Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. VI. LETO 5 ? hdinS Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 35% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust, UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murska Sobota, 16. ma|a 1937. ŠTEV. 20. Kmetijske zbornice O kmetijskih zbornicah smo že nekoč pisali. Takrat smo omenili veliko važnost te ustanove, s katero dobi naš kmet važnega zagovornika in posredovalca, ki mu je v današnjih časih, ki so pritisnili poljedelca k tlom, več ko potreben. V kratkem bodo zbornice ustanovljene in volitve so že razpisane. V naši banovini bodo volili kmetje svoje zastopnike v zbornice dne 27. junija. Našim čitateljem bomo gotovo ustregli, če objavljamo nekaj bistvenejših določil o kmečkih zbornicah, da bo poučen o ustroju, nalogi in cilju te ustanove. Kmetijske zbornice zastopajo, ščitijo in pospešujejo koristi celokupnega kmetijstva. Vprašanj, ki se tičejo kmetijstva, proučujejo same od sebe. To nalogo pa jim lahko dajo tudi državna in samoupravna oblastva. Njih predlogi in mnenja se bodo uvaže-vala. Če se bodo sestavljali kaki zakojni uredbe ali pravilniki, ki so pomembni za kmetijstvo ali gospodarstvo v obče, se bo prav tako upoštevalo mišljenje zbornic. V svojem območju bodo zbornice zbirale podatke o stanju kmetijstva in o prometu s kmetijskimi proizvodi. Kmetovalcem bodo izdajala potrdila ali spričevala, če bodo uvažali predmete, ki uživajo olajšave ali oprostitve od carin, prevoznine ali davščin. Naloga zbornic bo, da ustanavljajo ali vsaj sodelujejo pri ustanovitvi, vzdrževanju in vodstvu naprav, zavodov in razstav za pospeševanje vseh kmetijskih panog. Stremeti pa morajo tudi za izobrazbo in vzgajanje svojih članov in kmetijskega naraščaja. Kdo je član kmetijske zbornice ? Člani so posestniki kmetijskih in gozdnih posestev, ki plačujejo zemljiški davek. Za člane se smatrajo tudi zakupniki in uživalci kmetijskega posestva, živinorejci, čebelarji, ribiči, če jim je fo glavni poklic. Zbornice sestoje iz: zborničnega sveta, izvrševalnega odbora, nadzorstvenega odbora, disciplinskega odbora, strokovnega odbora, predsedništva in zborničnega urada. Zbornični svet je najvišji upravni organ vsake zbornice. Naloge: Voli izvrševalni odbor. Temu je poverjena naloga, da se izvršijo vsi sklepi, odločbe in rešitve, ki jih je sklenil zbornični svet. Svet se sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in toliko članov, kolikor jih določajo zbornična pravila. Zbornični svet izvoli tudi nadzorstveni odbor, ki nadzoruje poslovanje izvrševalnega odbora in drugih zborničnih organov, ter disciplinski odbor (nanaša se le na zbornične uradnike) in zborniško predsedstvo, ki je sestavljeno iz predsednika in obeh podpredsednikov. V zbornični svet pridejo izvoljeni, delegirani ali kvoptirani člani. Članov je toliko, kolikor je okrajev v banovini. Vsak okraj voli po enega svetnika in enega namestnika. Delegirane (odposlane) člane odrejajo in to vsaka po enega svetnika: Zveze kmetijskih zadrug, kmetijske in gospodarske družbe, društva jugoslovanskih agronomov, gozdarjev, živinozdravnikov in kmetijskih strokovnjakov in organizacije vodnih zadrug. Kooptirani {poklicani) člani so tisti kmetijski strokovnjaki, ki jih pokliče zbornični svet Ti nimajo pravice glasovanja, temveč so le svetovalci. Kdo je lahko izvoljen ? Za svetnika kmetijske zbornice in njegovega namestnika sme biti izvoljen vsakdo, ki ustreza sledečim pogojem: Biti mora član zbornice in naš državljan. Poklic mu mora biti kmetijstvo ali gozdno gospodarstvo. Da stanuje v zborničnem območju najmanj poslednja tri leta. Dovršiti mora 25 let starosti in da zna govoriti, čitati in pisati državni jezik. Ne sme biti državni ali samoupravni uradnik ali uslužbenec. Zbornični član sme prenesti svojo pravico voliti ali voljen biti na potomca, ki pa mora delati na domačem posestvu. Volitve. Zborničnega svetnika in namestnika voli volilno telo petdesetih oseb. Teh 50 oseb se voli takole: Odbori občin izvolijo može, ki tvorijo volilno telo za volitev zborničnega svetnika in to najmanj 30 dni pred volitvijo zborničnega svetnika. Imena izvoljenih oseb mora občina v osmih dneh poslati pristojnemu okrajnemu sodišču z overjenim prepisom zapisnika o poteku volitev. Vsak izvoljeni volilec pa mora dobiti potrdilo, da je bil izvoljen. Občinski odbor voli izmed članov občine toliko volilcev, kolikor jih spada na dotično občino v razmerju njenega katastrskega čistega dohodka vsega okraja. Občinam, ki nimajo popolnega količnika, se najprej dodeli po en volilec. Število volilcev, ki še preostane, se porazdeli sorazmerno na druge občine na podlagi katastrskemu čistemu dohodku. Za temelj se vzame tisti katastrski čisti dohodek, ki je služil za odmero zemljarine v letu pred volitvami. Zbornični svetnik in njegov namestnik se volita na sedežu okraja. (Pri nas M. Sobota, Lendava.) Volitve so tajne in z listki. Ko napiše volilec na listek ime, priimek in stalno bivališče kandidata za svetnika in namestnika, odda listek, še prej pa mora izročiti predsedniku komisije potrdilo občine, da je volilec. Voli se po kandidatnih listah, ki jih mora podpisati najmanj 10 volilcev do-tičnega volilnega okraja. Podpisati jo morata dva predlagatelja. Kandidatni listi mora biti priložena pismena izjava kandidatov za svetnika in namestnika, overjeno od občine, v kateri stanuje kandidat, da more biti voljen. Ko so kandidatne liste pregledane, jih ob deseti uri na dan volitev objavi in izobesi na vratih volišča. Nato se začne glasovanje, ki se ob 12. uri zaključi. Zatem se preštejejo oddani glasovi in za svetnika in namestnika je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največje število glasov. POLITIKA Med Jugoslavijo in Nemčijo so se pričela pogajanja za ureditev trgovinskih odnošajev ter plačilnega prometa med obema driavama. V nedeljo, dne junija bodo občinske volitve t 1*7 občinah dravske banovine. Tozadevni banov, razglas je it bil objavljen v Službenem listu. V Prekmurju bodo volitve le v lendavskem srezu in sicer v Beltincih, Bogojini, Dobrovniku, Gsberju, Lendavi, Genterovcih in Polani. Tem ob činam je potekla poslovna doba občinskih odborov izvoljenih v 1. 1834. Med pravoslavno Veliko nočjo so bile konference voditeljev beograj- ske združene opozicije. Razgovarjali so se, kako bi enotno nastopili v vseh političnih vprašanjih. Sedaj hočejo sklicati širši sestanek delegatov na katerem bo sprejet sklep, da se ožive in požive zaostali razgovori z zagrebško združeno opozicijo. LetoSnje poplave so v posavskih krajih dosegle tak katastrofalen obseg, kakor v 1. 1832. V posavskih krajih Srema, Bosne in v Slavonski Krajini so poplave napravile pol miljarde dinarjev škode. Uničile so vse letošnje posetre, upropastile mnoge vinograde ter porušile veliko število hiš. Potonilo je tudi mnogo živine. Ceste in železniške proge so razdejane. Narodna skupščina se bo naj-brže sestala v drugi polovici meseca maja. Glavni točki dnevnega reda bosta ratifikacija konkordata in zadružni zakon. O tem ve poročati no-vosadiki .Dan*. Voditelj madžarske narodne manjSine v Jugoslaviji dr. Imre Va-rady je dejal: .Politični, gospodarski in prosvetni položaj madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji je bil pred 6. januarjem 1929 mnogo lažji, kakor po tem dnevu. Sedanja vlada g. dr. Stojadinoviča se ravno sedaj trudi, da izboljša položaj madžarske manjšine v Jugoslaviji.* »Na Jadranu se je povrnil mir. Kar je bilo doslej, ni bil mir, marveč zlokobna tihoba. Varnost na Jadranu za Italijo, je zdaj postala varnost tudi za Jugoslavijo. Pomorska sila Italije se je s tem okrepila in obenem so se pomnožila jamstva za pomorski promet Jugoslavije, ki bi se pretrgal v istem hipu kot Italjanski. V pogodbi niso bili pozabljeni Slovani, ki bivajo v Italiji in ne Italjani, ki žive v Jugoslaviji." Tako piše o zadnjem italjan-sko-jugoslov. sporazumu neki rimski list. Španski republikanci so se začeli med seboj bojevati. Tako je prišlo do oboroženih spopadov v Barceloni, kjer so hoteli anarhisti vzeti vso vlado v roke. Na ulicah je obležalo okrog 100 mrtvih, bolnišnice pa so polne ranjencev. NemSki zunanji minister je bil v Rimu, kjer je imel važne politične razgovore s tamošnjimi politiki. Po zaključenih pogajanjih sodeč bo prijateljstvo med Italijo in Nemčijo še tesnejše in ie na širfti podlagi, ko je bilo doslej. Uradniki nemikega propagandnega ministrstva bodo morali po Hitlerjevem nalogu vsako leto iti za dva meseca v obvezno delovno službo. Kot navadni delavci naj spoznajo vrednost dela po načelu: .Kdor hoče zapovedovati, mora znati poslušati.* Krivda in posledice neenotnega poslovanja pri današnjih občinah Kmetje in zadruiniitvo Razmere glede vnovčenja kmetskih pridelkov se slabšajo. Ml v Mirkov-cih smo se proti lemu zavarovali z orgPijizč cijo z:družništva. Na« kmet že dsnfs ve, da je zadružništvo za njegov obstoj življenja potreba. Mi vnovčimo večino kmetskih pridelkov preko zadruge in isto e z našimi potrebami, ki j:h nabavljamo !e skupno — zadružno. Teko organizacijo bi priporočali ludi drugim krajem, ker na la način postane kmet neodvisen od prekupčevalcev, ki edini imajo korist od naših trudom a krnet komaj da živi. Kako se dela pri nas, se ne da na kratko opisati, a priporočili bi onim našim sokmetovalcem.. ki bi se hoteli osamosvojiti, in rešiti težav v krizi, naj si ogledajo naše zadružno življe nje in delo in radevolje jim bomo dali nasvete. Priporočamo vsem čita-teljem naše geslo: »Zbudi se kmet, zdiuži se, pomagaj sebi, ne ncsi tujcu svojih trudov." Naprej v tem duhu, za boljšo bodočnost! Drugikrat več. Zadrugarji. Op. ured.: Zadružništvo je največ odvisno od vodstva. Mnogo nepovoij-nih rezultatov so že imele zadruge. Zakaj je v Mačkovcih prenehala? Domače vesci Za vso državo veljaven in zs vse občine enoten »Zakon o občinah*, kateri je izšel leta 1933 in na podlagi katerega se je izvšila kom&sac ja občh funkcionarjev. Ni pa manjše važnosti potreba po enotnih tzorcih za občinske poslovnike in pravilnike, kateri bi dali občinskemu poslovanju glavni temelj, vsaj v ožjem smislu občinskega poslovanja. Vse to ne le, da bi služilo v prid enotnemu postopanju in pravilnemu občinskemu poslovanju, temveč bi pospešilo in olajšalo delo in bi izostale tako neljube urgence in sva rila nadzorne oblasti, kar se pa često rado dogaja, posebno pri manj ver-ziranih občinskih funkcijonarjih. To je ena krivda. Druga krivda leži na samih funk cijonarjih občin, ki tako gladko grejo čez iste odredbe in uredbe ali pravilnike, katere v svrho ravnanja in poduku izdaja banovina. Banovinska uredba o izvrševanju banovinskega proračuna izrecno odreja plačilo sto-dinarske veselične takse ter v zvezi s tem isti znesek, pod tem naslovom, kot občinsko takso. Nekatere občine se pokoravajo tej uredbi, nekatere pa pobirajo samo Din 100.— za obe taksi skupaj. Po odredbi f nančnega ministra ter naloga banske uprave, se pobira tako banovinska kakor občinska trošarina na vino za vsako po en dinar, nekatere občine pa pobirajo skupno samo en dinar po litru. Banovinski pravilnik in uredba o pasjem davku odreja minimalno svoto od Din 10.— kot občinski pasji davek. Temu nalogu se večina občin pokorava, so pa nekatere občine, katere pobirajo samo po dva ali pet dinarjev. Nekatere obč. delajo ceste in mostove, kar povečuje doklade, druge pa sploh nimajo smisla za to, za nje ne velja zakon o cestah in ne napredek. Isto bi veljalo glede gospodarjenja z krajevno imovino. V našem srezu dosedaj še ni dovoljene nobene pod občine v smislu VIII. poglavja zakona o občinah, vendar od začetka komasacije nekatere občine se niti najmanj n so ozirr.Ie na tozadevne predpise zakona, revizije pa niti v teku štir.h iet niso imele, da bi se j h vsaj ped učilo o zakonsk h predp sih. Tako je krajevna imovina prepuščena na milo voljo detičii h krajev, br?z kontrole in na zgubo splošnosti. Da bi se sestavljali za to proračuni ali polagali obračuni, o tem n<.ti govora ni. In to veseli poedine kraje, kot krčmarja če toči brei koncesije. Krivde smo popisali. Kaj pomeni pedobčina, o tem pa drugič obširno. Sedaj poglejmo Še posled ce vsega tega. Posledica tega pa je, da se pre bivalci te občine upirajo proti občinskemu poslovanju češ, zakaj ni pri njih tako kakor v drugih občinah. Razburjajo pa se tudi prebivalci onih občin, zakaj pri njih ni tako kot v prej omenjeni. Nešteto povodov je dano z neenotnim poslovanjem, kar pa nikakor ni v skladu z zakonom 'n nikakor n! v prid tudi državni upravi. K temu nezadovoljstvu pa v precejšnji meri dajo povoda tudi neverzirani funkcijonarji občin, ko delajo kar po domače, samo da si zasigurajo teren za bodočnost, nemeneč se za posledice v Škodo naroda. Napredek občine jim je postranska zadeva in čuvanje javne imovine jih ne briga. Da idealno zamišljena velika občina ne more postati ideal naroda, je logično. Izgleda, kakor da bi postala želja po ožlvljenju bivših malih občin splošna, h kateremu kaj radi pritrjavajo bivši župani. K delu za zmešnjavo med prebivalci drugega kraja, pa se brez obotavljanja pridružijo častihlepni egoisti, ki vidijo v ribarjenju v kalni vedi za najprimernejšo priliko, za dosego svojih mračnih ciljev. Dokler čien Šesti in deseti v zakonu o občinah ne bo v pravcu ustaljenja današnjih občin popravljen, je vsako pravilno in pošteno poslovanje v občinah nemogoče. Dokler tega ni, tudi ni misliti na izvršitev tozadevnega člena, za zidavo občinskih domovs Dokler k zakonu o občinah ni pra vilnika, niso predpisane dolžnosti in pravice občinske oblasti, dokler ni poslovnikov, raznih štatutov in pravil za občinsko poslovanje, dotlej ni enotnosti v poslovanju občin. Če pa vsega tega ni, ni miru in reda v občini, če pa je še zraven tega dovoljeno funkcijonarjem občin rovariti in razburjati občane drugih občin, dotlej ni idealne velike občine, dotlej ni za misliti na avtoriteto davčne in upravne oblasti, kar pa je predpogoj. fHu rs ka $ob ota : — Odpovedan koncert. Kakor je bilo v našem časopisu objavljeno, bi se moral preteklo nedeljo vršiti v Soboti koncert Glasbene Matice iz Ljubljane. Tuk. Olepševalno društvo je prevzelo organizacijo zavedajoč se, da bi s tem nudilo občinstvu umetniški užitek, ki so ga deležni le prebivalci večjih mest. Ob nerazumevanju občinstva pa je vse splavalo po vodi. Prodanih je bilo tako malo vstopnic v predprodaji, da so se prireditelji res no zbali večjega def c ta. Ob deinem nerazumevanju občinstva pa moramo poiskati še drug vzrok odpovedi: Previsoke cene. Mnenja smo, da bi take prireditve morale biti dostopne najširšim slojem, ker ni neposredno dojemanje umetniške produkcije monopol onih srečnežev, ki jim ni treba računati z vsakim dinarjem. V bodoče je treba na vse to že prej pomisliti in se ne spuščati v zadeve, ki jim nismo finančno dorastli. Enostransko tolmačenje odpovedi nam v ku turnem ozi-ru brez dvoma škoduje. — Izletniki. Preteklo soboto je prispelo z velikim modernim avtobusom iz Maribora nekaj uradnikov mariborskega magistrata na izlet v Soboto. Po ogledu mesta, so senasled njega dne podali v Lendavo odkoder so se vrnili domov. V zadnjem času sploh opažamo, da prihaja vedno več izletnikov iz drugega brega Mure. In tako je prav. — Nove klopi. Ob Aleksandrovi cesti so v zadnjem času namestili moderne klopi, ki zelo povzdigujejo lepo regulirano pešpot. Nove klopi nameščajo tudi v parku. Dela za okras našega mesta se v nezmanjšani meri nadaljujejo. — Učiteljsko zborovanje. Preteklo soboto so v veliki dvorani Sokolskega doma zborovali učitelji so-boškega, lendavskega in ljutomerskega sresa. Obravnavali so predvsem stanovska vprašanja. Udeležba je bila s strani učiteljstva zelo velika. — Obvestilo. Podpisana naznanjam cenj. občinstvu, da nisem identična z časopisno dopisovalko špur Katarino, in prosim, da se me z isto ne zamenjuje. — Špur Roza, uradnica tt, Cvetič. — Slovo. Poslavljam se od vseh poznancev in prijateljev, ki so me podpirali skozi 50 let mojega bivanja ujsavufe c t .tsf.vsfoo ..ti n •} mg ; v Murski Soboti. Najiskrenejše se zahvaljujem gospodom, ki so mi odpustili svoje terjatve, katerih žal radi brezposelnosti sem ni bil mogoč poravnati. Zahvaljujem se tudi Vsem gospodom, ki so mi s prispevki omogočili odselitev k moji družici na Madjarsko. Bog živi dober Prekmurski narodi Želim mnogo sreče mojim prijateljem in znancem I — M. Sobota, dne 9. V. 1937. — Hoffmann Mano. — Zahvala. Podružnica .Kola Ju-gcslov. sester" v M. Soboti, ki je v tem mesecu proslavila .Materinski dan", se tem potom iskreno zahvaljuje predvsem g. šol. upravitelju Ga-brijelčiču, kot organizatorju proslave in govorniku. Nadalje naj sprejmejo zahvalo pevovodja g. Tuš, solist g. prof. Potokar, vsi nastopajoči pevci, g. Lah in njegov orkester, ge. učit. Gabrijevčič, Jezovšek, Rusanov, Ditt-rich, Pirtošek in g. Bračko za njihov trud ter ga. Čepič in g. prof. Justin kot spremljevalca na klavirju. Popolno priznanje zaslužijo tudi ljubki igralci, baletka, harmonikar in deklamator-ke, ki so s svojim nastopom počastili vse mamice in pomagali svojim revnim součencem, katerim je namenjen dobiček prireditve. Obenem topla zahvala cenjenemu občinstvu za številen obisk in darovane prispevke. — Odbor. Puconci — Ciganske tolpe so začele zopet razgrajati. Ko so ljudje po svojih opravkih na polju, izrabijo to priliko in se poslužijo zaprtih praznih stanovanj za svoje dobičkanosne namene. Tako so naredili zadnjič kuštanovski cigani, samo da so jih pri ,delu" zalotili in so že v rokah pravice. Ti cigani so v tem kraju po gozdu naseljeni in jih je težko kontrolirati, kar ni umestno. Cigani morajo biti samo v naseljenih krajih, kjer se jih lahko kontrolira. Tudi v naši občini v Dolini jih je nekaj tako naseljenih. -Jimodi 'si iica.*>j>rvir — Kontrola mer (cimentiranje tehtnic) za Pucooski okoliš se vrši v dneh od 22. maja popoldne, pa do 25. maja popoldne. Ker je kontrola za tehtnice vsake dve leti obvezna za vse obrtnike, se pozivajo, da jih pri- Nakazana denarna podpora o*I .iMtii!oq i Vsled ponovne intervencije nar. poslanca g. Benko Josipa, je naše poslaništvo v Parizu izposlovalo od francoskih oblastev v Parizu 8000 francoskih frankov denarne podpore sorodnikom ob nesrečnem slučaju v Sant Jeaules deux Jameaux, Francija, smrtno ponesrečenim našim državljanom. Podporo dobe v francoskih frankih: Frutnen Terezija 555 60, Dervarič Te- rezija 1.111, vd. Fujs in otroci 3.333-60, Rogač Franc 1.333 in Bencak Štefan 1666*80, vsi iz Gor. Lendave. Denar je naše poslaništvo, v svrho izplačila prizadetim, dne 1. maja 1937 pod A. br. 1511, dostavilo Narodni banki v Beogradu. Toliko v vednost, brez posebnega obvestila imenovanim sorod-TlTOJTLi „ ! Za naše ceste samo PUCH ali ST VRI A KOLESA Od danes cene globoko znižane samo v trgovini iTIVAN ERNEST v Murski Soboti. peljejo na kontrolo, ker jih v nasprotjem slučaju bodo morali poslati v Maribor. — Oasilska veselica bokrečke prostovoljne gasilske čete se je vriila v nedeljo, v domači gostilni g. Mala-iič Adama. Vreme je bilo lepo, kraj je romantičen, prostora dosti, opazilo pa se je pomanjkanje tovarižke solidarnosti in medsebojne pomoči sosednih čet. — Betonski mostovi na našem potosu, kateri so stali ogromne svote, so v nevarnosti. Potok se vs'ed veli-kega padca preveč globi in lehko v par letih za seboj potegne te betonske trdnjave. Regulacija potoka bo pač dolžnost hidrotehniške inštitucije in sicer od iztoka Lcdave navzgor do Moščanci, če se le malo misli na ob tem potoku ležeča rodovitna polja in revni narod. Fokovci : — Epidemija. Med šolsko deco se močno širi neka bolezen, ki jo spremlja visoka temperatu a, nakar nastanejo po vsem telesu bolnika izpuščaji, ki v nekaj dneh izginejo in s tem je bolezen prestana. Bolezen razsaja že približno 2 meseca in so nekateri otroci po prvem ozdravljenju ponovno iboleli. Vsled tega v nekaterih razredih na šoli manjka do 85% otrok. — Za zaslužkom. Kakor vsako leto, se tudi letos od nas mnogi od-previjajo s trebuhom za kruhom v tujino. Ali predno se jim ta želja izpolni, morajo večkrat poremati do M. Sobote in nazaj domov, dokler si pri-bavijo vse potrebne listine za odhcd v inozemstvo. Mučne so take poti in to v zvezi z znatnimi stroški, ali vendar je vse to pozabljeno, komur se posreči, da more iti za zaslužkom. Porazno je le za onega, katerega odbijejo in mora ostati doma, kjer ga čaka s ceio družino veliko pomanjkanje. — Cerkvene zadeve. Ev. služba božja in prva spoved po Veliki noči te je vršila zadnjo nedeljo meseca aprila. Opravil jo je č. g. Škalič, župnik iz Lendave. — Delno zbiranje obljubljenih prispevkov v cerkvene namene se je v kraju Seio zaključilo. Obneslo se je nad vse pričakovanje tako, da se sedaj že lahko resno misli na izvršitev zamišljenega načrta. Nabralo se je okrog 10 000 Din v gotovini in 110 n.3 drv za žganje opeke, iti jo bodo doma izdelovali. Nabiranje te je nadaljevalo tudi v Vučji gomili in Fokovcih, kjer pa še ni končano. DOPISI: [ - Tišina. Nate rokodelsko društvo je 2. maja 1937, ob veliki udeležbi naroda, proslavilo svojo 50. letnico. Številni Slani so se ob 91/2 uri zbrali pred gradom in z godbo na čelu v procesiji odšli k sv. maši. V cerkvi je iupnik č. g. Krantz imel proslavi pri-aeren govor. Po sv. maši je bil v gostilni Žekš skupen obed. Ob tej priliki je imel slavnostni govor g. šol-tki upravitelj Antauer iz Tišine. V dopoldanskih urah je bila v gostilni ■ prosta zabava, ki je potekla v najlepii liurmoniji. — Poroka. Preteklo nedeljo sta v Pečarovcih stopila v sv. zakon g. Zelko Karol, gostilničarjev sin iz Pečarovec in gdč. Komin Helena, posestnikova hči iz Šalamenci. Mlademu zakonskemu paru naše iskrene Čestitke! — Gor. Lendava. Ženska podružnica CMD v O. Lendavi je priredila minolo nedeljo igro »Mrak* od Pe troviča. Igra je nadvse pričakovanje dobro uspela, občinstvo je pokazalo zanimanje in razumevanje za resno igro, kar bo druitvu v izpodbudo za nadaljne delo. Odbor podružnice CMD se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pri pomogii do lepega uspeha, predvsem igralcem, ki so se uživeli in poglobili v svojo vlogo. Najtečje priznanje gre gospe Fridi Kovač, ki je dovršeno igrala najtežjo vlogo Radeg, učitelju Lužniku, ki je izrazito podal vso tragiko slepega Vasilija, enako g. upra viteiju Belogiavcu, ki je bil izvrsten v vlogi Ilije in gdč. učit. Mari Kaiser, ki je ganljivo igrala Jekico. Tudi vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pomagali društvu, iskrena hvala I — KupSlnci. Vest, ki ste jo objavili v Vašem cenjenem listu štev. 18, ki se nanaša na pobiranje podpisov v krajih Polana in Predanovci radi prekomasacije teh krajev v občino Kupšinci, kakor tudi o nameravanem prenosu sedeža občine Kupšinci v černelavci in zidave posebne šole za otroke ciganskih družin, ne odgovarja resnici, radi česar prosimo, da jo pre-kličete. če so občani teh krajev pobirali v to svrho podpise, so naredili to iz lasnega nagiba in ne na prigovarjanje članov občinske uprave občine Kupšinci. — Titan fanez. — Hrastje Mota. Minuli teden so naši ribiči v strugi ob Muri lovili z mrežo. V svoje presenečenje so iz vlekli iz struge mrtvega otroka ženskega spola, ki se je vlovil v mrežo. Uradna komisija je ugotovila, da je bil otrok pred kratkim rojen in je ži vel približno tri dni. Orožniki so na siedu brezsrčni materi. — Selo. Ob veliki udeležbi naroda in s sodelovanjem č. gg. duhovnikov Darvaš iz Križevci, Skalič iz Dolnje Lendave in Kuhar iz Moravč, smo 25. aprila 1937 spremljali k večnemu počitku pokojno Vilmo Vaš. Pokojnica je dalj časa bolehala na težki bolezni ter ji vse zdravljenje v bolnici in do ma ni pomagalo. Zapustila je dva ne priskrbljena otroka in soproga, ki se za spremstvo na zadnji poti vse po sebno pa častiti duhovščini iskreno zahvaljuje. Zahvaljuje se tudi gg. zdravnikom in usmiljenim sestram za veliki trud, ki so ga z pokojnico imeli. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje. — BinkoStpl spored »PUTNIKA* Maribor. Najudobnejša vožnja z luksuznimi avtokari, brezskrbno uživanje naravnih krasot, ogled najlepših krajev! V solnčno Opatijo in čarobno Postojnsko jamp: 4 dnevni izlet od 16. do 19. maja, popolen aranžman Din 720.- V Postojno, Gorico in Trst 2 dnevni izlet od 16. do 17. maja, popolen aranžman Din 500.— V prekrasno Logarsko dolino: 2 dnevni izlet od 16. do 17. maja, vožnja Din 130.— Poseben vlak v Postojno l Na Binkoitno nedeljo, dne 16. maja: ogled nepopisnih krasot svetovno zna* ne Postojenske jame. Velika ljudska veselica, koncert, razkošna razsvetljava jame itd. Vožnja, kelekt petni Hst vstopnina v jamo le Din 131.- Ude leženci Iz oddaljenejših krajev uživajo polovično vožnjo za vlak do Maribora in nazaj. Izkoristite redko ugodno priliko I Vse IrJorniacije in prijave pri »Putniku", Maribor, Aleksandrova cesta 35 V pripravi izleti z luksuznimi avtokari: Pariz, Mariazell, Gross glockner, Dolomiti itd. Grupna pavšalna potovanja z železnico in parnlkl na Jadran / Od 8 do 18 maja: Crikvenica Din 1 200.—, Otok Rab Din 1 250. Uživajte cvetoči maj na našem krasnem Jadranu! — Obsojen požigalec. Mali ka ženski senat v Mariboru je obsodil 46 letnega tesarja Antona Receka iz Večeslavcev na 6 mesecev strogega zapora, ker je 9. novembra 1936. za-žgal posestniku Alojziju Madjaru gospodarsko poslopje v vrednosti 15.000 dinarjev. Kazen je sprejel. — TeSanovci. Ob veliki udeležbi naroda smo 8. maja 1937 spremljali k večnemu počitku posestnika Erniša Štefana. Pokojni je doživel 72 let starosti in je slovel kot spreten, marljiv in uljuden kmetovalec. Naj počiva v miru. Preostalim svojcem in sorodnikom naše sožalje. — D. Lendava. Dne 8 maja 1937 ponoči so neznani vlomilci vlomili v pisarno lesne industrije Našička in odpeljali 6000 kg. težko blagajno na osamljeno polje. V to svrho so pri nekem kmetu pred tem ukradli voz na katerem so odpeljali blagajno. Toda v njih začudenje so v blagajni, ko so jo razbili, našli le 2000 Din gotovine. Orožniki in mariborski tajni policisti so baje tatovam na sledu. — Otovci. Zanimiv slučaj se je pripetil posestnici Kerčmar Vilmi v Otovcih. Ko je hotela 30. aprila zjutraj izpustiti iz hleva kokoši, je opazila v hlevu lisico in vseh 13 kokoši z petelinom mrtve. Hitro je zaprla hlev In poklicala bližnjega lovca, ki je lisico v hlevu ustrelil. Zver se je skozi ozko odprtino ponoči povlekla v kurnjek in ni našla več izhoda. Pižmovke (pižmarke) so se že pojavile v Ledavi v največji bližini Sobote. Po njihovi pojavi so se razširile pretirane in smešne vesti o naših novih in neza-željenih gostih, češ da pižmovke napadajo ljudi, napadejo in ubijejo celo svinje i. t. d. Vse to ni res. Pižmovka je glodalec, kakor zajec, živi pa v prvi vrsti od vodnih rastlin, rada pa ima, kadar je lačna, tudi školjke, rake, krade tudi belice vodnih ptic. če se naseli v bližini vrtov in njiv, uniči vse. Hrano si iščejo po no«, tudi igrajo in selijo m |ii> , 1 1, Najbolj jim diše čebulce vodnih lilij ter korenike in korenine drugih vodnih rastlin, kakor bičja, trstike in drugih. Pižmovke se znajo v nevarnosti hrabro braniti in so lahko s svojimi ostrimi zobmi tudi nevarne, to pa le v silobranu. Sicer pa opozarjam na članke, ki so izšli v M. Krajini v št. 43, 44 in 45 leta 1936 o pižmovki, ki so povzeti po »Brehmu" in „Kosmosu". Uredništvu priporočam, da jih ponatisne. SOKOL Občni zbor Mariborske Sokolske župe. V nedeljo dne 25. IV. 1937 se je vršil v Narodnem Domu v Mariboru občni zbor ene najmočnejših žup Sa-veza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Udeležba na tem občnem zboru je bila izredno velika; zastopana so bila prav vsa okrožja po večjem številu delegatov. Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije je zastopal br. Jaka Spi-car, starešina Gorenjske Sokolske župe. Po izčrpni in stvarni debati o poročilih vseh župnih funkcijonarjev je spregovoril, burno aklamiran br. Spicar. Njegova stvarna izvajanja in njegova objektivno in jedrnato poročilo o položaju Sokolstva v državi je napravilo izredno globek vtis. Uprava župe je v glavnem ostala ista (starosta br. Gorišek, načelnik br. Komac), iz našega okrožja sta bila v župno upravo izvoljena br. Velnar Joško in br. Nišelvicer Slavko, oba znana agilna sokolska delavca. Med drugim so bili sprejeti sledeči sklepi: Dne 12. in 13. VI. 1937 je v Mariboru župnl zlet; dne 27. VI. 1937 pa okrožni zlet Prekmurskega sokolskega okrožja v Beltincih. 9. V. 1937 pa se je vršil v Murski Soboti okrožni zbor našega .Prekmurskega okrožja". Zbora so se udeležili zastopniki vseh društev in 10 čet, tako da je bil tudi ta zbor lepa manifestacija volje do dela. Na zboru so se v glavnem obravnavale letošnje prireditve, predvsem javni nastop v Murski Soboti dne 6. VI. 1937, tekme za prehodni prapor in druge za naie obmejno Sokolstvo zelo važne zadeve. Okrožna uprava je ostala v glavnem ista. Za predsednika je bil izvoljen br. Niielvicer, v upravo pa poleg dosedanjih članov Se br. Pintarič iz Martjanc in br. KuCan iz Bodooc. Oba zbora natega obmejnega Sokolstva sta znova pokazala vso notranjo silo organizacije, pokazala sta pa tudi neomajeno voljo, započeto delo neumorno nadaljevati in postaviti vse sile v službo kralja in domovine. LOVSTVO Lovski dan v Beltincih. Vabilo na lovski dan, ki ga bo priredilo društvo dne 23. maja 1937 v Beltincih. Spored: 1.) Točno ob 14. uri sestanek na pašniku »Konščak* ob cesti v Gančane. 2.) Strokovno predavanje. 3.) a) Poskusno streljanje na glinaste golobe. b) Nagrsdno streljanje. Primerna municija (šibre št. 12) se bo prodajalo (udi na strelišču. Streljanja se smejo udeležiti le oni, ki se izkažejo s člansko izkaznico za leto-1937 ali s potrdilom o plačilu letošnjih društvenih prispevkov. Prijave za udeležbo je poslati društvu do 201, m. Gostje, ki jih pripeljejo člani s seboj, so dobrodošli. Za okrepčila bo na prostoru prireditve preskrbljeno. Tovrstna lovska prireditev bo pri nas prvič in bo nudila udeležencem gotovo dovolj lovskega razvedrila. Iz Murske Sobote odpelje točno ob 13. uri 15 m. poštni avtobus na prireditev. Rtflektanti naj se pravočasno prijavijo. Z vabilom pošljemo vsem članom in tovarišem lovcem, ki letos še niso plačali društvenih prispevkov, položnice. Z lovskim pozdravom I Tajnik: Predsednik: /ezovSek Vladimir, L r. Benko, L r. Mura : Drava 2 .1 (1:0). Kljub temu, da je sosednja Lendava brez borbe prepustila dve dragoceni točki Grad-jansketnu, so naši Muraši kot pravi športniki nastopili v nedeljo, dne 9. t. m. v Ptuju proti Dravi. Dravaši so ravno v spomladanski sezoni pokazali velik napredek ter so radi svojega malega igrišča nevarni nasprotniki še tako močnemu moštvu. Tekma se je odigrala v premoči Mure, ki se je pa borila z neverjetno smolo in bi z malo srečo lahko zmagala z najmanj 5 do 6 gol razliko. Mura je nastopila z dvema »veteranoma" in sicer namesto Hojerja je igral Vogrinčlč, namesto Serbeca pa Debelak I. Oba sta igrala zelo požrtvovalno in dobro ter sta se iskaza'a kot prava športnika, ki sta nastopila za svoj matični klub po 1 letni pavzi. Sodil je ss. g. Mrdjen iz Ljubljane odlično. LENDAVA: Gradjanski : Lendava 3 : 0 par forfait. Krasen „sporini« uspeh Lendave. MARIBOR: Slavlja : Ptuj 7:1 (4:0). Varaidinska »Slavil a" pride! Na b nkoštno nedeljo bo imela SK Mura odličnega gosta, prvaka zagrebškega pod-saveza, varaždinsko Slavijo. Vsakemu športniku je znano, da je Slavija eno izmed najmočnejših moštev v državi, ki je često premagalo Gradjanskega, Ljubljano (7:2) Haška, Concordio itd., tako, da je nepotrebno delati posebno reklamo. V nedeljo, dne 16 t. m. ob pol 4. uri vsi na štadioni ko tudi več za zaščitna sredstva. 2) Banov, drevesnica naj oddaja za domača sreza drevesca po možnosti cenejša, n. pr. po Din 2, ker ima vsak tudi manjši posestnik več posadit! in kupuje privatno slabo robo. 3) Tudi v Mačkove h naj se uredi postaja za nakladanje sadja, ker so Puconcl pre-oddaljeni za dovoz iz okoliša podružnice; 4) da oblasti strožje izvajajo kontrolo o Izvajanju predpisov izda-nh o terminih za obiranje sadja; 5) da se predvidena zborovanja skupnega odbora podružnic vrše menjaje se po posameznih krajih podružnic. (Dalje sledi.) Naznanjam svojim P. n. odjemalcem, da sem prevzel zastopstvo GdRICKE DVOKOLESA da bom lahko, kakor doslej, tudi v naprej z dobrim in najboljšim ustregel. Rituper Alojz trg. dvokoles Murska Sobota. Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Postavljanje in izobešanje blaga pred poslovnim lokalom Združba trgovcev opozarja s tem svoje članstvo, da ne sme izobešati blago zunaj trgovine, kot poslovnega lokala na zid, vrata, ali za nalašč za to narejehe obešalnike, niti postavljati ali odlagati blago na hodnik (tratoar) ali v obče na tla pred vrata ali fzlož-be, ker se obešanje ali postavljanje blaga izven poslovnega lokala smatra za pomožni lokal, katerega se mora v smislu § 132 zakona o obrtih prijaviti sreskemu načelstvu v odobritev, kar pa povlači za seboj naplačilo potrebnih taks. Obenem pripominjamo, da je postavljanje ali obešanje blaga pred trgovino po cestnopolleijskem redu Dravske banovine, strogo prepoveda-no. Edino se lahko izobeša blago po tem cestnopolicijskem redu le 3 metre iznad hodnika, vendar se bo to smatralo, kot gori omenjeno, za pomožni lokal. Opozarjamo zato članstvo, da se blagovoli po gornjem ravnati, ker bodo ia fefcfenfcke posledice dosill Od govornost sami. Predavanje o jetiki V Okvirju protilUberkulozaega ted Ak, je predaval dne f. t. m. o pljučni jetiki IA odpnvl lite za satfldfltojfle trgovce 19 njih tiameifeHce okrožni zdravnik £ dr. Vu5«k Štefan, Predavanje je bile zelo poučno, ter so tudi mnogoštevilni p8j»lušalcl pozorno sledili ibajšajčtt. G. dr. VdČSkU «* la te z«fo ttobto tapeto pteint aa|t h Hfg« mesta V imenu vseh trgdvcev in nameščencev najlepše zahvaljujemo. 60SF0DARSIV0 Poročilo o zborovanju sadjarskih podružnic soboškega in lendavskega sreza dne 18. aprila 1937 v Murski Soboti. Zborovanje je otvoril inž. Petkovšek Val. kot član glavnega odbora ZVD, pozdravil zastopnike podružnic in zastopnike iz krajev, kjer se predvide vajo ustanovitve novih podružnic in druge došle sadjarje ter imenoval za zapisnikarja g. Škoberne Karola. Obžaluje, da podružnico Dol. Lendava ni mogoče poživeti ter bo potrebno organiz'rati povsem novo. Poroča o dosedanjih zborovanjih in sklepih po-dtužnlc drug h srezov, ki so že ž delom naprej in po katerih se bo treba ravnati, dalje o stanju sadjarstva v obeh srezih, o statistiki Števila sad nega drevja in izvoza. Tako je kljub ugodnim podnebnim razmeram in le gam, zlasti po Goričkem, še mnogo premalo zasajenega sadnega drevja, a še to je zanemarjeno In neočiščeno. Precej se je pa doseglo v tem letu, ker se je zapretilo s kaznimi in deloma tudi kaznovalo. V zadnj h letih, zlasti po ustanovitvi banov, drevesnice, Se je precej dvignila saditev sadnega drevja in zanimanje za to, za gornji dei Prekmurja skoro glavno panogo. Up&rije j* z*t0> da bo mogoče sedaj vsaj glavne sadjarske predele preprežiti s podružnicami. Letos so se ustanovile tri nove podiužnice in ko bo sedtj ustanovljen skupni odbor podružnic za Prekmurje, bo imel poleg drugih tudi to važno nalogo organizacijo novih. Predsednik podružnice G. Leadava g. Bačič poroča o obnovi poslovanja podiužnice in predlaga za dvig sad farstva sa okoliš podružnice la Goričkega: 1) Za početek, ko tu ie ai škrepitilic, na) M kr. banska uprava nekaj več prispevala za te kraje, ena- KmETIJSTVO Konjereja. Žrebe in njegova vzgoja. (Nadaljevanje.) Težje je, če ima kobila premalo mleka. To se opazi najlepše na obnašanju žrebet. Žrebe je žalostno, poskuša sesati pa pusti vime in stoji žalostno ter zaspano ob kobili. Če pa je dosti mleka, ima kobila polno in napeto vime, da ga pa žrebe tudi za dosti dobi, se pozna na tem, kako požira in da mu kaplja pri sesanju mleko iz gobčeka. Kobili, ki ima premalo mleka, dajte več ovsa, detelje ali vsaj več lepega sena, razven tega pa po dvakrat na dan z ovseno moko pomešano pijačo. Tudi ječmenova moka po par prgišč pri vsakokratnem polaganju precej pomaga do mleka. Razen tega se naj vime masira s palinko ali špiritom. Za kobilo pa, ki žrebi v času, ko je že zeleno polaganje, pa si radi tega ni treba delati skrbi. Zeleno polaganje je najboljše sredstvo za zvišanje mlečnosti. Pa tudi kuruzna si-laža vpliva izredno dobro na mlečnos*. To se pa mora kobili bolj previdno polagati, da ne dobi kolike. Silaža, ki mora biti dobra in zdrava, se naj meša s senom. Že peti ali šesti dan po žrebenju se naj pusti pri ugodnem vremenu kobilo z žrebetom na prosto, od za četka le preko poldneva za kratek čas, potem pa vsak dan dalje. (Dalje sledi.) Proda se v Murski Soboti novo zidana hiša z dvema sobama kuhinjo in vsemi pritiklinami Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni v Murski Soboti. Mlatilna garnitura 4 HP v dobrem stanju z deteljčno korbo se po ugodni ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Več se poizve v železni trgovini J FRIM Murska Sobota. V Ljutomeru se proda lepa hiša, z gospodarskim poslopjem veliko delavnico in vrtom z stekleno verando v sredini mesta. Zelo ugodni plačilni pogoji. Vprašati je v trg. R. Pušenjak Ljutomer. GASILSTVO: Skakovci. 23 maja 1937 bodo pri aas gasilske vaje, katerih se udeleže 4 okoliške gasilske čete. Po končamh vajah priredi domača četa gasilsko veselico, na katero se vse uljudno vabi. Posredovalnica posestev MARIBOR, SLOVENSKA 26, Ugodna prilika Novo zidano trgovsko in gostilniško poslo-j pje z mesnico in klavnico ter 3 sobe, kuhinja, pivnica, huta, vrt itd. v centrumu velike občine, tik kolodvora, se proda glede družinskih razmer. Cena 60.000 Din. Kolodvorska enonadstropna restavracija, 12 sob, velika kuhinja, 2 shrambi, vinska in gospodarska pivnica, huta in gospodarsko poslopje, ter enonadstropna družinska hiša s 6 sobami, 2 kuhinji, vrtom, sadovnjakom in fundušom, ki meri 1600 ki. Cena 250 000 Din Posestva od 30.000 Din. Stanovanjska hiša od 55 000 Din. Gostilne. Trgovine. Zemlja od 4000 Din oral. Gozdovi, vinogradi, fundušT I. t. d. Vse informacije da brezplačno Krčmar Štefan M. Sobota, Benkova ulica Opozorilo. wm Kdor se vozi z GČRICKE j DVOKOLOM I se vozi sigurno! Vodilna znanka od leta 1874 Zahtevajte pri Vašem dobavitelju samo prvovrttdo GČRICKE PVOKOLO MM sa pri Iv. RITUPER ALOJZ it* <»n>i<» v Murski Soboti. Za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Benko Štefan iz Murske Sobote, ne odgovarjam. Prosim naj nikdo od njega ničesar; ne kupi, ker nima pravice prodajati pred« mete spadajoče v moje imetje. Vd. Benko Gizelaj Posl. št. J. 1509/36. Draibeni oklic Dne 10. junija 1937. ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive in travniki. Zemljiška knjiga : Kupiinci vjj štev. 68. 226; 4/267 vi. štev. 75 Cenilna vrednost: 8305 Din. Najmanjši ponudek: 5536 D 66 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, Sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražiteljl, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opezarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Imkfl lodliic v lmkl Mili odd. IV., dne 2l/4 1937. Oalaiaite V MURSKI KRAJI Ml