cena -17 d^arjev številka 42 (746) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 25. oktobra 1984 Predsedstvo OS ZSS Velenje 0 aktualnih nalogah Pretekli četrtek so se člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje zbrali na 22. seji. Na dnevnem redu so imeli tudi točko aktualne naloge občinskega sveta. V zvezi s tem so se najprej dotaknili delovanja samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Svoji komisiji za samoupravno organiziranost in družbenoekonomske odnose so naložili nalogo, naj analizira delovanje interesnih skupnosti in ugotovi vzroke za dosedanjo večkratno neučinkovitost delovanja delegacij oziroma sploh interesnih skupnosti. Po pripravi takšne analize naj bi v zvezi s tem sklicali še problemsko konferenco. Člani predsedstva so predvsem menili, da je treba na osnovi takšne analize kasneje priti do plodnejšega oziroma boljšega delovanja samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Kot primer so navedli, da je danes v občini potrebna' razprava kar v štirih skupnostih, če želimo postaviti posamezen stanovanjski blok. To pa gotovo ni učinkovito delovanje, saj gre pogosto tudi za neusklajenost. Za vrsto prepletanj gre tudi med SIS za vzgojo in izobraževanje ter otroškim varstvom. Naslednja naloga, ki so jo dali tej komisiji pa je, da pripravi analizo in skupne elemente na osnovi katerih bodo vse osnovne organizacije zveze sindikata proučile družbenoekonomski položaj delavcev in na tej osnovi organiziranost tozd. Komisija za rekreacijo in oddlih občinskega sindikalnega sveta pa naj bi proučila možnost ustanovitve počitniške skupnosti v občini. Ob koncu so spregovorili še o poteku referenduma o sprejetju predloga Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD REK, ki v tozdu Jama Skale ni uspel. Poleg tega pa so v TES Šoštanj izvedli tudi referendum o združitvi v SOZD EGS. Ta referendum pa ni uspel v tozdu Vzdrževanje, v tozdu TES II pa le delno. Prav zato bodo morale osnovne organizacije sindikata podrobno proučiti vzroke neuspelih referendumov, med katerimi ^o člani predsedstva omenjali tudi predhodne slabe razlage. Z izkušnjami in znanjem v prihodnost i Od ponedeljka pa do 2. novembra bo v Rdeči dvorani odprta tradicionalna razstava sozda Gorenje, na kateri je predstavljen proizvodni program tega našega velikega proizvajalca. Svečane otvoritve so se udeležili številni obiskovalci, v sejemskih dneh pa bo Gorenje s 1 Sfič3iB8ag8888888888^^ svojimi poslovnimi partnerji podpisalo večino letnih pogodb. Seveda pa je sejem tudi priložnost za predstavitev novosti in nadaljnjih razvojnih možnosti. Več o sejmu preberite na 3. strani. Pospešiti projekta #i Z dosedanjim potekom uresničevanja integralnega projekta »Obnova Gorenja« se je na zadnji seji vnovič podrobno seznanil tudi delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Ker gre za enega od najcelovitejšib in najobsežnejših svetovalnih projektov pri nas in od katerega si v Gorenju veliko obetajo, je bila v ospredju zahteva, da mora njegova priprava potekati skladno s predvidevanji. Ker so se dela na projektih programske usmeritve in trženje pravzaprav šele pričela so delegati zahtevali, da jih je treba pospešiti. Uresničevanju uresničevanje Obnova Gorenja 00 Inženiring Ukrep družbenega varstva Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje ponovno spregovorili o velikih tažavah s katerimi se srečujejo v delovni organizaciji Inženiring in sploh v poslovni skupnosti Farmin. Ugotovili so, da so nastali problemi tako veliki, da jih sami pod normalnimi pogoji ne morejo več razrešiti. Zato predlagajo delegatom zborov skupščine, da sprejmejo zoper to delovno organizacijo ukrep družbenega varstva. Seja skupščine občine Velenje mora biti sklicana kar najhitreje, saj je nujno, da se prične ukrep družbenega varstva takoj izvajati. Pretekli teden je občinski odbor Rdečega križa Velenje organiziral trodnevno krvodajalsko akci jo, zadnjo v tem letu, za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, potekala pa je v prostorih Rekove Družbene prehrane. Kot vsakokrat doslej, je tudi ta akcija lepo uspela, saj je darovalo to najpomembnejšo življenjsko tekočino kar 1361 delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Znova je bilo med krvodajalci največ rudarjev in delavcev Gorenja. nalog v zvezi z projektom pa je treba nameniti vso pozornost. Člani delavskega sveta sozda Gorenja so na 8. redni seji potrdili program dela delovnih skupnosti Gorenje SOZD ter informatika in organizacija Gorenje SOZD, soglašali pa so tudi z načrtom institucionalne propagande. Ena od točk dnevnega reda je bila tudi informacija o poslovanju poslovnih enot Gorenja v tujini. Kot je bilo poročano je v zadnjem času zaznali napredek v njihovem poslovanju, pa tudi zaloge so, z izjemo Gorenja Muenche. na ravni predvidevanj. Likvidacija Gorenja Hellas poteka po načrtih. Gorenje Koerting Italija pa se oblikuje v predstavništvo. Pomembno je nadalje, da so začela predstavništva tržiti program celotnega Gorenja in da ustvarijo Gorenjeva podjetja v tujini okrog 85 % vsega konvertibilnega iz- voza tega poslovnega sistema. Seveda pa bo treba v prizadevanjih, da se Gorenje kar najbolj uveljavi na tujih tržiščih, poiskati možnosti za izvoz tudi na druga tržišča, posebej tudi v države v razvoju, kjer bi bilo mogoče uveljaviti tudi nove, višje oblike sodelovanja. Delavski svet je na seji 18. oktobra soglašal s predlogom za ustanovitev poslovne skupnosti jugoslovanskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov; njen sedež bo v Beogradu. Določil pa je tudi predloga dveh samoupravnih splošnih aktov (o skupni metodologiji in merilih za ugotavljanje del oziroma nalog ter o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka). Sprejet pa je bil še sklep o javnem razpisu za imenovanje poslovodnega odbora Gorenje SOZD in imenovana razpisna komisija. Občinski komite ZKS Mozirje Skrivači naj zapustijo Zvezo komunistov ,,Kdor se misli z nedelom skrivati v vrstah zveze komunistov, jo bo moral zapustiti, tako številčno sicer šibkejša organizacija, vendar kadrovsko in akcijsko okrepljena, pa bo odločno krenila v boj,'V-so poudarili na sobotni razširjeni seji občinskega komiteja zveze komunistov v nazarskem delavskem domu. Osnovno točko dnevnega reda so namreč namenili oceni uresničevanja operativnega načrta, ki so ga v zvezi s 13. sejo CK ZKJ oblikovali v občinski organizaciji. V zvezi s tem so posebej poudarili, da so zastavljene naloge v celoti uresničili. V vseh okoljih so bile razprave dovolj kritične in poglobljene, namenjene pa predvsem lastnim slabostim. Jasno seveda je, da s temi razpravami delo ni sklenjeno, če je kdaj namreč veljalo geslo ,,od besed k dejanjem", potem v tem času velja najbolj. Vsebina sklepov te seje centralnega komiteja ZKJ vsekakor ni novost, saj poudarja že prej dogovorjene naloge in v največji meri opozarja na neuresničevanje skupno dogovorjenega. Novi sklepi torej niso potrebni, nujna bo le odgovorna in učinkovita akcija. V številnih okoljih so v razpravah poudarjali, da podpirajo sklepe CK ZKJ, menijo pa, da so pre- več splošni, da manjkajo sklepi za akcijsko enotnost in njihovo dosledno ''uresničevanje. To po-manjkljivpst bodo komunisti v občini Mozirje odpravili z oblikovanjem akcijskih načrtov. Njihovo dosledno in odgovorno uresničevanje bo vsekakor prelomnica v delovanju komunistov v Gornji Savinjski dolini. Prva naloga bo temeljita ocena aktivnosti vseh komunistov, pri čemer se bodo odločno spopadli predvsem s pasivnostjo in nedelom, poskrbeli pa tudi za hitrejše kadrovske zamenjave in mlajše ter sposobne kadre postavili na prava mesta. To pa bi tudi sicer morala biti prednostna naloga na vseh ravneh, ne le v občini, so poudarili na seji. V nadaljevanju razprave so poglobljeno spregovorili tudi o številnih problemih in težavah, ki se pojavljajo v sedanjih zaostrenih razmerah in v zvezi s tem sprejeli ustrezna stališča. Posebno točko dnevnega reda so namenili tudi obravnavanju stanja na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in kadrovski politiki v mozirski občini. S to razpravo so se seznanili z dejanskim stanjem, vzgoji, izobraževanju in kadrovski politiki pa bodo več pozornosti namenili na prihodnjih sejah, saj stanje na tem področju vsekakor ni zadovoljivo. Komemoracije ob dnevu mrtvih V Titovem Velenju bodo komemoracije ob dnevu mrtvih v torek, 30. oktobra, in sicer: Ob 16. uri — pokopališče Podkraj — kulturni program izvaja Center srednjih šol Titovo Velenje; Ob 16.30 — spomenik talcem na Partizanski cesti v Starem Velenju — kulturni program izvajajo učenci OS Gustav Šilih Titovo Velenje; Ob 17. uri — pokopališče v Šmartnem pri Titovem Velenju — kulturni program izvajajo učenci OS Miha Pintar — Toledo Titovo Velenje; Ob 17.30 — na Titovem trgu v Titovem Velenju — kulturni program izvajajo učenci OS Anton Aškerc Titovo Velenje. V Šoštanju bo komemorativna svečanost prav tako 30. oktobra ob 16. uri pri osrednjem spomeniku. Kulturni program bodo izvedli godba Zarja ter učenci in učitelji osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Pokrivanje izgube: nov predlog Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na svoji zadnji seji, 18. oktobra, obravnaval tudi gospodarjenje delovnih organizacij Gorenje v letošnjem prvem polletju (o polletnih dosežkih smo v Našem času že poročali). Polletni rezultati gospodarjenja so zadovoljivi. Izgubo iz tekočega poslovanja izkazuje le Gorenje Ti-ki, kjer pa so ; po opravljenih kadrovskih spremembah v vodstvu delovne organizacije in z opiranjem na lastne sile začeli odločneje premagovati težave. Delovne organizacije Gorenje v Titovem Velenju pa pri poslovanju dosegajo boljše rezultate, kot pa so bili predvideni s sanacijskim programom, kar je prav gotovo posebej spodbudno. Pripravljen nov predlog za pokrivanje izgub Ob tem, ko si v delovnih organizacijah Gorenje v Titovem Velenju prizadevajo, da bi kar najbolj dosledno izpolnjevali naloge, zapisane v sanacijske programe in si zastavili kar najbolj realne načrte za gospodarjenje v letu 1985, pa banke, kot je bilo povedano na seji. Se zmeraj niso verificirale sanacijska programa Gorenja TGO in Gorenja Promet Servis (čeprav sta bila posredovana že pred osmimi meseci!). Težave, ki se zategadelj pojavljajo, so razumljivo velike. Se vedno ni pokrita vsa izguba iz leta 1983, in sicer nad 1 milijardo dinarjev. Preostala izguba iz lanskoletnega poslovanja pa je pokrita z viri, za katere Je treba plačati višjo obrestno mero, kot je bilo sprva predvideno. Povsem odprto pa je vprašanje pokrivanja letošnje izgube. Odnos bank do Gorenja in njegove sanacije je, kot je bilo poudarjeno na seji delavskega sveta sozda. Gorenje, resnično nesprejemljiv! Sicer pa so bm delegati obveščeni, da je pripravljen nov predlog za pokrivanje izgub Gorenja TGO (še enega, tretjega, načina pokrivanja izgub pa poslovodni organi Gorenja, kot je bilo poudarjeno, ne znajo več poiskati saj so, po njihovem mnenju, izkoriščene vse možnosti za to). Zraven delavcev Gore--nja naj bi breme izgub nosile tudi banke, ki so prav tako sodelovale pri nakupu tvrdke Koerting Electronic. Povsod konkretni ukrepi za uresničitev letošnjih nalog Naloga poslovodnih organov v vseh delovnih organizacijah pa je, so poudarili delegati delavskega sveta sozda Gorenje, da pripravijo podrobne ukrepe za uresničitev planskih nalog za leto 1984, posebej še načrta konvertibilnega izvoza, ki postaja prav gotovo ključna naloga vseh delavcev Gorenja. Med nalogami, s katerimi se bodo morali delavci Gorenja še odločneje spoprijeti v zadnjih treh mesecih letošnjega leta in v prihodnjem letu, pa velja mimo nadaljnjega povečanja konvertibilnega izvoza omeniti še porast kakovosti. (Dalje na*2. str.) roi SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ Zadnja vest Miran Arzenšek kandidat za predsednika Izvršnega sveta Predsedstvo OK SZDL Velenje je na torkovi seji izbralo Mirana Arzenška, sedanjega predsednika kbmiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, za možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Predsedstvo je imelo pri izboru možnih kandidatov zahtevno in odgovorno nalogo, ker je bilo predlogov iz temeljnih okoli j, še zlasti iz OZD malo, več jih je bilo iz krajevnih skupnosti in DPO. Predlog možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta bodo sedaj obravnavala temeljna okolja — v OZD izvršni odbori sindikatov, v krajevnih skupnostih pa predsedstva krajevnih konferenc SZDL. Mesec oktober - mesec varčevanja Pospešujemo mladinsko varčevanje Letošnji mesec varčevanja je posvečen mladinskemu varčevanju, ki naj bi se začelo že v vrtcih, nadaljevalo pa v osnovnih in sred-nih šolah. Na tem področju j^bilo v občinah Velenje in Mozirje že veliko narejenega, saj delujejo pionirske šolske hranilnice na vseh centralnih šolah. Prav povsod pa so uspešne. V Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje so v tem času že pripravili nekaj aktivnosti, s katerimi so počastili mesec varčevanja. Ob občinskem prazniku so v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik predstavili knjigo Šolsko hranilništvo na Slovenskem. To svečanost so pripravili v sodelovanju z Ljubljansko banko Združeno banko. Knjigo so predstavili v naši občini, ker se je na tem področju začelo šolsko hranilništvo. V Šoštanju je namreč živel in delal prvi vzpodbujevalec šolskega hranilništva Peter Musi. V zadnjih dneh so v prostorih Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje predstavili tudi možnosti uporabe hišnih računalnikov Spektrum pri delu šolskih hranilnic. Načrtujejo pa še eno slovesnost — na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju bodo proslavili desetletnico delovanja šolske hranilnice. Ob tem poudarjajo, da bodo storili vse, da se bo začela pri delovanju šolskih hranilnic nova doba, povezana z uporabo računalnikov. Seveda pa je mesec oktober tudi čas, ko na banki temeljito ocenijo svoje delo. Sredstva občanov so v primerjavi z lanskim letom porast-la za 31 odstotkov in sicer dinarska sredstva za 43 odstotkov, devizna pa za 22 odstotkov. Tako so skupaj porastla sredstva prebivalstva v Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje za 367 milijonov dinarjev in znašajo skupaj 3 milijarde 319 milijonov dinarjev. Uspešno sodelujejo tudi z delovnimi organizacijami. Kar več kot 95 odstotkov delavcev danes že prejema svoje osebne dohodke preko banke. Ob tem naj povemo, da poslujejo vse enote Ljubljanske banke tako v Šaleški kot Gornje-savinjski dolini v izplačilnih dneh neprekinjeno. Torej je odveč, da bi hodili varčevalci na centralne banke, kjer se pogosto ustvarja nepotrebna gneča. V preteklosti pa so v Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje namenjali vso skrb temu, da so svoje enote kar najbolj približali občanom. Tako deluje trenutno 14 enot banke v mozirski in velenjski občini. Veliko pozornosti so namenili tudi temu, da bi kar največ varčevalcev prejemalo svoje osebne dohodke preko tekočih računov, saj postajajo čeki sodobno plačilno. Trenutno imajo odprtih okoli 12 tisoč tekočih računov, privarčevana sredstva na tekočih računih pa znašajo okoli 100 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo izvršilni odbor Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje še v letošnjem letu določil limit — imetniki tekočih računov bodo lahko vsoto na tekočem računu, seveda z dovoljenjem banke, presegli za 20 000 dinarjev za dobo šestih mesecev. Še sedaj pa banka v imenu varčevalca pravnava imetnikom tekočih računov stalne obveznosti kot so razne naročnine in podobno. Vemo, da so se obrestne mere v letošnjem letu nekajkrat spreminjale. Sredstva občanom (avista hranilne vloge, žiro in tekoči računi) obrestujejo po 7,5 odstotni obrestni meri, pospešujejo pa vezane depozite. Sredstva, ki jih občan veže za več kot tri mesece obrestujejo po 47 odstotni obrestni meri, depozite vezane nad 12 mesecev po 52 odstotni obrestni meri in depozite nad 24 mesecev po 55 odstotni obrestni meri. Kakšne kredite je mogoče dobiti preko Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje? Še vedno odobravajo potrošniške kredite, zanimivi so krediti za ozimnico, nakup stanovanja, gradnjo stanovanjske hiše, kmalu bo mogoče koristit limit na tekočem računu, kredit pa je mogoče pridobiti tudi na osnovi prodaje iconvertibilnih deviz. Ravno na tem področju pripravljajo spremembo, in sicer bo mogoče prejeti kredit na podlagi prodaje deviz ob vezavi depozita po 12-od-stotni obrestni meri. Možnosti, ki jih daje banka svojim varčevalcem, je veliko. Poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje naredili vse, da skrajšajo vrste — razširili bodo posamezne enote, uredili nove poslovalnice, v prihodnjem letu pa nameravajo vse enote posodobiti z elektronsko opremo. Mira Zakošek Slovenski knjižničar Izvršni svet Ravnajmo skrbno s plodno zemljo Plodne zemlje, ki je nujno potrebna za ureditev našega okolja, je v občini Velenje vse manj, zato je treba ravnati z njo kar najbolj skrbno. Izvršni svet skupščine občine Velenje tako predlaga delegatom občinske skupščine v sprejem odlok o ravnanju s plodno zemljo. Ta med drugim zahteva, da morajo izvajalci gradbenih del pred pričetkom gradnje ugotoviti slojevitost tal in določiti debelino sloja plodne zemlje. Plodno zemljo smejo odkopavati samo v suhem vremenu in na način, ki ohranja pr- votno sestavo in plodnost tal. Odlok tudi predvideva, kako morajo deponirati plodno zemljo, v to pa morajo obvezno Vključiti tudi pooblaščeno komunalno organizacijo Vekos. Vekosu morajo izvajalci del prijaviti tudi vsak začetek del na odkopu plodne zemlje. Odlok opredeljuje, da se sme plodna zemlja uporabljati za vzdrževanje in obnovo obstoječih zelenic ter za ureditev novih v skladu t urbanističnimi akti. Prodaja plodne zemlje je prepovedana. Posebej je določeno, da razpolaga z viški plodne zemlje Vekos, samo z viški plodne zemlje na pridobivalnem prostoru REK razpolaga ta delovna organizacija za rekultivacijo degradiranih površin. Odlok, ki ga bodo potrjevali delegati občinske skupščine, določa tudi denarno kazen v višini 20 tisoč dinarjev za pravno osebo, ki prodaja plodno zemljo in ravna v nasprotju z določbami tega odloka in 10 tisoč dinaijev kazni za odgovornega posameznika. M. Z. Strokovno posvetovanje V Titovem Velenju bo danes in jutri strokovno posvetovanje in 2. skupščina zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Gostitelj posvetovanja, na katerem bo sodelovalo predvidoma 350 udeležencev iz naših splošnoizobraže-valnih, šolskih in univerznih ter specialnih knjižnic, bodo knjižničarji Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje, pokrovitelj pa Kulturna skupnost Velenje. V četrtek, ob 10.00 se bodo udeleženci zbrali na plenarni seji v dvorani doma kulture v Titovem Velenju, na katerem bo udeležence pozdravil predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle. Nato si bodo udeleženci ogledali kratek film o Velenju, posvetovanje pa se bo začelo s predavanjem Marjana Marinška, na temo knjižnica v okviru dejavnosti Kulturnega centra Velenje. V uvodnem delu bo spregovorila še predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Martina Sircelj o splošni dostopnosti informacij in publikacij, več kolektivnih avtorjev pa je pripravilo predavanje o značilnostih razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdobju. Popoldne istega dne bodo v hotelu Vesna v Topolšici ločeno delovale sekcije za univerzne in specialne knjižnice, za splošnoizobraževalne knjižnice in za šolske knjižnice. Zvečer pa bo v prostorih hotela kulturni program, ki ga bodo pripravili člani gledališča Pod kozolcem Šmartno ob Paki. Naslednji dan bo nadaljevanje plenarnega zasedanja v domu kulture v Titovem Velenju, na katerem bodo povzeli sekcijske razprave in razprave o vsebini strokovnega posvetovanja ter sprejemanja sklepov, nato pa bo skupščina Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na kateri bodo.poslušali poročilo o delu in program društva za naslednje leto ter poročilo o 50. konferenci INFLA — Mednarodne konference zveze bibliotekarskih društev, ki je bila letos v Nairobiju v Keniji. Ob zaključku posvetovanja si bodo udeleženci ogledali še hišni sejem Gorenja in muzejske zbirke na velenjskem gradu, kjer bodo gostitelji za njih pripravili kostanjev piknik. TOK Kmetijstvo Šoštanj Letos manj prvovrstnih jabolk Kljub letošnjemu neugodnemu vremenu in s precejšnjo zakasnitvijo so v vseh nasadih temeljne organizacije kooperantov Šoštanj te dni obrali tudi pozne vrste jabolk. Najprej so obirali jo-nathan, zlati in rdeči delišes, kasneje pa še novejše vrste idared, jonagold, mutsu, spartan in druge. Zaradi letošnje pozebe in toče so bile omenjene vrste na velenjskem nasadu občutno slabše kakovosti kot lani, medtem ko je kakovost jabolk na Turnu povsem zadovoljiva. Zaradi slabe letine je tudi količina poznih vrst jabolk precej manjša od lanske. S tem, da je manj najkvalitetnejših jabolk, pa jih je več druge in tretje kakovosti ter industrijskega sadja. Večino obranih jabolk bodo prodali stalnim odjemalcem, nekaj pa jih bodo prodajali tudi v Erinih trgovinah. Nekaj malega jabolk, zlasti druge kakovosti, so po 25 dinarjev prodajali tudi na Turnu. V Erinih trgovinah trenutno pro- dajajo jabolka prve kakovosti po 63 dinarjev, jabolka slabše kakovosti zaradi toče pa po 42 dinarjev. Na TOK Kmetijstvo Šoštanj so povedali, da so bili z letošnjimi obiralci, predvsem so bili to sezonski delavci iz sosednje Hrvaške, upokojenci, predstavniki sindikatov, šolarji in občasni obiralci, nadvse zadovoljni. Vsi skupaj so se potrudili in so jabolka pravočasno obrali. B. M. 0K ZSMS Velenje Do konca leta še veliko nalog Po spomladanski obsežni razpravi o družbenoekonomskem in družbenopolitičnem položaju mladih v VEKOS Sprejem za Vali Žohar Delavski svet delovne organizacije Vekos se je sredi tega meseca sestal na izredni seji, na kateri je svoji nekdanji sodelavki Vali Žohar čestital k visokemu priznanju 8, oktober, ki ga, je prejela ob letošnjem občinskem prazniku. Predsednik delavskega sveta Anton Šmerc se je slavljenki v kratkem govoru zahvalil za ves njen prispevek k sedanji komunalni urejenosti Šaleške doline. Poudaril je, da sprejeta nagrada predstavlja poleg visokega osebnega priznanja tudi prvo priznanje dejavnosti, s katero se ukvarja delovna organizacija Vekos. občini Velenje so si sedaj mladinci zadali program nalog, ki jih bodo izpeljali do konca letošnjega leta. Pri tem skušajo kar najbolj dosledno uresničiti sprejete sklepe (prav pa bi bilo, da jih tudi drugi, ki so posamezne zadolžitve sprejeli nase), ki naj zagotovijo ustreznejšo vlogo mladinske organizacije in mladih v naši občini. Konec tega meseca bodo pripravili skupno sejo predsedstev OK SZDL in OK ZSMS, na kateri bodo spregovorili o kadrovanju ter o delu mladih v krajevnih skupnostih. Zaključki te seje naj bi pripomogli pri iskanju poti za uspešnejše delovanje ZSMS v okviru SZDL. Na njej bodo spregovorili tudi o letošnjih mladinskih delovnih akcijah, o slabi udeležbi mladincev iz velenjske občine, o objektivnih in subjektivnih razlogih za te težave, spregovorili pa bodo tudi o'novih oblikah in možnostih mladinskega prostovoljnega dela. Sicer pa poleg te razprave na občinski konferenci ZSMS načrtujejo še dve okrogli mizi. Na eni bodo spregovorili o aktualnih problemih, ki sedaj najbolj pestijo naše mladince, to so štipendije, delovna praksa, malice in drugo, za naslednjo okroglo mizo pa bodo pripravili trenutno zelo popularno temo — računalništvo. S to okroglo mizo želijo opozoriti na nujnost uvajanja teh strojev v proizvodnjo in vsakdanje življenje, predvsem pa na nujnost prilagajanja izobraževanja, da naš zaostanek za tehnološko razvitejšim svetom ne bo postal še večji. Seveda bodo tudi v tem jesenskem in zimskem obdobju člani predsedstva nadaljevali obiske v osnovnih organizacijah, pripravili pa bodo tudi seminarje za predsednike. Tam, kjer odgovorni posamezne zadolžitve slabo izpolnjujejo, bodo v kar najkrajšem času poiskali ustreznejše rešitve. Med pomembnejšimi nalogami je tudi tekmovanje za Kajuhov pokal, ki se bo letos začelo z namiznim tenisom in šahom. Mladi razmišljajo, da bi to tekmovanje obogatili še z nekaterimi drugimi športi, ki jih doslej niso imeli v programu npr. deskanje, smučanje itd. Pred mladimi je torej bogata jesen, ki jo bodo gotovo znali popestriti še z drugimi zamislimi. B. Z. Nov predlog za pokrivanje izgube Znižati bo treba stroške vseh vrst, odpraviti bo potrebno nepotrebno administriranje in administracijo, posebej še tisto, ki ne prispeva ničesar za izboljšanje položaja. Vso pozornost bo treba nameniti še finančni politiki, posebej zmanjšanju zalog in obvladovanju materialnega poslovanja (z optimaliza-cijo zalog in terjatev), posebej tudi zategadelj, ker mora Gorenje v zadnjem času nameniti za plačilo obresti več denarja, kot pa ga gre za izplačilo osebnih dohodkov delavcev. Kar najhitreje pa bo treba opredeliti tudi najpomembnejše naložbe, saj je v Gorenju, kot je bilo nadvse nazorno poudarjeno, že dalj časa prava investicijska suša. Poslovodni odbor sozda Gorenje pa mora oceniti, kot so sklenili de-iegati, zakaj se poslabšuje ekonomičnost poslovanja delovnih organizacij Gorenje Muta, Gorenje Fecro in Gorenje MIV, ki so bile doslej med poslovno najuspešnejšimi delovnimi organizacijami v tem poslovnem sistemu. M. L. I/H ljubljanska barika ! TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE i [ob dnevu varčevanja čestitajo delavci Ljubljanske ,banke Temeljne Titovo Velenje vsem svojim var-l čevalcem in se jim zahvaljujejo za skrb in zaupanje, l Veseli so. da varčevalci s svojimi hranilnimi vlogami i v letošnjem letu presegajo vse doseganje plane in I upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Titovo Velenje Prodajajte, kupujte na boljšem trgu S pričetkom šolskega leta je v Titovem Velenju ponovno zaživel bolšji trg. Ta sedaj že kar tradicionalna oblika prodaje in nakupa rabljenih stvari je ob padcu življenjskega standarda za marsikoga še toliko bolj zanimiva. Mladi so v teh jesenskih dneh organizirali že dva boljšja trga. V soboto. 27. oktobra vas zopet pričakujejo. Bolšji trg bo odprt pri podhodu k novi pošti od 9. ure dalje. Prodajalec je lahko vsak, kdor plača skromno pristojbino za prostor in stojnico, seveda pa jahko prodaja le predmete, dovoljene po zakonu. Pridite torej na boljši trg. Če nimate drugačnega namena, si ga oglejte vsaj kot zanimivost. B. Z. Svet potrošnikov Ponovni sklic Za danes, 25. oktobra, je ponovno sklicana seja občinske konference svetov potrošnikov. Naj zapišemo, da prejšnja seja zaradi slabe udeležbe predstavnikov svetov potrošnikov in drugih, ni bila sklepčna. Poudariti velja, da bi morali udeleženci obravnavati vrsto pomembnih zadev, kar bodo seveda skušali nadoknaditi na današnji seji. Največ pozornosti bodo posvetili razpravi o poročilu z obiskov delovne skupine v krajevnih skupnostih, delovanju konferenc svetov potrošnikov pri republiški konferenci SZDL, času odpiranja trgovin in gostinskih lokalov ter drugim zadevam. Žalostno seveda je, da je kot že tolikokrat, tudi zadnjič zatajila odgovornost posameznikov, ki se seje iz žal nerazumljivih razlogov niso udeležili. B. M. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 0 prihodnji seji V torek se bodo v sejni dvorani skupščine občine Velenje na 13. seji zbrali delegati zbora delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oziroma njene enote v občini Velenje. Delegati bodo najprej obravnavali sklepe 12. seje republiške skupnosti, v nadaljevanju pa bodo spregovorili o gradivu, stališčih in pripombah za 13. sejo skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di- narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. S svojimi uslugami se skušajo kar najbolj približati občanom Razprave po Rudnik lignita Velenje - tozd Izobraževanje 00 ZK Tiskarna Z izkušnjami in znanjem v prihodnost 17.800 delavcev. Celotni prihodek sozda Gorenje je v preteklem letu znašal 72,4 milijarde dinarjev, od tega je bila vrednost proizvodnje 30.9 milijarde dinarjev. Vrednost izvoza je v lanskem letu znašala 103 milijone ameriških dolarjev, kar pomeni. daje Gorenje trenutno drugi največji slovenski izvoznik. Kot je poudaril slavnostni govornik v. d. predsednika poslovnega odbora Gorenje SOZD Herman Rigelnik, je Gorenje uspelo odpraviti žarišča nastajanja izgub v tujini. precejšnji napori pa so narejeni tudi pri odpravljanju slabosti pri poslovanju in doslednem uresničevanju organizacijske in samoupravne preosnove. To pa ne velja le za organizacije sozda Gorenje s sedež:em v Titovem Velenju, ampak v vseh članicah sozda. »Kot pomemben uspeh delavcev Gorenja lahko navedemo. da nam je uspelo zaustaviti nastajanje tekočih izgub, in da se sanacijski programi uspešno uresničujejo v tistem delu. kjer imajo delavci neposreden vpliv in možnosti ukrepanja. Ne moremo pa mimo ugotovitve, da so prisotni tudi pomembnejši odmiki od sanacijskih prizadevanj in sicer gre za odprto dinarsko pokrivanje izgube, za devizni dolg in cenovna neskladja. Pripravljen je nov predlog za pokritje izgub Gorenja, ki 13.sejiCKZKJ Korak v spreminjanju razmer Kako so v osnovnih organizacijah ZK potekale razprave po 13. seji CK ZKJ? Je bil z njimi dosežen namen? Komite občinske konference ZKS Velenje je o dosedanjih razpravah v temelnjih okoljih že spregovoril in sprejel že prvo oceno. Žal pa je tudi tokrat nekaj osnovnih organizacij izvedlo razprave samo zaradi tega, da so jih, ne pa zato, da bi spregovorili o delovanju njih samih in o slabostih, ki jih bo treba spremeniti. Toda tudi v teh OO bo treba napako popraviti in sestanke ponoviti! Osnovna ugotovitev pa je kljub temu ta, da je bil z razpravami dosežen namen. Komunisti so v prvi vrsti spregovorili o lastnem delovanju, o razmerah v svojih temeljnih okoljih, o tem, kaj je v njih dobrega in kaj slabega. Same razprave sicer še ne prinašajo sprememb, je pa z njimi storjen korak v spreminjanje razmer. Pokazale so pripravljenost in spoznanje, daje treba delati in pri tem biti tudi učinkovit. Ponekod so k nalogam pristopili dokaj konkretno in že tudi naredili diferenciacijo med člani, nekaj je bilo izključitev tistih članov ZK, ki že dolgo ne delajo in so komunisti samo na papirju. Komunisti so najpogosteje spregovorili o nagrajevanju po delu in s tem v zvezi z odgovornostjo, predvsem materialno. V osebnem dohodku je treba čutiti, ali delaš dobro ali slabo! Razprave so tudi pokazale, da smo pripravljeni spreminjati razmere, da pa smo prevečkrat premalo usposobljeni, da bi lahko tudi to naredili. V večini temeljnih okolij so komunisti spregovorili in to kritično, o delovanju delegatov, o boljšem gospodarjenju, o ugledu zveze komunistov, o liku komunista in sprejemanju novih članov v vrste zveze komunistov. Povsod se zavedajo, da slabosti obstajajo, kljub temu pa ZK ne more nositi odgovornosti za vse, kjer je kaj slabega. Lik komunista ne sme bledeti V petek smo se udeležili razprave komunistov osnovne organizacije ZK tozda Izobraževanje Rudnika lignita Velenje. Predlog sklepov 13. seje CK ZKJ, ki hkrati obvezuje vse osnovne organizacije, da pregledajo svoje delovanje, ,,uredijo svoje vrste", spregovorijo o težavah v svojih okoljih in poiščejo poti, da nepravilnosti odpravijo, da so učinkovitejši, je sprožil živahno debato tudi v tem tozdu, kjer združuje svoje delo oseminštirideset komunistov. Nekaj od teh jih sicer aktivno dela v osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih, kot komunisti pa se morajo seveda obnašati povsod, tudi na delovnih mestih. Skozi vso razpravo je bilo čutiti nezadovoljstvo zaradi premajhne učinkovitosti, posledice nedoslednosti pri uresničevanju že sprejetih sklepov, saj ,,ugotavljamo vedno eno in isto, postavljamo si približno enake cilje in na podlagi teh približno enake ukrepe". Tako nekako so izrazili tisto, kar je že na začetku dalo slutiti, da pa bo tokrat le drugače. ,,Če nekaj sprejmemo, potem je treba neizpolnjeno tudi sankcionirati. Kajti ukrepi niso samo za eno leto, potem pa spet vse po starem. Ves čas se je treba obnašati umno. Vsak naj bo pošten, pa bo v redu!" Te misli, ki so se kot rdeča nit vlekle skozi ves sestanek, je potrdil tudi sekretar Anton Žižmond: ,,Res preveč govorimo in sprejemamo ene in iste zaključke, ki ostajajo nesmiselni. S tem pa slepimo sami sebe in izgubljamo zaupanje med delavci." Bo tokrat drugače? Po razpravi in sprejetih sklepih sodeč, kaže, da bo. ,,Najprej moramo preveriti, če imamo ustrezno organizacijo dela, tako znotraj naše temeljne organizacije kot v odnosu z drugimi, s katerimi sodelujemo", so menili komunisti tozda Izobraževanje in spregovorili o rezervah, ki lahko dajo rezultate: poostriti nadzor pri delu, izboljšati kakovost dela, sproti preverjati uresničevanje delovnih nalog, poostriti nadzor nad bolniškim staležem, zmanjšati število nezgod z doslednim upoštevanjem ukrepov varstva pri delu, uvesti stimulativno nagrajevanje po delu, po delovnih rezultatih in ne po delovnem mestu, v izobraževanje pritegniti dobre kadre, sproti izpopolnjevati svoje znanje, v delo vnašati sodobne metode, pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi pa izboljšati odnos do njih, do repromateriala in do sredstev osebnega varstva. Komunisti niso zaobšli tudi delegatske sisteme. Delegati svoje- ga poslanstva velikokrat ne jemljejo tako kot bi ga morali. Poudarili so, da morajo delegati zastopati stališča svoje baze in ne svojih lastnih, kar pa se velikokrat dogaja. Baza mora od delegatov to tudi zahtevati. In še nekaj: članarina ZK je odločno previsoka, so menili. Čeprav so to že večkrat prenesli iz svojega okolja, pa so vedno dobili odgovor: tako mora biti. Z grenkobo so potem poudarili: ,,Če bi bilo vse tako stabilno, kot je članarina zveze komunistov, potem bi bilo krasno." Članarino omenjajo tudi, ko se pogovarjajo o sprejemanju novih članov v vrste zveze komunistov. ,,Nihče sicer ne reče na glas, da je tudi to lahko vzrok, da ne vstopi, vsak pa po tihem najprej pomisli na to." Kljub temu pa so menili, da morajo le narediti več, da pridobijo nove člane, ne vsakogar, ampak samo tiste, ki si s svojim delom in obnašanjem zaslužijo, da postanejo komunisti. In še nekaj niso pozabili poudariti: ,,Ko smo skupaj, smo komunisti, drugače pa je, ko pridemo med tiste, ki to niso. Prav naše obnašanje je treba spremeniti, iz nezanimanja in pasivnosti preiti v delo, potem pa ne bo govora o tem, da je začel lik komunista bledeti." mkp Komunisti tozda Izobraževanje med sejo Premalo dosledni pri uresničevanju posameznih nalog »Razprava o sklepih 13. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bila pri nas zelo »žgoča«, opozorila pa je na nekatere nepravilnosti in slabosti, kijih Rajko Pražnikar bo treba kar najhitreje odpraviti,« je na zastavljeno uvodno vprašanje odgovoril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna Rajko Pražnikar. »Komunisti smo v razpravi poudarili, da niti Zveza komunistov. niti posamezniki ne uživamo več toliko zaupanja. sklepe slabše uresničujemo tudi zalo. ker nam ljudje manj verjamejo. Vsebina dokumentov »uresničevanje vloge ZKJ v družbi in krepitev njene idejne in akcijske enotnosti« ni nova. saj o tem ali onem področju govorimo že več kot 10 let, napake pa ostajajo iste«. Člani osnovne organizacije ZK v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna so opozorili tudi na to. da je vse preveč resolucij, dokumentov, sklepov, stališč, ki bi morali biti akcijski, ne pa dolgovezni in težko razumljivi. Dotaknili so se ekonomske stabilizacije, idejnopolitične dejavnosti. o kateri še vedno bolj govorijo kot pa uresničujejo. Menili so. da »razslojevanje« delavci -v proizvodnji — delavci v skupnih službah ničemur ne služi. Vedno in povsod mora biti temeljni motiv delo in rezultati dela. V razpravi so med drugim tudi ugotovili, da kljub naporom še vedno »škriplje« pri prenosu povratnih informacij, interesi članov so zaradi starostne strukture na raznih področjih zelo različni. Kadrovska vprašanja so v tej delovni organizaciji vedno na dnevnem redu sej. zato so komunisti menili, da bodo morali za rešitev teh v prihodnje nameniti malo več denarja. J^Ja to področje je vezano tudi nagrajevanje po delu in rezultatih dela. kjer jim primanjkuje še praktičnih organizacijskih izkušenj ter večja odgovornost pri izvajanju tega sistema. Izboljšati bo treba kakovost izdelkov in storitev, ki so nekoliko slabše zaradi dotrajanosti opreme in prostorske stiske, bolje nagraditi inovacijsko dejavnost.« Nalog je veliko, v našo osnovno organizacijo pa je vključenih 11 komunistov. Pri boljšem delu nas »ovira« še dvoizmensko delo. Res smo včasih nemarljivi pri uresničevanju načrtovanih nalog, vendar so v ospredju naših prizadevanj rezultati gospodarjenja. Nekatere naloge se celo podvajajo, pomembno paje tudi zadovoljstvo delavcev. Če je ta z osebnim dohodkom zadovoljen, je v delovni organizaciji manj težav, uspehi pa večji. Sklepe bomo seveda prilagodili našim razmeram, in jih poskušali kar se da dosledno izvajati,« je ob koncu pogovora poudaril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v Rekovi delovni organizaciji Tiskarna Rajko Pražnikar. Odprli oktobrski sejem Gorenja je po naši sodbi sprejemljiv tako za delavce Gorenja kot tudi za širšo družbeno skupnost. čeprav vsem nalaga dokaj težka bremena,« je dejal Herman Rigelnik. Sejem je nato odprl predsednik Savinjsko — šaleške gospodarske zbornice Ivo Kos. kije poudaril, kako velik pomen ima ta sestavljena organizacija za občino Velenje. kakor tudi za celotno Slovenijo. »Trdno smo prepričani, da ima Gorenje možnosti za uspešno poslovanje in raz- cvet. Menimo, da bo novo Gorenje, prenovljeno, programsko razčiščeno in razbremenjeno pretek':h obveznosti, preoblikovano tako, da bo široko odprto navzven, do ostalega združenega dela, da mu bo to omogočilo nov vzpon, odprlo nove razvojne možnosti, nova sodelovanja in povezovanja za realizacijo tehnološko najbolj zahtevnih programov s področja procesne opreme, robotizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov . . .«, je menil Ivo Kos. V ponedeljek je sozd Gorenje v Rdeči dvorani odprla svoj tradicionalni oktobrski sejem. Z letošnjo predstavitvijo, ki poteka pod geslom »Z izkušnjami in znanjem v prihodnost«, želi Gorenje prikazati smeri svojega nadaljnjega razvoja ter utrditi odnose s številnimi partnerji. Sozd sedaj sestavlja 16 delovnih organizacij in tri delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. V felotnem poslovnem sistemu jorenje združuje delo okoli Številni gostje:' gospodarstveniki. poslovni partnerji, predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in drugi obiskovalci, so se nato napotili v Rdečo dvorano ter si ogledali razstavljen proizvodni program sozda Gorenje. Prikazani dosežki so plod trdega dela, pa tudi rezultat sodelovanja in povezovanja med delovnimi organizacijami in zunanjimi institucijami. Sejem sozda Gorenje, kije vsekakor vreden ogleda, bo odprt do 2. novembra. Skrb za kakovost izdelkov bo v prihodnje še pomembnejša naloga 4 stran ★ nSS C3S NAŠI KRAJI IN LJUDE Titovo Velenje 25. oktobra 1984 KS Bele vode Lepa pokrajina odpira srce kmečkemu turizmu Marsikoga med vami, dragi bralci. pol gotovo še nikoli ni zanesla v Bele vode, v to idilično hribovsko vas, ki se razteza od Greben-ška z nadmorsko višino 480 metrov, kjer se združita Bela voda in Hudi potok, pa do koče na Smrekovcu, na višini 1377 metrov. Najvišje ležeče kmetije pa dosegajo 1000 metrov nadmorske višine. Ta krajevna skupnost je po površini ena največjih v občini, po številu prebivalcev pa ena najmanjših, saj šteje sedaj le še 264 prebivalcev. Od nekoč naseljenih 75 domačij jih je sedaj ostalo le še 54. Na to so vplivali boljši življenjski pogoji v dolini, oddaljenost kraja od mesta, slaba cestna povezava predvsem v zimskem času ter prešolanje otrok višjih razredov na centralno šolo v Šoštanj. Zdaj je tod še 28 domačij, kjer imajo status kmeta, ijudje pa se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Ostali .so zaposleni v dolini v različnih organizacijah združenega dela. Na višje ležečih, opuščenih kmetijah je organizirana pašna skupnost, v katero je vključenih 8 kmetij, ki tu pasejo od 50 do 60 glav goveje živine. Sicer pa je na kmetijah v Belih Vodah od 380 do 400 glav goveje živine, pomembno pa je tudi to, da se v;dno več mladih vključuje v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Tako se vsako leto uitiiiDin Zapel je tudi vaški pevski zbor povečuje odkup pitane govedi. V letu 1982 je bilo naprimcr oddano 46 pitancev, lansko leto pa že 55 pitancev. Zaradi oddaljenosti in slabih cestnih povezav se v mlečno proizvodnjo vključuje le en kmet. Vedno večje je zanimanje za razvoj kmečkega turizma, saj so Bele vode med drugim tudi izhodišče za številne izletniške poti na Smreko-vec, Mozirske planine, na Koroško preko Kramarice in Slemena ter v druge planinske predele. Prav zato nekateri domačini že urejajo svoje stanovanjske objekte tako, da bodo lahko privabili tudi takšnega oddiha željne turiste. Vse kulturno in družbenopolitično življenje v kraju se odvija na osnovni šoli, ki je podružnica osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja. Solo so zgradili leta 1961, v njej pa imajo organiziran celodnevni pouk do 4. razreda. Vpis je dvoleten, ker je otrok premalo za vsakoletni spis. V prvem in tretjem razredu imajo sedaj 13 učencev, pouk pa se prične ob 8. uri in traja do 15. ure. Organizirane imajo tudi tri do štiri interesne dejavnosti, v katere so vključeni vsi učenci. Zelo pogrešajo športno igrišče in bolje opremljeno telovadnico, vendar upajo, da bodo tudi ta problem v prihodnjih letih uspešno razrešili. V letošnjem letu so se lotili obnove šolske stavbe, ker je objekt že močno propadal. Delno so popravili streho ter postavili snežne branike, zaščitili so okna in zamenjali poškodovane stopnice. Otroci, ki obiskujejo šolo, so oddaljeni od kraja tudi po dve uri hoda. Posebno težko jim je pozimi in takrat, ko začnejo obiskovati centralno šolo Biba Roeck v Šoštanju. Takrat pešačijo do doline in so tudi po 14 ur zdoma. Zato si, skupno s starši, zelo želijo urejen prevoz do vasi, kar naj bi bilo v letošnjem letu končno vendarle uresničeno. Sicer pa je ureditev spodnjega, najbolj strmega in neasfaltiranega dela ceste najpomembnejša naloga, ki jo bodo krajani skupno z družbeno pomočjo in s sodelovanjem JLA skušali kar najhitreje uresničiti. Pomembna naloga pa je tudi razširitev telefonskega omrežja in sicer za 29 telefonskih naročnikov. Poleg teh je pred prizadevnimi krajani še vrsta drugih opravil, vsa bodo zahtevala njihovo veliko skrb in skupne solidarnostne akcije, s katerimi so si že doslej skrajšali pot do postavljenih ciljev. B z Lovska družina Oljka Šmartno ob Paki Največ pozornosti gojitvi in ohranitvi divjadi Lovci so poleg kmetijstva in gozdarstva najpomembnejši člen pri ohranjanju divjadi. Hkrati pa je izkušen lovec pomembna sestavina SLO in DS. V lovsko družino Oljka Šmartno ob Paki je vključenih 48 ljubiteljev narave in divjadi. Lovišče te družine meri kar 2400 hektarjev, razprostira pa se na področju treh občin oziroma osmih krajevnih skupnosti. Naloge delovnega programa šmarških lovcev so razdeljene v gojitveni in društveni del. ,,Gojitveni del je področje, ki zahteva ogromno dela, naporov in dobre volje. V našem lovišču obnavljamo, izdelali smo tudi nekatere nove krmilnice za fazane in krmišča za srnjad. Na primernih mestih pa zaradi lažjega opazovanja in ocenjevanja divjadi naredimo lovske preže. V letošnjem letu smo zgradili tudi oboro za izpust fazanov," je povedal pred- sednik zelene bratovščine iz Šmartnega ob Paki Tone Križ. To pa ni bilo vse delo šmarških lovcev v tem letu. Dogradili so dom v Skornem z dvema prostoroma za društveno dejavnost. Njihova prednostna naloga pa je še skrb za varstvo okolja. Tudi društvena dejavnost lovcev iz Šmartnega ob Paki je zelo pestra in bogata. Vsako leto pripravijo kakšno predavanje (letos o gojitvi srnjadi) in tako skrbijo za izobraževanje članov. Na rednih mesečnih sestankih sproti ocenjujejo in se dogovarjajo za delo v prihodnje. Tudi komisije, teh imajo kar precej, dobro delajo. ,,Čeprav tu in tam kdo od kmetov na področju našega lovišča ,,ner-ga" ob večji škodi na poljščinah in posevkih, je naše sodelovanje z njimi dobro. Lahko pa povem to, da kmetje še premalo prijavljajo škodo, ki jo je na njihovih poljih povzročila divjad. Zaradi lepote divjadi mariskdo manjšo škodo kar ,,zameži". Naš sogovornik je med drugim povedal tudi to, da imajo na svojem lovitvenem področju veliko potepuških psov, ki na divjadi povzročajo veliko škodo. Opozorila lastnikom, da naj privežejo svoje štirinožne prijatelje tudi zaradi možnosti okužbe s steklino, do sedaj niso Rečica ob Savinji Znova uspešna razprodaja Ob vse večjem upadanju kupne moči je socialistična zveza v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji že letos pomladi dala pobudo za organizacijo prodaje rabljenih oblačil, obutve in opreme. V sodelovanju z ostalimi dejavniki je prodajo pripravila krajevna organizacija Rdečega križa in že prva pomladanska akcija je uspela. Brez pomislekov in predsodkov seveda ni šlo, sama akcija pa jih je v najlepši možni meri ovrgla in mnogo prebivalcev seje že takrat odločilo, da bo zagotovo sodelovalo na prihodnji. To je bila vsekakor lepa spodbuda organizatorjem, da s podobnimi akcijami nadaljujejo in v nedeljo so znova pripravili prodajo rabljenih oblačil, obutve in opreme. Dokaj pestra izbira in predvsem vabljive cene so lahko zadovoljile številne kupce, zato so se na Rečici ob SavinjiVazumljivo odločili, da bodo s takšnimi razprodajami še nadaljevali, ob tem pa je vsekakor zanimivo dejstvo, da so v vsej Gornji Savinjski dolini na Rečici edini, ki so se takšne akcije lotili. Nedeljska akcija je vnovič potrdila pravilnost te koristne zamisli Tone Križ veliko zalegla. Naj med društvenimi nalogami članov lovske družine Oljka zapišemo še organiziranje lovsko strelskega tekmovanja na glinaste golobe ob letošnjem krajevnem in občinskem prazniku. Po besedah predsednika lovske družine Šmartno ob Paki Toneta Križa je delo društva dobro in člani te zelene druščine dokaj uspešno izvajajo naloge, ki jim jih je pri ohranjanju divjadi in narave zaupala družba. Zal, pa že dalj časa opažajo, da se poprečna starost članov veča. Vse premalo imajo v svojih vrstah mladih. ,,Biti član lovske družine pomeni uresničevati določene obveznosti, hkrati pa je ta konjiček povezan z velikimi materialnimi stroški. In prav tu moramo iskati vzroke za nevključevanje mladih v naše vrste." Tudi v prihodnje bodo člani lovske družine Oljka iz tretjega centra Šaleške doline namenili precej skrbi. gojitvi in ohranitvi divjadi v svojem lovišču, varstvu narave in okolja, pridobivanju novih, predvsem mlajših članov, hkrati pa bodo razvijali bogato društveno dejavnost. Prišla je tetka Jesen Tetko Jesen, ki prinese toliko dobrot, imajo otroci zelo radi V teh dneh je v vzgojno varstvenih zavodih, po društvih prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, šolah, zelo živahno. Povsod organizirajo praznovanje Tetke Jeseni. Otroke obišče v ži-vopisana oblačila oblečena ženica, ki jim prinese tudi veliko košaro dobrot — jabolk, hrušk. grozdja, kostanja, sladkega ja-bolčnika in še in še bi lahko naštevali. Otroci sprejmejo tetko z velikim navdušenjem, zapojejo ji pesmice, ki so se jih naučili, z njo pa se tudi pogovarjajo o jeseni. Nadvse veselo in slovesno je bilo tudi na praznovanju Tetke Jeseni v vrtcu Lučka. Kmetije stojijo po dve ali tri skupaj, tudi središče ni mnogo večje. Šola je središče kulturnega in družbenopolitičnega življenja v vasi SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Tomo Hudoletnjak Vsi. ki se kakorkoli vključujejo v delo humanitarnih organizacij, Toma Hudoletnjaka dobro poznajo. Pa ne le ti. Tudi gasilci, pa krajani krajevne skupnosti Sa-lek-Gorica vedo, da je Tomo človek, ki opravi še tako zahtevno nalogo z neizmernim čutom odgovornosti in z veliko mero zavzetosti. Zelo bogata je njegova društvena in družbenopolitična dejavnost. Nalog, ki jih je nosil na svojih ramenih, je bilo pred leti veliko. Tudi sedaj mu jih ne manjka. Še najbolj pa Toma po- mM t Tomo Hudoletnjak znajo po njegovem prizadevnem delu v organizaciji Rdečega križa, kjer dela že svojih 35. let. »Od leta 1949 je moja življenjska pot povezana« z dejavnostjo v tej človekoljubni organizaciji. Bil sem več let predsednik takrat mestne organizacije Rdečega križa v Šoštanju, pa predsednik okrajnega odbora, tajnik, po reorganizaciji pa član izvršnega okrajnega odbora Rdečega križa Celje, član republiškega odbora te humanitarne organizacije Slovenije,« se spominja začetkov naš sogovornik. Na zastavljeno vprašanje, kako da se je vključil ravno v to organizacijo, je odgovoril: »Izučil sem se za medicinskega tehnika. Čutil sem, da moram svojo osnovno dejavnost razdajati pomoči potrebnim ljudem.« Na koliko zdravstvenih predavanjih in tečajih za voznike motornih vozil je Tomo učil udeležence kako je treba človeku v nesreči pomagati, kakšno je zdravo življenje in podobno, ne ve. Koliko prostovoljnih ur je »porabil« za dejavnost organizacije Rdečega križa ni nikoli razmišljal". Nikoli mu ni bilo žal izgubljenega časa. tudi denarja. Vedno je bila v ospredju skrb za človeka. Z veliko mero odrekanja in dobre volje je uspešno uresničeval vse naložene mu naloge. »Takrat smo bili res sami intuziasti. Delali, predavali smo vse brezplačno, še kilometrine ni bilo.« Občina Velenje se po številu krvodajalcev uvršča v sam vrh v republiki in celo domovini. Tomov delež pri tem je gotovo velik. »S prvimi odvzemi te pomembne življenjske tekočine smo v Titovem Velenju začeli leta 1953. Orali smo seveda ledino in zato nam težav ni manjkalo. Bilo je naporno in zahtevno. Prepričevati smo morali predsednike delavskih svetov, vodilne delavce o plemenitem dejanju, ki ga opravljajo darovalci, da so jih ti >pustili< za kakšno uro z delovnega mesta. Napori so se nam bogato obrestovali. V vrstah krvodajalcev so ljudje različnih poklicev, največ med njimi je rudarjev. Vesel sem, da opravlja to plemenito in humano delo vedno več občanov naše občine.« Tomo nikakor noče govoriti le v eni osebi, ampak vztrajno ponavlja smo. smo, smo. Zadovoljstva ob pogledu na veliko množico delovnih ljudi in občanov Šaleške doline, ki so se udeležili zadnje trodnevne krvodajalske akcije ob koncu preteklega tedna, nikakor ne more skriti. »Uspeli smo tudi zaradi tega. ker smo na vseh zdravstvenih predavanjih poudar-jalf-potrebo po tej življenjski tekočini.« Tomo je že več let predsednik komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje. Žal, sam zaradi bolezni ni krvodajalec. »Na tem področju delam kot organizator«, pojasni. Pred štirimi leti je naš sogovornik odšel v zaslužen pokoj, vendar ne more in ne more mirovati. Človek ga sreča povsod, na raznih tekmovanjih ekip prve medicinske pomoči, na izpitih za voznike motornih vozil in še in še bi lahko naštevali. »Srečo smo imeli pri izbiri sekretarja občinskega odbora Rdečega križa Velenje. Moje začetno delo na tem področju zelo uspešno nadaljuje hči Darinka. Dokler mi bodo dopuščale moči in zdravje, bom vedno pripravljen delati v tej humanitarni organizaciji.« Tomovaiogata aktivnost s tem še ni izčrpana. Med drugim je ' marljiv član šoštanjskega gasilskega društva, občinske gasilske zveze, v društvu invalidov, v krajevni skupnosti Šalek-Gorica pa se skupaj z drugimi >ubada< s vprašanji na področju socialnega skrbstva. Vsega, kar nam je Tomo povedal. nismo mogli zapisati. Na voljo nimamo toliko prostora. Klepet z njim je bil poln bogatih življenjskih izkušenj zdaj na tem. drugič na drugem področju. Upamo, da smo zapisali najpomembnejši delček njegove pripovedi o sebi. svojemu delu. Kljub temu. da je upokojen, mu ostane za konjiček, delo v vrtu in majhnem sadovnjaku, kjer preživi vsako .prosto urico, le malo časa. °!aninsko društvo Mozirje Obnavljajo kočo Gostišče Ržen Znana in priljubljena planinska postojanka na Mozirski planini je bila v preteklih letih izredno slabo vzdrževana in nad njenim stanjem so se dobesedno zgrozili tudi člani gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije. Obnova je bila torej več kot nujna in v letošnjem letu so se prvih obnovitvenih del z veliko mero vnetne in požrtvovalnosti lotili člani mozirskega planinskega društva. Prva njihova naloga je bila. da preprečijo nadaljnje propadanje, zato so obnovili ostrešje, pri tem pa imeli z novo kritino veliko nepričakovanih težav, ki pa jih bodo v leh dneh vendarle razrešili. Več kot vprašljiva je bila tudi požarna varnost, ki sojo iz-bolišali z dvema novima dimnikoma. Tudi ogrevanje so preusmerili na trda goriva, zato so zgradili novo deponijo in s tem pridobili še prostore za novo obednico. S tem bodo letošnja dela zaključili, prihodnje leto pa se bodo lotili celovite in temeljite obnove svoje postojanke. Z vsemi deli nameravajo končati leta 1986. ker predvidevajo, da bodo ob 90-letnici te postojanke na Mozirski planini pripravili dan slovenskih planincev in ob tem prenovljeno postojanko slovesno izročili namenu. Seveda velja povedati, da se pri vseh teh naporih trudijo v kar največji meri vključili v celovito reševanje problemov turističnega centra Golte. Jasno je. da brez. težav pri obnavljanju ni šlo. največ pa so jim jih povzročili zlasti prevozi potrebnega materiala, ki sojih s pomočjo prizadevnih .prevoznikov uspešno razrešili. Za doslej opravljeno delo so porabili sto starih milijonov, sami pa prispevali še 1.800 udarniških ur. Ob tem pa velja grenko spoznanje, da se ob 800 članih društva delovnih akcij v glavnem udeležujejo eni in isti, med njimi pa je še najmanj mladih. Predvsem med starejšimi je veliko tistih, ki so se doslej udeležili vseh prostovoljnih delovnih akcij, med njimi pa resnično velja pohvaliti Antona Se-verja. Ivana Slatinška in Mirka Ko-vačiča. Potrebna sredstva za temeljito obnovo te postojanke so si zagotovili s Domočio Planinske zveze Slovenije, Modne konfekcije Elkroj, obrtnikov in posameznikov, pomemben delež pa je' prispevalo društvo samo. Le kdo v okolici Šoštanja in Titovega Velenja ne pozna priljubljene šoštanjske gostilne Ržen? Tokrat smo jo izbrali, da vam jo predstavimo. Prijazna Eva Ržen nam je rade volje odgovorila na vse, kar nas je zanimalo. Začelo se je z kraškim pršutom in domačim teranom, ki sta še vedno posebnost gostilne. Kmalu pa so na mize gostov začele prihajati tudi druge izbrane jedi. Danes vam pri Rženu poleg običajnih ponudijo tudi morske in sladkovodne ribe, največkrat si gostje zaželijo lignjev, ponudijo pa vam tudi rakce, škampe na buzari in na pariški način. Hišna posebnost pa so poleg dobro znanega kraškega pršuta tudi sirovi žličniki z jurčki. Pri Rženu je še posebno polno ob večerih. Zato ni mačji kašelj Evi in kuharici postreči in skuhati za toliko gostov. Krepko je treba poprijeti, da so ti zadovoljni. ,.Včasih priskoči na pomoč tudi deset let stara hči," pravi Eva, ki se včasih sama sprašuje, kako vse zmore. To smo jo vprašali tudi mi in s simpatičnim nasmehom nam je odgovorila: ,,Če ne bi imela tako rada tega poklica kot ga imam, ne bi zmogla. Delati moraš z ljubeznijo, pa gre." In kako si je gostišče Ržen prislužilo pet zvezdic za kvaliteto, seveda tudi nismo pozabili vprašati, čeprav nam je bil odgovor bolj ali manj že znan, tako kot je vsem tistim, Ki so že kdaj obiskali to gostišče. Preprosto, pet zvezdic so si zaslužili za urejenost, čistočo, predvsem pa je na zvezdice vplivala odlična hrana. ,,Kar osemdeset odstotkov naših gostov pride k nam, da kaj poje in komaj dvajset jih pride samo nekaj spiti." Pri Rženu so tudi zvesti tradiciji, saj je tam moč dobiti samo točena vina. Najbolj priljubljen je seveda kraški teran, ki na mize gostov prihaja od kmetov s Krasa, ponudijo pa vam lahko tudi odličen Koprski refošk. Gostišče Ržen lahko v svoji notranjosti sprejme kar sto petdeset gostov, poleti, ko pa je tudi na vrtu živahno, pa kar dvesto. Zato je pr^Rženu tudi veliko svatbenih kosil. Ne pozabimo povedati še tega, da je gostišče Ržen odprto vsak dan razen ponedeljka od 12. pa do 22. ure, ob nedeljah pa odprejo že prej, ob 9. uri zjutraj. V prihodnjih dveh letih čaka mozirske planince še veliko dela ■ Evo Ržen pozna veliko gostov Iščemo najstarejšo fotografijo V našem uredništvu se je oglasila Marija Krenker iz Plešivca. Dejala je. da si je vzela čas, pobrskala po predalih. našla nekaj fotografij ter nagi jih prinesla. Objavljamo fotografijo, posneto leta 1920. Na njej so strelci, ki so za lepo nedeljo streljali z mož-narji v Florjanu pri Šoštanju. Če se nam pokvari dežnik, je tu. Dežuje. Še več, ltfe kot iz škafa. Pa ta dežnik. Pokvari se takrat, ko je najmanj trebff, ko ga najbolj potrebujemo. Kaj bomo sedaj? Kupili novega? Včasih je bil to edini izhod, če si hotel v nevihti ostati suh. Vsaj v Titovem Velenju. Odslej pa bo drugače. Pokvarjenega dežnika ne bo potrebno nadomestiti z novim, amcak iM lahko odnesemo popravit v Dežnikarstvo Edvarda Petriča. Že dober mesec dni smo bogatejši za nov storitveni lokal. Več kot potreben. Zato Edvard Petrič tudi ni imel problemov, ko je iskal najrazličnejša soglasja. Veliko pa so mu z denarjem pomagali tudi prijatelji, banka, ki mu je odobrila kredite in Obrtno združenje Velenje. Prostor je našel na Splitski 13 (bivši foto Tekauc). Edvard pa v njem popravlja vse vrste dežnikov, senčnikov ter šotorov oziroma baldehinov za počitniške prikolice. Ker je dela že po mesecu dni veliko, F Jvard razmišlja, da bo zaposlil kakšnega delavca. Najraje nekoga, ki zna šiivati. Zelo zanimiva je zgodba, ki ga je pripeljala do tega, da sedaj popravlja dežmike ... Se spomnite poletja? Ni še; tako dolgo od tega. Edvard je bil na morju, v Čikatu. Tam so imeli za izposoditi cel kup senčnikov, piotrebnih popravila. Pa si je tudi ;sam sposodil takšne- začel dežnike tudi sam izdelovati. Trenutno ima veliko dela s prenovo in z reklamnimi senčniki za delovne organizacije in zasebne gostinske lokale. Seveda ga nismo pozabili vprašati, če se popravilo dežnika sploh izplača. Samo nasmehnil se je in nam odgovoril: ,,Seveda se. Najdražje popravilo, če je potrebno zamenjati tudi platno, stane 600 dinarjev, druga popravila pa nikoli ne prekoračijo vsote 400 dinarjev. Sedaj pa poglejte, koliko stane nov dežnik in izračunajte, koliko pridobite, če starega popravite ali prenovite." Res je. Odslej se nam ne bo potrebno več spraševati kaj s starim, pokvarjenim dežnikom, ki mu manjka mogoče samo kakšna malenkost. Namesto v trgovino po novega, bomo raje odnesli pokvarjenega v Dežnikarstvo Edvarda Petriča in problem bo rešen. njkp Edvard Petrič popravlja dežnike ga. Jezen, se je dela kar sam lotil, ob tem pa seveda ni pozabil povedati upravniku campa, Kakšno slabo blago izdajajo. Pa mu je upravnik odvrnil, da bi rade volje vse popravili, če bi le našli koga, ki bi to znal. Edvard je začel razmišljati in rezultat je tu. Hitro kajne, če vemo, da je bil od poletja pa do odprtja lokala že tudi na izpopolnjevanju v Indip Lendava, v Vis Varaždin in tovarni dežnikov v Ljubljani. Zaenkrat Edvard dežnike, senčnike, baldehine samo popravlja, resno pa razmišlja o tem, da bi G KULTURA • KULTURA • KULTURA e>, mm spet odprta V severozapadnem obrambnem stolpu velenjskega gradu, ki je bil leta 1660 preurejen v grajsko kapelo, so ob letošnjem občinskem prazniku odprli stalno zbirko cerkvene umetnosti. Seveda to ni več prvotna oprema te kapele, ki je bila nekdaj zelo bogata in o kateri vemo tudi to, da so še v času med obema vojnama v tej kapeli visele 4 dragocene oltarne table iz 15. stoletja, neznanega slikarja, imenovane »velenjske table«. Odkod so prišle table v zbirko oziroma v kapelo na gradu, ne vemo. Lastnik jih je dal restavrirati v Miinchenu. kjer so bile še leta 1933. Nato so prišle v prodajo k mariborskemu stari-narju Peternolliju, kjer jih je kupil dr. Fran VVindischer in jih leta 1936 mecensko poklonil Narodni galeriji v Ljubljani. Tabli sta bili leta 1938razstavljenivLjubljaniv okviru velike retrospektivne razstave »tuji slikarji od 14. do 20. stoletja«, kot posebnost zapoznelega nasledstva realističnega oglatega sloga. Po vojni so opremo v kapeli izselili, brezvreden plitki relief glavnega olatarja pa se še danes nahaja na grajskem podstrešju. Tako je kapela vse do danes služila le za odlaganje materiala in deponiranje muzealij. Zdaj je urejena zunanjost stavbe, njena škodlasta streha in notranjščina z obokanim stropom, nišo in dvema manjšima oknoma. V tako prenovljeni kapeli je danes razstavljena cerkvena umetnost iz nekdanje škalske kapelah. Na eni od teh slik je upodobljena smrt sv. Jožefa in se nahaja v ljubljanski Narodni galeriji. na drugi pa je sv. Janez Nepomuk, podoba, kije osrednja umetnina v prenovljeni kapeli. Sv. Janez Nepomuk je bil zaščitnik pred poplavami. Slika je velika 2.5 x 1,5 m in je nastala med leti 1750—60. Zaradi grobih preslikav ob obnovi cerkve v Skalah leta 1912 je bila slika pred razstavo v kapeli restavrirana. To delo. ki ga je opravil akademski slikar Čoro Skodlar iz Ljubljane, žal še ni zaključeno, zato ie razumljivo, da ne vidimo slike v njeniprvotnilepoti.vsepakaže.da gre za stvaritev, ki izpričuje značilne elemente Straussovega slikarskega mojstrstva. Sliko je za razstavo odstopil Župnijski urad sv. Martina. Slikovita lesena kipa sv.Florja-na in sv. Jurija v rimskih oblačilih je svoječasno odkupila velenjska kulturna skupnost in s tem usmerila zbiranje in ponovno predstavljanje cerkvene umetnosti iz Škalske cerkve. Oba svetnika v nadnaravni velikosti sta bila narejena za glavni oltar nekdanje cerkve. Pozlačene plasti dveh svetnikov in klečečega angela pa so pripadale drugi oltarni celoti in jih pripisujemo celjskemu baročnemu kiparju Ferdinandu Gallu (1709—1788). Vse plastike je delno restaVriral in zaščitil Milojko Kumer iz Šoštanja. Tudi slednje 3 baročne svetnike. nekaj baročnih oltarnih de- Prireditve v novembru Ponedeljek in torek, S. in 6. novemora 1984 SVETLANA MAKAROV1Č: Zgodbice iz mačje preje, izvaja avtorica, za osnovne šole občine Velenje po posebnem razporedu. V torek, 6. november 1984 — obisk v Zagrebu Odhod avtobusa na razstavo »KITAJSKA 8.000 LET« ter koncert Angelo Romero, ZDA. kitara, v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu, ob 19.30. Cena aranžmaja 1.000 din. Prijave sprejemamo do 31. oktobra oziroma do zasedbe avtobusa. Odhod ob 14.30 izpred Rdeče dvorane, povratek do 23.30. S Petek, 9. november 1984, ob 19.00 — knjižnica Titovo Velenje Otvoritev razstave slik. grafik, risb in objektov akademskega slikarja j JOŽEFA MUHOVIČA. Uvodna beseda Jana Vesel. V kulturnem programu j sodeluje Zvone Richter. klarinet, ob spremljavi pianista Hinka Haasa. j Sreda, 14. november 1984, ob 1930 — dom kulture Titovo Velenje Koncert SLOVENSKEGA OKTETA. Umetniški vodja Anton Nanut. Na [sporedu so renesančne in slovenske narodne ter umetne pesmi ter pesmi drugih i narodov in ljudstev. Vstopnina 200 din! Vstopnice prodajajo od 5. novembra dalje. Popusti »običajni! cerkve. Seveda je to samo del bogate opreme te srednjeveške cerkve, kije bila leta 1722 baro-kizirana. V njej je bilo pet oltarjev. Najlepši med vsemi je bil glavni oltar s podsbo sv. Jurija, katere avtor je slovenjegraški slikar Janez Andrej Strauss (1721 —1783). Podoba je sedaj v cerkvi Matere božje v Starem Velenju. Isti slikar je naredil še sliki za oltarja v dveh tajlov in bogate starinske mašne plašče sta odstonili velenjski župnišči. Čeprav je zbirka zaenkrat še številno skromna pa kljub temu nudi zanimivo informacijo o očuvanih spomeniških vrednotah in o posebnih okoliščinah, ki so bile na premogovniških območjih odločujoče pri ohranjevanju dra-gotin naše kulturne dediščine. Petek, 16. november 1984, ob 19.00 — dom kulture Titovo Velenje FedjaSehovič: ME NISMO KURBE. SMO PLESALKE, politična komedija, v izvedbi Kulturno umetniškega društva »Zarja« Trnovlje-Celje. Režija: Štefan Žvižej. Vstopnice po 200 din prodajajo od 8. novembra dalje. Popusti običajni! Torek. 20. november 1984 NACE SIMONČIČ: Kljukčeve dogodivščine, izvaja Lutkovno gledališče Maribor, za vrtce in osnovne šole po posebnem razporedu Sreda. 21. november 1984, ob 19.00 — dom kulture Titovo Velenje Koncert v okviru Festivala revolucija in glasba: Akademski pevski zbor »BORIS KRAIGHER« iz Maribora in Ritmično-plesna skupina KAZINA iz Ljubljane. Vstopnina 150 din! Vstopnice prodajajo od 16. novembra dalje. Popustov ni! Vstopnice lahko dobite v predprodaji v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 10.00 do 15.00. v četrtek in soboto od 8. do 13.00 ter eno uro pred prireditvijo pri blagajni doma kulture Titovo Velenje. Šolska mladina imi'50% popust, sindikati pa 10% popust. 6. stran ★ nas cas OD TU IN TAM Titovo Velenje -k 25. oktobra 1984 Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Premalo uveljavljanja novosti Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Titovo Velenje je 19. oktobra pripravilo drugo med, občinsko posvetovanje o požarni varnosti. Prvo in zelo uspešno posvetovanje je bilo lani v Šoštanju, letos pa se je posvetovanja uaeležilo <4u predstavnikov delovnih organizacij, inšpekcijskih služb in interesne skupnosti za varstvo pred požari iz. koroškega in savinjsko-šaleškega področja. Na tem posvetovanju so sodelovali tudijugoslovanski izdelovalci opreme in naprav za odkrivanje, javljanje in gašenje požarov. Med razstavljalci so bili Zarja iz Kamnika. Pastor iz Zagreba. Varnost iz Ljubljane, velenjska enota Dravinjskega doma in drugi. Nekatere tehnične novosti in opremo pa so ob tej priložnosti razstavili tudi velenjski gasilci, vse skupaj pa potrjuje dejstvo, da so organizatorji posvetovanja združili področji preventive in opera-tive. Vsebino in pomen petkovega posvetovanja je predsednik društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja. Miroslav Mohorko ocenil takole: »Posvetovanje je kljub skromni udeležbi uspelo, predvsem zato. ker so vsi udeleženci z velikim zanimanjem spremljali predavanja. zlasti pozorno pa so prisluhnili novostim s področja požarne varnosti. Tudi nov zakon o požarni varnosti, sprejet v letošnjem letu. prinaša vrsto novosti. Za odgovorne delavce v delovnih organizacijah določa precej večjo Udeleženci posvetovanja so z zanimanjem prisluhnili novostim s področja požarne varnosti odgovornost kot doslej, pa tudi višje kazni za kršitelje zakonskih določil. Končno prinaša nov zakon tudi več možnosti za preventivno aktivnost na tem področju. Znano je namreč, da dosedanje akcije niso dale željenih rezultatov. O tem najbolj zgovorno priča poročilo občinskega inšpektorja o požarno varnostni oceni, s katerim so se, udeleženci seznanili na tokratnem posvetovanju. Število požarov se namreč iz leta v leto povečuje, to pa nas obvezuje k temeljitejšemu izvajanju preventivnih akcij. Ugotavljamo tudi. da smo zlasti zadnja leta. premalo naredili na preventivnem področju. ker smo več delali na področju operative. Posledica tega pa je. da imamo pFemalo izobraženih ljudi, na tem strokovnem področju. Velja tudi ugotovitev, da vse premalo uvajamo v naše delovanje novosti, nekaj teh je bilo razstavljenih tudi na našem posvetovanju preprečevanja požarov. Zato je ena naših najpomembnejših nalog, da sedanje stanje bistveno izboljšamo. Le tako lahko pričakujemo, da bomo na tako pomembnem področju, kot je požarna varnost, dosegli' željene rezultate. b. M Občinska konferenca ZSMS Mozirje Boljše delo osnovnih Mladi Gornje Savinjske doline so konec prejšnjega tedna na programski seji občinske konference ocenili svoje delo v preteklem obdobju, obenem pa so sprejeli tudi programske usmeritve za delo v naslednjem obdobju. Posebej so poudarili, da so na začetku tega mandatnega obdobja dopolnili svojo organiziranost z ustanovitvijo svetov in komisij. Ob tem velja ugotovitev, da novi organi niso zaživeli v željen i meri, pa tudi delo nekaterih komisij bodo morali združiti, predvsem zaradi kadrovskih zadreg. V jesenskem času so lani veliko pozornosti namenili poklicnemu usmerjanju in kadrovskim razmeram v mozirski občini, kar je tudi sicer njihova stalna naloga. Z dvodnevno politično šolo za vodstva osnovnih organizacij so pozimi poskrbeli tudi za idejnopolitično usposabljanje, temu področju pa tudi sicer namenjajo precej pozornosti. Tudi organizacijsko so se okrepili. Ustanovili so novo osnovno organizacijo v tozdu Kemija, mladi kmetovalci v Poljanah nad Rečico pa so ustanovili svoj aktiv mladih zadružnikov, ki se je doslej izredno izkazal s svojim delovanjem. Zlasti velja poudariti, da so močno poživile delo osnovne organizacije v nazarski lesni industriji, ustanavljajo aktive v gozdnem gospodarstvu, prav tako koordinacijski svet v Mozirju, bolje delujejo tudi mladi v Solčavi in Kokarjah, povsem zamrlo pa je njihovo delo v Lučah. Omeniti velja tudi nekaj rednih akcij. Sem sodijo tekmovanja ,,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti" in srečanje z vojaki ob meji, tekmovanje ,,Mladi in kmetijstvo", občinsko in regijsko, pohod po poteh 14. divizije in drugi pohodi, ki so se jih udeležili doma in po Sloveniji, organizacija lokalnih in sprejem zvezne štafete mladosti, pohod po poteh partizanske sanitete na Solčavskem, ,,Naša beseda 84", sodelovanje v kulturnem tednu in še bi lahko naštevali vrsto prireditev in akcij. Posebej pestro je bilo njihovo delovanjema športnem področju. Zelo dobro sodelujejo tudi z mjadimi v pobrateni občini Čajetina. Veliko časa so v tem letu namenili zlasti mladinskemu prostovoljnemu delu, pri čemer so se poslužili predavanj in predvajanj filmov, žal pa zaradi znanih razlogov niso bili posebej uspešni. Posledica tega je bila, da tudi brigada Slavka Šlandra na delovni akciji Bela krajina 84 ni bila popolna. Ne glede na to so mladi dosegali lepe delovne uspehe in zanje prejeli posebno priznanje republiške konference. Ker mladinsko prostovoljno delo precej šepa, bodo tudi v prihodnje reševanju te organizacij problematike namenjali veliko časa in dela. Posebej so poudarili, da se bodo v prihodnje še bolj vključevali v bitko za dolgoročno gospodarsko stabilizacijo, kar je vsekakor še kako pomembna naloga mlade generacije. Pomembno področje je tudi delegatski sistem v katerega se mladi učinkovito vključujejo, seveda pa z doseženim nočejo biti zadovoljni. Okrepiti bodo morali tudi sodelovanje s pionirsko organizacijo, predvsem pa seveda poklicno usmerjanje. Tudi mladinsko politično šolo bodo obogatili in tako vanjo vključili še več mladih, obenem pa bodo še naprej organizacijsko krepili svoje vrste. Bolj bodo morali povezati mlade komuniste v občini in zagotoviti njihovo aktivno delovanje v mladinski organizaciji. Še naprej bodo razvijali in krepili stike z mladimi iz občine Čajetina ter z vrstniki v zamejstvu in v sosednjih občinah. Pomembne naloge jih čakajo še na področju obrambnih priprav, stanovanjske izgradnje, ustanoviti nameravajo klube OZN, pereče je področje štipendiranja in uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, občinska konferenca pa se bo morala bolj povezati z zgornjesavinjskim študentskim klubom, zlasti pri organizaciji študentskega raziskovalnega tabora. NAJMLAJŠI GOBAR — Sašo Brajer ima komaj štiri leta, pa že vneto gobari, seveda skupaj s starši. Tega prelepega ajdovca, ki tehta čez kilogram je našel, ko sta šla • skupaj z mamico v gozd nad Košanom. Sicer pa je očka Srečko povedal, da imajo doma že veliko gob vloženih,-da jih nabirajo že dolgo, da pa jih toliko kot jih je letos, še, ni našel nikoli. Tako majhen, pa tako velika goba! PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Vandalizem v lokalih S tem pismom želim dopolniti misel bralca Trampusa, ki je v prejšnji številki pisal o tem, kako nizka je srčna kultura posameznikov v Titovem Velenju. To velja tudi za nekatere obiskovalce gostinskih lokalov. Čeprav nimajo vsi po 4 ali 5 zvezdic, je lahko tudi v njih počutje udobno, lahko so čisti, polni prijaznosti, v njih vlada red in domačnost. Toda glej! Če pogledamo strukturo gostov, niihovo početje, je vsak korak za dobro počutje zastonj. Gosta, ki je olikan in dostojen, kmalu mine dobra volja, da bi še kdaj stopil čez prag in v miru zaužil kavico, sendvič . . . Delo natakarja je nizko vrednoteno, Če pogledamo njegov osebni dohodek, pa vseeno bi moral biti včasih poleg svojega dela še psiholog in .kavboj'. Nemalokrat se namreč zgodi, da zapitek posameznika ali družbe, ki pa ni majhen, ostane natakarju neporavnan. Nekateri gostje razbijajo kozarce, kradejo jedilni pribor, uničujejo opremo, zavese in prte pa zažigajo s cigaretnimi ogorki. Ali ni vse to vandalizem, ali kako naj to imenujem, da bom zajela vsak kanček hudobije, ki je no nt!: od na dnevnem redu? Naše mesto je bilo nekoč vzor vsej Sloveniji. Ime nosi po našem velikem človeku revolucionarju, Titu. Ne bi smeli dovoliti, da posamezniki delajo večkrat izgrede, povzročajo škodo, ki je ne povrnejo. Tudi miličniki so pri tem pogosto nemočni zaradi prevelikega števila intervencijskih prijav. Zato pozivam disciplinske komisije v delovnih organizacijah in družbe- nopolitične organizacije, da bi bolj" budno spremljale prekrške svojih delavcev in le-te po pravilnem postopku suspendirale, saj še mnogo poštenih in delovnih ljudi čaka na zaposlitev, ki bi s svojim poštenim delom pomagali odpravljati mnoge nepravilnosti za dobro vseh nas. Vodja poslovne enote Pod Gradom: Pavla Golob torek, 30. oktobra, ob 19.Š) v kadilnici Kulturnega doma IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO (jug- drama), barvni. Režija: Jovan Živanovič, igrajo: Vera Čukič, Bata Živoji-novič. Lepa Lukič. Družbena drama, ki s pomočjo ljubezenske zgodbe dveh ljudi iz različnih svetov aktualizira in problematizira nekatere pojave v današnji jugoslovanski družbi. KINO 1§ organizira redne projekcije torkovih filmov odslej tudi v TERMAH TOPOLŠICA. Film »IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO« bomo torej zavrteli v sredo, 24. oktobra ob 19.30 v hotelu TERME TOPOLŠICA VIDEO K 16 tokrat izjemoma v petek, 26. oktobra, ob 19.00 v kadilnici KINO • KINO Četrtek. 25. 10. ob 18. in 20. uri. ANNIE — ameriški, glasbena komedija. V gl. vlogi Aileen Quinn. Petek. 26. 10. ob 10. uri. SUPERMAN 2 — ameriški, avanturistična fantastika. V gl. vi. Christopher Reeve. Petek. 26. 10. ob 18. in 20. uri. TOOTSIE — ameriški, komedija. V gl. vi. Dustin Hoffman. Sobota. 27. 10. ob 18. in 20. uri ter nedelja. 28. 10. ob 18. in 20. uri. SUPERMAN 2 - ameriški, avanturistična fantastika. Ponedeljek, 29.10. ob 10.. 18. in 20. uri. ENOROK1 BOKSER — hong-konški. V gl. vi. Joa Sony. ~ Torek. 30. 10. ob 18. in 20. uri ENOROKI BOKSER - hong-konški. " Sreda. 31. 10. ob 10.. 18. in 20. uri. ABSURD — ameriški, grozljivka. V gl. vi. George Eastman. Četrtek. 1. 11. ob 18. in 20. uri. FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO (zaradi dneva mrtvih) Petek, 2. 11. ob 10. uri. SAMA V NOČI — ameriški. V gl. vi. Jack Palanre. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 25. 10. ob 20. uri TOOTSIE — ameriški, komedija. V gl. vi. Dustin Hoffman. Ponedeljek. 29. 10. ob 20. uri. ANNIE — ameriški, glasbena komedija. V gl. vi. Aileen Quinn. Četrtek, 1. 11. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE KINO ŠOŠTANJ Sobota. 27. 10. ob 19.30. ANNIE — ameriški, glasbena komedija Nedelja, 28. 10. ob 17.30 in 19.30. TOOTSIE — ameriški, komedija. Ponedeljek. 29. 10. ob 17.30 in 19.30. SUPERMAN 2 - ameriški, avanturistična fantastika. Sreda. 31. 10. ob 19.30. KAKO PRIKUPNA JE NJENA DOLINA - nemški. V gl. vi. Gisele Schvvarc. KINO DOLIČ Petek. 26. 10. ob 19. uri. SUPERMAN 2 - ameriški, avanturistična fantastika. KINO BRASLOVČE Nedelja, 28. 10. ob 18. uri. ENOROKI BOKSER — hong-konški. Sreda. 31. 10. ob 19. urif SUPERMAN 2 — ameriški, avanturistična fantastika. Kulturnega doma DUŠAN MAKAVEJEV: W. R. MISTERIJ ORGANIZMA in Sweet MOVIE Dušan Makavejev je sicer Jugoslovan, vendar njegovih filmov pri nas skorajda ni mogoče videti. Toda če Jackie Curtis reče, daje Makavejev briliantna osebnost in če omenimo, daje njegov (nocojšnji) film W. R. dobil v Cannesu specialno nagrado »Luis Bunuel«, potem si petkovo projekcijo dovolimo najaviti kot dokaj izjemen filmski dogodek ne santo za našo, temveč tudi za druge doline. A »150 PLIBERK, TELEFON: 99434235-2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo Drodajaino, ki smo jo preimenovali iz supermarkeia v A 9150 PLIBERK TELEFON 99434235-2085 I^KDNSUM Preselili smo se na novi btaž€i emrAm CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOD (LAVAMUND) POZOR: sedaj posebno ugodne ponudbe - samo do 31. 10. 1984 SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 31. 10. 1984 ŠINCEL — toplovodni števci, sobni termostati ter vse vrste VENTILOV GRONDFOS črpalke in vse za VODOVOD sedaj za izvoz CHAMPION ■ svečke za motorje PPR - KABEL YX 3x1,5 in 3 x 2,5 SPET NA ZALOGI eSTIHL - HUSOVARNA ECHO — velika izbira motornih žag AVTO-RADIO RECORDER - UKV - SV ter na kasete | S tem kuponom dobite 2 compact I Pwf53fflBir!il - kaseti C 60 > - i Mtfwr iii i _ « T •V ' Uj.\ Hatjmf*^ toarš«*' Ssaai* ŠŠS TRIVREMENSKI LAK ZA LASE 21.90 / / 1. kom. A Sch / -v® za samo 150 din RIŽ 1 kg A Sch 8.90 ALV0RADA / VVIENER KAVA 1 kg za samo 695 din 25. oktobra 1984 ★ Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 KOLEDAR ČETRTEK. 25. oktobra — DARINKA PETEK. 26. oktobra — LUCIJ AN SOBOTA. 27. oktobra — SABINA NEDELJA. 28. oktobra — SIMON PONEDELJEK, 29. oktobra — NARCIS TOREK. 30. oktobra — SONJA SREDA. 31. oktobra — KRIŠTOF ČETRTEK. 1. novembra — DAN MRTVIH MALI OGLAS! ŽENSKO za čiščenje prostorov sprejmemo pod ugodnimi pogoji. FOTO PAJK. Celjska 47a. NAJAMEM garsonjero ali manjše stanovanje za dobo 8 mesecev v Titovem Velenju. Ponudbe pod šifro: »MIMA« PRODAM štedilnik (4 elektrika. 2 plin), Kidričeva 17/2. Tel.: 855-911. PRODAM Z 101, letnik izdelave 1977. Informacije na tel.: 854-417. PRODAM dva ženska plašča (eden pravo usnje, drugi zimski). moderno krojena, št. 44. po ugodni ceni. Goršek. Veljka Vlahoviča 59, Titovo Velenje. PRODAM Sinclaire ZX81 in BTV Gorenje Selektromatic. Podlunšek. Veljka Vlahoviča 40. Titovo Velenje. UGODNO PRODAM PSA — službenega, šolanega nemškega ovčarja. Podlunšek, Veljka Vlahoviča 40, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM radio aparat z vgrajenim gramofonom znamke 3 D UKW Triglav ter tranzistor znamke Stern Elite 2001 (elektrika in baterije). Informacije na tel.: 853-194. PRODAM osebni avto Z 101. Tel. 857-117. Kajuhova 22, Titovo Velenje. PRODAM neškropljena jabolka za ozimnico in prešanje. Jože Pibernik. Trg svobode 8, Šoštanj. PRODAM kombiZastava 430 K za 10 M ali zamenjam za Zastavo 750. Jože Vivod. Podkraj 23. Šentilj, Titovo Velenje. PRODAM 101. letnik 1982, registrirano julija, karamboli-rana. Tudi po delih. Tel.: 855-450. HONORARNO DELO išče KV vrtnarka. Naslov v uredništvu. PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo poni ekspres. Mojca Amon. Lokovina 12, Dobrna. ZAPOSLIMO takoj v redno delovno razmerje KV, PK ali NK delavca. Možnost pri-učitve. Nunčič Jože — Nada. Sodarstvo — kolarstvo. Veliki vrh 19. Šmartno ob Paki. PRODAM mixer Adler 6-ko-mandni po ugodni ceni. An-dročec, Celjska 11 (tel.: 854-528). PRODAM telefon slušalko in kombiniran 1201 bojler (elektrika centralna). Tel.: 856-447, V NAJEM VZAMEM garažo v Šoštanju. Tel.: 881-111 interna 178. PRODAM novo peč Ferro-therm 30.000 kal za centralno ogrevanje, cena 45.000 ND. Bestijanič, Paka 73, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM avto Z 850 _ 430 F (kombi). Informacije na naslov Vlado Žga-nec. Trg E. Kardelja 1/58, Titovo Velenje, do 18. uri. PRODAM 20 % ceneje nekaj novih spodnjih kuhinjskih elementov Petunija—jasen. Pokličite ob delavnikih po 15. uri na tel.: 8154-713. PRODAM osebni avto ga-ražiran. dobro ohranjen Golf, letnik 78. Tel.: 881-232. PRODAM več prikolic kvalitetnega hle\vskega gnoja. Prevoz po dogovoru. Tel.: 858-404. dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZD RAVSTVENEM DOMU VELE NJE: ČETRTEK, 25. oktobra, dnevni dr. Janežič, nočni dr. Žičkar PETEK, 26. oktobra, dnevni dr. Markovič, nočni dr. Zupančič SOBOTA, 27. oktobra, glavni dr. Prenč, notranji dr. Hrastnik NEDELJA, 28. oktobra, glavni dr. Prenc, notranji dr. Hrastnik PONEDELJEK, 29. oktobra, dnevnik dr. Marolt, nočni dr. Cesar DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK. 25. oktobra, dr. Pirtovšek Od 26. oktobra do 28. oktobra, dr. Menih DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 27. oktobra do 28. oktobra, dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49. Titovo Velenie DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 26. oktobra dol. novembra, Milan Matko, diplom, veter., veterinarska postaja Šoštanj. Tel.: 881 - 322 gibanje p MATIČNI URAD VELENJE: POROKE: Danijel Petkovnik, roj. 1960. rezkalec iz Titovega Velenja in Ana Kusterbanj, roj. 1959. delavka iz Velikega vrha. Janko Kos roj. 1961, agronom iz Kal in Milena Bračko, roj. 1960, ekonomist iz Ložnice. Krsto Vasič, roj. 1962. kopač iz Titovega Velenja in Srebrenka Lukič. roj. 1966, delavka iz Tito: vega Velenja. Andrej Rozenštajn. roj. 1961, elektrikar iz Titovega Velenja in Marina Konec. roj. 1965, tekstilni mehanik iz Titovega Velenja. Darko Rihter, roj. 1960, monter ogrev. naprav iz Titovega Velenja in Bernarda Kočevar, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja. Peter Kvartič, roj. 1960, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja in Elizabeta Hrastnik, roj. 1958, profesor iz Slatine Danijel Mlin-šek. roj. 1955, strojni tehnik iz PLESNI KLUB VELENJE p. p. 63320 TITOVO VELENJE vpisuje nove člane v skupine: 1. AKROBATSKI R0CK'N ROLL - do 15. leta starosti -pričetek v petek, 26. okt. 1984 ob 18.30 AKROBATSKI ROCK'N ROLL - od 16. leta dalje - pričetek v petek, 26. okt. 1984 ob 20. uri 2. BREAK DANCE - do 15. leta - pričetek v soboto, 27. okt. 1984 ob 16. uri BREAK DANCE - od 16. leta dalje - pričetek v soboto, 27. okt. 1984 ob 17.30 3. STANDARDNI IN LATINSKOAMERIŠKI PLESI (športni ples) - pričetek v nedeljo, 28. okt. 1984 ob 18. uri VPIS IN INFORMACIJE v prostorih male dvorane Kulturnega doma (vhod zadaj) v petek, soboto in nedeljo od 16. ure dalje. VABLJENI - ZAPLEŠITE Z NAMII Titovega Velenja in Verica Potrč, roj. 1964, medicinska sestra iz Titovega Velenja SMRTI: Frančišek Ostrovršnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Cesta pod parkom 15, roj. 1906. Alojz Golob, upokojenec iz. Titovega Velenja, Kersnikova 25, roj. 1918. Rudolf Dvoršek, upokojenec iz Bevč 37. roj. 1899. Antonija Karničnik, kmeto-valka iz Titovega Velenja, Škalska 9. roi. 1895 • Marija Šmon, upokojenka iz Skal 35, roj. 1898_ KflIETIJ/KI KOmBIflflT PTUJ TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE EMONA Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tržnica Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA naslednja dela oziroma naloge ŠOFERSKA DELA In pomoč pri trgovanju Pogoj: končana osemletka, izpit C kategorije in sposobnost opravljanja del pri trgovanju Za navedena dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov EMONA Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tržnica Titovo Velenje, Cankarjeva 1d. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. muis VEPLAS, velenjska industrija plastike, p. o. Celjska cesta 35 c TITOVO VELENJE I. Delavski svet v skladu s 68. členom statuta razpisuje: Prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE TEHNIČNO-RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoji: — najmanj višješolska izobrazba strojne ali kemijske smeri; — pet let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem delovnem področju; — sposobnost vodenja in koordiniranja; — družbeno-politična aktivnost. Izbrani kandidat bo za opravljanje teh del imenovan za dobo 4 let. II. Komisija za delovna razmerja na podlagi 11. člena pravilnika o delovnih razmerjih po danih potrebah objavlja: prosta dela in naloge: J. VODENJE PROGRAMA - RPT (1 delavec) Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne, kemijske ali elektro smeri; — štiri leta delovnih izkušenj. 2. KLJUČAVNIČAR I (2 delavca) Pogoji: — KV ključavničar — tri leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in naprav 3. STRUGAR I (1 delavec) Pogoji: — KV strugar — tri leta delovnih izkušenj pri zahtevnejših strugarskih opravilih 4. MIZAR - MODELAR (1 delavec) Pogoji: — KV mizar-modelar ali KV mizar — tri leta delovnih izkušenj pri izdelovanju modelov 5. FINALIZER II (2 delavca) Pogoji: — PK delavec — eno leto delovnih izkušenj pri predelavi plastičnih mas oz. izdelavi izdelkov iz plastičnih mas 6. STROJNA IZDELAVA JAMBORJEV (6 delavk) Pogoji: — PK delavka — šest mesecev delovnih izkušenj pri predelavi plastičnih mas oziroma izdelavi izdelkov iz plastičnih mas 7. DELAVEC POLIESTRA III (2 delavca in 10 delavk) Pogoji: — NK delavec — delavka — šest mesecev delovnih izkušenj pri predelavi plastičnih mas oziroma izdelavi izdelkov iz plastičnih mas 8. SKLADIŠČNIK I (1 delavec) Pogoji: — KV delavec trgovske usmeritve — dve leti delovnih izkušenj pri delih oz. nalogah skladiščnega poslovanja. Za navedena dela in naloge se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov VEPLAS, Celjska cesta 35 c, Titovo Velenje v roku 10 dni po objavi. Prijave za uela in naloge pod 1/1 naj bodo na kuverti označene s pripisom ,,ZA RAZPISNO KOMISIJO". O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 20 dni po poteku roka za sprejem prijav. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in strica Ivana Zageija iz Šoštanja, Koroška 4 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu TUŠ Šoštanj, osebju bolnišnice Topolšica, govornikoma, godbi Zarja in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoča: žena Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Antonije Karničnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo cerkvenim pevcem, govornikom in duhovniku za opravljen obred. • Hvala tudi dr. Župancu za lajšanje bolečin. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: sin Jože z družino ter hčerke Pepca, Marica in Anica z družinami Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom, ognja prepoln, poln sil neutrujen k pokoju bom legel (S. Kosovel) ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi nepozabnega moža, očeta, starega ata in brata Ivana Mazeja Kolavtarjevega Ivča iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo GD Topolšica in vsem ostalim GD, pevcem, govornikom in duhovnikoma za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Menihu in dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje, medicinskemu osebju bolnišnice Topolšica ter dr. Grilovi za izredno požrtvovalno zdravljenje. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena lvica, hčerka Irena z družino, sestri Antonija in Rozalija ter ostalo sorodstvo Titovo Velenje - velika gasilska vaja Rdeči petelin na Kardeljevem trgu Več kot dvesto gasilcev je stopilo v vrsto. Vaja je dobro uspela Rudar-Šmartno 2:2 V prejšnjem tednu so se igralci Rudarja in Šmartnega sestali kar dvakrat — v četrtek v pokalni tekmi, v nedeljo pa :a prvenstvene točke. Prvo srečanje je bito v Šmartnem. Tekma je bila zelo slaba, nekaj gledalcev je bilo zato zelo razočaranih. Velenjčani pa so bili za gol boljši. Dosegel ga je Naveršnik. Nedeljsko prvenstveno srečanje na igrišču ob jezeru si je v deževnem vremenu ogledalo približno 200 gledalcev. Zamet-Velenje 26:19 Kot kaže. pomlajena ekipa velenjskih rokometašic nikakor ne mpre urediti svojih vrst, saj so dekleta izgubila že tretjič zapored. Tokrat so jih na gostovanju na Reki premagale roko-metašice Zameta z rezultatom 26:19. Velenjčanke so bile kolikortoliko enakovredne gostiteljicam le v prvem delu srečanja, v nadaljevanju pa so igrale neodpustljivo slabo in visoko izgubile. V naslednjem kolu se bodo sestale z ekipo Zrinskega Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane bo srečanje v Celju ob 16. uri. Proti ekipi Zameta so za Velenje zaigrale: Hleb. Milosavljevič 1, Po-drzavnik 3. Omerovič 3, Hrast. N. Jurič 4, Kričej 3. Bovha, Petek, B. Jurič. "Rednak 4. Ajdovščina-Šoštanj 28:32 Sedaj v vodstvu PrejSnji teden je bil izredno uspešen za rokometaše Šoštanja. Najprej so se z zmago nad Rudarjem v Trbovljah uvrstili v polfinale republiškega tekmovanja za pokal maršala Tita, saj so lesno, vendar zasluženo premagali domačine z 31:30. Ostali trije polfina-listi so Slovan-Dinos. Aero-Celje in Peko iz Tržiča. Še lepši uspeh so dosegli v soboto v Ajdovščini. V 7. kolu tekmovanja v slovenski rokometni ligi so namreč gostovali pri vodilni ekipi Ajdovščine in zanesljivo zmagali. Z dvema izredno pomembnima točkama so prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici, v naslednjem kolu pa se bodo doma pomerili z moštvom Krškega. Mladi (Šoštanja so bili vso tekmo boljši nasprotnik in so zmagali z rezultatom 32:28 (15:13). Zlasti so se izkazali z odlično igro v obrambi, pri čemer velja še posebej pohvaliti vratarja Vajdla ter Plaskana. Požuna in mladega Germana. Zlasti seje izkazal Puc s 16 zadetki. 5 jih je dosegel Plas-kan. Lesjak 4. Ovirk in Frankovič po 3 in Požun 1. Naslednje kolo bo zaradi reprezentančnih obveznosti preloženo. V soboto in nedeljo bo namreč v Slovenj Gradcu mednarodni turnir Alpe-Ad-ria. v republiški in kadetski reprezentanci pa bo nastopilo kar sedem mladih igralcev Šoštanja. To so Puc. Plaskan. Požun, Frankovič, German. Cater in Cirar. ki pa tudi niso bili zadovoljni s prikazanim nogometom, še manj pa z ne-športnim obnašanjem nekaterih igralcev na igrišču. Ne sme nam biti v uteho že znana fraza, da so derbiji pač vsi takšni. Zakaj želimo (jo) dokazati za vsako ceno. kdo je boljši? Igralcem ne bi zamerili, če bi to dokazo vali z igro. Toda na nedeljski tekmi ie bilo vse preveč medsebojnih besednih dvobojev, prepirov s sodnikom: to velja še zlasti za domačega igralca Mišetiča. pa tudi za nekatere šmarske napadalce, ki so zlasti na začetku skoraj v vsaki akciji ■ domačih videli nedovoljen položaj. Zakaj je bilo treba ob koncu srečanja stopiti Kodretu. kije ležal na tleh. na glavo? Zdi se. da je bil i o Boško vič. A li je bilo to namerno ali nenamerno, ve le on sam. To je samo nekaj »cvetk« z nedeljskega občinskega derbija. za katere pa si vsi želimo, da se ne bi več ponovile. Tisti igralci, ki pa se ne znajo obvladati pa je bolje, da ne stopijo na zeleno igrišče. Povedli so gostje z 1:0. Po napaki Bajca je lep zadetek dosegel Jože Golob vil minuti, v 31. minuti je izenačil Boškovič s strelom z bele točke, pred tem je Primožič namreč kot vratar zaustavil žogo. Na 2:1 je povišal Paulin v38. minutiz.lepim udarcem s prostega strela. Krivec za ta zadetek je bil tudi slabo postavljen živi zid, na 2:2 je izenačil Podvratnik. spel z bele točke, enajstmetrovko paje zakrivil Mišetič, ki je pozabil, da ni sam na igrišču. Sodnik Dular se ni izkazal. Morda je zaradi dežja vse preveč čuval kartone. Zanimivo nogometno srečanje Šoštanjski mladinci bodo ob zaključku letošnje občinske lige mladih v malem nogometu pripravili zanimivo in šaljivo nogometno srečanje med fanti in dekleti. Vendar to ne bo običajna nogometna tekma, saj bodo fantje moraii pokazati svoje spretnosti v tej igri z zavezanimi nogami na korak. Šoštanjski mladinci obljubljajo, da bo srečanje zanimivo, šaljivo, športno ... Tekma bo jutri, to je v petek, 26. oktobra na rokometnem igrišču v Šoštanju, začela pa se bo ob 17. uri. Prostovoljne prispevke pa bodo mladinci porabili za nakup športne opreme za žensko ekipo. Šmartno-Fužinar 7:18 Šmarfanke so v nedeljskem srečanju proti rokometašicam Fužinarja morale priznati veliko premoč gostij. Te so jih premagale kar za 11 golov. Rezultat srečanja je namreč bil 7:18. polčas 3:9. Rokometašice Šmartnega so prikazale eno najslabših iger doslej in gostje iz Raven »o zasluženo zmagale. Šmarčanke imajo sedaj le tri točke in so na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. V 8. kolu pa se bodo v gosteh sestale z ekipo Branika. Proti Fužinarju so za Šmartno zaigrale: Centrih. Zupane. Križ. Blatnik 2. Trobina 2. Jud. Omladič I. Golič 2. Bizjak. Bole. Dobrave. Irman Sobotno popoldansko mrtvilo je naenkrat prekinilo presunljivo zavijanje siren. Telefoni so zabrne-li: ..Halo, halo! Kje? Kaj?" Požar je izbruhnil na Kardeljevem trgu — več požarov. Glas siren je še vedno odmeval, pozival je gasilce iz vse občine. Nevarnost je bila namreč velika, zagorelo je več stanovanjskih blokov, ogroženi so bili številni stanovalci. Tako kol že tolikokral doslej so gasilci planili od svojih vsakdanjih opravil proti gasilskim domovom. Bili med prvimi na cilju, opravili to prostovoljno, a častno dolžnost; premagali požar, rešili življenja, lastnino, to jeza dekleta in fante, prizadevne člane gasilskih društev i/polnitcv svečane zaobljube, ki so jo dali ob sprejemu v gasilske \ i ste. i'ožar na Kardeljevem trgu tokrat ni bil tisli pravi. Bila je to le velika akcija ob mesecu požarne varnosti. Gasilci so jo vzeli prav tako resno, kot vsak drug požar in ■svoje naloge izpolnili kar najbolj ! prizadevno. Ze v štirih minutah po zavijanju siren je na mesto požara prispelo vozilo gasilskega društva Velenje, nato se je oglasilo zavijanje od vsepovsod. Na kraj nesreče so hitela ■ vozila drugih gasilskih društev. Celo iz oddaljenih krajev, kot je Šmartno ob Paki, so prispeli gasiici v rekordnem času. Vaja, ki jo je skupno s svojimi pomočniki vodil komandant Avgust Oblak, jc potekala brez zapletov, koordinirano in dobro. Predstavljena je bila tehnika in sposobnost gasilskih enot pri reševanju tudi iz najbolj kočljivih položajev. Številnim občanom, ki so si akcijo ogledali pa je bila tudi opozorilo do kakšnih nepredvidljivih in grozljivih nevarnosti lahko pride zaradi premajhne protipožarne osveščenosti, zaradi malomarnosti, ki lahko prizadene lastno in družbeno lastnino. 222 gasilcev iz 14 gasilskih društev in iz gasilske enote TGO Gorenje je tako, kot je ob koncu vaje dejal predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, ko mu je komandant akcije predal raport, dobro opravilo zahtevno nalogo, obenem pa so pokazali tudi veliko znanje in dobro usposobljenost, kar je ob resničnih požarih še kako pomembno. Kako dobro so naši gasilci usposobljeni, dokazuje tudi to, da je bila vaja končana v dobre pol ure, v tem času pa so gasilci pokazali različne načine reševanja in gašenja ter številne sodobne pripomočke s katerimi hitreje in varneje premagujejo požare. Poleg te velike gasilske vaje, ki je bila vredna ogleda, so gasilci iz naše občine pripravili tudi gasilske razstave, ki so si jih ali si jih še bodo ob mesecu požarne varnosti ogledali pionirji in mladinci ter drugi občani. Na razstavah prikazujejo gasilsko tehniko, obenem pa s slikovnim materialom in besedo opozarjajo na različne možnosti za nastanek požarov doma ali na delovnem mestu. Požarna varnost mora biti skrb vseh nas. B. Z. Nogomet Eikroj-Ojstrica 5:2 (0:1) Nogometaši Elkroja nadaljujejo z uspehi in še vedno ostajajo v boju za vrh prvenstvene razpredelnice. V nedeljo so namreč na domačem igrišču premagali žilavo in borbeno moštvo dravograjske Ojstrice. Tudi v nedeljo pa se niso izneverili svoji »razvadi« in so gostom dovolili, da so jih v prvem polčasu nadigrali in povsem zasluženo povedli. V nadaljevanju je bila igra zares zanimiva in polna preobratov. V dobrih dveh minutah so domači izenačili, gostje pa znova povedli. Izredno napadalno igro je v 75. minuti kronal Kopušar in rezultat znova poravnal. Priložnosti so se nato vrstile na obeh straneh, nogometaši Elkroja pa so tokrat končno razveselili svoje zveste navijače s požrtvovalno igro do zadnje minute srečanja, kar se jim je bogato obrestovalo. Ob koncu srečanja se je namreč razigral Brezovnik in v pičlih petih minutah kar trikrat zatresel mrežo gostujočega vratarja. Rezultat je bil torej 5:2. pred 300 gledalci je srečanje vodil Borštnar iz Zagorja, za Eikroj pa so v nedeljo igrali: Gnezda. Gostečnik. Jurkovnik, Remic (Cigale). Kopušar, Tratnik, Šušnjar. Hren. Skok (Žunter), Brezovnik (Bitenc) in Hribernik. ZTKO Velenje Rekreacijska liga v namiznem tenisu Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo pripravila v mesecu novembru rekreacijsko ligo v Trim kolesarjenje Pretekla deževna nedelja je onemogočila trim kolesarjenje. Zato bo Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje ponovno pripravila to akcijo v nedeljo, 28. oktobra. Udeleženci trim kolesarjenja se bodo na 26 km dolgo krožno pot podali, in sicer Velenjčani izpred Rdeče dvorane, za Šoštanjčane bo start izpred TVD Partizana, za krajane Škal in Hra-stovca pa bo zbirno mesto pred gasilskim domom v Škalah. Štarti bodo od 10. do 11. ure. Proga vodi od Titovega Velenja (prva kontrola), mimo Rdeče dvorane do nove Name, Stare Name, Stare vasi, čez Hrasto-vec, Škale (druga kontrola), Gaberke, Ravne, Šoštanj (tretja kontrola), do nove ceste, mimo Lokovice in Pesja do cilja v Titovem Velenju. Šoštanjčani in Škalčani bodo štartali v svojem kraju in se na cilj v domači kraj tudi vračali. Vsak udeleženec trim kolesarjenja bo dobil značko in nalepko, družine z najmanj tremi člani pa družinsko priznanje. Seveda pa bodo morali udeleženci voziti po cestno prometnih predpisih in na lastno odgovornost. Organizatorji pričakujejo, da se bo nedeljskega trim kolesarjenja udeležilo čimveč občanov. Geslo Vsi na kolo, za zdravo telo, še vedno velja! namiznem tenisu. Na tem občinskem tekmovanju lahko sodelujejo ekipe iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, osnovnih ter srednjih šol in svobodno ustanovljene skupine občanov. Prijavalnina znaša 600,00 dinarjev za ekipo, ki jo je potrebno plačati do sestanka z vodji ekip na žiro račun ZTKO občine Velenje, številka 52800-678-56117 (za namizni tenis). Za dokazilo velja odrezek vplačila. Sestanek vseh vodij ekip pa bo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18. uri v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje. Rekreacijske vadbe Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo tudi v zimski sezoni 1984/85 organizirala rekreacijsko vadbo v zaprtih prostorih za starejše občanke in matere z otroki. Na osnovni šoli XIV. divizije že rekreirajo matere z otroki vsak ponedeljek od 17. ure dalje. Vadba se je začela 15. oktobra letos, trajala pa bo vse do spomladanskih mesecev v letu 1985. Na osnovni šoli Veljka Vlahoviča pa bodo lahko rekreirale matere z otroki od petka, to je 26. oktobra, dalje, in sicer od 1730 do 18.30 ure. Vadbe so primerne in prirejene za starostno skupino otrok od treh do petih let. Starejše občanke pa lahko nabirajo kondicijo na osnovni šoli bratov Mravljakov vsak četrtek od 18. do 1930 ure. Vse vadbe bodo oziroma potekajo pod strokovnim vodstvom. Gasilci so prihiteli z vso potrebno reševalno opremo Ponesrečence so kar najhitreje prenesli do rešilnega avtomobila Invalidski šport 'elenjčani uspešni v Zagrebu Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo v Zagrebu že 13. srečanje vojaških in delovnih invalidov Jugoslavije. Tekmovanja v streljanju z zračnim in ma-lokalibrskim orožjem, v kegljanju in šahu so sklenili v soboto, letošnje srečanje pa so zaključili v nedeljo z obiskom Kumrovca. Na igrah so kot člani slovenske reprezentance sodelovali tudi velenjski strelci Franjo Žučko. Peter Jovanovič in Henrik Bola. Tudi tokrat niso razočarali in so znova razveselili z odličnimi uvrstitvami. Še posebej se je izkazal Franjo žličko, ki je v svoji kateeoriii (G-l) Pretekli teden je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v balinanju. Ekipa Društva invalidov Velenje je v konkurenci petnajstih najboljših ekips področnih prvenstev zasedla odlično 3. Na republiškem tekmovanju v ribolovu. na Bledu pa se tekmovalci DI Velenje niso najbolje odrezali in tako izgubili naslov republiškega prvaka. Na republiškem prvenstvu v plavanju. biloje na Ravnah na Koroškem,je Rastko Lah. kljub poškodbi uspešno nastopil, saj je osvojil srebrno kolajno na 50 m prsno ter bronasto na 50 m hrbtno. Na XIII. srečanju športnikov,invalidov Jugoslavije »Bratstvo in enotnost« v Zagrebu je ekipo najboljših iz Slovenije v streljanju zastopala ekipa nastreljal 558 krogov, s tem izboljšal rekord v tej kategoriji, med posamezniki osvojil prvo mesto in bistveno pripomogel k prvemu mestu slovenske reprezentance v streljanju z zračnim orožjem. Svoj delež k tej ekipni zmagi je prispevat še Peter Jovanovič, kije v kategoriji G-3 osvojil drugo mesto. ..Henrik Bola je tekmoval v streljanju z malokalibrsko pištolo. Med posamezniki je osvojil pelo mesto, skupaj z ekipo Slovenije pa tretje. strelcev DI Velenje: Hinko Bola, Peter Jovanovič in Franjo Žličko. V sodelovanju z AMD Šaleška dolina so invalidi izvedli že tradicionalni občinski avtorally, kije bil že dvanajsti po vrsti. Tokrat so tekmovali aktivi delovnih invalidov. Najboljši so bili invalidi iz EKO. 2. iz RLV. 3. pa iz Sipaka. Najboljši voznik je bil Jani Horvat, najboljši v streljanju z zračno puško Nezir Huremovič, v kegljanju Janez Mravljak in v pikadu Mehme-dalija Kurtovič. Sicer pa poteka živahna dejavnost na vseh občinskih prvenstvih, kjer se invalidi — športniki v drugem delu prvenstva trudijo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Naslednja številka NČ že v sredo RTC Golte Preprodaja kart Med ukrepe sanacijskega programa RTC Golte sodi tudi povečevanje obiska na Golteh. Uvedba celoletne karte ni novost, saj je to-že preizkušena oblika na drugih podobnih centrih. Zalo je lozd RTC Golte v pripravah na letošnjo zimsko sezono 1984/85 skupaj z RTC Kope uvedel skupno sezonsko karto Golte — Kope 1984/85. ki bo veljala za odrasle 7.000 dinarjev, za otroke (osnovnošolska mladina do 15. leta starosti) pa 5.000.00 dinarjev. Ta karta ne vključuje nočne smuke in je opremljena s sliko. Enako kot lani bo tudi letos v veljavi letna karta RTC Golte 1985. ki bo veljala za odrasle 5.000 dinarjev za otroke pa 4.000 dinarjev. Tudi ta karta ne velja za nočno smuko in je opremljena s sliko. lozd RTC Golte nudi skupaj zGTC Kope možnost obročnega odplačevanja in sicer je treba polovično ceno poravnali takoj, eno četrtino februarja. zadnji obrok pa meseca marca 1985. S predprodajo kar't bodo pričeli z začetkom novembra, trajala pa naj bi predvidoma do sredine decembra. Akcijo prodaje bodo vodili preko ozdov — referentov za šport in. rekreacijo. karte pa bodo prodajale seveda tudi turistične agencije — TTG Celje. Kompas Celje. Izletnik Celje. Glob-lour Celje. Center za mladinski turizem Celje. Izletnik Žalec. Kompas Mozirje. Izletnik Titovo Velenje. Turistična agencija Rdeče dvorane Tito- vo Velenje, tozd RTC Golte Titovo Velenje, kjer dobile tudi vse potrebne informacije. Za letno karto potrebujete fotografijo velikosti 3 krat 3.5 cm. Po končani predprodaji bodo prodajali karte v skladu z veljavimi ceniki. ' Ob tem poudarjajo tudi. da dosedanje karte ne veljajo več. Organizacije združenega dela lahko nabavljajo z določenim popustom tudi dnevne in poldnevne karte za odrasle in otroke — seveda v času popusta, to je do 15. decembra. Naj ob tem povemo še. da se v tem času na Golteh aktivno pripravljajo na pričetek zimske sezone. V programu, ki so si ga zastavili so poudarili, da bodo do 29. novembra vse naprave in leptalci pripravljeni. Trenutno pa so v teku tudi aktivnosti za reorganizacijo DO Paka in samoupravno oblikovanje bodoče enovite DO RTC Golte s sedežem v Zekovcu ter njeno vključitev v sozd Merx. Gostinski del na Golteh pa bo prevzelo GPC tozd Nana Celje. Načrtujejo tudi uvedbo ski bus prog iz Celja in Titovega Velenja. Cestno podjetje iz Celja pa prav tako usposablja cesto Mozirje Žekovec. Okrepljena bo tudi rediteljska in reševalna služba, več pa bo tudi sodelovanja z organi za notranje zadeve. Seveda pa si vsi. ki skrbijo za priletno smuko na Golteh želijo tudi večjo družbenosamozaščilno osveščenost vseli.obiskovalcev, saj bo tudi to v veliki meri prispevalo k dobremu počutju.