Zdenko Novak
Čarovnik in cvetlice
Pred davnimi, davnimi časi je žU vel priden čarovnik. Bil je res zelo priden čarovnik, ne takšen, ki od--naša kraljične in zaklinja Ijudi, temveč neškodljiv In miroljvben. Svojo pisarno je imel na koncu me* sta v majhni hišici. Uradne ure so bile od 8 do 72 in popoldne od 14 do 16, lako da ni imel mnogo časa zase. In to, otroci, mu je grozno mrzelo, zakaj strašno rad je slikal. Najrajši z vodnimi barvicami. In btž ko je zaprl pisarno, je vzel pa--pir, batvice in stolico ter hajdi ne; kam slikat! Znal pa je tudi slikati, da je bilo veselje. Nekoč si je na> slikal oso tako naravno, da jo js moral hitro izbrisati, ker bi ga sicer pičila. In drugič je spet naslikat \e--po košato drevo in ko je prišel po' tem čez nekaj časa k tej sliki, je naše/ na veji gnezc/o z majhnimi ptički. Tako naravno in lepo je slh kal ta čarovnik.
Najljubša mu je bila nedelja. Ne zato, otroci, fcer je hoiel zjuiraj malo poležati. Tega ni nikoli delal. Nasprotno, v nedeljo je vsial prej ko sicer, skočil v trafiko po časopU se, jih pri zajtrku hitro prečiial in že je spet vzel slikarske potrebšči-ne ter hitel nekam slikai.
Nekoč je bila krasna nedelja. Sonce je sijalo, nebo se smejalo, drevje šumelo in sploh je bilo ve= selje pogledafi na svet. Čarovnik je šel na iravnik sredi gozda, ker je hotel naslikati veliko, siaro biv
kev. ki je stala fam od pamtiveka. Sedel je v senco, posiavil stojalo in začel veselo slikati.
Se fo vam moram povedati, otro-ci, da iakraf travniki še niso bili takšni kakor danes. To so bile sa* mo velike zelene ploskve, sama tvas va in tu pa tam kak grmiček, sicer pa ni bilo tam nobenih barv. Le ne* bo je bilo modro in beto in tam pod buk\njo je stala majčkena fco= čica z rdečo sfreho. In prav io je bilo čarovniku všeč in lo je hotel naslikafi.
Mislim, otroci, da ste tudi že kdaj slikali z vodnimi barvicami. In ve* ste, da morate, če hočefe slikati z drugo barvo, čopič lepo ožefi. obrizgniti in v vodi oplakniti. Ta-ko je delal iudi čarovnik. Vselej je obrizgnil kako barvo v travo zra--ven sebe. Zdaj modro, ki je z njo slikal oblake, zdaj rdečo, s kafero je slikal streho, potem rumeno in tako dalje. Nekako opoldne je sli-ko dovršil. Zadovoljen je vstal, si pogladil dolgo brado, potisnil konv časfo čepico na tilnik in veseJo ztl na svojo sliko. Naslikat je fako nat ravno, c?a ni vedet, ko jo je nekaj časa gledal, kaj je slika in kaj nas rava, ter se je moral slike dotnkniti s prstom, da bi se o iem prepričaL
No in polem se je spomnil, da bi bilo treba Ui k obedu. Začel je torej zbirati in zavijati svoje stvat ri. In ko se je pri tem sklanjal k tlom, je nenadno osupnil. Gleda travo in vidi tule več modrih pack, tam nekaj rdečih, tu spet rumenih, tamle so se barve zlile v vijoličaste, oranžne irt vsakršne druge Hse.
Čarovnik se je popraskal po bra> di, šel nekoliko dalje, opazoval vse fo s te In z one strani ter zmajeval
194
z glavo. Bilo je iako lepo, tisii ban       »l no, naj bo, kar bo,« pravi Č4M
vasti kolački in zvezdice na zeteni    rovnik. Vrgel je palefo in čopič Mf,
iravl.                                                  iravo, dvignil roke nad travnik in
»Pri moji veri!« pravi čarovnik.    govoril čarnvne stavke, slednjič pa
»Ko bi mogel začarati, da bi postalo    je dodal:                                          ^A
ii tega nekaj trajnega   in   krasilo       »Naj se ti madeži izpremene^A
ttavo.o                                                nekaj neživega, kakor je ta tra\^M
Premišljal je in premišljal, potem    to drevje, ti grmi in naj bo to fa|H
pa si je rekel, da je nedelja in da    povsod in zmeraj.«                         ^"
torej ne sme čarati. Zato je šel k       ln res mu je uspelo, ker je bil
obedu, toda zmeraj je moral misli*    priden   čarovnik.   Nenadno  so   se
ti na tiste barvuste madeže. Mislii    začeli   vsi   fi   barvasti   kolački in
je nanje tudi pri obedu in popoldne.    zvezdice in jezički itd. gibati, dvU
In ponoči se mu je sanjalo, da je    gati na ienkih, debelih, oglatih, ko--
na velikem travniku, kjer kar mr>    smatih, listnaiih, golih in vsakršnih
goli barvasiih točk.                             drugih pecljih. iev se zibaii v sapici.
Zjutraj je vstal ie ob peiih in hU       »Jojmene,    to   je    krasno!«    je
tel na travnik. Tisti madeži so se    vzkliknil čarovnik in skakal od ve*
seveda posušili in izginili, toda ču-    selja.
rovnik je vzel čopič, ga namakal v       Tisfi dan je obesil na vraia 1U
razne barve in škropil okrog sebe.    sfek »Sem zraven, vrnem se takoj«,
Krrtahi je bil ves travnik poln barv.    in begal je po vsem tnestu in vabit
195
Ijudi,  naj gredo  gledat  to  lepoto.    man. slednjič pa je ž.upan pottkal
In vsem je to strašno ugajalo, l/w    z žličko na kozarec ler izpregovoril
dje so se čudili, vriskali, irgali /o,    med napeto tišino:
si krasili obleko in stanovanje in       »Gospod   čarovnik,   kakor vem,
sploh je bil to velik ter slaven dan.    se imenujete Betič, s krstnim itne=
Zvečer je sklical zupan sejo, na    nom    Cveikoslav.   No,   gospodje,
kateri so se posvetovali, kako bi se    predlegam, naj se v večni spomin
oddolžili čarovniku za 1o zaslužno    imenuje ia krasna iznajda po go-
delo. Slednjič   so   mu   dali vehko    spodu Betiču recimo Cveto ... hm,
škaflo lepih barv in najboljši zvezek    Cveta ali... no, kratko, cvet. Du,
za risanje. Čarovnik se je s so/za--    fo so cveti ali še bolje cvetlice.«
mi v očeh zahvalil.                                Predlog je bil   soglasno   sprejet.
In ko so že hoteli zaključiti sejo,    župan je žarel in čarovnik si je izi
se je hipoma spomnil eden izmed    jemno naročil peii   kozarec  mali-
občanov   na   nekaj   zelo važnega.    novca.
Koko naj se ta iznajdba imenuje?       In /o je, otroci, konec te pravljice
Premišljevali so in modrovali, a za--    o izvoru cvetlic.