dejal lastniku, «da je denar i te mednarodne ustano-1 prava poplava ponarejenega la se je z dragoceno limuzi- pravi*. I no «Rolls Royce», za volanom t Draguljar pa je kljub temu o po d telj te mednarodne ustanove, ki se je razvila iz nekega denarja __________________________________Na področju proizvodnje po- ' narejenih bankovcev pa vlada še en zakon, ki se ga ponarejevalci strogo držijo. Cim trdnejša je valuta kakšne države. tem večja je nevarnost, da se bodo v tej državi pojavili ponarejeni bankovci. Razen tega se ponarejevalci lotPva!o -onarejanja predvsem onega denarja, ki ga je brez večjih težav mogoče zamenjati za drugo valuto. Zelo redko ponarejajo denar držav z nestalno valuto ali pa denar, ki ga je le težko zamenjati kjer koli drugje po svetu. Nemčija nam daje zanimiv primer, ki dokazuje, da je tudi ponarejevanje denarja odvisno od ekonomskih zakonov, posebni zakona o odnosu med denarnimi in blagovnimi fondi, V prvih letih po drugi svetovni vojni je bilo v Zahodni Nemčiji zelo malo pojavov ponarejenega denarja. Vzrok je bil v tem, da se ne stalne marke v letih 1945 dc 148 sploh ni • izplačalo ponarejati. Ponarejevalci so se potuhnili m samo čakali ugodne priložnosti, da stopijo v akcijo. In ta priložnost se je pojavila leta 1948. Tedaj je bila v Nemčiji izvršena zamenjava bankovcev. Pojavile so se nove marke, ki so bile stabilne. In že nekaj tednov po zamenjavi so se pojavili v prometu ponarejeni bankovci. Tehnično delo pri ponarejanju denar a pravzaprav niti ni tako težko, kakor si ponavadi mislimo, če upoštevamo, da se bavijo z njim izbrani stroKovnjaki, ki uporabljajo najmodernejše stroje in razne druge pripomočke. Naj težje je razpečevanje teh bankovcev, ker je tisti, ki spravlja ponarejene bankovce v promet, v nevarnosti, da ga primejo. Zato tudi ni čudno, da se ponaiejevalci in njihovi pomočniki poslužujejo najrazličnejših trikov, da prelisičijo svoje žrtve, ki so navadno vse nrej kot lahkoverne. Razumljivo je, da ponarejevalci in šefi bande sami ponarejenih bankovcev ne razpečavajo ampak prepuščajo ta opravek posebnim strokovnjakom (in strokovnjakinjam) in literaturo in komis*!0jp proučevanje mladinskega je minala. V komisijah bod0^;; lali člani komiteja, prite=y pa bodo tudi ljudi, ki se|tl|f vijo s temi vprašanji:. ne in javne delavce, vzg™ s> Ije itd. Vsekakor bo stem dela pri CK LMS ‘rJf veliko bolj uspešen, ker posamezni člani komitej® m ko dalj in temeljiteje Pr°Jj)! vali posamezne problem« na svojem področju več prispevali k njihO' ? reševanju, * * * . JSl!e Zadnji plenum CK ( mladine BiH je razpravi' j-pripravah na kongresu ufi ske mladine te republik®' [i anketi, ki jo je izvedel je po okrajnih komitejih Ji prišel do sklepa da zahte pti mladinske organizacije, .--2 1 1 2 .. kongies prouči delo vašKe „(■ ske mladine, kmetijsko 1 zevanje mladine in pf učencev v gospodarstvu. %j-pravljali so tudi 'o reortjj. zaciji mladinskih orgai"z j Prizor il mladinske Igre »Bratovščina sinjega ealeban, ki je \ uprizoritvi SNG žela v Trstu ve'ik uspeh med miadi" Kot slišimo, bi radi iero videli tudi na podeželskih odrih. To jezgodbagizdalina - kokotana petelmd DUŠAN KOSTIC ILUSTRIRAL J. CIUHA Zgodba ta se se je — brez šale — dogodila kraj Avale. za takšne stvari. Ti strokovnjaki delajo navadno v parih, to je moški in ženska sku- Na vodnjak petelin gre za bazar pripravlja se: pa zakikirika tn si škornje lika in umiva vrat, blaten m kosmat, Sel bo ramreč v mesto, tja na trino cesto in ko robo tam proda st na ples poda, Ringa-ringa-raja jaica bo prodajal, maslo za potice (kave dve, tri žlice), redkvica rdeče, zraven ie ledvice. Tukaj bo ie krma (dva tri iitna zrna) in na kupca čaka tudi strok tobaka. Ko vse to proda, se na ples poda. Ko se tam pojavi v suknjiči gizdavit samo po dvorani, kjer bodo vsi zbrani, malo se sprehodi, da pokaže putkam, kak ponosno hodi, da je gizdalin kot kak bogatin. Na vodnjak petelin gre, za bazar pripravlja se pa zakikirika in si škornje lika. On pa nič ne čuje, kliče in vzdihuje in kriti glasno, vpije: <) kajti ples je odpoyt’ £ Prev. >■ U GAN KI i. ial: Kdo bo tole razvoz Je žival in ni živa1- j, Vedno sama, brez s° iz višine okrog gle“®' Gleda, a ne vidi n'c'tjč? Kakšen nefei je to P^J (it/ax)s nu uijajarf II- 0k, Nima glave, nima nima repa, nima r)0t‘ Na drogu zelenem ta revež visi, mladiče lumene na sebi drži. ^ (JiOJS Tinčkov Kocko h kocki - stn^„rtV*' brž mu streho še n" vr kocko h kock i mes,° ri^ bums!., podrl )e PRIMORSKI dnevnik OD KOD IZVIRA NAJVEČ ŽIVALSKIH BOLEZNI IN OKVAR i škodljivost hlevske reje | za rast in razvoj živali rj~ ~ —— _ gibanjem na prostem se poživi delovanje vseh telesnih orga-s hlevsko vzrejo pa se povečuie možnost obolenj *k° nai dokažemo, da je več krivanJa hlevska reia naJ' telesnih t-vmnogih oboleni in m0,«lh hlb--Da bi s* o tem jasniti p5.ePrlcatl, je treba po-vpliva f° na živalsko telo Pri v..,.®lbanie na prostem. ln teku se z globo-ni ohtildn,1om PosPešuje krv-se svežnim zrakom obnavlja kri v plju- neoi>ih^UŽ1^e se kisika, ki je Presna?? potreben za telesno VanjH ^a.nje- Poživi se delo «h. Celici V*el1 telesnih organov, ljeno 'to,lz katerih je sestaviti hra- •• Pr?vilno izkorišča-Porablieni>in izlo.čai° ostanke Pod snovi- V koži se Posebni -0m. sor“ca stvorijo ne Za _ snovi> ki so potreb-lip _presnavljanje in odla-Pna v kosteh. Brez teh ne morejo in ostanejo gibanjem na pro--. /svilno ureja tudi casu Jel?je- 2ivali se ob io. dovolj mDlade ^osti mehke P°apneti stem ; ?Polno Stem « pravilno gonijo Plemi in redno oplodi- se kre-in dohn ostanejo dalj- av. ZivovP0S0bn* za plemeni-Ve za ni niso tako ohoutlji- no živahne’ Sy je^e ved' vecjim , gibanjem in Pijo *i^tok-Om. krvi jači oitnsf6’ Slrij° se prsi '"»komernn- Tel° Se krepi in merno razvija. kl PoPc°ei"0 Pa mladf. živina, Ptebiva 6 J?esece ali stalno rasti in “levu, zaostane v giblje <, razv°j“- Ker se ne obtok’ v 11 P°siabša krvni •jan j e telesno presnav- hlevu za*° slabotnejše. V 2*sičen » .zrak. več ali manj 8 Plini -lzParinami živali in Ztt>anivS„„lztrebkov. Ze sicer rijo pravilno stojo in ovirajo hod. Bike predolgi parklji tudi ovirajo pri zaskakovanju n)sana zraku Kri Se u še bolj oslabi ^ati s n .^10re dovolj obnav-jo Kisikom. Hlevski nlini Poli kaliti ka^„'abko zbole na di- dra; ,uražiin „f—Hlevski plini ev Polp»UZtnice dihal- Ce je ali t,; *eEa še vlažen, ži* alih labko zbole na di-?vetlobp °manjkanje sončne 2!valih „P°v?r°ea pri mladih ra?tVlušk0' tako6 k°Sti aU P° j totis 7 * 0 imenovani dih Pra*&Y? v‘dimo pri mla-im T?}' ki "o večinoma ,ivl]enp nih svinjakih, iz-s^ažen {'“ge. vdrt hrbet in • °lijo ja Y°- Odrasle živali CrPajo a« k°stolomnico, ker fottehUiPn.°’ ki ga telo sicer \Po,WJ* Ustnih kosti. Za-a.hko s. V° Puhle in krhke, »iaviJ «?mijo. Zlasti se to 'valih k?ri brejih in doječih aFna *a potFebujejo mnogo Ra ?^5°» svojega plodu tM se Jz,oca.j° z mlekom. ,],% B Posledice neurejene 2L ,(:'če ra®,s.n°ve kažejo še na ’jo 'l^ne načine: krave <> " , , Porodno omotič- teliV '» Do •tUdi pred poro~ ' iin, Jem obležijo, po j!iaiamJl^ zastaja trebilo, s, mleko „ .oprasitvi presah-lat^javli,, prašičih nasploh S- ki V‘Ja sajavec. Pri kobi-p. boje, fnnogo na prostem, p"1 sk°rajda ne srenj1 govedu samicah, posebno 18 v clelov^8:0 Pogostne mot- 2akrn ne ‘V11 Zak°rn1"'U spolovil. Juni ». ,nJJo jajčniki, čih ne i/ 1- .JaJcnik>. ker Son gov sP0dbujajo- kr J0- v'/ake Junice se ne 'sav* in i, Hglb primerih se h ®a no 5« Pri, 'a ne oh"1?.® sicer gonijo lreP°)aio i°' ker se ved' kiK k sDrlJ“ Temu so često ir-' ki J??*"?be na jajčni- ltodnega - ,*. Posleaica ne-, . 'vpenja. tM_ZaPuš|anK b'vanie v hle-!ni zgrar)X°3e Posledice na o,u dletih f žrebetih ho/ prsi t,.Pazujemo plitke, in“’ o«i-‘ " 0; '>i,Stisnjeno'“"'u misičas1 kož® ^edenj^edenione bav POrode Mi«-P-°Zneje otež“ < ',slaboino ‘neVje je m!3-hf,,. zivaij . ln neizrazito. 'Vr«ln° zEramso mesnate in tri 1° Povezan"®* okostje ni »o njih n To vpliva k°ni,vP0Sf>bnott nii^ovo delov-t>W„h' ki st--- Pn mladih opne °Jek’ 5ixEravilno stojo in Oko miširast hrhet mišičast hrbet kosti. ^‘oj.ijo celo zimo v jo. ~*11e ^ovnik?stnih sklepov He,J^ato s Jnice ne očvrsti-')o .se na nogah so ^ehko noSah izpah-Vf-^odljive ule- ki sicer m-s0 Jr‘°st . ■ . zmanjsujejo pa 2»akrerash J1311,' ...Pr' govedih t|l(Ak trajn?arkl3’ zelo očiten SWj:. predfit Prebivanja v Hvi ‘0'gi parklji niso 0 zato, ker kva- krav. Ce živino s predolgimi parklji izženemo na pašo ali vodimo kravo k biku po trdih tleh, se otišči na petah. Večkrat se nategnejo tudi kite, Prerasli parklji nam navadno razodevajo vse ostale telesne hibe in nezdravo rejo. Zato nima nobenega smisla, da take parklje porezujemo. Skrbeti moramo pa, da se živina po možnosti vsak dan vsaj nesoliko sprehodi in si tako na priroden način obrusi rog. To je bolj pametno in bolj zdravo, kot pa nabavljati si klešče za porezovanje parkljev. Temni, nezračni in vlažni hlevi so pravi raj za kužne klice in razne zajedavce. V takem ozračju se ti škodljivci izvrstno počutijo, ker so dani vsi pogoji za njihov razvoj. Ali naj se potem čudimo, če v takih hlevih pogosto bolehajo zlasti mlade, do-vzetnejše živali. Bolezni se v takih bivališčih tudi laže prenašajo. Pri žrebetih so pogostna vnetja grla, prašiči zbolijo na dihalih in niso odporni proti rdečici. Tudi razni izpuščaji in kraste na koži so posledica vlažnih ležišč in presnovnih motenj. Teleta in žrebeta si po rojstvu lahko okužijo še nezaceljeni popek. Kužne kali, ki so se naselile v odprtih žilah popka, se utegnejo zanesti v pljuča ali se celo razširijo po celem krvnem obtoku. Živali zbolijo za pljučnico ali za gnojnimi oteklinami kostnih sklepov. Ni redko, da si živali zastrupijo kri. Ta obolenja so običajno smrtna. Kjer oslabi telesna presnova, se poveča tudi dovzetnost za razne nalezljive kužne bolezni. jetika, kužno zvrgava-nje, smolika in končno tudi rdečica prašičev spadajo med posledice nezdravih hlevskih razmer. Kajti klice, ki povzročajo omenjene bolezni, se v oslabelem telesu mnogo laže razvijajo kot v utrjenih živalih. Oslabljeno telo nima v svojih sokovih dovolj o-brambnih moči, da bi kužne kali moglo zatreti. Prav tako je z zajedavci v črevih in dihalih. Slabotnim živalim pridejo veliko prej do živega kakor krepko razvitim. Telesne okvare in mnogo zrejnih bolezni se razvija le polagoma. Zato niso tako očit. ne, zlasti, še, ker ne vemo in ne vidimo, kako nastajajo’.'Na manjših domačijah je prizadetih razmeroma manj živali in škoda ni tako občutna. Verjetno jih živinorejci zato podcenjujejo in jim ne pripisujejo tolike važnosti, kot naglim kužnim boleznim. V velikih hlevih, kjer se redi mnogo živali, pa je ogroženih veliko število glav. Obolenja in okvare so v takih primerih številne škoda mnogo večja in občutnejša. Recimo, da se pojavi gripa, kužna driska ali kužno zvrgavanje v velikih vzrejališčih prašičev. V takih primerih gre škoda v stotiso-če. Bolezni lahko popolnoma uničijo vso rejo. Prav zato je v velikih obratih zdravstvena vzreja in reja živali prvi in osnovni pogoj za uspeh. NAZAJ K NARAVI Večina živinorejcev v naprednih državah je zadnje čase spoznala, kako neugodno vpliva na zdravje živali, če večidel ali trajno bivajo v zaprtih prostorih. Zato so namesto dosedanje hlevske reje prešli na rejo živali v odprtih zakloniščih. V nekaterih takih bivališčih živina ni niti privezana, marveč se svobodno giblje poleti in pozimi. Razen tega so namesto krmljenja v hlevu začeli živino vse bolj pasti. Dosedanje izkušnje take reje so pokazale dobre uspehe. Živali se na prostem prav dobro počutijo, ne občutijo mraza, so odporne proti boleznim in so skladno, čvrsto razvite. Izkazalo se je, da je prirodna reja mnogo bolj zdrava, donosnost dobra, oskrbovanje živine pa cenejše kot pri hlevski reji Tudi naprava takih zaklonišč ali odpr- tih hlevov je cenejša, Obširneje tu ne bomo razpravljali o tem zlasti ker ta način vzrejanja živali že natančneje opisuje knjižica «Vzreja i mladih živali«. (1) Pri nas se reja živali v nezaprtih bivališčih še ni uveljavila. Prvi poskus so napravili na državnem posestvu v Po-novičah in se je dobro obnesel. No, s tem ni rečeno, da naj naše sedanje hleve in svinjake takoj podremo ali preuredimo na hladno rejo. Takih korenitih sprememb ni mogoče uresničiti čez noč. Za to manjka denarja, časa in gradbenega materiala. K novemu načinu reje bomo lahko prešli postopoma. Pričeti bo treba^ utrjevati le mlade živali. Pač pa naj se povsod, kjer je mogoče, začne s poskusi, kar velja zlasti za državna po- sestva in. zadruge. Cim pri-rodnejša reja mora postati temeljno načelo bodoče živinoreje. (1) Izdala Kmečka Knjiga v svoji zbirki za leto 1951. Določbeouvozu zajcev v zvezi z zajčjo kugo Zavezniška vojaška uprava je podvzela primerne ukrepe, da bi preprečila zanašanje zajčje kuge (myxomatosis) na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. Uvoz in tranzitni prevoz domačih in divjih kuncev ter zajcev, njihovega mesa in ne-r.strojenih svežih in suhih kož je zaradi tega prepovedan iz vseh držav razen iz italijanske republike. Zdravstveni u-rad Zavezniške vojaške uprave pa lahko dovoli na zahtevo prizadetih oseb uvoz ali tranzitni prevoz kuncev in zajcev iz vsake države, kjer je zdravstveni položaj glede zajčje kuge ugoden. V zavetnem kraju si je slovenski mandrjar pripravil toplo gredo. Čeprav je še mraz, pa Je okrog toplih gred že delo s čiščenjem in pripravljanjem vsega potrebnega za bodočo rast. S TEHNIKO V NOVO OBDOBJE KMEČKEGA GOSPODARSTVA IZKORIŠČANJE A TOMSKE ENERGIJE V POLJEDELSTVO IN ŽIVINOREJI Atomska energija postaja vedno bolj važna pri kmetijskih raziskovanjih in so tozadevne možnosti ogromne Anglija je danes največja izvoznica postranskih izdelkov atomske energije kot, so izotopi in radioaktivne sestavine, ki pomenijo za kmetovalca nove važne pripomočke in ki med drugim pomagajo izboljšati pridelek ter povečati proizvodnjo živil. N.a dva načina lahko povečamo količino razpoložljivih živil: da obdelamo do zdaj neobdelana področja ali pa da bolje izkoriščamo že obdelano zemljo. Atomska energija lah. ko pomaga v obeh primerih. Tako v Angliji kot tudi v Združenih državah gradijo a-tomske peči za produkcijo električne energije in verjetno bo elektrika iz teh reaktorjev stala približno enako kot elektrika, pridobljena z običajnimi metodami. Vendar tmajo elektrarne z atomsko energijo veliko prednost pred elektrarnami na premog. Čeprav so začetni izdatki za atomsko elektrarno zelo visoki, lahko traja en uranov naboj mnogo let in ve energije ob zelo neugodnih pogojih še ne pomeni uspeha. Ce se pa bodo izdatki z napredkom jedrne tehnike znatno znižali, bo z naravnost razsipno uporabo električne ener- zato odpade, odnosno se silno j gije vseeno mogoče preprečiti manjša, strošek za prevoz! posledice zelo ostrega podneb- goriva. Zato se lahko atomska elektrarna postavi kjer koli, ker ni treba upoštevati bližine vira goriva. Električna energija bo tako lahko na razpolago tudi na tistih področjih, ki so do zdaj zaostajala v svojem rdzvoju ravno zaradi pomanjkanja e-lektrične energije, mogoče bo pa s tem tudi izvesti razne namakalne in druge projekte, s katerimi bodo lahko napravili rodovitne razsežne predele do zdaj neobdelane zemlje. Velika količina razpoložlji- Notranjost atomske tovarne v Springfieldu v Angliji. V teh strojih meljejo zdrobljeno uranovo rudo v prah in razkrajajo kisline. ]a m povečati množino pridelka. V malem obsegu so že dokazali možnost ogrevanja posejane zemlje z omrežjem e-lektričnih rezistenc v globini nekaj centimetrov. Tok, ki kroži po omrežju, povzroča v zemlji povečanje temperature za Ustih nekaj stopinj, ki so potrebne za vidvo povečanje hitrosti razvoja rastline. Trenutna cena električne energije še preprečuje uporabo - tega sistema v velikem obsegu; če pa bi razpolagali ' i velikimi rezervami toka po silno nizki ceni bi lahko uporabo sistema zelo razširili. Radioaktivni izotopi, stranski proizvod atomske peči, pomenijo značilen prispevek k napredku poljedelstva; saj pomagajo ti izotopi bolje in natančneje spoznavati koristnost in način delovanja gnojil ter sredstev za uničevanje mrčesa kot tudi vzroke rastlinskih bolezni in živalskih epidemij. Radioaktivni izotopi nastajajo iz kemičnih produktov s tem, da te produkte obžare-vajo v atoviski peči. Izotopi imajo točno iste lastnosti kot tvarine, iz katere so izdelani, samo da oddajajo jedrne žarke, ki jih je lahko ugotoviti z Geigerjevimi števci ali z drugimi posebnimi aparati. S temi izžarevanji lahko ugotavljajo prisotnost izotopov tudi v izredno malih količinah. Ena stomilijoninka unče (unča = 28,394 g) radioaktivne tvarine je že dovolj velika količina za raznovrstno u-porabo. Mogoče je tudi ugotoviti ta izžrevanja skozi več centimetrov debelo plast zemlje; to zlasti omogoča izvesti hitro in točno poskuse z umeU nimi gnojili ter odpade s tem dolga vrsta poskusov, ki je bila prej potrebna. V primeru kalcijevega su-perfosfata je na primer važno ugotoviti količino fosforja, ki ga porabi rastlina, koliko čuta učinkuje fosfor in kakšna je največja količina, ki je primerna za dpločen pridelek■ Zato se doda navadnemu gnojilu,. ki se uporablja pri poskusih, mala količina radioaktivnega superfosfata, ki ga GLAS NASZH VASE p«, ve|V‘L “d1 simSuboto se je po-%žčer*c i^S ega stanu Pa- v Sv Kv1ibral Sv°j° °rcu naPredn^ Pristas'i A.ia Si!J!.bar - demo* petjem fes okteta’ Jenjski poti živi “a« h Cša"je n>ilc‘eri^ tevamo. reši Vest okolišu da se Predvsem ali :: pra,ii° fitezD n XI bilo V°W b'°na v^ji- ostati mo fiavS v®ndrati ,.ob>iki sre-še tako na Prav no-v nezna- ni svet, še najmanj pa nas mika tja, kamor nas vabijo s tako mikavnimi vabami. Mi imamo vso pravico in tudi dolžnost živeti in delati na zemlji svojih očetov, kjer so vsi pogoji za gospodarski razvoj napredek in bi nam ne bilo treba trpeti pomanjkanje. Treba je samo lešiti to zemljo grabežljivih rimskih krempljev, pa bi spet začeli dihati. O Avstraliji pa pravimo tako: Ce tamkaj zorijo zlata jabolka, zakaj jih razni agenti ne privoščijo svojim izvoljencem ezulom in drugim priseljencem, ki so rimskim pokroviteljem mnogo bolj pri srcu kot pa mi in nam tukaj izpodjedajo kruh? Mi hočemo ostati doma in se tukaj boriti za svoje pravice, Tako naj bi storili tudi italijanski priseljenci in ezuli, pa bi ne bilo izpodrivanja, brezposelnosti. Slivanci smo izgubili moža Nekam pusto je pri nas, odkar smo tako nepričakovano izgubili dragega Ivana Kocmana. Vedno bolj ga pogrešamo in ga bomo še bolj in še dolgo pogrešali in ču- tili izgubo moža redkih vrlin — takšnih, ki jih označi beseda možak. On je ta naziv zaslužil v polni meri. Bil je res redka pojava, magnet, poln pristnosti, ki je pritegoval i.i izžareval toplino. Njegova posebna^ vrlina je bila v njegovi močno razviti narodni zavesti in ponosu ter razvitem čutu odgovornosti in dolžnosti nasproti svojemu narodu Bil je vzor narodnega borca in zvestega, predanega in budnega čuvarja naših narodnih mejnikov, znanega izza fašizma to — in tudi onstran državne meje. Kljub temu, oziroma prav zaradi te njegove možatosti so ga spoštoval. 'udi naši narodni nasprotniki. Zaradi tega se zavedamo kakšno vrzel je njegova smrt zanesla v naše narodno- Fašistom je bil pokojnik trn v peti in stalno so mu bili za petami. To pa ni zdrobilo njegovega borbenega duha. Nasprotno: pretnje in zapori so še bolj učvrstili njegovo odpornost. Pogrešali ga bomo tudi kot dobrega svetovalca v tej in oni zadevi in kot družabnika, ki je s svojo živahnostjo, šaljivostjo in duhovitimi dovtipi zabaval še tako izbirčno družbo. Topel, vedno nasmejan, prikupen, optimističen, a tudi pravico in resnicoljuben — takšen je bil naš Kocman. Njegov lik naj bi bil zgled vsem, zlasti nam obmejcem, a še posebno mladini! Naj bi se Tvoje težnje, dragi Kocman za združitev vse slovenske zemlje čimprej ures. ničile, da bo Tvoj večni sen v domači grudi toliko bolj miren! obrambno vrste. Čeprav je vršil gostilniški j rrecenci ne namerava/o poklic, Ki običajno narekuje, avstralske Um,mi™ obzirnost nasproti gostom, ga ina avsiraisKe limanice to ni motilo in oviralo, ko je | Naglica ni kaj prida, Ta bilo treba izpovedati svoje '■ resnica velja tudi za srečoiov. Tako 'ahko imenujemo prvotno navdušenje nekaterih vaščanov za Avstralijo. Kaže, da nas mnoge izkušnje iz življenja pod nam sovražnim italijanskim pokroviteljstvom ni. narodno poreklo in upravičenost naše borbe za naše narodne, socialne in ostale pravice, kot tudi krivice, ki _ jih naši sovražniki povzročaj« nam kot narodni celoti. so še izmodrile in smo še vedno večkrat preveč otroško-naivni, in to celo v zadevi, ki je za naše življenje lahko usodna in zato zahteva temeljito razsodnost, pretehtanje, posvetovanja. Res je že posegla med nas gospodarska kriza in kaže vedno slabše; res nimamo od Italije pričakovati dobrot, stalne zaposlitve in pošteno plačanega dela. A je tudi res, da ni tržaško vprašanje še rešeno; da se ne bo zategovalo v večnost in ne bo o tem odločala samo Italija. Ali ni torej bolj pametno boriti se za pravič no ali takšno rešitev tega vprašanja, ki' naj bi nudila tukajšnjemu delovnemu ljudstvu stalno zaposlitev s primernim zaslužkom, kot pa zapuščati svoj dom in se izseliti v tujino, ki nas lahko VsaK čas poljubno Izigra? Vsakdo naj mulo pomisli, zakaj je v Avstraliji nedavno prišlo do upora italijanskih priseljencev, Mar zaradi dobrot? Sicer nam že samo dejstvo, da iščejo agenti izseljence lt po slovenskih vaseh, pove dovolj jasno, da bi nas radi izrinili jn privabili na naše ozemlje čim več italijanskih zagrizencev! Mnogi so že pogodili te limanice. vsrkajo rastline, posejane na poskusnem prostoru. Te rastline postanejo radioaktivne, ta radioaktivnost, ki je v neposrednem sorazmerju s celotno količino fosforja, katero je vsrkal dolični prostor, se lahko točno zmeri. S podobnimi meritvami za vsako vrsto pridelka se lahko dobijo zaže. leni podatki za vsako gnojilo. Tudi sredstva za uničevanje mrčesa se Itihko napravijo radioaktivna prav tako kot gnojila; kadar se ta sredstva uporabljajo za razkuženje kakega pridelka ali izdelka’ 'omogočajo njihova izžarevanja natančno merjenje učinkovitosti postopka, količino sredstva, ki je ostala- po določenem času lahko tako pripravi najbolj primerno formulo, sredstvo sumo se pa lahko uporabi na najbolj gospodarski in učinkovit način. Zuželkel ki so vsrkale radioaktivni material, postanejo radioaktivne, v mnogih primerih se lahko to doseže s primernim hranjenjem v fazi ličinke. V primeru večjih žuželk kot so na primer hrošči ali ščurki se lahko prav majcena količina radioaktivne tvarine vcepi naravnost odrasli žuželki ali nastavi na primernih točkah. Z radioaktivno tvarino hranjene insekte lahko sledimo in ugotavljamo z Geigerjevim števcem. Tako lahko zberemo različnih atmosferskih raz- \ podatke o njihovem življenju v tneraji in količino, ki so jo Vsrkale" rastline' ter žuželke, ki naj bi se uničile Tovarna ti }wJk xSKm ✓ DALAPON PROTI TRAVNIŠKEMU PLEVELU Ameriški znanstveniki so zaključili poskuse z novo kemikalijo, «dalapomom», ki se je izkazala kot odlično sredstvo za očiščenje pašnikov in žitnih polj od širokolistnatega plevela. Vendar bo novo sred. stvo na prodaj šele leta 1953. BRAZILSKA PŠENICA V Braziliji pridelajo zdaj petkrat toliko pšenice kot pred 10 leti. Glavne zasluge za to povečanje ima Sved, dr Ivar Beckman, ki je posvetil 30 let svojega življenja v Braziliji jelekciji za Brazilijo primernih vrst pšenice. Na svoji poskusni postaji v Brague v Južni Braziliji, je razvil dve vrsti pienice, ki sta zlasti primerni za brazilsko podnebje in odporni proti snetljivosti. Ti vrsti sta zdaj hrbtenica brazilske pšenice, uvajajo ju pa že tudi v drugih južnoameriških deželah. INDIJA BO PRIDELOVALA VEC RIZA Indija je povečala površino riževih polj, tako da prideluje riž letos na površini 27 milijonov 298.000 hektarov, med. tem ko je lani ta površina obsegala 26,457.000 hektarov. Povečanje zadeva skoraj vse indijske dežele, v katerih sadijo riž. Tudi iz Južne Koreje poročajo o znatnem povečanju riževega pridelka; kmetijstvo se je v tej deželi po vojnih opustošenjih sploh čudovito popravilo Prav tako poročajo z Filipinov o rekordnem pri-aelku riža. Tudi Burma in Siam, največji izvoznici riža na svetu, sta povečali svojo produkcijo; prav tako pa tudi vse uvozne diiave z izjemo Japonske. NAMAKALNA DELA ZA POVEČANJE PRIDELKA RIZA NA CEVLONU Cevlonska vlada proučuje načrt' za namakalna dela, k: naj bi povečala produkcijo riža na Ceylonu. Načrt, ki ga je izdelalo neko ameri.ško podjetje, zadeva porečje reke Walawe in naj bj pridobili 24 ha nove zemlje za riževe nasade. Za načrt se na Ceylo-nu zelo navdušujejo zlasti zaradi uspeha še večjega projekta Galoya. njihovih navadah in. na podlagi ' lega 'najdemo nove in bolj uspešne metode za uničevanje teh žuželk v veliko korist poljedelstva. Radioaktivne izotope nadalje lahko uporabimo pri proučevanju živalskega metabolizma, to je biološkega presnavljanja. Tako so na primer pred 20 leti ugotovili, da je goveja živina obolela, če je padla koncentracija kobalta v krmi izpod razmerja 1 : 25 milijonom, in da je pri drobnici najmanjše razmerje bilo 1 ; 15 milijonom. Kljub tem nadvse nizkim koncentracijam ima v nekaterih delih sveta živinska krma premalo kobalta; če se to primeri izgubi živina tek, oboli in umira, tudi če je hrana zadostna in ustreza vsem drugim zahtevam. Podobno se dogaja v primeru premajhne količine bakra in mangana, vse te tri prvine so odvisne v nekem pogledu nedvoumno druga od druge. Uporaba radioaktivnih izotopov v hrani poskusnih živali je omogočila razdelitev teh tvarin v organih v taki količini, ki je ne more ugotoviti kemična analiza, in omogoča točno poznavanje problemov zdravega hranienjti živine na pravilen način. Uporaba radioaktivnih izotopov povečuje znanje kmetovalcev in raziskovalcev, n-tomske elektrarne pa obljubljajo večje cenene količine e-lektrične energije za poljedelstvo. C—b SHRANJEVANJE PŠENICE V ZEMELJSKIH KASCAH Kmetje v državi Bhopal in v drugih indijskih deželah postavljajo na najvišjih točkah svojih kmetij zemljaste gomilo za shranjevanje žita. Iz zemlje in blata napravijo jamo, katere dno je kak meter nad višino tal in katere zidovi so poldrug meter debeli Kaščo nato napolnijo z vrečamj pšenice, ki tehtajo o-koli 80 kilogramov. Pšenico pokrijejo s plevami in slamo, na vrh pa namečejo še dva metra in pol odpadkov. Zemlja, ki jo uporabljajo, je črni «gumbo», ki postane zelo trd, kr se posuši. Cez leto dni je pšenica prav tako suha kot je bila takrat, ko so jo spravili v te «kašče», ki so popolnoma odporne tudi proti deževju najhujših monsunov. Ekskluzivno zastopstvo znamke II ZOPPAS // za gornjo okolico vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog za dom in gostilne. Izvršuje se popravilo in prodaja vsakovrstnih radijskih aparatov najboljših znamk: TELEFUNKEN, MINERVA, SIEMENS, PHONOLA, MARELLI, UNDA. Zastopstvo mLJQUIG AS A" Kompletne inštalacije na tri plamene znamke «EQUAT0R» lir 8.500. povročljiva vsota „ 750.- realna cena lir 7.750.- Nabavite si ga v Bazovici, Padričah, Trebčah, na Konkonelu in v Velikem Repnu. Prodaja vsakovrstnega električnega materiala, sprejemajo se naročila za električne inštalacije. CENE UGODNE IN NA OBROKE Tvrdka M. S0SIC-S0SSI 0P1NE - Trg Mont* Re 4 - Tel. 21-155 in 21154 GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile. zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti. TOST - UL. COHONEO ST. 1/1II . TEL. 59*0. TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 38-18 Gfatfam p-U plačilu sim Tovorni provosi ♦ Tel.št.56()R ♦ Osebni avtobusni prtvosi A V TOGARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologua 48 -tel. 53-32 (ba-nese, Ul. Roesini 1 - tel. 24-43; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Cristofoletti, Travnik 14. R I N O CORSO. 14.30: «Julij Cezar«, M. Brando in J. Mason. VERDI. 14.30: «Najbolj smešna predstava na svetu«, barvni film, Totd in M. Britt. CENTRALE. 13: «Podnaredn.ik Bum», V. Mayo in B. Lan-caster. VITTORIA. 14.30: (.Mušketirji prihajajo«, barvni film, G. Cervi in Y. Šanson. MODERNO. 15:, «Sinbad, mornar«, barvni film, D. Fairbanks in M 0'Hara. KINO STANDREZ. 18- in 20.: «Odpustimi, če me ljubiš», J. Chaudlev in L. Voung. J. B. PR1ESTLEY „CflS IN CONWAYEVI // (Nadaljevanje s 3. strani) segel ansambel MG že lepo kulturo. Gospo Conwayevo igra Vladoša Simčičeva, naša znanka iz prve sezone SNG v Trstu (1. 1945-46), ko je tu nastopala s svojim možem Jožetom Tiranom. Njena igra je v zadnjih letih pridobila na psihološki poglobljenosti in zrelosti karakternega oblikovanja Njena gospa Conwayeva je dobro premišljena kreacija z izdelanimi čustvenimi registri od materinske toplote do materinske slepote, ki se kljub kontrastom združujejo v harmonično celoto o-sebnosti. Ostali nastopajoči igralci so povečini absolventi Akademije za igralsko umetnost in v kolikor sem imel priložnost opazovati njihov razvoj v zadnjih letih, moram reči, da se ta od leta do leta razveseljivo stopnjuje. Štiri hčerke Conwayevih — štirje povsem različni žensk; karakterji. Ce dodamo še peto izmed deklet, Joan Helfordovo, in gospo Conwayevo, imamo kar še-storico različnih ženskih značajev, subtilno individualiziranih, kar je pri dramskih delih moških avtorjev prava redkost — razen pri najnovejših. (Ali je ta obilica ženskih karakterjev vendarle posledica emancipacije žena?) Madge sanja o lepši, pravičnejši preureditvi sveta, a je po dvajsetih letih razočarana kot vsi ostali. Njo oblikuje Nika Juvanova, vnukinja nedavno preminule igralke Polonice Juvanove in nečakinja Vide Juvanove, ki je pravkar praznovala 30-letnico svojega odrskega ustvarjanja Torej že tretja generacija slovenske igralske rodbine! Nika Juvanova je nelahek lik ženske intelektualke oblikovala z resnim odrskim znanjem, čeprav se mi zdi, da vloga ne odgovarja povsem njenemu igralskemu značaju. (Videl sem jo v Priestleyevi drami aOd raja pa do danes« v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer ji je vloga dopuščala razviti več čustvenih registrov). Vseeno mislim, da je za mlado igralko koristno, preizkusiti se tudi v igralsko lastni individualnosti manj prila-gojevanih se vlogah, Malce površno in gizdavo lepotico Hazel je Iva Župančičeva prikazala prav prepričljivo in z dobrimi detajli, ki so liku dali individualnost in barvo. Vloga se 'gralskemu karakterju Zupančičeve «prilega», tako, da se igralka v njej lahko polno razživi. Med dekleti je. Kay, ki sanja o pisateljski slavi in pisanju romanov, najbolj kompliciran in najteže prijemi j iv značaj. Slavka Gla-vinova, ki od vloge do vloge napreduje, je dala temu poetičnemu liku prepričljiv in tudi pretresljiv izraz. Najmlajšo Conwayevih, Carol, ki je polna načrtov in ki je tudi vsestransko nadarjena in človeško razgibana je oblikovala Alenka Sve-telova v svetal in človeško topel dekliški lik. Joan Helfordovo igra Judita Hahnova (Kreftova) kot simpatično, skoraj neznatno dekle, ki je vsa predana — najprej — ljubezni in potem trpkemu razočaranju. Judita Hahnova razpolaga s subtilnimi igralskimi instrumenti, ki jim zna izvabiti pristne in tople zvoke Njena Joan se je uveljavila v obeh različnih življenjskih obdobjih z veščo karakterizacijo. Starejšega Conwaya, Alana, je s pravilno zadržanostjo kreiral Saša Miklavec (vlogo igra v alternaciji naš odrski znanec Polde Dežman, ki pa je trenutno obolel in ne nastopa) in ustvaril zelo toplo in lepo zaokroženo podobo resignira-nega, a v sebi trdnega moža. Mlajšega Conwaya, Robina, je temperamentno in igralsko dobro premišljeno interpretiral Janez Rohaček. Dal mu je podobo polnokrvnega, po materi razvajenega moškega, ki je poln lepih in dobrih načrtov, a jih nikoli ne izvede. Scena z materjo proti koncu prvega dejanja spada med psihološko najznočnejše v predstavi. Ernestu Beevversu, temu «tiholazcu» in komolčarju ter poznejšemu parveniju, je dal dovolj utemeljeno podobo Miro V.eber v obeh različnih fazah življenja. Sprva neokreten in na videz boječ sc po 19 letih razvije v brutalnega in maščevalnega moža, čemur je Miro Veber naJel dobro igralsko karakterizacijo. Janez Lavrii) je oblikoval Geralda Thorntona, domačega prijatelja in odvetnika Conwayevih, v rahlih, diskretnih karakternih označbah, iz katerih je zrasla dovolj pristna in prepričljiva človeška celota. Uprizoritev «Casa in Con-wavevih» je kot celota na lepi umetnišlci višini in odpira s svojo človeško problematiko gledalcem vpoglede v lastno notranjost in v člo-veiSce odnose v rodbini in družbi, ki so deloma novi in prihajajo z nepričakovane strani, V teh odnosih sta rahlo nakazana bolezen in propadanje meščanskega razreda — in to izključno s sredstvi psihološke, filozofsko utemeljene analize. Ljubljansko »Mestno gledališče* je » svojim novim Priest-leyem pokazalo rast in višino svojega umetnostnega prizadevanja. VLADIMIR BARTOL stvene policije, ki so ponesli nekaj odtisov, kar jim bo pripomoglo za nadaljnjo preiskavo. V Tržiču je policija v petek ustavila 5 oseb, ki so bile osnmljene tatvine. Toda po izpraševanju so vse izpustili, ker so imele dokaze, ki potrjujejo njihovo nedolžnost Neznanci niso pustili za *e-boj nobene sledi. Policija nadaljuje s preiskavo. Seja občinske greobene komisije V petek zvečer je bila v občinski beli dvorani seja občinske gradbene komisije, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis. Komisija je proučevala razne prošnje za gradnjo novih stanovanjskih hiš, kakor tudi stavb industrijskega značaja. Obvestilo županstva Goriško županstvo sporoča, da bo zaradi del za gradnjo drevoreda za pešče v Ul. Trie-ste zaprt za promet dohod v Ul. Garzarolli za dobo pet dni začenši s torkom 23. t. m. Cankar: Izbrano delo, VI. del, platno i Mende: Indija pred viharjem, polplatno Vaštetova: Svet v zatonu, polplatno . Remcrgue: Slavolok zmage, polplatno . Kozak: Aleš, polplatno . . . . . Kaestner: Leteča učilnica, polplatno . , Irr 800.— 940 — 1000 — 1020,— 420,— 320,— Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu NAPOCA SE V LEKARNAH Dr. HLAVATY zobozdravnik ORDIN1RA na OPČINAH Narodna ulica it IM »TREPHOu UL. DELL' EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730 «UHI0H» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK Krožnica Petelin NABREŽINA št 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem krojn. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn AUTOHIOBILE ODDAJO U DAJEDI za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRSI UL. T1MEUS ŠT. 4 TcL 90296 » orad Tel 33113' dom 0£M£ OB OO/ll Mizarji podjetniki kmetovalcu Destct mrurt J nove, mace mimt in trdil lesov in tra me nudi naiuacdnej* ! nn vialeSoMiino^ lel. 9D441 fVi r* nalivno ppfeo t» r/ak NT AKNI! ŠOLARJI! Kdor ni nabavi vse šolske potrebščine v iPAPI MNMI - TIHUAKM U. BLRNARDl-Trst, Ul, Mazzini 44 TLL 93-667 dobi r dar eno dobro nalivno pero VSE ZH $010 PO ZMERNIH gjjj NALIVNO PERO BKKNU9I JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.0(10.- LIK - 1 LETO JAMS1VA OGLASI ui OGLAŠAHJj ((OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE N* ROCA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU* PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENC •> SAM NE OGLASA«. . (Herbert CassonJ UL predvaja danes z zočetkom ob 16. in jutri ob 18 uri * “* ttftflfA* ' 38 :■ .v v • • . f To je romantični barvni veleMm družbe M. G. M. PRIDITE VSI ! OGLEJTE SI GA VSI! Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO • Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega bloga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRSI Ul. Cnspi St. u - Tel. 93-562 Skladišče: Ul. delle Milizie 14 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 S TRG GARIBALDI 11 tel. 90 280 Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika bira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn plačilne olajšave. MOTOM 48 CC0 IJJ0 Čudoviti vjs torček W j, pelje P«v> Prodaja roke do 1® iK|i-secev Pr>*$ ne in nado"1^ ni deli /ah«r* motorje, popravila » ZaslopsttoJ^ MOSCHION S ^Ji TRST. 01. 1.1. 23-475 STARA IN ZNANA TVRDKA V: Afe bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini [P S s »ii TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov /ci se V vr v Ul. detla d** tel. z zadoV°l,Srf4 obvešča r odjemalc ra,A tma ,ifl 11' j lagu noV šivalnih f t svet*" * S križnice' za pr i t r J a gumbov ter » brez 0 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni pogiobltlvl s*at)ljc»| v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo r ^ r stroje. Popravila i Jamstvom. Obročno odplačevanj lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. J SareinikiJ KVPVJVK pri TVKDKAII. ki C!>lušnie v vašem listu\ • Uteo.un.1 STANISLAV KtNKU - »JHEUNISTVO. UUCA MONTECCHI tl b III nad - Telefon Itevllkii t»3-80» In H-8M - Pottnl J22ET - UPKAVA IIUCASV. mANCISKA «. » - Telefonska itevilka 37-338 - OGI.ASI: od a do 12.30 in od IS 18 - Tel. o-i-gov /. vsa« mn, vtime v tirml I Stolpca trgovski BO fniimčno upravni 100. uunrtitice KO lir - Za FLHJ za vsak nur. Urine I Wpf»™ T din - Tilk. Tiskarski »avod ZTJ - P"On.M Gor.r. 111 S P*l)iCo Ul Te' 1*87 - Rokool.i « rr .ndb ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ji# »n NAHOCNINA: Cona A: meteina 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub Jugoslavija- Izvod .0, inesrču0 •ji0 j PoStm tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLHJ: Agencija demokratičnega možem, tiska. I)rž. zalot°^ nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel 21-928 lek račun pri Narodni hankl v Ljubljani 606 T 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska l> ^