Nepričakovani zapleti
ŽITARSKA PREDELOVALNA PODJETJA V SLOVE-NIJI SO ZAŠLA V STISKO ZARADI ZAGOTOVITVE POTREBNIH ZALOG ŽITA, KER SO CENE ŽITARI-CAM NARASLE, KREDITNA SREDSTVA S STRANI BANK PA SO BILA ZAGOTOVLJENA ŠELE NE-DAVNO
Bralci, ki spremljajo v časopisju tekoča gospodarska dogajanja, so prav gotovo seznanjeni z nedavno krizo, ki se je pojavila prav sedaj, ko je v teku odkup nove letine žita. Zitarska predelovalna podjetja so se namreč znašla pred velikim problemom, kako zagotoviti zadostne zaloge žita za nadaljnjo predelavo v moko in končne, pekovske ter testeninske izdelke.
Hkrati se je namreč pojavilo več izredno zapletenih problemov, ki jih zdaj skušajo omenjena podjetja na kakršenkoli način rešiti, da bi zagotovila ljudem v široki porabi nemoteno preskrbo z mlevskimi izdelki in seveda z osnovnim življenjskim artiklom, s kruhom.
Prav letos ugotavljamo, da je bila letina pšenice tako bogata, kot še nikoli, da so v Jugoslaviji pridelali nad 5 milijonov ton pšenice in da naj bi je ostalo celo 300 tisoč ton nad lastnimi potrebami. In vendar so žitarska prede-' lovalna podjetja, zlasti v Sloveniji, v sOni zadregi kako zagotoviti zadostne količine žita. Zakaj?
Razlogov za zaskrbljenost je več: Kot nalašč so od-kupna podjetja, ki nabavljajo žitarski predelovalni indu-striji žito od neporednih proizvjalcev oziroma predelovaJ-cev, kljub zagotovljenim cenam povečala ceno pšenici in koruzi. Za tnehko pšenico na primer znaša letošnja tržna cena od 1,25 do 1,30 din za kg, za trdo pšenico pa od 1,35 do 1,40 din za kg, medtem ko je bila določena zagotovljena cena za mehko pšenico 1,20 din za 1 kg, za trdo pa 1,30 diii za 1 kg; vendar odkupna podjetja za-gotavljalne cene ne upoštevajo in nudijo pšenico po prej omenjenih cenah. Seveda so nekatera žitarska predelo-valna podjetja v drugih republikah pristala na to ceno odkupnih podjetij in si pravočasno zagotovila zaJoge, še bolj zato, ker so imela na razpolago dovolj finančnih sredstev.
Prav tega pa niso mogla storiti slovenska podjetja Žito Ljubljana, Intes Maribor, Mlinotest Ajdovščina, Merx Celje, Elektromlin Lendava in nekateri manjši mlini, ker lastnih sredstev niso imela, v bankah, kot je bilo to prejš-nja leta tudi točno dogovorjeno, pa niso dobUa ustreznih kreditov, s katerimi naj bi že v aprilu plačala avans in bi na podlagi tega potem mogla sklepati pogodbe. Kreditna sredstva so bila sedaj, v juliju, sicer zagotovljena, tako da bodo naša podjetja poskušala popraviti, kar je bilo zamu-jenega. Vendar je treba poudariti, da ti problemi še niso dokončno odstranjeni, zakaj obstoja nevarnost, da so si podjetja v drugih republikah zagotovila dovolj in še več žita, za naša podjetja pa ga utegne primanjkovati.
Pri tem je treba poudariti, da sopodjetja dovolj pravo-časno obvestila odgovorne institucije o vseh teh proble-mih in jih tudi opozorila na morebitne posledice, če ne bo ustreznih posredovanj in ukrepov;hkrati so poslanci v gospodarskem zboru skupščine SRS naslovili na republi-škega sekretarja poslanska vprašanja. Toda čas je tekel in prišlo je do krize. Krivda pri tem vsekakor ne zadene podjetij, ki so storila vse, da do tega ne bi prišlo. Gre za določeno neodgovornost družbe in odgovornih forumov ter bank, ki niso prisluhnili opozorilom.
Hkrati pa bo s povečanjem cen žitu tn s tein moki -nastal nujno povezan problem podražitve kruha, kar je z •analizami in izračuni dokazano, da žitarska predelovalna podjetja že pri dosedanjih cenah žit - ob podražitvi raznih drugih stvari, kot so goriva, prevozi, elektrika in razne usluge — ne morejo kriti stroškov.
Kaj naj bi stabilizacijski ukrepi najprej udarili našega delovnega človeka prav ob kruhu? Menda se je treba ob tem resno zamisliti!
T.B.