insemi se sprejemajo in velja rlristopna vrsta:
4 er., iie se tiska Ikrnr,
12 „ „ „ 2 „
•I •J H V	Ji
Pri večkratnem tiskanji se .tena primerno /manjša.
R o k o p iti
se ne vračajo, uefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema onravništvr a imiuistraeijai in ekspedicija na velikem trgu n. štev 9, ii nadstropji.
Ro pošti prejetotn velja i Za eeio ieto .	. )0 gl. — kr.
polleta	. .	5 .. — ..
Za
Za četrt leta
V administraciji velja:
Za celo ieto . .	8 gl. 40 kr.
Za poi leta
PolitiCei list zaslovsnsRi larofl.
, ^ „ 20 „
Za eetrt ieta .	2	10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo na velikem trgu št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden^WT »ieer v torek, četrtek in
l*ro<!«sla sta čast in poslanstvo!
Z Dunaja, 6. februarija.
Kaminskega zadeva je še vedno naj glavnejši predmet, ki se v dunajskih časnikih in političnih krogih obravnava. Kakor sem že zadnjič poročal, odložil je Kaminski poslanstvo z izgovorom, da je bolehen, in da ho tem laglje opravljal svoje posle kot župan v Stanislavu! Poljski klub imel je pa včeraj peturno sejo, v kteri so hudo napadali tudi dr. V o 1 s k e g a, da je prevzel Kaminskovo pravdo in mu ni odsvetoval tožariti se. Volski bil je jako razdražen, ter je prinesel seboj cel kup pisem, s kte-rimi je hotel dokazati, da je prav ravnal. Posebno se je izgovarjal, da je pravdo sprejel kot dunajsk advokat, ne pa kot poslanec, in da se je pogodil z nasprotnikovim zastopnikom, naj reč ostane tajna. Pa vsled za-vržljive, prav tolovajske zlorabe prišla je zadeva v javnost, rekel je Volski. Mož je pač jako nedolžen, ako ne pozna starega pregovora: Nič ni tako skrito, da bi enkrat ne bilo ocito. Volski je tudi žugal, da bode imenoval še druge v tej zadevi prizadete imenitne može, ako bode klub grdo z njim ravnal. Te besede, so zbudile veliko razburjenost med poslanci in culi so se glasovi: Imenujte jih, ako so kteri med nami, da jih spoznamo! Pa Volski je rekel, da bode tc storil, ko se bode njemu zdelo primerno.
Ker je bila razburjenost čedalje liuja. sklenil je Groholski sejo; pa nedolgo potem
naznanil mu je dr. Volski pismeno, da izstopi iz poljskega kluba, s čigar večino se nikdar ni vjemal, in ki mu je bil že od nekdaj zopern in sovražen. Ob enem naznanil je v drugem pismu predsedniku dr. S molki, da se odpove poslanstvu, ker je bil o času svoje izvolitve svojim volilcem, levovskim meščanom, obljubil vstopiti v poljski kljub in odložil mandat, ako bi kedaj izstopil iz tega kluba. Večina državnega zbora vsled odpovedi Kaminskega in Vol-skega ne zgubi prav nič; zlasti je Volski vedno cikal na levo stran in si močno prizadeval Poljake pregovoriti, da bi se združili z levičarji in druge Slovane pustili na cedilu. Odstop njegov je toraj sreča za desnico in tudi sreča za poljski klub, ki se je, na lep način znebil vednega skušnjavca.
Volski trdi, da so tudi drugi visoki možje prizadeti v Kaminskovi zadevi. Tudi drugi govore, da dobro vedo, kdo je spravil 625.000 gld., ki jih je bil baron Schrvarz vložil pri deželanski banki. Liberalni listi tudi že žugajo, da mora ojstra kazen zadeti prizadete. To zahteva tudi desnica, in Poljaki sami so rekli, naj se le imenujejo sokrivci, da jih bodo poznali in jim posvetili, kakor se takim ljudem spodobi. Desnica državnega zbora neče imeti nobene drušnje in zveze z ljudmi, ki poslanstvo zlorabijo in veljavo njegovo obračajo v samopridne namene. Enako mora večina tirjati, da se podkupljivost ne loti vradniških krogov. Ako se toraj spriča, da so v Kaminskovo

pravdo zapleteni tudi vradniki, kakor se tožbinega pisma sklepa, potem naj se z njimi ravna, kakor zaslužijo, naj imajo najvišjo ali najnižjo službo. Potrpeti pa moramo, kaj bode reč še spravila na dan. Nikakor si ne usojamo, da bi koga obdolžili, nasprotno si pa tudi ne drznemo z novo ,,Presse“ trditi, da ravno vradniki kupčij skega ministerstva, ki so bili od vstavoverne stranke nastavljeni, in ki tudi zdaj še po svojih vstavovernih načelih ravnajo, kolikor jim okoliščine pripuščajo, se pač morejo motiti, ne morejo pa grešiti! Spričevanje to je jako drzno, in morda bodemo imeli še priliko novo Prešo o svojem času nanj opomniti.
Prav smešno pa se vede „Deutsche“
Zeitung11. Čisto je pozabila na glasovito habrusovanje in na tiste zlate čase, ko so ministri njene stranke „trinkgeld“ jemale. Kakor da bi bili levičarji nedolžni kot novorojeno dete, se huduje nad spridenostjo, ki se je pokazala pri Kaminskovi zadevi, in od vlade tirjajo strogo preiskovanje in kaznovanje vseh prizadetih oseb. Da se bo to tem laglje zgodilo, hočejo levičarji to reč na vsak način spraviti v razgovor. Kako in kedaj se bode to zgodilo, ali s kako interpelacijo, ali s kakim novim predlogom, tega liberalni listi ne povedo. Desnica se tega ne bode vstrašila; ponašati se sme s čistimi rokami, in ko je Kaminski zašel na pot, po kterej so nekdaj hodili samo levičarski poslanci, obsodila je njega in Volskega večina državnega zbora soglasno. Od g. predsed-
ListeJs.
Zasebne misli o Rutici Slovenski".
Iz Štajerske mesca jan.
(Da si je sedaj, ko je ..Slovenska Matica" dobila novo vodstvo in se po noktorih nepovoljnih zamudah nahaja v bolj tesnih razmerah, treba malo več potrpljenja in bi zabavljanje nikakor ne bilo pristojno, damo vendar pričujočim ..Zasebnim mislim" iz Štajerske prostor, ker so povedane spodobno in ker je dobro, da se izve od več strani, po ktorih knjigah gredo bolj goreče želje. Da bi hitreje izhajalo ,,Slovanstvo ali Slov. Stajer", na to dosledno nagiba odbor, kar se razvidi iz njegovih poročil. Kaj nemogočega se pa tirjati ne sme. Z Matico Ilrvatsko, ktera ima toliko pomočkov, se Slovenska ne more primerjati. Pametna pa je misel o društveni bukvami, ktera bi lahko donašala več koristi. Vred.)
Skoro je že postala splošna navada pri nas, da kadar zmanjka komu predmeta v zabavljanje, pa se loti „Matice Slovenske11, ter obsoja njeno delovanje na spodoben ali nespodoben način. Odbor mora po reku: brez gibanja, ni življenja, odpuščati tudi najpre-tiravejšim obsojevalcem, znajoč, da se bo težko našel marsikje on, ki iti zamogel vsem vstreči. Moj namen ni, se takim kričačem pridružiti in domače naprave le od slabe strani svetu kazati; da pa tudi izročim svoje zasebne misli javnosti, me k temu gotovo jiaganja že davno goreča žeija: opozoriti na
nekoje pomanjkljivosti, ki jih bo, upam, pravo čila! Če je komu treba, koristno je gotovo domoljubje in strokovnjaški pretres v pro-jza vsako književno družtvo, da čitatelje
speli našemu književnemu zavodu kolikor toliko ogladil. Vsaj je stvar resnega prev-darka vseskozi vredna in deloma tudi potrebna !
Mnogo rodoljubov se že od nekaj časa sim žali na tem, da „Matica“ ne izdaja več tacili del, katere bi radovednost širjega občinstva na-se vlekla in se mu v njega splošnjo zadovoljnost lahko priporočale. In kako rado zlasti mladina še sedaj čita „Letopise“ od 1869 do 1876 1.! Temu se tudi ni čuditi. V teh knjigah vsaj večinoma nahajamo v izobilji pripovednikih spisov od preraznib pisateljev in če so se še poleg udom podajale, knjige, kakor Vodnikove in Koseskijeve poezije, Natoroznanski zemljepis, Prirodo-pisje in Knjige prirode s podobami, pa še Slovanstvo, se tudi ne smemo zavzemati da so se tačas udje, kar na stotine oglašali. Udje so bili zadovoljni, odbor tudi, in prav zanimivo je še sedaj čitati, s kako živahnostjo je že tačas pretresoval odbor namen: izdavati poljuden več zvezkov obsezajoč Slovnik naučni". Ko se pa spomnim na ta, žalibog da ne sprejeti namen, moram vzklikniti: škoda, da se ta misel ni vresni-
(kakor časnikarji naročnike) nase veže in z „Naučnim Slovnikom" bi se vsaj občutljivi odstop društvenih členov kolikor toliko za-branjeval, a veda slovenska bi konci vendar le imela ponosa vredno znanstveno delo! Toraj velim še enkrat: škoda!
Drugo temu podobno delo je: „S 1 o v a n-stvo“. Ko je leta 1873 prvi zvezek izšel razveselili smo se ga vsi, in se tešili že naprej ostalih. Od tega časa pak teče že deseto leto, in obljubljenega druzega dela še nimamo, in Bog vedi, kedaj ga še dobimo. Ni treba sicer, pa recimo vendar, da se še tretji in četrti zvezek zopet za toliko časa odloži, pa bo pri nas Slovencih četrt stoletja premalo, si le nekaj zvezkov obširno delo omisliti. Nekaj podobnega se godi tudi se ,.S1 o venskim Š tajanjem". Če je kaj, — kaj druzega, prosim, je povod antipatiji, ki se tu a tam med narodom do „Matice“ opaža? Toraj prvo, kar bi „Matici" (in to gotovo ne sam) priporočal, bila bi: doslednost ! Kar je narodu priljubljeno, tega mu ne gre kratiti in kdo bi oviral plod splošnje širše slovanske zavednosti, ki je stopila zadnji čas na pozorišče, ter tudi prvi del
nika S molk a celo pripovedujejo, da jej pa posebno treba med slovanskimi narodi Kaminskemu svetoval, naj kakor hitro mo-liu na Nemškem. Francozje in Angleži se goče odloži poslanstvo, in mu tudi ni pri-1 že sami znajo varovati, da judom ne pridejo volil, da bi bil k njemu prišel. Desnica ne v pest. Reči pa moramo, da so take debate mara imeti nobenega deleža z ljudmi, ki za J v Cislajtaniji nemogoče; ko je 1. 1. poslanec denar prodajajo svojo čast, svoje dobre ime, SchOnerer podal prošnjo zoper počenjanje in čast svojih volilcev. Vprašamo pa, ko- Judov, mu še zbor ni dovolil, prebrati te liko poslancev bi ostalo na levici, ako bi se peticije. Ogri, antisemitje, so vsaj toliko do-tudi levičarski klub strogo držal tega pra- segli, da se je stvar obravnavala, in tako vila in izključil vse poslance, ki so kdaj so marsikaj na dan spravili, kar bi bilo sicer svoj nos vtaknili v vmazane denarne zadeve ? I skrito ostalo. Antisemitje so pravi rodoljubje
|na Ogerskem, ker kažejo nevarnost,
Politični pregled.
V Ljubljiuii 7. februarju.
Avstrijske dežele.
v
[katero zabrede dežela, ako zanemarja to [kar je narodu v korist; dokler zleg ni presilen postal, se še more pomagati, a gorje deželi, v kateri si ljudstvo samo hoče pomagati, kakor se je to zgodilo n. pr. v Požunu, in dru-Iz Budapešte 3, febr. Državni zbor g0d, ko je ljudstvo napadalo Jude in njih imo- [ vjge	oci	8	odstotkov
je sprejel postavo o „oderuštvu“ po vladi- J vino. Vsakemu svoje, vsako ljudstvo po svoji * bi	bili	tedaj	tudi	po
nem predlogu, stavljenih je bilo več nasvetov posebnosti (individualnosti) a ne vse po jed-za predrugačenje posameznih paragrafov, a nem kalupu, potem ne bode toliko zmešnjav, niso bili sprejeti. V gosposki zbornici so Alije slučajno ali kaj, da se je v oger-sprejeli 3. t. m. naznanilo poslaniške zbor- skem deželnem zboru ob istem času kakor niče zarad oderuške postave in jo odkazali j judovsko vprašanje tudi pretresovala ode-odseku treh udov.	j ruška postava. Da je ta postava veliko važ-
^Zgodilo seje, kakor nihče drugače ni nejša mimo onih debat, lahko sprevidimo, pričakoval, ogerski dež. zbor je zavrgel pe-Is to postavo je nastopil ogerski državni, ticije za odpravo emancipacije Judov. Ogri zbor pot socijalne reforme, najprej bode treba so se bali, da bi ne zasloveli po svetu, kakti J odpraviti zlo, katero se je ujedlo v gospo-starokopitneži, tudi se jim ni potrebno zdelo. I darstvo od 1. 1867 do 1. 1879. Še bolj kakor omejiti vpliv Judov na ogersko prebivalstvo, druge dežele je liberalizem razjedel blago-marveč govorili so zapomešanjeinstopljenjejstanje ogerske dežele. Pozno so prišli tam obeh narodnosti, za pregledovanje judovskih do spoznanja, da so napačna ta načela, verozakonov, za revizijo pentateuha in tal-[po katerih so dosihmal ravnali v gospodar-muda. Da posebna modrost ne sije iz takih stvu, težak je vsak korak k poboljšanju; govorov, lahko vsak razume. — Jud ostane kajti tisti, ki so krivi tega zlega, vztrajno jud, tujec med narodi, brez domovine, krist-1 se drže svoje zasedbe, le stopinjo za stopinjo jana bode pestil in stiskal, ako mu bode lej se umikujejo. Taka je tudi z oderuštvom, moči in to toliko lože, če ga kristjani sami J ki kakor ruja razjeda Ogersko ljudsko in v to vabijo, in mu vse napotke s poti spra-j državno življenje. Ali bodo odpravili sedaj vijo. Zastonj so rekli podpisovalci peticiji:!to zlo? — V debato so segali najboljši go-tukaj ne gre za emancipacijo judov, marvečI vorniki, najbolj bistroumni poslanci in rodo-za emancipacijo kristjanov, tukaj ne gre za ljubi. Grof Apponij je rekel med drugim, liberalnost, marveč za gmotne koristi, ju-Ida je oderuštvo ravno takokaznivno, kakor dovsko vprašanje je postalo agrarno vpra-l tatvina. Navadni pregovor med našim ljud-šanje, nad 20 miljonov vrednosti je že zem-lstvom pa še pravi: goljuf je hujši kakor tat ljišč prodanih in v čegavih rokah so? Mi-1ki vzame, kar dobi, a goljufu pa še človek nister Tisza je sicer rekel, družba naj sil sam na dom nese. Se ve da liberalizem to sama pomaga, a naloga države je ravno ta. [drugače sodi, oderuh zna le denar tako dobro da slabejega varuje proti močnejemu, to jel obrniti, da mu velike obresti nese. in še po'
stava mu more pomagati, da bližnjega lože dere.
Vendar oderuštvo se ne da kar s številkami zaznamovati, treba je tudi razločiti, na kaj se posojujejo, ali se upa osebi, ali se posodi na zemljišče, na hišo. Od posojil na kupčijo se sme po pravici več terjati, ker je varnost manjša, a dobiček lahho toliki, da še dolžnik kaj zasluži. — Kdor pa jemlje od posojil na zemljišče 7—8 odstotkov je uže oderuh, ker iz prihodkov kmetije kmet navadno ne more toliko pridobiti, da bi tako obresti plačeval od izposojenega kapitala. Pravo bi menda zadela taka postava, ki za razna posojila določi tudi razno svoto, nad katero se ne smejo više obresti terjati. L. 1877 so na Ogerskem določili, da se obresti ne dajo iztožiti. Naj izkušnji in vednosti določilo. koliko obrest se sme terjati od posojila na zemljišče, koliko na obrt in na kupčijo. Ko bi se bilo to vzelo v postavo, bi bil sodnik imel pred sabo vodilo, po katerim bi se lahko ravnal. — Pravosodni minister je sicer rekel, da se bode ljudstvu studilo nad oderuhi. To je sicer vse časti vredno, a v življenji se to ne bode potrdilo, jjudstvo je sicer davno obsodilo oderuhe, uže pri Rimljanih je bilo oderuštvo sramotno. Mar je zarad tega manj oderuhov na svetu, ali je to kakega skopuha odvrnilo od njegovega počenjanja? — Tako socialno zlo se mora pri korenini izruvati. Kmetovalca ali sploh izposojevalca ne reši samo to, ako aliko denar na posodo dobi, dosti izgledov nam kaže to, da je kmet ravno s tem zagospodaril, ako je tako lahkomišeljno denar na posodo jemal, ki se mu je ponujal; ako na pr. kmet jemlje denar na mejnico je to skoraj ravno toliko, kakor da bi si podpisal beraški list. kajti vsakdo ve, kako negotovo je zanašati se na bogoto letino in na kmetijske pridelke, da bodo o gotovem času toliko in toliko vrgli.
Vnanje države.
Dunavska konferenca je odredjena na 12. febr. Angleško bosta zastopala državni podtajnik Fitzmavrice in lord Granville. Rusko. Sivi starček nadškof Mohilev-
,,Slovanstva“, kot občutljivo potrebne knjige, živahno odobrila. Sedaj pa se je bati, da bo nekaj prvega že prezastarelo; usojam si celo misliti, da se oblika in tisk tega in unega ne bota vjemala, kar tudi okusu ne vgaja. Toraj „Matice“ same prospeh bo, da to delo redno in brzo na svitlo izide.
Čujem pa ugovarjati, češ „Matici“ je treba za šolo delati. Toda kakor je namen sam na sebi dober, vendar ,,Matici" ne ugaja, ker večina členov pač ne more biti zadovoljna s knjigami, namenjenimi za šolo. Šolske knjige naj imajo lastnega založnika in Klein mayr & Bamberg sta vže pokazala, da ga je tudi Slovencem mogoče najti. Naša literarna produkcija je vže itak brez tega dosti skromna, da bi nam skoro ne slu žilo v čast ko bi le zasebniki še izdajali lepoznanske in znanstvene proizvode, „Matica“ pa zalagala šolske knjige! „Matica" je ustanovljena v prospeh naše vede, in v tem namenu delovati, bodi tudi nje smoter! Čudno, da bi si morali ravno Slovenci po „Matici“ omišljati šolskih knjig!
Rekel sem že, da pogreša vsebina letopisa" zadnji čas zabavnega berila. Pri-
prostim Matičarjem je to res dosti občutljiva zguba, ki se vtegue sedaj vsaj deloma s Slovansko knjižnico" nadomestiti. Jaz bi sodil, da ne le dijakom, marveč tudi udom bi bilo vrlo vstreženo, ako bi si Slovenci omislili po veščih peresih izgotovljenih prevodov del raznih slovanskih pesnikov, jemaje v posebni ozir narodne pesni, po vzgledu češke zbirke: „Slovanska poesie". K takim delom bi bil manj izobraženim Slovencem tudi obseg v „Slovanstvul< se nahajajoče književne zgodovine bolj razumljiv, brez ozira na to, da bi tudi naša beletristika tem veliko pridobila. Naši časopisi zadnji čas v to svrho res precej storč, a vsega le
riodično delo, ki bi Matičarje na svoj zavod vezalo; s samimi slovnicami se tu ne opravi dosti. In s takim načinom, zlasti če se bi se kolikor mogoče dosti plodov v čedni obliki na leto izdajalo, se bo število udov na tisoče pomnožilo, ker bo poverjenikom zopet mogoče z mikavnimi knjigami nove ude k vstopu vabiti, kar že zdaj več let ni bilo možno. Sedaj, v času bede, hoče pač vsak Slovenec svoje novce le za koristne, potrebne in v resnici dobre reči ali knjige obrniti; in kdo bi mu to zameril ?
Konči naj še opomnim Matične knjižnice. Ko je ranjki predsednik g. Costa umrl, in so njegovo biblioteko ,,Matici" v nakup
ne zamorejo, dasi tudi je tega potreba ponujali, je odbor djal, da „Matici“ ni namen
splošno pripoznana. Če ne druzega, pridobili si bodemo s tem pri ostalih Slovanih vsaj dober glas. Samo od sebe pa se razume, da se ima tu na klasienost in zanimivost vsestransko ozirati.
Maričin ,.Letopis" bi naj toraj bil sam za-se znanstveno delo, ker bi zabavni del v njem „S1. knjižnica* nadomestovala. Toda
kupovati, marveč le izdajati knjige. Matična knjižnica pa šteje vendar že več tisoč raznovrstnih, od dimih društev zamenjenih knjig, ki leže slutim brez koristi v shrambi, [prav kakor v Skrinji zaprti denar. Jaz ne velim, naj bi „Matica“ te knjige prodala, toda posojevala bi jih naj svojim členom, kateri se za nje (tudi zunaj Ljubljane) za-
poleg „Letopisa“, zahteva prospeh ,,Matice" nimajo, proti primerni odškodnini, kakor je same, da se izdava kako potrebno večje pe- |to sploh šega pri druzih javnih knjižnicah.
ski, Anton Fialkovski ki je metropolit rim-sko-katoliške cerkve na Ruskem ima dobiti pomočnika (coadjutorja). Voljen je zato na-mestni škof in oskrbnik škofije Plockovske, Aleksander Gintovt. Coadjutorja pričakuje v Petrovgrad, da tam vredi zadeve katoliške cerkve, ki uže več let čakajo vredbe.
Iz Francoskega 3. februarija. Starešinstvo je pretresovalo postavo o verski prisegi, katero je poslaniška zbornica sklenila. Odsek je nasvetoval, naj se zavrže vsa postava poslaniške zbornice isto tako vsi pridevki in svetuje, stvar pustiti tako kakor je. Humbert bivši minister prav-dosodja je nasvetoval, naj se besede „pred Bogom in pred ljudmi11 izpustite za vsacega, kdor bode to zahteval. Pravdosodni minister je temu pritrdil in je bilo sprejeto 151 glasovi zoper 136. — Starešinstvo je zavrglo član, ki tirja odpravo verskih znamenj in sklenilo potem s 158 glasovi zoper 135 prestopiti k drugemu posvetovanju o ti postavi.
Iz Pariza 5. t. m. so volili komisijo, katera se ima posvetovati o postavi zarad pretendentov, voljenih je 8 takih, ki so zoper vsako tako postavo, le jeden sam senator je za postavo. Osem teh nasprotnikov velja v senatu nekako za 145 glasov.
Princa Napoleona bodo tožili, da je
se ta svečanost vršila le nekaj dni prej ko na Kranjskem, kjer se bode pričela 11. julija, da bi jim bilo mogoče iz Gradca se naravnost odpeljati v Ljubljano. Štajarski deželni zbor je hotel prirediti svečanost že 1. junija, ker je bil tega due cesar Rudolf I. svojemu sinu Albrehtu o last izročil de' želo Štajarsko. Vsled želje cesarjeve bode gotovo deželni odbor slovesnost preložil na prve dni meseca julija.
Včeraj je tukaj umrl bivši cesarski namestnik kranjski in častni meščan ljubljanski, baron Schloissnig. Pogreb njegov bo danes popoludne ob dveh. Truplo se bode vsled njegove želje prepeljalo v Ljubljano ter pokopalo v lastnem grobu, kjer počiva tudi žena njegova, rojena knjeginja Thurn-Taksis.
Z Dunaja, 6. febr. (Kam so prišli Kaminskovi denarji'?) V svoji tožbi bivši poslanec Kaminski trdi, da je baron Sclnvarz pri deželanski banki vloži 600.000 gld., da so si pa denarje razdelili ljudje, ki do njih niso imeli nobene pravice. Liberalni listi se delajo, kakor da bi že vedeli imena njih, ki so kaj dobili, in kakor bi bili v to zapleteni visoki gospodje vrad-niškega stanu. Govoril sem o tej zadevi z nekim poljskim poslancem, ki mi je rekel da poljski klub reč strogo preiskuje, in da hoče brez usmiljenja iztrebiti vse sumljive ali priza-

je to razglasil 5. t. m.
Iz Dublina 3. febr. Ko se je danes pri sodniji obravnavalo o zaroti zaradi umora uradnikov, jih je bilo osem obdolženih, da so se vdeležili smrti Cavendisha in Bourketa.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 5. februarija. (Štajarska deželna deputacija pri cesarju. — f Baron Schloissnig.) Danes se je cesarju poklonila deputacija dežele Štajarske, da bi Jih povabila k svečanosti, ki jo hoče letos tudi dežela Štajarska napraviti v spomin 600letne zveze z rodbino Habsburško. Deputacijo je vodil deželnega glavarja namestnik vitez Neupauer, kteremu so se bili še pridružili deželni odborniki H e r m a n, Schreiner in grof Kot tul inski, pa mestni župan dr. Kienzl in mestna odbornika dr. Mihelič in Purgleitner. Cesar so deputacijo prav
Kaminskega inVolskega še kaj met njimi. Glede denarjev, ki jih Kaminski tirja
tožbo v berlinski »Borsen-Zeitung", ker je ptujcu pač vse eno, ako je s to objavo mo-ralično zadušil dva državna poslanca.
V Ljubljani. O spodrivanji čast. oo. frančiškanov iz deške šole v Kamniku, ima „Vatrld.“ dne 28. p. m. zanimiv dopis iz Kranjskega, ki stvar po neki drugi strani razsvetljuje in spletke liberalcev in nasprotnikov redovnih šol, očitnih in potuhnjenih, na dan spravlja. Dobili smo o tej stvari izviren dopis, ali — dasi bi bili radi vstregli častitemu dopisniku, zdelo se nam je, naj se ta reč obravna doma, nikar v časnikih, da se ne podžigajo strasti ali občinske borbe. Ker je padonesel „Vatrld.“, ločemo našim čitateljem, ki ne dobivajo tega ista v roke, ta spis ob kratkem posneti. Dopis omenja najprej, da od časa, kar so bili očetje jezuiti pod Auerspergom iz Re-penj prognani, nobeno dejanje liberalcev ni toliko hrupa v deželi napravilo, niti jih pred ljudstvom tako v pravem svitu pokazalo, kakor ravno odprava čč. oo. frančiškanov iz kamniške deške šole. Naglica, s katero so to izvršili, in čas, kteri so za to odbrali, kaže neovrgljivo, kako so tega želeli, a pa vendar nekako dvomili, bode le mogoče to dognati, kar so se stvari začele v Avstriji na boljše obračati.
Brž ko je bil državni zbor zaključen, so razpisali službe za svetne učitelje, in tik preden se začne zopet državni zbor, morajo službe nameščene biti, da jim od zgoraj nihče dela ne pokvari! No, liberalcev složnost je
za-se, je potrdil, da je baron S eh w ar z storila, da se je vse napotje odstranilo. Naj-
res pri deželanski banki vložil 600.000 gold., ker je z njo v vedni deli a r n i z v e z i, pa ne za d r. K a m i n-skega, ampak za poravnanj e prvotni h s t r o š k o v. Baron Schvrarz sploh pravi, da Kaminskemu nikdar ni obljubil nagrade, ki jo od njega tirja. in da mu je le stavbeno vodstvo nekoliko darila odmenilo v priznanje za gorečnost, ki jo je kazal za poprečno železnico. Baron Schvvarz je menda samo to rekel, da bode vzel domače gališke delavce, ako se njemu izroči delo. Omenjeni poslanec j mi je tudi pravil, da od ministerstva noben vradnik v to homatijo ni zapleten, ker so vse storili zgolj iz prijaznosti, s čemur so mogli Kaminskemu vstreči, ne pa da bi bili od njega prejeli kakih darov, ali pa z njim sklenili kako pogodbo. Sicer bo pa preiskava
milostljivo sprejeli in obljubili priti SI’rfvlia na (lan> kako >n kaJ- Kaminski si
k slovesnosti. Izrekli so pa željo, da bi se
Že od početka je bilo v Letopisih čitati, da šteje biblioteka največ ruskih in druzih slovanskih knjig, katerih si vedoželjen Slovenec le pretežko omisli, če bi jih tudi red. Matična last s tem ne bo na škodi, razširje-vanje znanosti tudi narodu ne, Matičarji pa bodo imeli vendarle neke predpravice, katerih se bo od mladine vsak rad vdeleževal.
Da bi to tudi več opravilnih rok zahtevalo, to tudi nima v tej reči preogromnega oviranja, j ^arad tega ponudilo 25.000 gl.; pa" Kamin
je dal iz lastnega nagiba z omenjeno železnico silno dosti opraviti in je imel tudi veliko stroškov, ker je enkrat potoval v Belgijo, da bi osnoval podvzetno družbo, enkrat v Berlin, ter z dvema inženirjema obhodil tudi vso železnično progo in nabral ves potreben materijal, načrte, proračune itd. V priprostosti svoji je menda mislil, da ga bodo o svojem času za vse to že še odškodovali. Stavbeno vodstvo je res tudi pripo-znalo njegove zasluge in porabljivost njegovih načrtov in proračunov, ter mu je ravno
To so v kratkem moje zasebne misli o „Matiei Slovenski". Dalo bi se še to in uno reči, toda za danes dovolj. Naj ona le vspešno deluje, taktno postopa in želj naroda samega ne prezira, pa bo tudi njena stavba dobivala čedalje širšo in čvrstejšo podlago, da bo po vzgledu „Hrvatske Matice", svoje posestrime, tudi ona zamogla zasloveti s svojim delovanjem daleč preko slovensko-slovanskih mej, kar daj Bog!
ski je hotel hitro obogateti in ker je moral plačati najeta inženirja, bi bilo njemu jako malo ostalo ali pa nič. Pričel je toraj tožbo zoper barona Sclnvarza. Nihče bi mu ne bil zameril, ko bi bil tožil za povernitev stroškov, ki jih je za železnico imel, in za poplačo načrtov, kijih je izdal s svojima inženirjema vsakdo pa mu je silno za zlo vzel, da tirja tako veliko denarjev samo kot nagrado, kot obljubljeno darilo! Izmed prej imenovanih
veči napotje je bil ministerski ukaz dne 16. marcija 1881, št. 721, po katerem bi imela stvar rešena biti, kakor si je ljudstvo želelo. Vendar treba je bilo tega se ogniti. Redovnikom, ki so podučevali na ti šoli, naj bi se bila namreč spregledala posebna učiteljska preskušnja, da se postavi zadosti, tako se je glasil ta ukaz. Predsednik okrajnega šolskega sveta je tirjal od učiteljev spričala, da bi nato prosil za omenjeno oproščenje, kakor je bilo na višjem mestu obetano, a vsa ta spričevala šobila, tako pripovedujejo svedoki o tem dobro podučeni, več nego leto in dan v predsednikovi miznici. — Ivedar je bile sklenjeno, odpraviti duhovne učenike, vrnili so jim priloge brez odloka, in ko so potem posamezni prosili za oprostitev, je bilo to po nasvetu deželnega šolskega sveta privoljeno le jednemu, izročili so mu odlok še le potem, ko so bili svetni učitelji že vmeščeni. Prošnje ostalih treh redovnih maš-nikov so pa še dandanes nerešene pri okrajnem glavarstvu; o njih ima še enkrat poročati na novo imenovani c. k. okrajni šolski nadzornik, ki pa vendar o njih ne more nič vedeti. Čemu bode poročal, in kedaj? Tako znajo tedaj naši liberalci stvar sukati, či-tatelju menda ni treba tega razlagati. Kako so še ravnali, kako so kurili, spletke kovali, koliko so obrekovali in se lagali ueprijatelji vsacega redovnega podučevanja, to bode prišlo še le s časom na dan. Kakor se sliši, hočejo to svojo umetnost poskusiti tudi nad šolo v Rudolfovem. Upamo vendar, da bota novi deželni šolski sovet in bodoč deželni zbor mejo postavila temu početju, ki je le deželi na škodo. Kako malo mara .mestna občina v Kamnik za prenaredbo s silo vpeljano, kažejo zadnje volitve v okrajni šolski svet. Do zadnjega trenotja ta ni hotel ničesa vedeti o svetnih učiteljih, in ko so bili imenovani, kakor smo slišali, ni jih hotel vpe-
inženirjev je eden rodom Prus; on je objavil Ijati v šolo. S tako možato stanovitnostjo
so si pridobili udje krajnega šolskega sveta tiskajo v Ljubljani in se ta mesec pošljejo
toliko zaupanja med ljudstvom, da so bili razen jednega voljeni zopet vsi. Vsekake se je neki gospod, kateremu je bila pred tremi leti duhovščina prav na vslugo, ki pa misli, da je sedaj ne potrebujejo, želel v krajnem šolskem svetu bolj vpogljivih oseb, in očita predsedniku, čegar korektno vedenje mu vzlasti v novejšem času preseda, ker mu drugega ne more očit ati v javnem listu kakor to, da njegova oprava ni salonska! Ako se spominjamo nekaterih izjav tega gospoda o verskih rečeh, (najsvetejši daritev mu je komedija!) razumemo do dobrega, da se mu strogo cerkveno vedenje krajnega šolskega sveta ne prilega; on sam pa naj bode preverjen, da je s tem zgubil zaupanje pri nas. O novi šoli, od ktere liberalci toliko pričakujejo, danes še ne izrekam sodbe; samo to hočem omeniti, da je obče znano , kaka pedagogična napaka je to, ako se poučne ure med učenike razdeljujejo, ne glede na predmete, kakor se godi sedaj v Kamniku pod sedanjim vodstvom na ponavljavni šoli, kjer podučuje ta učenik v prvem mescu v vseh predmetih, a prihodnji mesec pa to drugi nadaljuje. Ta razdelitev je ravno nasproti ukazu ministra za uk in bogočastje dne 28. novembra pr. 1., ki še na srednjih šolah odpravi prepogostim menjevanje med učeniki, je pa tudi brez pomena in nepeda-gogična. Kaj bi bil rekel deželni šolski nadzornik, ko bi bili redovni učitelji kaj tacega učinili! No sedaj je pa vse dobro! — Tako beremo v „Vaterld.“ — Kar se poslednjega tiče, zdi se nam potrebno pristaviti, da zarad tega sedanjemu vodstvu Kamniške dečke šole še ne moremo očitati nevednosti, ker nam niso znani vzroki, ki lahko tiče kje drugej, kakor v pedagogičnem nesmislu, zarad katerih je vodstvo to menjevanje dopustilo,
med svet. Prvi zvezek, ki bode stal, 25 kr., po pošti 30 kr., razpošlje se nekojim gospodom na ogled. Naročnina naj se pošilja vred-niku „Skladbam“, g. Janku Lebanu, učitelju v Lokvi (Corgnale, via Divača, Kustenland). Želeti je, da bi osobito učitelji krepko podpirali to početje, ker je cena tako nizka, da si vsak lehko delce omisli, če prav ni muzikalen, že iz rodoljubnega nagiba!
(Pokop.) Včeraj, v sredo 7. t. m, je bilo truplo ranjkega Janeza bar. Schloissniga, ki je bilo iz Dunaja semkaj pripeljano ob 3 po-poludne v cerkvi pri sv. Krištofu blagoslov-jeno in potem položeno v družinsko rakev poleg gospe soproge, ki je tam pokopana.
(MaŠkerada , Sokolova“) vršila se je kakor je bilo pričakovati, jako sijajno. Počastili so jo tudi se svojo navzočnostjo gosp. dež. predsednik Winkler, njegova gospa soproga, kakor tudi vsi viši dostojanstveniki tukajšne garnizije. Zabava bila je jako prijetna in se sme zopet letos kakor zmirom prištevati k najlepšim predpustnim veselicam našega mesta. Za dobro kuhinjo in pijačo skrbel je g. Ferlinc, kateri vedel je z vsim dobro postreči častitemu občinstvu.
Razne reči.
Iz Celja se nam naznanja, da je bila veselica „kat. podp. društva11 pretečeno nedeljo prav dobro obiskovana. Pevski zbor tega društva je rešil izvrstno svojo nalogo; občudovali smo samospev g. Vinkota Krušič: „Cavatina Nr. 12.“ Vrlo dobri šaljivi govor g. Ivana Gaberšek ,,o vinu" je vzbujal veliko smeha. Tombolo je igralo okoli 170 oseb. Pismo premilost. gosp. knezoškofa kot odgovor na društveno čestitko k 201et-nici Njihovega pastirovanja je napravilo jako
nam gre le za načelo, po katerem so pri vgoden vtis pri vseh navzočih. Doneli so Kamniški šoli ravnali, in ki je pravi nonsens;pjini krepki živijo klici, češ, katoliški svečenik, še manj pa redovniki — ^ poštne hranilnice je bilo vlo-
ni sposoben biti učenik, on ki daleč v vednosti prekosi navadno sprašanega učitelja ljudskih šol. — Recimo, da bogoslovec ostavi
ženega od 12—31. januarija t. 1. vsega skupaj 773.830 gld. Vložnikov je 174.624. Na Štajarsko, Koroško in Kranjsko pride 9182
bogoslovje, in se poda k učiteljstvu, v letu vložnikov in 63.694 gl. Zato se je nakupilo
in dnevu opravi učiteljsko preskušnjo in on je sposoben za učitelja, ali ta, ki se je še štiri leta učil bogoslovja, a tudi posebne metodike in potem dobi svečeniško čast, ni potem več zmožen biti učitelj? — Kje je pamet, ki more to trditi!
Domače novice,
V Ljubljani 8. februarja.
(P. i. udom družbe sv. Mohor a), ki let-nine za 1. 1883 še niso plačali, ali pa hočejo na novo pristopiti družbi, kakor tudi prečastitim gg. župnikom dekanije ljubljanske, ki letnine ne pošiljajo naravnost v Celovec, se naznanja, da naj letnino, oziroma vpisalne pole pošljejo vsaj do 28. februarija t. 1. poverjeniku g. Karolu Klun-u v Ljubljani pred škofijo h. št. 14 v I. ali II. nadstropji.
(Odbor katoliške družbe za Kranjsko) se je konstituiral v sredo 31. p. m. Predsednik je: prošt dr. Anton Jarc; podpredsednik, kanonik dr. Čebašek; blagajnik K. Krašovec; zapisnikarja: Lahajner, Močnik; v knjigar-nem odseku so: Jerič, Resnik, Kolar. V znanstvenem odseku: dr. Čebašek, Jeran, Zupančič in Kržič.
(Skladba Avgusta Lebana), nekako nadaljevanje „Glasov s Primorja", obsegajoč v J. zvezku 4 moške in 2 mešana zbora, se
jednotne rente v nominalne vrednosti 895.000 gld. nekaj pa v avstrijski renti nominalne vrednosti 95.000, tedaj obojega skupaj nominalne vrednosti 990.000 gld.
— Prevzvišeni kardinal in nadškof Friderik Schwarzenberg, r. 1. 1809, kardinal od 1. 1842, nadškof v Pragi od 1. 1850, bode 25. julija 1.1. obhajal svojo zlato mašo, svoj 50letni mašniški jubilej, in za to svečanost se poziva češka duhovščina že sedaj, da se prično priprave, in ,,Pastyf duchovni11 vabi, naj se dotlej popolnoma dovrši v popravah svojih prestolnica sv. Vida v Pragi, da bode slavnost tako vzajemna — narodna,
— Potres na češkem je bil 31. p. m. od 2—3 ure popoludne in je trajal kake 4 sekunde. Mer potresa je bila od ju-gozapada na severo-vzhod, potres je spremljalo votlo podzemeljsko bobnenje. Tako se poroča iz Trutnava in Bravnava.
Na severnemFranc oskem je razsajal 3. t. m. silen orkan, veliko škode je napravil v Parizu, več ljudi je usmrtenih^ mnogo poškodovanih.
Potres je bil v Banatu 5. t. m. ob 4. uri 50 minutah zjutraj.
— Prostomavtarji na Avstrijskem (v Cislajtaniji). Loža „Humanitas“ Wien — Neudorfl je praznovala lOletnico
6. decembra. Iz nje se je razširjalo mavrar-stvo po Avstriji in od tod bilo je osnovano detinsko zavetišče v „Kahlenbergdorf.“ Ker ne sme delovati v Avstriji ima svoje zbirališče v sosedni vasi Neudorfl. Druge dunajske lože delujejo v Požunu. Tako piše Leipc. Illust. Zeitung. — S to notico pa list hoče le prikriti te mračnjake (v pravem pomenu besede) pred javnostjo. Dejansko delujejo frajmavrarji še zadost prosto tudi v lislajtaniji vzlasti na Dunaji. Loža „Humanitas“ se imenuje na Dunaji: nepolitično društvo „Humanitas“ in je uže več let v I okraji v Amalienstrasse; Požunska loža „Zukunft" se imenuje na Dunaji društvo za ustanovo otročjih delavnišnic. Načelnik loži in društvu „Zukunft“ je judovski advokat dr. Maks Neuda na Dunaji.
Eksekutivne dražbe.
9 februarija. 3. eks. drž. pos. Jakob Ostank iz Grobše, Postojna. 3. eks, drž. pos. France Ce-lare iz Vrzdenca, 4097 gl. Vrhnika. 1. eks. drž, pos. Jakob Krašovec iz Bušine vasi, 2270 gold. Metlika. 3. eks. drž. pos. Čekada iz Jasnega. Bistrica 1. eks. drž pos. Janez Magsj iz Semiča, 1988 gi. 64 kr. Metlika. 1. eks. drž. pos. Jure Budovinac 473 gl. Metlika. 1. eks. drž. pos. Matej Švigelj iz Kamnika, 2185 gld. Vrhnika. 3. eks. držb zemljišča urb. št. 7 pod Pren, Bistrica. 3. eks. držb. zemljišča urb, št. 18 pod Pren, Bistrica. 3 eks. držb. pos. Matej Švigelj iz Gorčice 4140 gld. Vrhnika. 3. eks. držb. pos. Andr. Kruh iz Šambije. Bistrica. 3. eks. držb. pos. Jurij Krašovic iz Nove vasi, 1986 gld. Lož. 3. eks. držb. pos. Jože Frank iz Celja št. 19. Bistrica. — 10. febr. 1. eks. držb pos. Davorin Nemanič iz Zelebeja, 7250 gld. Metlika. 1. eks. držb. pos. Miha Badovinac. Metlika. 2. eks. držb. pos. Andr. Ribič iz Kana 1391 gld. Brdo. 3. eks. držb. pos. Janez Mavser iz Hočevja h. št. 1. Lašiče. 3. eks. držb. pos. Mihael Kerin iz Tršlave, 1959 gld. Krško. 3. eks. držb. pos. Anton Germ iz Podgore b. št. 20. Lašiče.
Umrli so:
28. jan. Ana Košir, 70 let, starost, — 20. jan. Urša Petač, 60 let, mertud. — 30. jan. Jera Drobnič, 55 let, oslabljenje. — 1. febr. Leopold Kapel, 2 mesca, božjast. Plascb Zonder, 86 let, starost. France Fert, krojač, 16 let, pljučna tuberkuloza. Jera Valentin, 7 let, davica. Johana Miklavčič, 60 let, pljučna jetika. — 2, febr. Helena Ciber, 2 1. 9 m , razkroj krvi. — 3. febr. Hermina Harnerl, 6 dni, božjast. - 4. febr. Paula Kavčar, 7 dni. — 5. febr. Anton Sina, 36 ur. Jakob Babnik, tesar 47 let, tuberkuloza. — 6. febr. Leopold Eberle, 29 let, srčni mrtud. Marija Gašperlin, pljučna tuberkuloza.
V bolnišnici;
30. jan. Valentin Mathio, 68 let, jetika. — 31. jan. Liza Dolenc, 50 let, pljučna jetika. Jernej Janežič 70 let, pljučna prisad. Marija Afrič, 20 mescev, ožbici. — 1. febr. Marija Zar vranik, 70 let, starost. Jurij Urankar 70 let, starost, — 2. febr. Gregor Resnikar, 70 let, mertud v možganih. Marija Cujčič, 28 let, kron. pljučna-tuberkuloza. Johana Šušteršič, 25 let, pljučna tuberkuloza. Marija Pirman, 40 let, vnetje trebušne mrene.
igtr Takoj da v najem
prostorno hišo
s gospodarskimi poslopji, vrti in na okoli ležečimi njivami v Šneberjah
blizo Ljubljane poleg ceste.
Plačilni pogoji in vse razmere so za gostilnično obrt in vsakovrstno kupčijo prav ugodni.
V pro d a j i so tudi furmanski vozovi, žitni predali in dobro ohranjena kočija s 4 sedeži po ceni.
Marija Dogan,
posestnica v Ljubljani za južnim kolodvorom